NO. 255 Knlpic SLavftol L9utL)ai AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN r IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 31, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. BULKLEY - SAWYER - MILLER - DANES MED NAMI Danes večer vsi na shod v SND! Nocoj večer se vrši pod pokroviteljstvom Slovenskega demokratskega kluba v 23. vardi eden največjih demokratskih političnih shodov v Cleve-landu. Vsako leto nekaj dni pred volitvami smo imeli enake shode, ki so izzvali občudovanje po vsem mestu, in ki je prinesel 23. vardi častno priznanje kot "največja trdnjava demokracije v Cleve-landu." In to naši ljudje po vsej'pravici tudi zaslužijo. Pred 30 ali 35 leti ni bilo med' nami Slovenci v Clevelandu niti 100 ameriških državljanov. In še danes jih je stotine, ki stanujejo zadnjih 35 let v našem mestu, pa se niso potrudili za ameriške pravice. Vsem tem je seveda hudo in silno žal. Imamo pa tisoče in tisoče naših rojakov v 23. vardi, ki so sledili neprestanim klicem "Ameriške Domovine" in se začeli zanimati za državljanstvo. Od leta 1916 pa vse do danes je v Clevelandu nekako 16,000 naših ljudi dobilo, ameriško državljansko pravico, kar je dokazano iz šolskih rekordov The Citizens Bureau. Ni mogoče slehernemu koristila ameriška državljanska pravica, toda škodovala nikdar nikomur ni. Pri tem pa imamo stotine in stotine slučajev, ko so ameriški državljani dobivali velike ugodnosti v tej ali oni zadevi, česar nikdar ne bi dosegli, ako ne bi postali državljani. Kdorkoli je sklenil, da ostane za vselej v tej deželi in ustanovi svoj dom, ta bi moral biti ameriški državljan. Mnogi se tega niso zavedali, in to je vzrok, da imamo danes med nami najbolj zamešane družinske zadeve. Oče je državljan, žena ni, otroci niso državljani, takih slučajev je na stotine. Otroci niso bili v Ameriki rojeni, pač pa pri-nešeni sem, stari dve, tri ali štiri leta. Predno je oče dobil državljanski papir, so otroci že postali nad 21 let stari in torej po očetu ne morejo dobiti državljanstva. Vendar to spada v drug oddelek. Državljanska moč v Clevelandu je naraščala in že leta 1910 in potem vsako leto naprej so se vprizarjali politični ljudski shodi v naselbini, že na tedanjih shodih je bilo vselej mnogo več kot tisoč ljudi. Visoki ameriški uradniki od mestne ali državne vlade so zaželi prihajati v naselbino in se vpraševali, odkod se je vzel ta narod, o katerem prej ni bilo ničesar slišati. Dobili so prva pojasnila o nas Slovencih, kako se krepko organizirajo v državljanskih in političnih klubih, da gledajo za svoj napredek. Bilo je leta 1912, ko se je na predvečer županskih volitev vršil politični shod Slovencev v Grdinovi dvorani. Kmalu po os-nii uri zvečer je prišel na shod tedanji župan Newton D. Baker, eden najslavnejših Amerikan-cev. Stopil je v Grdinovo gostilno, misleč, da bo kje v ozadju shod. Toda peljali smo ga navzgor v dvorano, ki je bila tako nabito polna, da je N. D. Baker izjavil, da tudi med Amerikanci še ni videl enako veličastnega shoda. Odtedaj je bil led prebit in oblasti so začele posvečati večjo pozornost naselbini. Borili smo se dolgo, predno smo pokazali, koliko nas je in da smo inteligentni ter pripravljeni sodelovati z Amerikanci. Naše zahteve so se raje poslušale, naselbina se je začela čistiti, dobili smo mnoge izboljšave, mnogo naših ljudi, tedaj dolgo brez dela, je bilo vpeljanih v mestne službe in tudi sicer maloštevilna tedanja slovenska inteligenca se je začela pojavljati po uradih. Vidimo torej, da je v 23. vardi tekla zibeljka ne samo ameriškemu državljanstvu, kar ste tiče nas Slovencev, pač pa tudi zibeljka slovenske demokratske stranke. In ko je naselbina v 23. vardi postala preozka in so se naši ljudje začeli zgrinjati po ostalih delih mesta, zlasti po Collinwoo-du in Nottinghamu, Euclidu in Newburgu, so s seboj ponesli ideale ameriške demokracije, ideale, katere zadnjih šest tako pošteno tako koristno in častno razvija naš veliki predsednik Roosevelt, ki je za delavce v moralnem in materialnem oziru na- l cdil več dobrega kot vsi predsedniki pred njim. Naj reče kar hoče, to moi'a priznati, da republikanska stranka ni za naš demokratični narod in ni. V republikanski stranki je organizirano, vse, kar je visokega, aristokratskega, velekapita-lističnega in s svojim ogromnim premoženjem republikanska stranka direktno ali indirektno vpliva na one ljudi, ki dosti ne mislijo, da volijo od časa do časa za njo. Nekaj let so republikanci na krmilu, nakar gospodai-ski položaj dežele tako temeljito zavozi-jo, da nastane panika in splošna propast v industriji. Tedaj morajo nastopiti demokrati in graditi iz ruševin, da pride narod zopet k življenju. Ko se pa bližajo boljši časi, ko se je posrečilo nadčloveškim naporom demokratov, da so pripravili, tla zopet ugodna za nadaljr no delo, tedaj se pa vsipljejo republikanci med narod in si lastijo vse, kar je demokrat naredil v potu svojega obraza, žal, da je še vedno precej ljudi, ki veruje v enake bajke, dokler ne pride zopet do republikanske krize in se jim šele tedaj oči odprejo in doženejo, da so bili na nepravem potu. Predsednik Roosevelt je zadnjih šest let gradil in delal kot pred njim še noben drug predsednik. On je gledal za bodočnost, kajti sedanja je bila pre-žalostna, da bi jo mogel preko noči spremeniti. Kdaj so republikanci naredili postavo, ki garantira vaš denar vložen v bankah ? Nikdar! Uničevati so znali banke, toda ljudem denar hraniti, nikdar. Kdaj so se republikanci spomnili naše bodočnosti in vam skrbeli za starostno pokojnino? • Harding je bil izvoljen leta 1920 in če bi tedaj takoj imeli postavo glede starostne pokojnine, bi danes stotine in stotine izmed vas, ki morate na stara leta stradati, lahko dobivali od $30 do $50 na mesec. Kdaj so republikanci kaj mislili o brezposelni zavarovalnini, o delavskih pravicah o vladnem delavskem odboru, ki čuva delavce pred izkoriščanjem. Nikdar v vsej zgodovini Zed. držav, da-■si so imeli več prilike kot demokrati. Da vam pa bo vsa zadeva še bolj jasna, pridite na shod nocoj večer v S. N. Dom. Naj ne manjka nobenega naših državljanov. Vsi demokratje, brez razlike, se udeležite shoda. To bo eden onih velikih shodov, na katere je naša naselbina tako ponosna in o kr.terih z občudovanjem piše ves Cleveland. Govorili vam bodo predstavniki predsednika Roosevelta. Pred-sem nastopi Charles Sawyer, xmokratski kandidat za governor j a države Ohio, in zvezni senator Robert J. Bulkley. Oba sta bila odobrena in priporočena od predsednika Roosevelta, kot prava predstavnika naroda, izkušena v boju za ljudske pravice. Obenem bo pa imel daljši govor Ray T. Milfer, bivši cleve-landski župan, ki je vodja gibanja za izvolitev Sawyer j a gover-nerjem in Bulkleya senatorjem. Dasi je mogoče kak mal spor v stranki, pa to nima ničesar v sebi. Mi vemo, da so letos vsi demokrati 'pripravljeni iti do skrajnosti v boj za pravice, katere so dobili pod Rooseveltom, in katere jim bodo vzete, ako so republikanci izvoljeni. Ker je to edini veliki politični sestanek med slovenskimi demokrati v Clevelandu so seveda prijazno prošeni tudi vsi naši stari prijatelji demokrati iz Newbur-ga, Euclida, Collinwooda, in Not-tinghama, da so navzoči na tem shodu. Dognali boste s kako zlobno taktiko se igra republikanska stranka, da iztrga narodu pravice in jih podeli posameznim privilegirancem. Shodit bo predsednik John L. Mihelich, ki je predsednik Slovenskega demokratskega kluba. Mi ne bi zapisali toliko glede tega shoda, ako ne bi bili v dno srca prepričani, da je shod največje važnosti ne samo za naše ljudi, pač pa za vso demokratsko stranko v državi Ohio. Ali dopustite, da privatni interesi izigrajo predsednika in končno tudi vas? Pridite na shod nocoj večer in pokažite, da ste najboljša in naj močne j a organizirana politična skupina v Clevelandu. -o- Roosevetl na delu za spravo pri železničarjih Washington, D. ^C. — Odbor, ki ga je postavil predsednik Roosevelt, da preišče zadevo pri ameriških železnicah, ki so naznanile, da bodo znižale plačo vsem, delavcem za 15% , je s svojo preiskavo gotov in priporoča, naj železnice opuste vsako namero znižanja plač. Prizadetih bi bilo okrog 1,000,000 delavcev. Unije železničarjev so zagrozile, da bodo razglasile generalno stavko, če jim bodo znižane plače. Zato se pa Roosevelt na vse načine trudi, da se poravna ta zadeva mirnim potom. Roosevelt se bo danes posvetoval z zastopnikom delavskih unij, Hrrisonom in zastopnikom železnic, John Pelleyem. Sodi se, da bo vlada pomagala železnicam, kolikor bo mogoče finančno, samo če ne bodo znižale plač delavcem. V finančnih krogih se govori, da bo vlada posodila železnjcam eno milijardo dolarjev na j ako lahke pogoje. -o—__ Atentat na Hitlerja je- baje vzrok izgona Židov Varšava, 31. okt. — Nemška policija po vsej Nemčiji zbira Žide in jih pošilja proti poljski meji. Poročila trdijo, da je na meji že kakih 9,000 Židov, ki čakajo dovoljenja poljske vlade, da mejo v deželo. Ti izgnanci se zdaj nahajajo na meji med železniškima postajama, katerih ena je na nemški, druga pa na poljski strani. Vzrok tega nenadnega izgona Židov iz Nemčije, ki so poljski državljani, je baje razglas poljske vlade, da se morajo vsi poljski državljani v Nemčiji do 30. oktobra javiti pri poljskih konzulatih, ali bodo pa izgubili državljanstvo. To je bil vzrok, da je nemška policija nenadoma zbrala vse Žide v deželi, ki so poljske narodnosti in jih poslala preko meje, ker ne mara, da bi ostali v breme Nemčiji. Iz drugih virov se pa zopet poroča, da je vzrok izgona poljskih Židov iz Nemčije ta, ker so se baje poljski židje zaobljubili, da bedo spravili Hitlerja s poti. Pripoveduje se, da so našli na pokopališču v Avstriji, kjer je Hitler obiskal grob svoje nečakinje, bombo, ki je bila namenjena Hitlerju. Računa se, da se nahaja v Nemčiji 150,000 poljskih državljanov, od katerih jih je 50,000 Židov. Prijatelji svetujejo Roosevellur da ublaži postave glede narodnega delavskega odbora Washington, 29. oktobra. Dan-ald Richberg, v katerega predsednik Roosevelt največ zaupa, kar se tiče postav v korist delavcem, je bil včeraj pri predsedniku na kosilu in mu je tekom pogovora svetoval, da se spremeni poslovni red narodnega delavskega odbora, ki poravnava delavske tožbe in prepire. Richberg je bil svoječasno administrator NRA in odvetniški zastopnik železniških unij. Richberg je mnenja, da so postave, ki določujejo poslovanje narodnega delavskega odbora v nekaterih ozirih preostre, in to je vzrok, da se industrije bojijo priti na dan s polno zaupnostjo. Richberg je mnenja, da je to- * Italija računa 56 centov davka na gasolin, ki se importira iz Zedinjenih držav. čast za Slovence Konvencija Ohio Fraternal kongresa, ki se je vršila zadnji teden v Clevelandu in kjer so včlanjene vse ohijske bratske podporne organizacije, je izvolila v glavni odbor Mr. John Gornika, gl. tajnika SDZ. To je prvič v zgodovini tega bratskega udruženja, da je prišel kak naš rojak v gl. odbor, čestitamo g. Gorniku na tem častnem imenovanju ! Zadušnica Jutri se bo brala ob 11:30 sv maša v cerkvi sv. Pavla na 40 cesti za pokojno Mary Kuhar ob priliki 30 dnevnice njene prera ne smrti. Sorodniki in prijate lji so vabljeni. Shod v 28. vardi Danes zvečer ob osmih se vrši politični shod v SND na 80. cesti. Shod se vrši pod avspico Mr. Ray T. Miller j a, načelnika demokratske stranke v Cuyahoga okraju. Na shodu bo nastopilo več odličnih govornikov, v slovenskem in angleškem jeziku. Prošen in vabljen je vsak državljan in državljanka, da pride na ta shod, da boste slišali namere raznih kandidatov. To bo edini shod v tem okolišu, zato ste prošeni, da se ga udeležite in poka-žete kandidatom, da se zanimate za ustroj te dežele in da se zavedate, da imate v rokah veliko moč, ki drži to deželo na vrhuncu, to je svojo glasovnico. --o- Smrtna kosa V soboto zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrla v Bradley, 111. Frančiška Levstik, rojena Vesel. Pokojna je bila rojena v vasi Globelj pri Sodražiei. Tu zapušča žalujočega soproga Johna, štiri sinove in štiri hčere, v Clevelandu pa bratranca John Gornika gl. tajnik SDZ. V stari domovini zapušča brata Tomaža in več sorodnikov. Pokojna je bila dobra žena in zelo priljubljena pri vseh, ki so jo poznali, zlasti pa pri tu živečih Slovencih. Bodi ji Bog milostljiv in lahka naj ji bo ameriška zemlja. Vse priznanje Mrs. Mary Naglic, 1071 E. 61st St., ki se je vrnila iz stare domovine, nam je prinesla novega naročnika za Ameriško Domovino in sicer g. Franc Kovača, uradnika hranilnice v Kočevju. Prav lepa hvala, Mrs. Naglič! Mrs. Naglič želi tem potom izreči najlepšo zahvalo tvrdki August Kollander za vso prijazno in odlično postrežbo pri njenem potovanju. Euclid Rifle klub Jutri večer ima svojo redno mesečno sejo Euclid Rifle klub v Slovenskem domu na Holmes Ave. Važne stvari so na dnevnemu redu, zato se prosi vse člane, da pridejo. Ta večer bo tudi prva strelska vaja v dvorani. Tajnica št. 162 KSKJ Tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med 6:30 in 7:30 v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svr-ho društvenih zadev. zadevna postava, ki se uporablja v sporih, ki jih imajo železniške unije z železnicami, najbolj idealna. Ta postava določa, da kadar nastane spor, najmanj 60 dni ne sme biti štrajka, nakar predsednik imenuje komisijo, ki zadevo preišče in njemu poroča. Ravno sedaj se vrši spor med unijami železniških uslužbencev in med vodstvi železnic, železnice nameravajo znižati plačo za 15 odstotkov en milijon svojim uslužbencem. Spor se je začel 27. septembra. Predsednik je imenoval posebno komisijo, ki je vso zadevo preiskala, in ki bo danes poročala predsedniku. Od predsednikove odločitve bo odvisna bodoča plača železniških uslužbencev. o-- Razgrajajoča mladina Policija je dobila silne pritožbe glede mladine, ki uganja sedaj svoje pustne šale po mestu ob času "Hallowe'en." če bi otroci imeli samo nedolžno šalo, bi nihče ne zameril, toda poredna mladina povzroča ogromno škodo v mestu. Lomijo plotove, podirajo drevesa, razbijajo šipe, itd. Zlasti je dobila mnogo pritožb policija v Lakewoodu in Euclidu. Policija v omenjenih dveh mestih je že dva večera podvojena. Policijski poročnik Hanley se je izjavil, da to, kar počenja mladina, ni več šala, pač pa kriminalnost. V Eulidu so n. pr. na 266. cesti in Forest View Avenue otroci podrli več dreves in nanesli debla na cesto ,tako da je bil vsak promet oviran in le čudežu je pripisati, da ni bil nihče ubit. 49 okenj je bilo razbitih v Lakewoodu na stanovanjskih hišah. Prodajalci zemljišč Zbornica odvetnikov je te dni vložila na Common Pleas sodniji pritožbo proti štirim prodajalcem zemljišč, ki so obtoženi, da so vršili odvetniška dela, ne da Češka se obrača na Musso-linija in Hitlerja Praga, 31. okt. — češka vlada se je obrnila na Hitlerja in Mus-solinija, da posredujeta v dogovorih z Madžarsko radi spornega ozemlja. Kot se je dognalo, se je tudi Madžarska obrnila na oba diktatorja z isto prošnjo, češka vlada je naprosila Mussolinija in Hitlerja, naj nastopita v teku 24 ur, da se spor z Madžarsko čim prej reši. češka upa, da bo Hitler držal z češko vlado, ker se je slednja precej podala Nemčiji v njenih zahtevah. Na drugi strani pa misli'češka vlada, da bo Mussolini bolj popustljiv, ker se je obrnila nanj za pomoč, ker je splošno znano, da Mussolini drži z Madžarsko. Poroča se, da ima Mussolini že pripravljen načrt, po katerem se bo rešilo češko-madžarsko vprašanje. -o- Lep zadružni dan Včeraj popoldne in zvečer je praznovala Slovenska zadružna zveza svojo 25 letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. Popoldne se je vršil na odru pester in lepo izpeljan program, zvečer je bil pa slavnostni banket. Nabito polno dvorano je popoldne pozdravil predsednik Zadruge, Mr. Matt Kastelic v iskrenih besedah ter izročil nadaljno vodstvo programa Mr. John Pezdirtzu, ki je program kaj spretno vodil. Na odru so bili občinstvu predstavljeni ustanovniki Zadruge, ki so imeli pripete srebrne šopke. Ljudje so tem našim pionirjem toplo aplavdirali. V imenu di-rektorija Slov. doma je pozdravil prireditev tajnik g. Joško Penko. Potem je govoril g. župan Burton in predsednik elev. zadrug. Vprizorjena je bila zelo posrečena živa slika z dekla-macijo v počast Zadrugi. Nastopila sta v divnem kazaškem plesu fantek in deklica poznane John Zallerjeve družine. Nastopili so v pevskih točkah zbori Hi- bi bili pooblaščeni od države za rija, Slovan in Jadran in svojo to. Obtoženi so: Charles O'Mal- posebno točko je predvajal pri- ley, 1612 St. Clair Ave., Ralph Potter, 1906 E. 105th St., Peter ljubljeni Vadnalov kvartet. Zvečer je imel glavni govor tajnik P. Muliolis, 6721 Edna Ave. Ako Zadruge, g. Joseph Siskovich, ki bodo spoznani krivim, bodo mo- je v globoko zamišljenem govo- rali plačati precej občutno kazen, poleg tega, da lahko zgubijo zemljiško licenco. Iz Louisiane Iz Oak Grove, Louisiana, je prišla na obisk k svojim sorodnikom Mrs. Emily Kovač. Ostala bo tukaj kak mesec dni. Ustavila še je pri družini Matt Ožbolt na 10001 Park Hts. Ave., Garfield Heights. Mrs. Kovač je doma iz čabranske okolice, želimo ji, da bi se prav dobro imela pri svojih tukaj. Dva praznika Katoličani praznujejo ta teden ni orisal delovanje Zadruge. Ves program te redke proslave je bil zelo posrečeno izbran, k čemer je treba vodstvu čestitati z željo, da delujete še naprej med narodom, se širite in večate v idealni zadružni ideji. -o—:- Na operaciji Mrs. Rose Verbich iz Luther Ave. se nahaja v Charity bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji, katero je srečno prestala. Nahaja se v sobi št. 226, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. To je bila že njena sedma operacija. Upamo, da se kmalu dva velika praznika: v torek je zdrava zopet povrne k svoji dru- dan vseh svetnikov, a v sredo vseh vernih duš dan. Po vseh katoliških cerkvah se bodo vršile zim. Slika od pogreba Jutri večer bo Mr. A. Grdina izredne pobožnosti in cerkvena; kazaJ glike od pogreba Mrs .Mary opravila. ■ Kuhar nad domu Mr. Geo. Ku- * Angleški kralj je imenoval j harja, 18315 Rosecliffe Ave. Za-«vojega brata vojvodo Kent za | četek ob 8:30 zvečer. Prijazno generalnega governerja A v-; so vabljeni vsi sorodniki in pri-i stralije. f jatelji. I AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 31, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 0117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $350 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 255, Mon., Oct. 31, 1938 Ali ste vi gospodarji ali raketirji? Ne moremo si kaj, da ne bi danes ponovno z vso resnostjo poudarjali en predlog, katerega boste dobili predloženega v volivni koči na dan 8. novembra, in katerega predloga namen je ukrasti stare ameriške pravice ter jih podeliti v roke par politikarrev, ki naj po tem razpolagajo po svoji tiranski volji s svobodščinami naroda. V mislih imamo predlog, katerega je spravila na površje skupina ohijskih odvetnikov, ki trdijo, da bi morali biti sodniki zanaprej imenovani od governerja, ne pa izvoljeni od ljudi. Predlog, da se vzame državljanom države Ohio pravico voliti lastne sodnike je najbolj zloben, kar so jih mogli poli-tikarji spraviti na površje. Ako bodo začeli krušiti ljudske sodnije, ki so narodna zaščita, tedaj se bodo lotili tudi drugih naših pravic in svoboščin in kmalu ameriška državljanska pravica ne bo imela nobenega pomena. Imenovati sodnike po governerju se pravi ukrasti vašo ustavno pravico. Sodnije imajo vendar v rokah vaše življenje, svobodščine in premoženje. Vseskozi od postanka zgodovine se je človek boril za vsak kosec svobode, katero so prej uživali od oblasti pijani, sebični, tiranski voditelji, ki so se sami postavili na mesto voditeljev. Ljudstvo jim ni dalo nikdar privoljenja. Ti voditelji so držali ljudske mase v duševni sužnjosti, da so služile njih sebičnim interesom. Močni so neprestano diktirali slabim, ju)) ^__________ . . • oznikom vprav na ozkem ovin- pa seveda kaj mučno vplivali m. Srečnemu naključju bo na njene živce. Končno tudi pripisoval človek zaslugo, če je dobil dobro službo ali kaj podobnega. Dejal vam bo: ,>Ja cesti sem se slučajno srebal s tem ali onim gospodom, ki me je priporočil tvrdki, ali pa vam bo povedal, da je povsem slučajno našel v časopisu razpis službe. Tudi ljudje, ki se dobro ali slabo poročijo, pripisujejo svoj zakon srečnemu ali nesrečnemu naključju, saj neštetokrat slišimo: Naključje te je pripeljalo na to pot . . . In vendar ne moremo reči, da je odvisno vse le od naključja. Saj pravimo tudi to, "da je vsak svoje sreče kovač." Vsakemu človeku pošlje Bog dobra in slaba naključja, slučaje tem, ker on nam je že slike poslal in so že tukaj. Torej na svidenje na 6. novembra ob osmih zvečer. Naj še omenim, da se mi list Ameriška Domovina prav do-pade. Clevelandčani ste lahko ponosni, da imate tako izvrs- Pa mi je začela pripovedovati, da se v njeni družini oglaša smrt samo v mesecu marcu. "Pri nas umirajo vsi člani družine v mesecu marcu. Kar pomnim, še ni nihče umrl v kakem drugem mesecu. Pomnim pa že sedem smrtnih pri- ^VUUUlllJ "M -------- ' . ten list. Le podpirajte ga, saj merov. Vendar ne smete mi v službi ni mogla biti brez praškov in njene tovarišice so začudeno gledale njeno početje. Končno je začel nek tamošnji uradnik svariti mlado vdovo pred neumnim početjem. V začetku se je nanj jezila, končno pa jo je ganila njegova pozornost, iz hvaležnosti se je rodila prava ljubezen in kmalu je bila v hiši poroka. Za njo se je nastanila pri omenjeni gospe gospodična 31 let, ki je že davno obupala, da bi postala kdaj zakonska družica, zlasti še, ko je imela nezakonskega otroka. Nesreča je hotela, da je izgubilo še službo in jo je gospa obdržala v stanovanju še nekaj časa brezplačno. Povsem slučajno se je nekega dne spoznala v vlaku z bogatim vdovcem, ki jo je peljal pred oltar ter po poroki vzel k sebi tudi njenega otroka. Najbolj čudno se zdi gospe A., da se je pri njej kot stanovalec poročil okrog 50 let star sodnik, ki nobene ženske niti pogledal ni, dokler se ni nastanil v tej hiši. V službi je naravnost sovražil ženske in tudi pri sodnih razpravah je vedno rajši verjel moškim kot pa ženskam. Edina stvar, ki ga je zanimala, je bila glasba. Pri tej gospe je večkrat igrala klavir mlada učiteljica, ki je kaj rada tudi popevala. Tako se gospod sodnik ni mogel premagati, kako igra in poje. Končno so mu postale večerne ure tako ljube, da je bil kar žalosten, ako ni bilo lepe gospodične. Ko jo je vprašal, če hoče postati njegova ž^na, je bila kar zadovoljna in poročila sta se. Da- * (Dalje na 3. strani) (Nadaljevanje) Društvo št. 17. Delujemo v slogi, napredovali smo za 73 v odrasli in 37 v mladinski oddelek. Glasovati moramo proti samostojnemu glasilu. V vseh drugih zadevah pa nam je društvo dalo prosto roko. Društvo št. 18. Prihodnje leto praznujemo 25 letnico in sicer 9. februarja. Od zadnje konvencije smo napredovali za 60 članov v odrasli in 20 članov v mladinski oddelek, članstvo se povoljno udeležuje sej. Glasovati moramo za glasilo kot je bilo do sedaj. Fr. Merhar. Društvo št. 20. Od zadnje konvencije smo napredovali za 62 članov v odrasli, a smo nazadovali za 14 članov v mladinskem oddelku, kaj je temu nazadovanju vzrok ne vemo, ker poskušali smo po najboljših močeh, da bi bili obdržali ravnotežje, a ni biloi mogoče. Društvo deluje v lepi slogi za napredek društva. Udeležili smo se vseh kampanj S. D. Z. Upamo pa, da se bo današnja konvencija poslužila vseh virov in pripomočkov, da dobimo našo mladino pod okrilje S. D. Z. Hvala. Društvo št. 21. Društvo je obhajalo 20 letnico. Članstva imamo 189 v odraslem in 101 v mladinskem oddelku. V odraslem oddelku napredujemo, a ne pa mladinskem, kaj je temu vzrok ne vemo. Pri vsem tem pa konstantiramo, da je naše društvo prispevalo svoj delež k napredku S. D. Z. v polni meri. Društvo nam je naročilo, da glasujemo za samostojno glasilo. Društvo št. 22. Naše društvo šteje 234 članic v odraslem in 199 v mladinskem oddelku. Napredovale smo v štirih letih za 55 članic in 83 otrok mladinskega oddelka. Umrle so 4 članice in ena iz mladinskega oddelka. Pri društvu smo delale v lepi slogi in harmoniji. Med nami in glavnim odborom je vladal najlepši sporazum in soglasje. Društvene blagajne imamo $441.94. Lastujemo tudi 10 delnic Slovenskega doma na Holmes Ave. in 5 delnic Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Naše društvo želi, da se priholnja konvencija SDZ vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Naše društvo se je udeležilo kraljičnega kontesta ter doseglo, da je članica Mary Jerman, sedaj poročena, dosegla čast "kraljice" in Mrs. Paula Mausar prve princeze. S tem so pripomogle nad §600.00 v kraljični sklad, iz katerega se financira reorganizacija mladinskega oddelka. Društvo je tudi ponosno na glavno odbornico, Mrs. Mary Jerman, katera se je pri kampanjah v nabiranju novega članstva vedno odlikovala, čast in priznanje članicam, Mrs. Pauli Mausar in Mrs. Bačar na njih aktivnem društvenem polju. želimo 9. redni konvenciji največjega uspeha. Društvo št. 23. želimo 9. redni konvenciji S. D. Z. obilo uspeha. Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ zboruje v najlepšem redu. Od zadnje konvencije smo napredovale v odraslem oddelku za 20 članic, nazadovale smo pa v mladinskem oddelku. Lansko leto smo si nabavile svojo društveno zastavo in sicer 17. oktobra 1937. Imele smo veliko parado, kjer je bilo zastopanih sedem društev od SDZ in 15 od drugih organizacij. Društvo priredi po eno veselico na leto za društveno blagajno. Veselica je vselej povoljno obiskana. Imamo tudi mladinsko društvo z imenom SDZ Knights, ki je bilo ustanovljeno 22. junija 1937 v SND na 80. cesti. Na prvi seji je bilo 88 otrok, v starosti od 7 do 14 let. Zastopani so bili od treh društev in sicer od društva Bled št. 20 SDZ, Mir št. 10 SDZ in društva Kraljica Miru št. 24 SDZ. Razložila sem jim, zakaj so bili povabljeni, da so člani in članice ene najboljše organizacije, Slovenske dobrodelne zveze. Razložila sem jim pomen bratske organizacije in da njih starši plačuj ejo mesečni asesment. Dalje sem povedala, da je želja gl. odbora, da bi ustanovili mladinsko društvo, da bi hodili na sejo, kakor njih starši in kadar so polnoletni, da lahko prestopijo v odrasli oddelek. Naj se v tem mladinskem društvu počutijo kot doma in se seznanijo z vsem poslovanjem. Na njih obrazih sem videla, da so zelo zadovoljni. Dala sem na glasovanje in sprejeto je bilo soglasno, da se ustanovi mladinsko društvo. Nato se je volil odbor predsednika, tajnika, blagajnika in zapisnikarja. Sejo se vodijo kot pri odraslih društvih. Reči moram, la so kos svoji nalogi. Na tej seji je bil zastopan tudi gl. odbor in sicer John Gornik, Joseph Okom, Frank Surtz, ki so v lepih besedah povedali, kaj je SDZ. Na prvi seji je bilo sklenjeno, da se na prihodnji seji, ki se je vršila 20. julija, izbere ime društvu. Izbrali so ime "SDZ Knights." Povedala sem jim, naj berejo glasilo Zveze Ameriško Domovino vsak četrtek in bedo videli več dopisov ter da naj o tem sporoče na drugi seji. Reči moram, da so to storili in prepričana sem, da mladina ni še nikdar tako zasledovala glasilo kot ga sedaj-Seve največ angleški oddelek. Pri SDZ Knights imamo tudi "scrap book," v katero so se podpisali vsi člani in članica, ki so bili na prvi seji in tudi njih slike so prihesli, da smo jih tleli notri, zraven pa tudi več dopisov, ki so bili v glasilu. To bo nekaka spominska knjiga, ko bodo ti člani prestopili v odrasli oddelek in bodo lahko pogledali, kaj so imeli na prvi seji in kako so izgledali. Ustanovili smo tudi baseball team, ki je igral proti SD/> Buds. Seve, izgubili so SDZ-Knights, ki pa pravijo, da'botjo drugo leto prvi. Eno leto sem delovala pri mladinskem društvu. Videla sem, da se res zanimajo. Seve, ravnati se mora ž njimi tako, da je r.3-kaj resnega in nekaj otroškega, da se jih pridobi. Veliko je pa dela -/, mladino, to se mora reči. Je pa to delo potrebno, da se pridrži mladino pri naši SDZ. — Agnes Žagar, delegatinja. Društvo Dom št. 25, nima posebnega poročila. Kar se u<-članstva in finance je že poročano v poročilu glavnega tajniK_ Kar pa imam naročenega, se oglasim kadar pride doticna to.K na dnevni red . , |1£j Predsednik predstavi zbornici poročevalce od Ihe Clever News, Mr. J. Michal. , . , im in Mr. Michal izreče čestitke delegaciji hI se je zelo laskavo pohvalno izrazil o delovanju naše Zveze. Pred vsem je pohva zadnjo Olimpiado in je tudi pripomnil, da smo mi Slovenci edin narod v Clevelandu. ki kaj takega prireja. (Dalje na tretji strani) T AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 31, 1938 ZAPISNIK KONVENCIJE SDZ (Nadaljevanje z 2. strani) Podpredsednik J. Lokar se zahvali Mr. Michal-u za njegove iskrene besede. Društvo št. 26. želi uspeha konvenciji in priporoča samostojno glasilo. Društvo št. 27. Delujemo v bratski slogi. Priporočamo lastno glasilo. V vseh ozirih nam je dalo društvo polno moč. Društvo št. 28. Dalo mi je polno moč, da delujem in glasujem po svoji najboljši previdnosti za korist in napredek S. D. Z. želi 9. redni konvenciji obilo uspeha. Društvo št. 29. Polno moč. Društvo št. 30. Napredovali smo za 12 članov v odraslem in 15 članov v mladinskem oddelku, želimo, da se izvoli pošten in delaven gl. odbor, posebno gl. tajnika J. Gornika st., ter priporoča samostojno glasilo. Društvo št. 31. Imamo polno moč. Društvo št. 32. Člani in članicc našega društva pozdravljajo ves glavni odbor in cenjeno delegacijo 9. redne konvencije. Omeniti moramo, da naše društvo v vseh ozirih lepo napreduje. Seje so tudi povoljno obiskane. Imamo tudi več obmejnih članov. Ker dobro plačujejo svoj asesment, se prosi, da se jih pripozna kot do-brostoječe člane pri SDZ. Seve, spadati morajo v državo Ohio. Z bratskim pozdravom, Tony Sain, predsednik, Joe Racher, tajnik, Tony Shine, blagajnik. (pečat) Društvo št. 33. Imamo polno moč in priporočamo samostojno glasilo brez vsake naklade. Društvo št. 34. Napredovali smo v odraslem kakor tudi v mladinskem oddelku in tudi z blagajno. Mladinski oddelek ni bil posebno aktiven zadnje čase, toda gotovi smo, da v kratki bodočnosti postane eden najbolj aktivnih mladinskih oddelkov S. D. Z. članstvo želi 9. redni konvenciji veliko uspeha in mi je dalo Polno moč glasovati po mojem najboljšem prepričanju. Društvo št. 35. Imamo polno moč pri glasovanju. Napredujemo precej povoljno. Priporočamo samostojno glasilo. Društvo št. 36 Priporoča, da bi se konvencija kaj spomnila mladinske lige tudi v finančnem oziru. Imam polno moč, da glasujem po svoji previdnosti in želim 9. redni konvenciji kar največ uspeha. Društvo št. 37. Društvo sv. Cecilije vas prisrčno pozdravlja, cenjeni zborovalci 9. redne konvencije SDZ. Od zadnje konvencije smo napredovale povoljno. Mogoče bi bile malo bolj aktivne, kot smo bile prejšnje čase, da nismo bile od glavnih uradnikov ob gotovem času tako prezrte. Društveni odbor skrbi, da vlada pri društvu red in mir. Glavni odbor ni imel z našim društvom še nobenih sitnosti. Bodočemu gl. odboru priporočamo, da naj bo do vseh društev enak v vseh ozirih. Nadalje priporočamo, da se tudi Častna straža upošteva, saj vse delujejo za SDZ. Priporočamo tudi, da se mladina, katera je pri vseh društvih in katere je veliko v društvenih odborih, tudi upošteva, ne pa samo angleško poslujoča mladina. želimo konvenciji obilo uspeha za dobrobit vsega članstva. Martha Washington št. 38 SDZ. Martha Washington, Branch No. 38, can well be proud of its progress made in the past four years. In spite of the fact that the Martha Washingtons are the first and only English Speaking Ladies Lodge of S. D. Z., they have increased their adult membership by 17.5% and more than doubled the juvenile department since the last convention. In October, 1935, the Martha Washingtons had their first and only death since the lodge was organized in 1926. When S. D. Z. conducted a popularity contest to decide upon the Queen of SDZ, our candidate, Miss Josephine Zehner, ranked first in her district and was recognized as the fourth Princess of S. D. Z. The Martha Washingtons have endeavored to participate in all functions of the Junior League. We have always had representatives attend the Junior League monthly meetings, and are proud to have two of its members, namely, Misses Josephine Zehner and Anne Millavec, on the Auditing Committee. The Martha Washingtons have entered teams in each of the S. D. Z. Bowling Tournaments. We have held several Parties and Dances within this four year period, and at each affair we received the whole-hearted cooperation from the other branches of S. D. Z. In return, we have tried to have at least two members attend the social affairs of the lodges of S. D. Z. Our lastest, and in our estimation, our greatest contribution to the betterment und for the publicity of S. D. Z. was our entry of a float in the recent S. D. Z. Olympiad Parade. This project curtailed much expense, work, and time, but we feel that it helped immensely to bring forth to public our local branch Martha Washington, the Oympiad, and the organization, S. D. Z. I wish, in behalf of the Martha Washington Lodge, to thank all for the interest and cooperation shown us in the past, and hope that each and every branch of SDZ may be represented at our coming dance which will be held Saturday, September 24th, here at this Auditorium. Društvo št. 39. Polno moč. Clairwoods No. 40 S. D. Z., Sept. 12, 1938. The following report shows the progress made by Clairwoods, No. 40 SDZ since the last Convention. In 1934, we had a membership totaling 96 in both divisions Since 1934 we have increased our adult department by 78 members; our juvenile department by 25 — giving us a total of 199 members. This represents more than 100% increase. According to the records, the S. D. Z. Organization has profited to the sum of $8,758.88 since 1934, which is the largost amount of any English speaking club, although we are not the largest English speaking club in membership. During the 1937-38 Secretary Membership Campaign, our Secretary, Ray Breskvar, placed third of all the secretaries participating and first of all the English speaking clubs. Clairwoods Lodge was organized in March 1927 as a men's sports club. It lias maintained its eminence in that field to this d'iy, and, in the past l'our ye.ars, has added considerably to its Sophies. These trophies represent bowling, basketball and base- honors. (Dalje prihodnjič,) mrn«8«:»;t:»s»t:»»{»t»i»t!t»:in{»i»»»i»;t»:i:»»»»»»»»i»iiiin»nni»i»»m .1 ŽIITI Po nemškem izvirniku K. Maya mmuwm»:»»:»!»:»iin»at!»»mmt Ni ga bilo težko najti, saj mi ga je alim natančno popisal. Trdo za ovinkom, kjer je voda najhuje drla in se zaganjala v skale, je visel z ozke skalne po-dvese gost zastor videti, pa alim je pravil, da ga zakriva bršljan, in bršljana nikjer drugje ni bilo videti v bližini. Nevarni vrtinci so se sukali prav na mestu, kjer je visel bršljan. Krepko je moral prijeti za vesla, kdor je hotel premagati pritisk vode in prodreti v vhod. Lahko se vsekakor ni prišlo v rov, sem zasodil. Krenili smo dalje in zavili na most. Lasen je bil in star, prepe-rele deske so bile vse preluknjane, da se je videlo v deroči Drin. Le s težavo in z največjo previdnostjo smo spravili konje črez. Vas sama se je tiščala med strme, gozdnate višine, umazana in revna je bila kakor vse vasi na Balkanu. Na levi se je vzpenjala cesta v hrib, po njej se je prišlo dalje na zapad in v Skader. Za mostom je ležal odprt, bazar, revne hiše so ga obdajale. Ena je bila večja in boljša, tam je bil Kolamijev han. Bazar je nudil pristno sliko Orienta in Balkana. Črevljar je sedel pred vrati svoje hiše in krpal copate, vrvar je raztegnil po trgu svoje vrvi. Poleg so greble kokoši po gnojnem kupu in umazani otroci so jim po moči pomagali. Gruča ljudi je stala sredi trga. Umolknili so in nas radovedno gledali. Eden izmed njih pa nas ni gledal radovedno. Vse kaj druga je zrlo iz njegovih oči, skoraj bi rekel, da groza. Po škipetarsko je bil oblečen. Kratke svetlolikane škornje je nosil, snežnobele turške hlače, rdeč, z zlatom obšit jopič z našitimi srebrnimi tuljci za naboje, svilen pas sinje barve, za katerim sta tičali dve pištoli in zakrivljen handžar, na glavi pa rdeč tarbuš z zlatim čopom. Njegova obleka je kazala, da je bogat človek. Njegov obraz je bil suh, koščen in rumen, zato je dobil ime Zuti. Ostre poteze na njem so pričale, da je mož skrajno brezsrčen, odločen, zahrbten in brezobziren. Dolga, črna brada mu je segala na dvoje razčesana skoraj do prsi. Črne so bile tudi njegove oči. In te oči so z nepopisnim izrazom strmele v nas, ustnice so se napol odprle, da so se bleščali izza črnih brk beli zobje, desnica je zagrabila za ročaj handžarja, gornje telo se mu je sklonilo naprej. Prav tako je bilo videti, kot da misli vsak hip planiti na nas. Nikdar ga še nisem videl, pa vedel sem, kdo je. Šepnil sem Kolamiju: "Tisti je Žuti?" "Da. Sitna reč, da nas je že kar sedaj le videl —." "Nič ne škodi! Še ljubo mi je. Čimprej opravimo, tem bolje bo za nas in za druge. Pazi! Mož me je spoznal! Ples se bo koj začel." Kajpada nas je spoznal, moral nas je spoznati. Vedel je, da jezdim čistokrvnega arabskega vranca, konjski kupec je bil, razumel se je na tako plemenito žival. Spoznal je tudi Stojkotovega rjavca in šarca Aladžijev, videl je verižni oklep, ki ga je nosil Halef in ki je o njem vedel, da je last Stojkotova. In slep bi moral biti, da ne bi spoznal Angleža, ki je pri njem stanoval in ki ga je zvabil v rov ter vtaknil v pod-zemljsko celico. Pa ne samo da nas je spoznal —. Razumel je, kaj se je zgodilo. Da smo premagali Ala-džija in njune pomočnike, ki nam jih je poslal naproti, da smo razkrinkali zahrbtnega oglarja Šarko in njegove skrivnosti, našli jamo, rešili Angleža in zvedeli tudi za krvavi zločin, ki ga je oglar zagrešil nad Stoj kotom in njegovim sinom, — razumel je, da velja naš obisk njemu in da vemo za tajne njegovega karaula. S Kolamijem sva jezdila na čelu naše čete, Očko in Omar pa za nama. Lord Lindsay in Halef sta nekoliko zaostala, zatopljena sta bila v pogovor, ki je vzel v zakup vso njuno pozornost, ker sta se bolj sporazumevala s kretnjami ko z besedami. Zato prvi hip niti opazila nista Žutega. S Kolamijem sva obstala pred vrati njegovega hana in razhajala, Očko in Omar sta prijela konje za vajeti. Kakih dvanajst korakov oddaljen je stal Žuti s svojimi vaščani. Grizel se je v ustnice, z obraza mu je gledala divja jeza in obenem velik strah. Tedaj sta prijezdila bliže tudi Halef in Anglež. Lindsay je zagledal Karanirwana. Tudi če bi bil hotel, bi ne bil mogel zadržati lorda. Pustil je Halefa sredi ceste, sunil rjav-cu ostroge v rebra, šinil po trgu ko raz j ar j n vol in ustavil konja tako trdo pred Žutim, da bi ga bil skoraj podrl na tla. In potem je butnila na dan jeza, pa jeza angleškega lorda. Zabavljal je po angleško, izčrpno izrabil slovar angleških psovk, pa potaknil vmes še turške in arabske zabavi j i-ce, kolikor si jih je na svojem potovanju po Mezopotamiji in Turčiji zapomnil, krilil z rokami, bingljal z nogami, kot da je obseden, in govoril tako naglo, da ga menda nihče ni razumel. Strme so ga gledali. "Kaj pa bi rad tale človek?" je vprašal eden vaščanov. Kolami mi je šepnil: "Tisti je starejšina, — občinski predstojnik —!" Dolg, mršav človek je bil, prav nič častitljivega in "sta-rejšinskega" ni bilo na njem. Lahko bi bil tudi veljal za vaškega pastirja. Žuti je skomizgnil z rameni. "Ne vem, kaj bi rad, ne razumem ga. Ampak poznam ga, čudim se, da ga spet vidim, pa še v družbi tehle neznanih ljudi," "Ali ni tale človek tisti In-glis, ki ja s svojim tolmačem in svojimi služabniki stanoval pri tebi?" "Da, tisti je! Kar nenadoma je oni dan izginil s tolmačem vred. Nisem ti še povedal, cla je obenem izginil tudi moj najboljši konj, tisti rjaveč. Ukradel mi ga je, jezdi ga. Starejšina si, prosim te, da ga primeš! Konjske tatvine ga obtožujem!" Uslužno je stopil starejšina bliže. "Takoj!" je dejal. "Bomo temle tujcem, temle džaurom, že pregnali poželenje po naših konjih!" Po turško je napovedal lord Lindsayu, da je njegov ujetnik in da naj razjaha. Lord ga seve ni razumel. Starejšinov osorni glas ga je še huje razjezil, kričal je in krilil z rokami in ko ga je starejšina prijel za nogo, ga je brcnil, da je odletel. Dostojanstveno se je starejšina razsrdil: "Allah —! Tega se še nihče ni drznil —! Mene, padišaho-vega uradnika, si se dotaknil!" Obrnil se je k vaščanom: "Semkaj, vi možje! Potegnil ga s konja! Odpeljite ga v zapor!" 1 Res so se možje zgrnili krog lorda. (Dalje prihodnjič) 1938 OKT. ifcPPSlf KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 5.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 6.—Jesenska zabava društva sv. Imena v šoli sv. Vida. 6.—Samostojna Zarja, opera in ples v S. N. Domu. 6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 13.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert s plesom v Slov. del. domu na Waterloo Road. 13.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Carniola Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditorija S .N. Doma. 20.-21.—Purmanska zabava društva Orel v cerkveni dvorani sv. Vida. 19., 20., 21., 22.—Cerkveni bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 20.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave. 26.—Slovenska moška zveza priredi prvo veselico v dvorani Domovina, Barberton, O. 26.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v Dominik Krašovčevi dvorani. DECEMBER 4.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert v Slov. domu na Holmes Ave. 11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma. 17.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18. — Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma. 18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd. 31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti. 31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma. 31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights. 31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave. 1939 JANUAR 1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma. 8.—Euclid Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Mladinski pevski .zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani. 21.—Interlodge liga, ples v avditoriju S. N. Doma. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. FEBRUAR 4.—Društvo Collinwoodske Slvnk št. 22 SDZ, abavnieeoz Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu nu Holmes Ave. 4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave. 12.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D. 17.—Sunny Ray's orkester, ples v S. N. Domu. 18.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. 25.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, ples v S. N. Domu. MAREC 12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu. JULIJ 25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. AVGUST 5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi. -o-- KAJ SE VSE ZGODI PO NAKLJUČJU DNEVNE VESTI Angleški kralj bo obiskal kanadske petorke New York, 27. oktobra. Ko prideta maja meseca angleški kralj in kraljica v Kanado na obisk, tedaj bosta ob tej priliki obiskala tudi svetovno znane kanadske petorke v Callander, Ontario. Petorke bodo maja meseca stare pet let. že sedaj se trudijo zdravniki, učitelji in bolničarke, da naučijo otroke potrebnih "uradnih poklonov," da za-pojejo nekaj patriotičnih pesmi vpričo kralja in kraljice. Ker pa petorke govorijo samo francosko, se bo moral angleški kralj do tedaj naučiti nekaj francoščine, da se bo lahko pogovarjal z otroci. Petorke imajo danes 5700,000 premoženja, ki je naloženo v kanadskih bondih in nosi tri odstotke. Njih varuh dr. Da-foe želi, da se ta svota poveča na •?1,000,000 tako, da bodo petorke lahko neodvisne v življenju. (Nadaljevanje iz 2. strani) nes sta najbolj srečen par, kar jih je omožila gospa A. Dosedaj še prav nobeden ni šel od gospe A., ne da bi se poročil. Nič se ni zlagala ta gospa, ko je povedala, da je imela v svoji hiši že enajst porok in vsi pari se je še vedno spominjajo in so srečni. Kaj mislite, no, kdo je ta osrečujoča gospa? Saj vam ne morem povedati, oprostite. Ko sem jo vprašal če smem kaj takšnega kdaj napisati v časopis, se je kar prijela za glavo in v nekem strahu dejala: "Za božjo voljo, tega pa nikar ne storite. Ne maram, da bi me po časopisju vlačili. Vsaj z imenom me nikar ne napišite, če že ne gre drugače. Ča se vam že ravno tako zanimivo zdi to, kar sem doživela, kar napišite, da se je to zgodilo magari nekje v Angliji ali celo v Ameriki. Kaj bodo pa ljudje rekli, če bom s pravim imenom prišla v časopis. Bodo rekli, da sem res tako praznoverna . . ." No, in obljubil sem ji, da je ne bom izdal. Zato naj tudi kdo drug, ki ga morda teži to ali ono, in bi rad našel svojo srečo v hiši te gospe, ne sprašuje preveč, kje je, da ne bodo pametnejši ljudje tega zvedeli in se še smejali njemu in njegovi — praznovernosti. -o- —Ženo kupil za 20,000 dinarjev. V vasi čegranu pri Go-stivaru živita premožna kmetovalca Nedjmedfn Avzijevič in Rušan Sulejmanovič. Lepotica pa je Anifa, v katero sta bila oba kmetovalca zaljubljena. Anifa je bila že nekaj let poročena z Nedjmedinom. Toda Rušan, ki je premožen vdovec, je zadnje čase stalno nadlegoval njene starše, da so se naposled vdali zapeljivi odkupnini 20,000 dinarjev. Tako je preko noči postala Anifa vdovčeva soproga. Vdala se je v usodo in se malo briga za obupanega bivšega moža, kateremu je zapustila sinčka. —Bitka s tihotapci. Ob meji v Selnici je nastal te dni spopad med tihotapci in graničar-ji. Graničarjem se je posrečilo, da so nekega tihotapca prijeli, cločim sta drugi in tretji pobegnila. Ime tretjega tihotapca še ni ugotovljeno, našli pa so 23 kilogramov saharina i in drugo tihotapsko robo. 300 na štrajk radi nove postave v New Orleansu New Orleans, La., 28. oktobra. Več kot 300 uslužbencev New Orleans Furniture & Mfg. Co., je odšlo danes na štrajk radi nove delavske postave. Pol uslužbencev je radi nove postave dobilo zvišano plačo, pol uslužbencev pa znižano plačo. Ljudje so prej delali po 50 ur na teden in dobivali od 14 do 36 centov na uro plače. Unija zahteva, da ostane višja plača po starem, oni pa, ki niso dovolj dobivali, zaslužijo najmanj 25c na uro. Romunska postala diktatorska država Bucarest, 29. oktobra. Kralj Kari je odpravil zadnje svobod-ščine, ki so jih uživali Romunci pod njegovo vlado in je proglasil romunsko za totalitarno državo, na enak način kakor je danes Nemčija, Italija ali Rusija. V svoji izjavi pravi kralj Kari, da so dogodki zadnjih tednov pokazali, da Romunska pod sedanjimi postavami ne more naprej, pač pa ji grozi velika nevarnost za obstanek. V kratkem se bo kralj proglasil za absolutnega diktatorja kraljevine. MALI OGLASI V najem se da stanovanje 5 sob, zgorej in garaža. Vprašajte na 19308 Shawnee Ave. (255) Odda se v najem soba za enega ali dva fanta. Naslov se poizve v uradu tega lista. (255) V najem se da dve sobi, ena soba ali pa 2 sobi za pečlarja, gorkota, vroča voda. 1135 Addison Rd. (255) Odda se stanovanje 6 ali 7 sob. Vprašajte na 5416 Homer Ave. (255) Okusne klobase Riževe in krvave, vse danes narejene, 6 komadov za 25c. Ravno tako dobite pri nas mesene klobase, prav suhe in tudi bolj sveže. V klobasah je vse najboljša, kar se more dobiti. Pošiljamo tudi po pošti. Dobite jih vsak dan. Pošljemo tudi na dom, ako nas pokličete po telefonu: ENdi-cott 2758. Viktor in Josephine Kosic 951 E. 69th St. Concord mošt v sodih ali galonih, vsako količino. M. Cobodas, 1065 E. 61st St. Tel. HEnderson 3391. (260) Delo dobi dekle v candy store. Vprašajte na 6937 St. Clair Ave. (256) Fine klobase Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka in novo domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočamo vsem gospodinjam. Anton Ogrinc (MU St. Clair Ave. i NEVER || BEFORE j REVEALED en&sh STALku,o EVEokV it'« Tru«... It'« H««>» ll'i... Beautiful! ruskega carskega dvora gjj ROMAN —Ako veste to, potem bode-te uvideli, da vaše nezaupanje ni na mestu. Meni se kreditirajo milijoni. Vam se ni treba bati za svojih dvesto tisoč rub-ljev. —Toda starček samo zmaje z rameni. —Najrajše bi ga bil zadavil, ker se je tako čudno in pomembno nasmehnil. —Poslovni princip, je mrmral, poslovni princip. —Dobro torej, pravim, dajte mi nakit in pošljite po denar k meni. —A stari lopov je bil tako predrzen, da mi je odgovoril: —Bodite tako dobri, gospod, in pošljite mi ves svoj dolg. Potem vam bom izročil nakit. —V tem trenutku se je vse vrtelo okrog mene. —Ne rabim več vašega nakita, — vzkliknem. — Pri vas ne bom kupil več niti za ko-pejko. —Toda starec se je samo porogljivo nasmehnil. —Jaz ljubim svoje briljan-te, reče on, in če kakšen nakit prodam, se vedno zanimam zanj. Zdi se mi, kot da so moji otroci in da se moram brigati za njihovo usodo. In vidite, gospod, očetu je misel strašna, da se nahajajo otroci v slabi družbi. Zato prodajam svoje bril j ante samo onim ljudem, ki jih bodo nosili v časti. —Divji sem stal pred njim. —Kaj hočete s tem reči? — zakričim. HELD OVER SECOND BIG WEEK PENN SQUARE THEATRE EUCLID and 55th STREET Continuous Showing Daily 2.4-6-8-10 All English Talking HEnderson 1070__ SEDMAK MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 15022 Saranac Rd. AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino tot no, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Kadar potrebujete fino žensko suknjo, samo pokličite ali pišite na BENNO B. LEUSTIG-A 1034 Addison Rd. TEL. ENdicott 3426 kateri prodaja fine STERLING suknje, kakor tudi kožuhaste suknje (fur coats), direktno iz tovarne, po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. VLOGE v tej posojilnic * so zavarovane do * $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washing- ^ ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 —S tem hočem reči, odvrne starček, da ta žena ki čaka zunaj v vozu, ni vredna, da nosi moje briljante. Poznal sem njenega moža, ki so ga poslali v Sibirijo. To je bil plemič in plemenit človek, kakršnega ne bodete več našli v Petrogradu. —Vsaka žena bi morala objokovati izgubo takšnega moža, a ne obešati nase dijaman-tov, ki jih ji drugi kupujejo. —Predrznež, zavpijem, tega se boš kesal! —Starček zmaje z glavo in zamrmra skozi zobe: —Poslovni princip, gospod, prirojena ljubezen do resnice. Jagodkin se dvigne in hodi po sobi. Ta scena ga je vendar pretresla ! Poslovni princip, ljubezen do resnice. Neumnost! Biti mora nekaj drugega. Zlatar je najbrže slišal o meni nekaj neugodnega. Ali so zvedeli za moje borzne izgube? Toda zamašil mu bom usta. Vrgel mu bom njegov denar pred noge. Potem mu ne preostaja nič drugega, kot da pripoveduje, da mu je Jagodkin izplačal četrt miljona v gotovini ! On pozvoni na zvonec, ki je vodil v blagajno. V par minutah je stal pred njih njegov blagajnik. Jagodkin mu da listič, na katerem jo bilo napisano ime in naslov zlatarjev. — Izplačajte temu človeku dvesto tisoč rubljev. —Še danes, gospod Jagodkin? —Danes še, seveda! Hitite in izvršite moj nalog! Zakaj se obotavljate? — Zato, ker v blagajni ni dvesto tisoč rubljev. — Potem priskrbite denar. Diskontirajte menice. Pošljite na inkaso. V najslabšem slučaju pošljite v banko. —Žal, gospod Jagodkin! To ni več mogoče, ker smo to že storili. Jagodkin poskoči. —Nesrečnež! Ali hočete s tem reči, da so naši viri izčrpani? Da si ne moremo priskrbeti te malenkosti? —Bojim se, gospod Jagodkin, da je tako. Jagodkin se zamisli. —Pomislite, človek! — reče on. — Našla se bo še kakšna pot. Blagajnik zmaje z rameni. —Prepričajte se sami, gospod Jagodkin, — reče on, — storil sem vse kar je bilo mogoče, toda ko sem včeraj poslal v banko po denar, so mi javili, da je naš račun že zdavnaj prekoračen. Z drugimi besedami, da je naš kredit izčrpan. Jagodkin zgrabi jezno nek majhen marmornat kip na svo-l ji pisalni mizi in ga vrže na tla. Toda takoj se pomiri. Ni hotel pokazati, kako ga je ta novica potrla. Prisiljeno se nasmeje ter reče: —To je sedaj najhujši čas, toda mi ga bomo premagali. Hiša Nikola Jagodkin ne more pasti. To so oblaki, ki se bodo razšli. —Toda mnogo naših obvez prihaja, — odvrne blagajnik. — Na vsak način si moramo priskrbeti milijon rubljev. —Milijon? To ne bo ravno težko. — Ako ne bomo imeli kredita v Petrogradu, nam bodo dali drugje denar na razpolago. — Znano vam je, da sem zgradil belgijske železnice. — Belgija nam dolguje še nekaj milijonov. ____ —Brzojavite takoj v Belgijo, da mi nakažejo milijon rubljev. Rok je že potekel in morajo plačati. —Oprostite, — se zasliši v tem trenutku glas knjigovodje Pristova, ki je odprl vrata, — imel bi gospodu šefu nekaj sporočiti. Suh, velik človek vstopi v sobo. —Nimam časa sedaj, Pri-stov. Saj se menda ne mudi tako. —Mudi se, gospod Jagodkin, zelo se mudi. Slišal sem, da ste govorili o belgijski vladi, zato bi vam pokazal brzojavko, ki 1 je prišla pred pol ure. -—Telegram iz Belgije? Ah, naj vidim. Med tem ko je odpiral brzojavko, se razvedri njegov do sedaj razburjen obraz. —Gotovo nam brzojavljajo, da je milijon že nakazan. On odpre telegram ter hitro preleti vrstice. Toda vedno bolj je strmel v brzojavko. Oči so mu postale steklene, roke mu začnejo drhteti, a obraz se mu grozno nakazi. Naenkrat izusti strašno kletev. Ob enem udari z nogo v stol, da je odletel v kot. Biti je morala strašna vest, ki jo je javila brzojavka. —Ali vam ni dobro, gospod Jagodkin? — ga vpraša blagajnik. On se hitro odstrani, da prinese nekaj za okrepčilo. A Pri-stov ostane pri Jagodkinu. —To je zadnje, — reče zamolklo Jagodkin. Nato prečita še enkrat brzojavko : "Brzovlak Paris — Bruxel-les danes ponesrečil. Sedem mrtvih, veliko število ranjenih. Vzrok že ustanovljen po strokovnjakih. Slab materijal. Temeljem naše pogodbe ne plačamo nič. Odgovorni ste za škodo. Ministerstvo železnic Lapaniere, minister." —Ne plačamo nič, odgovorni ste za škodo, — ponovi Jagodkin. — Sedaj, — da, sedaj sem uničen. Moja zadnja na-da je bila Belgija. Hinavsko je opazoval knjigovodja, kakšno delovanje je imela ta vest na Jagodkina. —Ali se naj proglasimo za | insolventne? — vpraša. Jagodkin ga jezno pogleda. —Ali bi nas že rad pokopal? : — vzklikne on. — Se že veseliš na pogreb? Toda motiš se, dragi moj, v štiriindvajsetih urah bom imel izhod. Sedaj vstopi blagajnik ter se približa Jagodkinu s skrivnostnim izrazom. —Neki gospod želi govoriti z vami, gospod Jagodkin. —Sedaj ne morem nikogar sprejeti. —Bojim se, da ne bo hotel oditi. —Oh, to bomo videli. Kdo se mi bo zoperstavljal? —Policija, gospod Jagodkin, —oblast. —Kaj? Kaj hočete reči s tem? —Gospod je državni svetnik in je prišel radi neke važne stvari. Jagodkin si obriše znoj s čela. —Privedi ga. Takoj vstopi nek majhen, gladko obrit človek v Jagod-kinov kabinet. —Moje ime je Porfirij, — reče on. — Jaz sem državni svetnik in prihajam po nalogu policije. —A kaj želite, gospod? — ga vpraša Jagodkin in vstane. —Prosim vas, bodite tako dobri in odstranite ta dva gospoda iz sobe, — reče uradnik. Jagodkin da knjigovodji in blagajniku znak, da odideta. — Ponavljam svoje vprašanje, gospod, kaj vas je privedlo k meni! — vpraša Jagodkin. —Prišel sem, da vas zasli-aim v stvari obtožbe radi go- ljufije, ki jo je dvignila proti vam ruska vlada. Jagodkin omahne na svoj stol. V zadnjem trenutku Petrogradski policijski ravnatelj se je razburjen sprehajal po svoji sobi. Mrmral je nerazumljive besede, dihal kakor v mrzlici, a prsti so mu nervozno drhteli, kot da je iskal žrtev, ki bi jo moral zgrabiti in raztrgati. —Samo še tri dni, — vzklikne on. — V treh dneh bom strmoglavil s ponosne višine v nič. V praznino. Poznam carja, on bo držal svojo besedo. —Prisegel mi je, da bom občutil njegovo jezo ako v štirinajstih dnevih ne najdem dečka, ki je izginil na skrivnosten način. —Moral bi ga najti, a on sigurno ni več živ! On odpre vrata in zakliče: —Ašinov! V sobo svojega šefa stopi sekretar in se zvijačno smeje. Vedel je, v kakšni stiski se je nahajal Kardov. Veselilo ga je, da je imel sedaj v rokah '. I Miss Eleanor Roosevelt, nečakinja Mrs. Franklin Roosevelt in Natalie Coolidge, sta prevozili na biciklju skoro vso Evropo. Se jima je prav dopacllo. $210,000 so plačali ljudje vstopnine, ko so prišli gledat žogo metric igro za svetovno prvenstvo v Chicago. Na sliki vidite dolgo vrsto, ki čaka. da se odpro vrata v stadium. močnega policijskega ravnatelja, ki je bil drugače napram njemu brezobziren in trd. Kardov zapre vrata in potegne svojega tajnika v sredo sobe. — Človek, govori, — vzklikne on. — Ali še vedno ni sledu za dečkom? — Ali še vedno misliš, da je mrtev? Ašinov zmaje z rameni. —Ali si zaslišal še enkrat ono ženo, ki je imela nalog, da odstrani otroka? —Sem, toda ona trdi, da ga je vrgla v Nevo. —Toda, do danes niso našli trupla, — pravi Kardov razburjeno. — Ce bi bila ta trditev resnična, bi moralo priti truplo že zdavnaj na površino. Celo reko sem dal preiskati, — toda brez uspeha. —Ce se ne motim, gospod ravnatelj, — reče Ašinov — me je Hijacinta Jankovič ogoljufala. Ivan Kardov ni mogel skriti svojega veselja. —Res? — vzklikne on. — Ti misliš, da mali Vladimir živi, da ga starka ni ubila? —Ne jamčim, da je tako, toda na vsak način je to mogoče. —A zakaj bi Jankovičeva lagala? —Zato, ker se boji, da bo kaznovana, če se izve, da deček ži- (Dalje prihodnjič) Brivec Benjamin Pagliaro iz New Yorka, je dobil oni dan tri medalje za hrabrost v svetovni vojni. Malo kasno so se spomnili nanj. Brivec si je medalje ponosno pripel in naprej izvrševal svoje delo. Novi gasilski čolni mesta Neiv York. Ti stroji vržejo v zrak 22,500 galon vode vsako minuto in mečejo vodne curke 250 čevljev visoko. Michiganski governer Murphy je odprl nov most, ki bo vezal Kanado in Zcd. države. Most je veljal $3,250,000. Za zamreženim oknom se nahaja Lula Kimel, hči šerifa v Lexington, N. C., ki je oprostila, jetnika Jamesa, Godwin iz ječe, ker se je bila zaljubila vanj. Njen oče je najprej zaprl v ječo hčer, nato se pa odpovedal šerif ovem uradu. I Telefon: j GLenvill« i 9218 J AMERICAN RADIATOR PRODUCIS največji cleveUnd.ki razpečevalcl F.H.A. odplačila—3 leta za plačati Nobenega p'««'" t»ko.J" ,n Vroč »rak. para. »retje :i ^A™ ventlUcij.ki " '" ^igitvon mol ta. Proračun zastonj. - Sprejemamo naročila Popravila in raini doli znižani v ceni. VpraSajtc za naSeita »lov. zastopnika. 715 EAST 103rd STREET ___ll™!------- AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 31, 1938