74 \'pKv kazeiisikega pustopdnja na civiLn-o ipravtio. Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo. Dr. Rudolf Sajo\ic. v nastopnih izvajanjih je razmotrivano, ali ima kaizeii= sko postopanje vpliv na civilno postopanje in kako se ta vipliv pojavlja. Vprašanje, ki je obravnavano od cele vrste pravniških pisateljev, razpravljamo omejeno v tej meri, da raziskujemo samo, kakšen učinek imata kaznivo dejanje in kazensko postoipanje bodisi dovršeno ali tekoče na civit nepravdni postopek, brez podrobne obravnave tudi civilno« procesualnih dejanj, ki jih podvzemajo sodnik in stranke v svrho, da se zagotovi ta učinek v civilni pravdi. Po svojem bistvu bi bilo prav za prav vsa ta skupna Apra« sanja med kazenskim in civilnim postopanjem osredotočiti na eno samo, namreč na dejstvo kazenske sodbe. To vpra^ sanje je osrednje pri vsem problemu in stoji zato v ospred* ju, kajti gotovo je, da more vplivati tekoče ali sploh še neizproženo kazensko postopanje zgolj glede na svoj za= ključek, na 'pričakovano sodbo, ki postopek konča. Ako naštevamo torej več momentov, v katerih se nam kažejo učinki kazenskega postopanja na civilno, looiimo snov pri Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo. 75 tem samo po situacijah, kakršne nam ipodaja civilna pravda. Ta se bo razvijala različno, kakor se bo v njej utegnil uipora^ biti že doseženi izsledek kazenskega postopanja, ali pa bo treba kazensko postopanje šele spraviti v tek, da se takšen rizsledek doseže. Za civilno postopanje je naslednja raz= delitev za to bistvena, za razmotrivanje dejstva samega, ki >nam je problem, le zunanja: ogledovanje in preizkušavanje vprašanja iz različnih pojavljajočih se vidikov. V tem smislu torej treba določiti v prvi vrsti, kakšen je učinek kazenske sodbe sploh. V drugi vrsti pokazati, da je v svrho lažjega razpleta civilnega postopanja to prekiniti, -da se izposluje pred kazenskim sodnikom izrek, ki bo odlo^ čujoče vplival na nadaljnji potek civilne pravde. Dalje je tr^ba ugotoviti, da je moči doseči obnovo civilnega posto^ panja v nekaterih primerih redoma samo po predhodnem -kazenskem postopanju. Končno se mora osvetliti še pomen pridružnega (adhezijskega) postopanja, ki so mu zasebno^; pravni zahtevki vprnv edini predmet. I, Prejudicialnost kazenske sodbe. Postopanje, pa bodisi sodno civilno sporno aH kazensko bodisi upravno, v svojem bistvu ni nič drugega, kakor pre* izkus o zahtevku na pravno zaščito ipo preizkuševalnem oblastvu, postavljenem od države, in sicer ob udeležbi pri^ zadetih strank. Stranke so pri tem osebe, ki so nastopile z tMnenjenim pravnozaščitnim zahtevkom napram pozvanemu državnemu oblastvu, ki je po državnem redu konkretno za to določeno, kaikor tudi nasprotniki teh oseb. Da je poklic canih več in mnogovrstnih preizkuševalnih oblastev, je po« sledica raznolikosti poslov in njih delitev glede na moč njih izrekov je smatrati zgolj za naiključno. Vsa oblastva imajo zaradi tega, ker črpajo svojo preizkuševalno oblast iz enega in istega vira, pravnega reda, ki ureja z raznimi zaikoni le razHčne strani pravnega izživljanja, isto moč in uživajo izreki vseh oblastev enaiko avtoritativnost. Ali le pod pogo= jem, da je bilo dotično oblastvo po veljavnem pravnem redu v konkretnem primeru poklicano postopati, je sporno, ne prihaja pa tu v poštev. Ob zapletenosti pravnih razmerij, pri katerih so kaj; krat neločljivo združene zasebnopravne sestavine z javno^ pravnimi elementi, katerih ugotovitev spada sicer v prvi vrsti pred kazensko ali upravno oblastvo, se pojavlja vpra^ sanje, ali naj o teh elementih sodi vselej le dotično speci* tično za to poklicano oblastvo. No o tem prevlaiduje danes načelo, da sme odločati oblastvo, ki fe pokHcano za sojenje o neposredno stavljenem zahtevku, tudi o vseh predhodnih 5» 76 Vpliv kazenskega postopanja na civilno pranfo- vprašanjih, ki so prejudicialne važnosti za ostvarjani zahte« vek sam, ako ni za pretres dotičnega predhoidnega vprašanja izrecno predpisano postopanje posebne vrste. Tako razs pravlja in odloči civilno sodišče samo tudi o vseh pred? hodnih pravnih razmerjih, ki naj se sicer raziskujejo^ pred upravnimi oblastvi, enako pa tudi o ipredhodnih kazenskih vprašanjih. Sme pa seveda civilno sodišče tudi začasno prestati s postopanjem (ga prekiniti) in počakati na izid uprav= nega ali kazenskega postopanja (§§ 254, 255 c. p. p. Gl. tudi § 4 k. p. in § 72 z. lO obč. upr. p.). AH vselej ali le pod izvest-nimi pogoji, to je različno po pozitivni zakonodaji. Vendar vselej ni bilo tako in je treba zlasti poudariti, da je civilno sodišče moralo počakati na izid kazenskega postopanja in če bi to ne bilo še uvedeno, provzročiti ga, o čemer bo še govor pozneje. Nadaljnje vprašanje pri tem je, kakšna moč naj se prizna odločbam teh oblastev, izrečenih v njih območju, v razmerju nasproti drugim oblastvom. Ali so odločbe enega oblastva obvezne za ostala oblastva in koliko? Gotovo je, da za odgovor na to vprašanje ne more in ne sme imeti nobenega vpliva dejstvo, da je bila odločba izrečena od drugega oblastva. Čim različna oblastva ne pomenjajo nič drugega kakor samo porazdeHtev javne oblasti ali ustanovil tev pristojnosti, morajo imeti tudi njih izreki enak učinek v tujem območju, kakor ga imajo v lastnem. Ako je ta moč absolutna v lastnem območju, mora biti prav taka tudi v tujem, ako je samo relativna, potem ji ni priznati tudi dru= god večje veljave. Pozitivno pravo, ki odreja učinek izreka enega oblastva tudi za drugo oblastvo, ne postavlja s tem nobene nove norme, marveč le ugotavlja že obstoječe stanje, izvirajoče iz stvari same. Odločilna okolnost za to, ali naj se prizna izreku abso* lutna, to je nasproti vsakomur in vselej učinkujoča moč, aH samo relativna, to je samo med prizadetimi strankami učinkujoča moč, bo poleg značaja preiskovanega pravnega razmerja predvsem način postopanja, v katerem si dotično oblastvo ustvarja temelje svoji odločbi. Ako je oblastvo vezano pri tem le na navedbe in predloge strank, bo učinek njegovega izreka redoma omejen le na obe stranki. Druge osebe bi sicer upravičeno ugovarjale, da oblastvo, ki .ni smelo prekoračiti meje strankinih navedb in je bilo vezano tudi na njih dispozicije o sipornem predmetu (kakor n. pr. soidišče redoma v civilnih sporih, ne vselej), ni iskalo materialne resnice in da se zaradi tega ne morejo čutiti vezane. Kjer je pa. oblastvo preiskavalo .dejanski straa neodvi.sno od predlogov strank in mu je bila zlasti dolžnost, enako Vpliv kazenskega postopoinja na civilno pravdo. 77 skrbno uipoštevati vse okolnosti, ki govorijo za stavljeni zahtevek kakor tudi zo)per njega, kjer z drugimi besedami oblastvo išče materialno resnico, tam učinkuje oblastveni izrek neomejeno, absolutno. To je tudi stališče pozitivnega prava. Le tako si moremo tolmačiti, da dovoljuje c. p. p. prekinitev postopanja v to svrho, da se reši predhodno, za civilni zahtevek odločilno vprašanje v drugem postopku, kajti sicer bi bil ta predpis brez praktične vrednosti. Zato velja tudi v drugem pravnem območju zapravnoveljavno, kar je eno oblastvo izreklo, razen ako zakon tega i z r e č n o n i izključil. To je na primer po § 4. k. p., po katerem rešuje kazensko sodišče samo javnopravna aH zasebnopravna vprašanja, vendar le tedaj, ako zavisi od teh vprašanj obstoj kaznivega dejanja aH večja ali manjša kaznivost. Ne velja pa to za druga predhodna vprašanja,' zlasti ne za vprašanje veljavnosti ali neveljavnosti zakona (braka). Tudi civilno sodišče raziskuje samo praviloma vsa prehodna viprašanja (§§ 254, 255 c. p. p.), toda glede na določbo § 364 c. pr. p. je rešiti vprašanje, koHko je civilni sodnik vezan na odločbo kazenskega sodišča. Po gori povedanem bi moral biti izrek kazenskega sodi« šča o obstoju kaznivega dejanja, ki se pojavlja kot pred=^ hc:!no vprašanje za ostvarjani zasebnqpravni zahtevek ali pa je celo temelj zanj, za vsakogar in tudi za civilnega sOd« nika obvezen. To spoznanje ni bilo vedno splošno. Civilni sodnik je cesto, ne glede na izsledke kazenskega postopanja, raziskaval kaiznivo dejanje in svoj lastni izsledek uporabil v prid svoji odločbi. Pa ne le to, tudii še danes ni dosežena enotnost, kaj kazenska sodba izreka ali ugotavlja in v čem naj se kaže njen učinek. Pb občnem civilnem procesu je bil civilni sodnik povsem prost in ni bil vezan na odločbo, izrečeno v kazenskem procesu. Pod vplivom francoskega prava pa je nastal o tem vprašanju preokret v tem smislu, da so ob konkurenci civiN nega in kazenskega postopanja priznavaH večjo važnost kazenskemu in temu dajali tudi prednost. Po vzgledu mno= gih nemških držav je odredil staroavstrijski dvorni dekret z dne 6. marca 1821 št. 1743 zbirke nrav. zak. odložitev civilnega postopanja, dokler ne izreče besede o prejurlicials nem kazenskem vprašanju kazensko sodišče. SHčno določbo iinajo še danes veljavni civilni postcfi^niki za Hrvatsko* ' Ogorelica, Kaznono procesualno pravo, str. 270; Lohsing, Oasterr. Sltrafproizess.Techt, str. 90; Markovič. l,',džbe.Tiik suJakog krivionog positiupka, srtr. 235. 7h Vpliv kazenskega postopajija na civilno pravdo. Slavonijo (§ 2, črka b), ta določba je veljala do leta 1912. tildi na področju apelacijskega sodišča v Novem Sadu. dalje za Bosno in Hercegovino (§ 99) ter za SrbijO' (§ 174). Smisel vseh teh določb je, da naj izreče o vprašanju, aH je podano kaznivo dejanje, odločbo kazensko sodišče, in da se radi tega pred to odločbo ne more započeti oziroma nadaljevati civilna pravda. Iz teh določb sledi nadalje, da veže civilnega sodnika" ugotovitev kazenskega sodišča, da je obtoženec kriv kaznivega dejanja. Ne izhaja pa iz njih, ali naj bo za civihio sodišče obveza na tudi oprostilna kazenska sodba; zato si moramo vsebino teh določb dopolniti iz skladnih določb kazenskih postop« nikov. Vsi ti zakoniki priznavajo po kaznivem dejanju oškoe dovanemu, da terja svojo pravico po odškodnini na civilnem sodišču, ako obtoženec ni bil spoznan krivim kaznivega dejanja. Ako pa je bil obtoženec zaradi kaznivega dejanja obsojen, je bilo treba oškodovancu priznati obenem tudi odškodnino, in če to ni bilo mogoče, napotiti ga, da zahteva odškodnino od civilnega sodišča. Srbski kaizenski postopnik od 10. aprila 1865 je v § 12 še izrecno določal, da se ne more pobijaiti znova s civilno pravdo, kar je bilo priznano za obstoječe s kazensko sodbo, in v § 298, da se civilna pravda za odškodnino ne more rešiti prej, preden se ne konča pre? judicialno kazensko postopanje s sodbo aH sklepom. Srbski (sedaj za vso državo obvezni) vojaški kazenski postopnik pa določa v § 10, da je civilno sodišče vezano' na izATŠno .sodbo vojaškega sodišča v vprašanjih, aH je kakšno kaznivo dejanje podano in ali je zakrivil obtoženec tako in katero kaznivo dejanje. Srbski gr. p. izključuje še, da bi se dokazovala s pričami neresničnost vsebine, izražene z listino, torej tudi s sodbo (§ 233). Skratka, pravno stanje v naši državi, izvzemši Vojvo* dino, je bilo takšno, kakor je izrazil to avstrijski c. pr. r. v § 268, češ da je vsebina pravnomočne obsojajoče sodbe, ki jo je izdalo kazensko' sodišče, obvezna za civilnega sodnika, to pa toliko, kolikor se nanaša kazenska sodba na dokaz in vračunljivost dotičnega kaznivega dejanja. Jasneje kakor stari zakon in v soglasju s teorijo in prakso je izrazil isto načelo naš novi civilnopravdni postonnik (§ 364). Ta določ* ba ne prinaša nobene novosti za Slovenijo in Dalmacijo, pa tudi za druga pravna območja naše države ne, izvzemši Vojvodino. Doslej še veljavni vojvodinski c. pr. r. namreč - Gil. Zugilia, Gradljanaki pamični postupak, &tr. 13; 8itaroawtriij' .ske odločbo 18. julija 1878, Gl. U. 7768; 7. ajmla 1880. Gl. U. 79^1 3. avgiitsita 1880, Gl. U. 8053; 23. maja 1881. Gl. U. 2181, \'pliv kazenskega i>ositopanja na civilno pravdo. 79 ¦' Gl. o tent Kisel, Zakijai o sud-.kom posituipku u gradj^nsk:i.m parnicama na teritoriji apelacionog suda u Novom Sudu, § 234. ' iK. 1 e i n 5 Eng e 1, Der Zivilpro.zess Gesterreichs. str. 34(1; \eu' mann, Koimmeintar, str. 977; Pollak, Zivilprozessrecbt, str. .^Ol; Sc h r u t k a. Grundri.ss !» 186. nima nobene slične določbe, sledil je v tem pogledu nem* .škemu c. pr. r. Toda dočim je slednji v § 14 točka I. uvod* nega zakona izrecno razveljavil vse določbe poedinih dežel* nih zakonov, ki so izrekale, da je civilni sodnik vezan na kazenske sodbe, vojvodinski zakon o tem molči. Toda v praksi menda ne bo velike razlike in se tuidi vojvodinska .sodišča ozirajo na obsodbe kazenskih sodišč in jih jemljejo za podlago svojim odločbam, ne da bi o dotičnih činjenicah zopet na novo razpravljala." Motreč predvsem besedilo § 364 c. p. p., pustimo za* enkrat ob strani vprašanje, ali je s tem priznana prejudi* cialna moč le kazenski obsodbi in obenem povsem zanikana podobna moč kazenske oprostilne sodbe. Po tej omejitvi je prvo vprašanje, na katero treba odgovoriti, kaj predstavlja omenjena določba § 364 v sistemu civilnega postopanja. Precej splošno je naziranje,^ da pomenja cit. določba eno izmed izjem od načela svobodne sodniške ocene, ki zahteva, da razpravljajoči civilni sodnik preizkusi popol* noma samostojno in prosto vse odločilne okolnosti in jih (x;eni po svojem svobodnem prepričanju, zlasti tudi ali je smatrati kakšno činjenico za resnično ali ne (§ 366 c. p. p.). Temu bi bilo pritrditi le, ako bi izvirala obvezna moč kazen* ske sodbe samo iz formalnega razloga, da imamo opraAiti z javno listino, s katero je posvedočeno ono, kar se v nji izjavlja. Kazenska sodba ne učinkuje iz istih razlogov kakor javna listina. S slednjo je le posvedočeno po avtoritativni osebi neko stanje, vsled česar je praviloma imeti vsebino te listine za resnično. Posvedujoča avtoritativna oseba pa obično le potrjuje, kaj se je pred njo zgodilo, nima pa moči, da bi preiskala istinitost in motive posvedočenih dejanj. Zoper listino je možen zato nasiprotni dokaz, da v listini posvedočeno stanje ni resnično (§ 388 c. p. p.), zoper kazen* sko sodbo tak dokaz ni dopusten, ker ugotavlja nekaj, do česar je prišlo kazensko sodišče po posebnem formalnem postopku, predpisanem nalašč v svrho resnične ugotovitve. Že gori smo ugotovili, da okolnost, ker je razpravljalo o stvari drugo preizkuševalno oblastvo, v danem primeru za stvar pristojno kazensko sodišče, na veljavnost izreka ne more imeti vpliva in da mora biti ta izrek enako avtorita* aO \'p!'iv ka/enskcga p.)stt:p nija na civilno pravdo. tiven tako za vse prizadete kakor tudi za državo samo in njene ustanove. Izreku pristojnega oblastva je zato imanentna pravna moč. Posledica material* ne pravne moči kazenske sodbe pa je, da je izključeno ponovno postopanje zaradi iste stvari (ne bis in idem). Ker je materialna pravna moč kazenske sodbe absolutna napram vsakomur, zato učinkuje kazenska sodba v po* znejši pravdi kot ugotovitev in ne kot dokaz." To že ugotovljeno pravno kakor dejansiko stanje (res judicata) ima zaradi tega civilni sodnik vzeti za podlago civilni odločbi, kajti to stanje je s sodno (kazensko) odločbo že rešeno. Položaj je podoben tistemu, kadar se stranka sklicuje na drugo že pravnomočno sodbo civilnega sodišča v uteme* Ijitev svojega zahtevka. Tudi v tem primeru bo vzel sodnik za podlago svoji odločbi že prej izrečeno sodbo, ako učin* kuje ta sofba pravnomočno med strankama. Vendar je položaj samo podoben, kajti pravna moč civilne sodbe učinkuje redoma razen v nekaterih primerih le med stran* kama, dočim je pravna moč kazenske sodbe absolutna, obvezna za vsakogar. Vezanost civilnega sodnika na kazensko obsodbo torej ne krši načela svobodnega sodniškega prepričanja. Opisane učinke ima praviloma samo kazenska sodba tuzemskega sodišča." Zato se mora priznati prejudicialnost tudi inozemski kazenski sodbi le tedaj, kadar naš kazensiki zakonik izključuje ponovno preganjanje kaznivega dejanja, ki je bilo že sojeno v inozemstvu (§ 8, št. 1, 2 k. z.).' Predmet kazenskega postopanja je pravnozaščitni zahtevek države na ugotovitev kaznivega dejanja in udejst* vitev kazni zoper krivca." Ta zahtevek nastane državi v pogledu določne osebe in določnega dejanja. Sodbi, ki za* ključi kazensko postopanje, je zato predmet obtoženec in njegovo dejanje (§ 273 k. p.)." Obsojajoča sodba ima vsled ¦'¦ G. Ran d a, Schadenersatapflicht, str. 23H; Stperl, Lehrbuch der burgerliichen Recbtspflege, s>t. 97, 403, 823. " Lohsing, o. c. str. i>33; N c u m a n n, o. c. .str 988; Pollak, o. c. str. 659. ' Neomejeno učiinlkovainije ini;/emsike sodbe trdi R o s c n b 1 a 11, Das Verhiiltnis des Zivilprozesses zum Sitrafpruzcsse v Ocitetr. Zentral-blaitt 1898, str. 10<). Učineik inozerasike sodbe iziključuj ^Jo odilocbe: ft. oktobra 1910. Gl. V. 5204, 11. oktrbra 1910, Oe-terr. Zmitr. XXIX, 31. " Markovič, o. c. str. 3; Loh. ing, o. c. str. I; Ogorelica, Zakonilk o sudisikom krivionom postupr:ou, str. 5. * Ogorelica, o. c. str. 12. Vpliv ka/cnskt'ga poslopinja na civilno pra%-do. M tega naznačiti tako osebo, ki jo je spoznalo sodišče za krivo, kakor tudi kaznivo dejanje. Sleanje pa v dvojnem pogledu. Prvič v dejanskem, kaj je obsojenec storil, katero dejanje se smatra za dokazano, in drugič, kako se za dokazano vzeto dejanje kvalificira po kazenskem zakonu in sicer to po oznaki zaščitene pravne dobrine kakor tudi po težini, ali zločinstvo ali samo prestopek (§ 281 k.