AÑO (LETO) XXIX (23) T71£—1 T /^TT -^T Y \ T T r j r-j BUENOS AIRE» no. (štev.) i? LU V sij INI 1^ i H ¡r\ cj 30. aPriia m« Vojaški in politični genij slovenskega naroda Ob 25. obletnici 3. maja 1945 Živimo tako hitro, d'a je razdobje petindvajsetih let, ki je minilo od konca druge svetovne vojne, prešlo kot kratek hip. Usodna dogajanja tistih majskih dni leta 1945 nam lebdijo pred očmi. kakor da smo jih pravkar včeraj doživeli. Svetovna vojna je Slovenijo razkosala na tri dele, med tri okupatorje. Na slovenski narod so navalili trije sovražniki: dva zunanja, nacizem in fašizem in eden notranji, komunizem, tuja ideologija, ki so se ji klečeplazno podvrgli nekateri zablodeli sinovi lastnega slovenskega naroda. V boju proti obema zunanjima sovražnikoma Slovenija ni bila osamljena. Vsa Evropa se jima je uprla, ves svet se je zagrizel vanju in ju končno porazil in uničil. Komunistično revolucijo, ki so jo prodani sinovi Slovenije zanetili po r,-kazu iz Moskve proti lastnemu narodu, pa ostali svet ni smatral za svoj problem. temveč za notranjo zadevo slovenskega naroda. Slovenski narod je bil postavljen pred zgodovinsko dejstvo, ki mu je bil tudi tokrat, kakor vselej doslej, v celoti kos. Kot zdrav organizem je del svojega odpora vrgel v boj proti nacifaši-zmu, dragi del pa proti komunistični zaroti. Cepljenje sil, čeprav morda nehoteno, jo bila naravna strategija za narodno ' samoohranitev. ¡Nad nacifaši-zmom je slovenski narod dosegel zmago v zboru ostalih evropskih narodov. Nad notranjim komunističnim sovražnikom pa jo zmagovito izšel z lastnimi silami, qam in samostojen. ■Brca» intervencije Rdeče . armade je bil komunističnemu pokretu v Sloveniji in na.. vsem jugoslovanskem ozemlju zagotovljen žalosten konec. Vojaški genij slovenskega naroda je v strašni preizkušnji z vso silovitostjo iruhnil na dan. Narodnih junakov ima a tisočo, kakor noben drug evropski nared. Teda tudi polifični genij v slovenskem narodu v tistih usodnih 'dneh ni spal. čeprav razkosana, je Slovenija petala celovita, še več: takoj je v tej razkosano^ii slovenski narod izkoristil . priliko in se povezni prav vos mimo in čez mejo fašističnega in nacističnega imperija. Od Trsta do Celovca in Maribora in cd Trbiža do Kočevja in Metlike jo podtalno zaživel en sam cc- ! lovit slovenski narod in se pripravljal na svoj zgodovinski naredno-politični nastop. Slovenska zgodovina se ni varila samo v Ljubljanski pokrajini, temveč tudi na Gorenjskem in štajerskem in v Beli krajini, na Primorskem in na Koroškem. Iz te Velike Sloveni^ je tristo njenih mož sprejelo in podpisalo narodno izjavo o ustanovitvi skupnega predstavništva v Narodnem odboru za Slovenilo 29. oktobra 1944. Na prvem mestu je podpis škofa Gregorija Rožmana jamčil in bo vso bodočnost jamčil za neoporečnost te zgodovinske odločitve slovenskega naroda. Logičen nasledek tega državniškega dejanja je bilo sklicanje prve seje slovenskega parlamenta 3. maja 1945. In spet je za neoporečnost tega zgodovinskega dejanja slovenskega naroda jamčil s svojo prisotnostjo ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. V dvorani na Taboru je sredi okupirane Ljubljane slovenski narod proglasil svojo suverenost, svojo individualnost. Zadnjikrat v minulih petindvajsetih letih je takrat v Ljubljani vihrala neoskrunjena slovenska zastava. Noben evropski narod si ni v letih druge svetovne vojne drznil v svoji prestolnici še med nacifašistično okupacijo oklicati svojo vlado, še manj sklicati na zasedanje svoj parlament. .Politični genij slovenskega naroda je pokazal vso svojo življenjsko silo. Naj se je po teh zgodovinskih dneh zgodilo kar koli, naj se je v nekaj dneh zatem zgrnilo nad Slovenijo gorje rdečega zla, tudi premik desettisočev čez Ljubelj in poznejše mučeništvo slovenske narodne vojske, vse to je bila ve- KITAJCI V VESOLJU Rusi omalovažujejo dogodek Najzanimivejši dogedok minulega tedna je bila vsekakor izstrelitev prvega kitajskega umetnega satelita z raketnega oporišča Lop Nor. Satelit tehta 173 kg in kroži okoli našega planeta vsakih 114 minut. Vdelan ima magnetofonski trak z maoistično himno „Vzhcd je rdeč“, ki jo neprestano oddaja na Zemljo. Prav tako nosi nekaj različnih merilnih naprav, Kitajci so satelit gradili v popolni tajnosti. Zanj so vedele mednarodne vohunske mreže ZDA, ZSSR in Japonske, vendar niso bile povsem prepričane o tako hitrem prvem kitajskem vesoljskem poskusu. V vseh svetovnih prestolnicah so bili nad kitajskim u-spehom neprijetno presenečeni, kor ga spremlja spoznanje, da ima Maocetung že na razpolago mcdkontincntalne rakete, pred katerimi nista varni ne ZSSR v Aziji in Evropi ne ZDA na ameriški celini. V svobodnem svetu se je časopisje na široko razpisalo o kitajskem is- •aBeaeaeBBBaaiiaaaBai strelku v vesolje in ugotavlja, da ima glavne zasluge za uspeh Čien Hscu-šen, ki se je bil izšolal na kalifornijskem tehnološkem institutu. V Moskvi je poročilo o kitajski izstrelitvi umetnega satelita sovjetom zelo pokvarilo slavje stoletnice Leninovega rojstva. Pravda so je potrudila, da jo objavila poročilo kratko le deset besed, medtem ko so tiskovne agencije sovjetskih sate'itov češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Nemčije in Bolgarije čakale na sovjetsko reakcijo in več ur sploh niso poročale o kitajskem uspehu. Prva je poročala o kitajskem u-metnem satelitu Romunija, za njo Jugoslavija. Zahodni strokovnjaki ugotavljajo, da je Kitaiska stopila v krog tkim. vesoljskih držav, da pa je šele na začetku zadevnega razmaha. Menijo, da ‘e Maocctungu na'bolj šel na živce jaoon-ski vesoljski uspeh, ko je pred kratkim Japonska postala prva azijska država, ki jo stopila v vesoljski klub in tako odvzela to prvenstvo Pekingu. Kremeljski veljaki proslavljaj© Lenina TRIURNI GOVOR BREŽNJEVA Na proslavo Leninove stote rpjstne obletnico se je v Kremlju zbrala množica 6000 komunističnih funkcionarjev in menih satelitov, vključno iz Jugoslavije. Na zborovanju je na predveče*-obletnice 22. aprila govoril sovjetski partijski vodja Leonid Brežnjev, ki je rohnel vsevprek po „zahodnih imperialistih“, „mačističnih desviacionistih“ in „vseh sovražnikih mednarodnega komunističnega gibanja.“1 Brežnjev je govoril tri ure in četrt: o Leninu, o sovjetskem gospodarstvu, o mednarodnih problemih, o komunistični ideologih itd. šest tiseč poslušalcev v veliki dvorani Kongresne palače se je od dolgočasja presedalo, toda nihče komunističnega mogotca ni ' upal motiti. Zanimivejše je postalo, ko'je začel rohneti proti Kitajski, ker dS „vodi nacionalistično šovinistično politiko“ in je „njihovo gibmje od-cdlo cd Lenina“. Kitaiska pa je nekaj ur prej obtežila Bfrežnjeva, da jo on tisti, ki. „sc odvrača od Lenina in se spreminja v imperialista.“ Nato jo Brežnjev napadel še Zah-d, ki jo po megovem „mor'c pohabljenih duš“, katero se „lomiio pod težo množičnega kriminala, uživanja mamil m pornografije. Kakšno bodočnost nosi v sebi ta nečioveški sistem za navadnega človeka?“, je vprašal Brežnjev m , ram odgovoril: „še več krvi in znoja še več pripornikov v ječah, še več pohabljencev in pobitih in še večjo nevarnost za sam obstoj celih narodov. Moderni kapitalizem jo družba brez idealov, brez bodočnosti — in od tod izhaja njen moralni razkroj, njena duhovna praznota. . . od tod izhnia silen val zločinov v zahodnih deželah, strašna, uživanje marnji in splošna pornografija, morje razbrzdanosti in pohabljenih duš.“ V sovjetskem sistemu je bilo „sicer «aj napak v petdesetih letih“, je omno, !f povešenimi očmi ** mrjznal Brežnjev, vendar te ro bile med drugimi „samo c-sohni kult in ' s^ib ¡ektivi-rcm.“ Ob prvem je mislil na Stalina, ob drugem na Hruščeva, dasi imenoma ni nikogar omenil. Brežnjev v svojem tkim. slavnostnem govoru ni povedal nič novega in jo dokazal, če~ar se je Lenin sam bal ra svoji smrtni postelji pred 47 leti: da re je njegova revolucija sprevrgla 1 v običajno partijsko birokracijo. Nov© potovanje sv. ©četa Nesramno poročanje časopisov •Papež Pavel VI. jo pretekli teden obiskal otok Sardinijo in se tam pomudil tudi med najrevnejšim prebivalstvom. Papežev cbisk je bil, kakor vedno doslej, kadar koli se jo bil podal na potovanje, veličastna manifestacijo vernikov do Kristusovega namestnika na zemlji. Skazila ga je na Sardiniji prvič majhna skupina prevratnih elementov, ki so napadli s kamenjem policijo, ki je spremljala papeža v sprevodu. Policija se je z izgredniki spopadla in je bilo več stražnikov in izgrednikov tudi ranjenih. Dvaindvajset demonstrantov je policija aretirala. Več velikih tujih in italijanskih časopisov je o incidentu neresnično poročalo in mu dalo obeležje upora prebivalstva proti papežu. O tem je govoril tudi Pavel VI. sam na splošni avdienci minulo soboto, ko je dejal: „časopisi, celo tisti, ki se smatrajo za veliko dnevnike, popolnoma skrotovičijo resnico... to niso več časopisi, ki informirajo, temveč časopisi, ki deformirajo resnico.“ ©el italijanskega časopisja je potem po svoje komentiralo papeževo izjavo, na svoj mlin pa jo je napelialo italijansko komunistično glasilo L’Uni-tk, ki se je s skritimi nameni postavilo ličastna manifestacija zdravih sil slovenskega naroda, ki v svoji zgodovini ni klonil glave ne pred tvarnim ne pred duhovnim nasiljem. v bran Pavla VI. z izjavo, da je poročanje nekaterih italijanskih dnevnikov bilo „skrajno nesramno“, čeprav se je papež med revnim prebivalstvom „zavzel za njihove pravice do dostojnega in zadostnega stanovanja, do kruha in dela.“ Dasi bi morala policija na otoka »Sardiniji poskrbeti, da nekaj anarhističnih elementov ne bi motilo papeževega obiska, pa je tudi res, da časopisov, ki ne informirajo, temveč deformirajo, nikjer ne manjka. Spremembe v vrbovih ZSSR V Kremlju so zamenjali nekatere vrhove v sovjetskem propagandnem stroju. Leonid Zamjatin, dosedaj osem let šef tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva, je bil imenovan za glavnega direktorja sovjetske uradne tiskovne agencije Tass. Dosedanji direktor Tassa, Sergci Lanin, je postal predsednik državnega odbora za radio in televizijo, namesto Nikolaja Mesjaceva, ki je bil na tem položaju od leta 1964. Nikolaj Mikajov, 64-letni šef državnega tiskovnega urada, je bil upokojen. Ni pa bilo mogoče potrditi dejansko najvažnejšo spremembo v sovjetskem propagandnem aparatu — odstavitev Vladimirja Siepakova kot šefa oddelka za agitacijo in propagando pri CKKF. Lenin, padre del totalitarismo del siglo XX Nadie puede negar que Lenin jugó un importante papel en la historia de nuestro tiempo, pero todo el mundo no se da cuenta que esta importancia está ante todo motivada por el hecho de que concibió desde comienzos de siglo el sistema totalitario, y que igualmente fue el primero en implantarlo al conquistar el poder en Rusia. El día mismo que tomó el peder, el 7 de noviembre do 1917, Lenin publicó un decreto suprimiendo la libertad de prensa, que había sido respetada en Rusia desde que se derrumbó el zarismo. En enero de 1918, Lenin disolvió la primera — y última — Asamblea Constituyente, en la cual su partido sólo había logrado el 25% de los sufragios. Más tarde se encarnizó contra sus ex colegas socialistas mencheviques a los que hizo encarcelar y fusilar. Lenin introdujo estos métodos terroristas-totalitarios no sólo en la vida política, sino en la vida en general. En 1920 aparecieron los decretos sobre el trabajo obligatorio, los tribunales de excepción para condenar las huelgas, la deportación de los culpables, etc. El fue quien introdujo en 1922 una enmienda en el Código penal proclamando „la absoluta necesidad del terror“. Por todo esto, cuando los actuales dueños do la Unión Soviética se proclaman discípulos y continuadores fieles de Lenin, sobre el plano del terror y del totalitarismo tiene indiscutiblemente razón y pueden denominarse “leninistas” Lenin, oee totalitarizma dvajsetega stoletja Ne da se zanikati, da jo Lenin igral važno vlogo v zgodovini našega časa, a mnogi ne spoznajo, da je vzrok temu dejstvo, da je prav on spočel v začetku stoletja totalitaristični sistem in da je bil tudi prvi, ki ga je v praksi izvedel v Rusiji. Isti dan, ko je zavzel oblast, 7. novembra 1917, je Lenin izdal dekret; t>o: katerem je ukinil svobodo tiska, ki je obstajala v Rusiji, odkar je padel carizem. Januarja leta 1918 je razpustil prvo — in zadnjo — konstitucionalno Zbornico, v kateri je imela njegova stranka le £'5% glasov. Pozneje je krvoločno zasledoval svoje bivše tovariše manjševike, jih dal zapreti in postreliti. . • Lenin pa terorističnih metod ni uvedel samo v političnem življenju, tehlveč tudi v javnem življenju sploh. V letu 1920 so izšli dekreti o obveznem dahv o posebnih sodiščih za kaznovanje stavkajočih, za deportacijo ipd. On je tudi leta 1922 vstavil v civilni zakon popravek, s katerim je razglasil „popolno potrebo terorja“. Če gledamo v tej luči, vidimo, da se sedanji oblastniki Sovjetske zveze po vsej pravici proglašajo za „leniniste“, saj mu zvesto sledijo na ravni terorja in totalitarizma. Iz življenja in dogajanja v Argentini ... u PO STAVKI — PRED OSTAVKO V četrtek 23. aprila se je v Argentini izvedla splašna stavka. To pot sta v datumu soglašali obe delavski struji, to je Komisija 25 ali Normalizacijska opozicicnalna CGT, in tkim. „62“, ali opoziiconaliia CGT. Glista. pa soglašali v načinu, kako in »zakaj to stavko sploh organizirata. *, > Zunanji razlogp so bili že tradicionalni: zahteva povišice plač (40%) omejitev rasti cen, nekatere socialne zahteve, sindikalne malenkosti in podobno. V resnici pa ne enim ne drugim ni bil to glavni cilj. Splošna delavska konfederacija, ki ima vladno priznanje, so pripravlja na normalizacijski kongres, ki bo 29. in 30. maja. Seveda mora zato ohraniti nek videz samostojnosti, da ne bi izgledalo, da je preveč povezana z vlado, to je hit en namen. Drugi, (glavni) pa je bil, izvesti oster sunek proti ekonomskemu ministru. Dr. Dagnino Pastore, ki v glavnem sledi liniji svojega prednika Dr. Krie-ger Vasona, ni imel v svoiem delu tako srečne roke in si je kaj kmalu nakopal nemilost sindikatov. Ker pa spada v tkim. liberalni sektor vlade, so opazovalci mnenja, da je nacionalni sektor stavko vsaj prijazno gledal. Res je, da to pot ni bilo nobenih' pogajanj med vlado in delavci. Tddj vlada ni, kakor je imela doslej vMej navado, stavke proglasila za. nelegalni). Drž. tajništvo za delo se je 'le omejilo' na to, da je „garantiralo svobodo déla“. Drugačne namene pa je imel sektor „62“ sindikatov. Izrabiti je hotel stavko za organi.ziranie izgredov, saj' so še pr-r dne prej njegovi vodje napovedovali da ho ta s^avR „akčivna in agita-4 , tivna“. A to delavsko gibanje jo \re-j nutno preslabo, da hi lahko organiziralo več'o l judske manifestacije. Tako je te v Cordobi, ki je tradicionalna opozicijska provinca (naj bo vlada katerakoli), nršlo do manjših izgredov in spopadov deVvstva in študentov n policijo. Ranjen je bil le en mlajši delavec, bilo pa je nekaj razbitih šip in razdrtih barikad. ki r0 i'h menifertanti na hitri postavili. V ostalih krajih države pa, razen posameznih napadov, ki so zadnje čase prišli v modo, ni bilo drugih izgredov. Stavka je, po svoje, dobro uspela. »Statistike navajajo, da io 85% industrijskega do’avsrt'a izostalo z dola. V trgovini in pisarnah, pa je bila odsotnost ok. 45%. Do konca maja, ko ho delavski kongres, opazovalci predvidevajo popoln mir na tem polju. IZ TEDNA V TEDI N Jurij Šuhačev, sovjetski tiskovni ataše v Ammanu, je izjavil, da „ZSSR podpira vsak napor za uničenje rasistične države, temelječe na verskem fanatizmu, kakor je n. pr. država Golde Meir,“ se pravi Izrael. Vsled hupa, ki so ga dvignili v Tel Avivu in drugod po svetu, je izjavo zanikal, iz Kremlja pa so ga poklicali na zagovor. NATO je izvedel pomorske manevre na Atlantiku pred Norveško ter je Moskva obtožila zahodne zaveznike, da „razpihujejo vojno histerijo“. Medtem pa je sovjetsko vojno ladjevje izvedlo velike manevre v »Sredozemlju, ki pa so „imeli samo namen počastiti Lenina ob stoletnici njegovega rojstva.“ Na karibskem otočku Trinidad se je uprl del vojaške posadke in založil z orožjem nezadovoljne črnce, ki zahtevajo pravico soodločanja v vodstvu države. Anglija je poslala na otok svoje vojaštvo, ki je upor zadušilo, ZDA pa so poslale vladi lahko orožje. Tri neznane ladje so obstreljevale vladno .palačo .na .Haitiju, kjer .diktatorsko vlada Duvalier. Obstreljevanje ni napravilo posebne škode, Duvalier pa je napadalce proglasil za komuniste. Ladje so se po akciji zatekle v ameriško pomorsko oporišče na Kubi Guanta-namo ter so posadke zaprosile za politično zaščito. Na Kubo so se izkrcali novi protikomunistični elementi ter j« imela 'Castrova vojska spet veliko opravka z napadalci, ki jih ni mogla vseh poloviti. Tudi nekaj napadalcev od prvega izkrcanja pred dobrim tednom dni se je spretno skrilo na otoku za nadaljnje akcije. Castro je obtožil ZDA, da pripravljajo novo invazijo Kube. Bruno Kreisky, novi avstrijski ministrski predsednik, je predložil državnemu predsedniku Franzu Jonasu svojo novo vlado v odobritev. Razgovori za koalicijo njegove socialistične vlade s člani avstrijske ljudske stranke so se razbili. Socialist Kreisky je prvi jud, ki je bil kdaj koli predsednik avstrijske vlade. Stran 1 SVOBODNA SLOVENIJA Bucno3 Airc3, 30. aprila 1970 Cerkev z zavezanimi usti Izid svobodnih volitev V Sloveniji so katoličani zapostavljeni. Naj se še toliko govori o enakopravnosti Slovencev v matični deželi, gornje trditve ni mogočo ovreči. V verskem štirinajstdnevniku Družina piše Pavel Vostner iz Maribora: „Vprašujem se, zakaj obstoji ustavni zakon, po katerem imajo vsi državljani enake pravice, ne glede na narodnost, raso in vero, če izvršujejo državljanske dolžnosti. Zakaj mi, ki smo zvesti državljani in smo se borili, prestajali mučenje, stradanje in ponižanje po zaporih ter internacijah, ne uživamo istih pravic kakor ostali državljani? Zakaj plačujemo svoj prispevek, ki ni majhen, za RTV'? Vprašujemo se, kakšna je ta zakonitost... češka, Poljska, DR Nemčija, Madžarska so tudi socialistične države, pa imajo verske oddaje. Mi smo pa zanje prikrajšani. .. Uprava RTV mora računati s tem, koliko je padlo versko mislečih mož in fantov, žena in deklet v bojih, zaporih in internacijah. Računati mora tudi na žrtve duhovnikov v Sloveniji, posebno na duhovnike na štajerskem. Koliko so oni pretrpeli mučenja, preseljevanj in ponižanj...“ (Družina, Ljubljana, 22. februarja 1970, str. 15.) Zapostavljanje katoličanov pri RTV pride še bolj do izraza, če primerjamo število katoličanov s številom članov raznih drugih skupin ljudi. Tako primerjavo je napisal za Družino Franc Cerar iz Maribora: „Že dolgo se ne morem otresti misli, da imajo ljudje pri RTV neki določen kompleks. To takrat, ko gre za oddaje, ki bi naj bile namenjene tistim državljanom, ki so verni. Teorija in praksa, revija za družbena vprašanja, je lani v svoji 4. številki na str. 566 in naslednjih prinesla podatke, po katerih je bilo leta 1968 v Sloveniji 67,8 odstotkov religioznih ljudi. Katera skupina Slovencev lahko zase trdi in dokaže, da jih je toliko? Ali je npr. v Sloveniji toliko ljudi, ki se zanimajo za nogomet? RTV jim tedensko posveti tudi po več ur. Ali je tolik odstotek otrok? Imajo svoje oddaje. Ali je toliko kmetovavcev? Imajo svoje ure. Ali je toliko tujih turistov? Zanje najde RTV čas in prijazno besedo. Ali se toliko Slovencev bavi s kuhanjem? Imajo svoj program. Ali se jih toliko zanima za lepo materinščino (k0 bi se vsaj!)? Zanje je časa in prostora. Ali je toliko čebelarjev, gasivcev, šahistov, planincev... ? Sicer pa, kaj bi našteval! Spored je vsakomur na razpolago. Vsi pridejo na vrsto, pa če jih je še tako malo. In to je prav. RTV je zato tu in zato tudi plačana, da služi ljudem. Oddaje razporeja pošteno in vsakdo pride na svoj račun, če je kdo zapostavljen, so mu vljudno opravičuje. Ko pa naj bi prišla na vrsto 67,8 odstotka religioznih Slovencev, se nenadoma pojavi zgoraj imenovani kompleks. RTV jih ne vidi, ne sliši, ne upošteva, ne prizna. Zanjo religiozni Slovenci no obstojijo. Zanje nima ne časa ne prostora. Zanjo nima niti programa niti so ne opraviči, zakaj ga nima. Zanje je slepa, gluha in — nema.“ C Družina, Ljubljana. 8. februarja, str. 15.) Zakaj je tako? Odgovor je jasen: zato, ker o vsem tem, kaj sme biti v Sloveniji in kaj ne, odloča še vedno 5 odstotkov komunistov proti 95 odstotkom ostalih ljudi. Kaj komunisti sodijo o Cerkvi in veri, o tem si pa nihče ne dela ustvar. „Taborjenje“ v Bohinju Brali so Balantiča Okoli 40 študentov, ki so prišli iz Maribora, Kamnika, Celja in Ljubljane, se Je sestalo na „počitnice“ v Bohinjski Srednji vasi, proti koncu letošnje počitniške sezone. Nastanili so se v prenovljenem župnišču in tam preživeli pet dni, med izleti, govori, premišljevanji in debatami. V govorih in sledečih premišljevanjih pa so se dotaknili tem kot n. pr. „Jaz —< srečanje s samim seboj“. „Naše človeško tujstvo“, v debatah pa so se pomenili tudi o temi razmerja med fantom in dekletom. '% Vsak večer so imeli sveto mašo m mnogi so na koncu priznali, da še nikoli niso tako polno doživeli mašne skrivnosti, kot ravno ob teh večerih. Seveda so našli časa tudi za umetnost, zlasti v vezani besedi, kjer so z užitkom poslušali nekaj Balantičevih pesmi, pa tudi nekaj del iz svetovne literature. Dva večera sta bila posebej posve- čena zabavi in smehu. Bilo je veselo in smeha na pretek, pa so kljub temu vsi znali ostati v merah dostojnosti tudi pri vicih. Mnogi so se na tem srečanju prvič videli, pa so vendar postali pravi prijatelji. Z vso resnostjo in odkritostjo so govorili o raznih vprašanjih. V vseh se je lahko spoznalo celega človeka, ki ničesar ne skriva za svojim hrbtom. Ko je bilo srečanje zaključeno, so vsi udeleženci izrazili željo, da bi bilo vedno več takih srečanj. V Beogradu je bila v začetku aprila konferenca zasebnih kmetov, kjer so se pogovarjali o izboljšanju položaja zasebnega kmetijstva. Predviden je bil v sklopu konference obisk gledališča. Toda kmetje niso hoteli na igro; gledališko delo se namreč imenuje „Sleparija“. Režim izgubil z veliko večino Spričo razmer, ki vladajo v domovini, je vedno več beguncev, ki poiščejo mirnejšega življenja v svobodnem svetu. Eden izmed teh je tudi Jernej Roj. Ko v odprtem pismu Jožetu Javoršku zagovarja svoj korak, pravi med dragim tudi sledeče: „Prodno re naprej pogovarjava, morava razčistiti vprašanje o izdajstvu. Kdo jo koga izdal? Opoziciji, ki beži v inozemstvo, mečete naprei, da izdaja domovino. Spor s Partijo ni izdaja domovino, kajti Partija je manjšina, ki trenutno vlada, domovina pa je zame vsa opozicija, ki so no sme organizirati. Vidna pa je le na pokopališčih in mrliških vežah. Tako so bili na Velenju odnrli novo pokopališče s štirimi mrliškimi vežami. Tri ro opremliene s križem, le ena z zvezdo in rdečim žametom. Volitve po slovensko: 75% proti režimu, 25% za režim. Tako bi neenako izpadle svobodno volitve... “ Tako Jernej Roj. On, partiia v domovini in slovenski narod sploh, pa tudi v tem dogodku razumelo, da danes v SIoveni'i katoliška Cerkev in vera edina predstavila simbol nasprotovanja brezbožnemu režimu. Sloveli«4«? b.mil letalo “Rotafix” Ing. Adrijan Kisovec, sin dr. Vekoslava Kisovca, ki je živel bit slovenski novonascljeneč v Argentini v Mar del Plati, jo izumitelj novega letala ..Rota-fiv“, ki so lahko dvigne in spusti navpično ter leti vodoravno, kakor reakcijsko letalo s hitrostjo 800 do 900 km na uro. Inž. Adrilan Kisovec je zaposlen v ameriškem letalskem podjetju Boeing. Tam jo patentiral svoj izum, ki obstoji v letalu, katero ima na koncu obeh nepremičnih kril pritrjen no en enokrilni rotor. S tema rotorjema se letalo dvigne navpično do določene višine, kakor helikopter. Tedaj se rotorja začneta nagibati naprej, dokler ne stojita njuni osi vodoravno. Od te faze letenja se začenja Kisovčev izum. Rotorja se ustavita, letalo se poganja naprej s turbinami. Letalec potegne rotorja po njuni osi nazaj proti turbinam, nakar se rotor na svoji osi obme tako, da se eno krilo rotorja skrile v vdolbino nepremičnega srednjega krila, drugo krilo pa oblikuje podaljšek srednjega nepremičnega krila letala ter tak0 podaljša razpon tega letala. Od trenutka, ko se rotorja spravit^ na opisani način, postane letalo „Rota-fix“ enakovredno potniško letalo na reaktivni pogon in lahko doseže pod-zvočno hitrost okrog 800 do 900 km na uro. NOVO POSOJILO ZA CESTE Direktor mednarodnega monetarnega sklada je objavil, da bo Jugoslavija kmalu dobila spet novo posojilo za gradnjo cest, ki da bo to pot večje kot prejšnje. Dejal je tudi, da je „Mu- „Bodi pošten, dostojen, delaven; ne išči naslad, ne godrnjaj zoper uaodo; bodi z malim zadovoljen, blag in svoboden; bodi pre;>ro3t, redkih besedi in velikodušen!... Marsikdo, ki je dobro storil, ima takoj svoj obračun pri roki... So pa ljudje^ ki rekel bi, niti ne vedo ne, da so izkazali dobroto. Taki so podobni trti, ki rodi grozdje, pa ne zahteva plačila... Dober človek ne koko-dajza, kadar stori kaj dobrega, temveč gre hitro dalje in zopet da..." Mark Avrelij, rimski cesar in filozof, Dnevnik, V, 5-6. GORIŠKA Slov. katoliška skupnost — Slov. ljudsko gibanje V soboto, 4. aprila jc imela svoj ! občni zbor Slovenska katoliška skupnost na Goriškem. Udeležilo se ga je j tudi zastopstvo slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta ter deželni svetovalec dr. Štoka. Občni zbor jc vodil dosedanji predsednik dr. Anton Kacin. Glavni namen zbora pa je bil sprejetje novih pravil. Debata, ki je se jo vrtila okoli novih členov jo bila stvarna. Tako v posameznih točkah kot v celoti jc bil osnutek soglasno sprejet. Po prvem členu se Slovenska katoliška skupnost preimenuje v Slovensko ljudsko gibanje s sedežem v Gorici. Ostali člani pa težijo k popolnejšemu izpolnjevanju namena organizacije, to jo, organiziranje politično in socialne dejavnosti Slovencev na Goriškem ter obramba narodnih pravic, na osnovah načel krščanskega socialnega nauka in načel državne ustave. Namen Ljudskega gibanja je tudi čim večja povezava s Slovensko demokratično skupnostjo v Slovenski demokratični zvezi, ker le enoten nastop in iskrena medsebojna povezava bosta mogla prizadevanje Slovencev voditi do u-speha. Sledilo so volitve izvršnega sveta, kjer je bila soglasno sprejeta lista s 24 imeni. Novoizvoljeni svet se je potem sestal v četrtek, 9. aprila na sejo, kjer je bil izvoljen izvršni odbor. Tega sestavljajo: predsednik dr. Andrej Bratuž, podpredsednik dr. Damijan Pavlin, tajnik Albin Šuligoj, namestnik tajnika dr. Karel Brešan, blagajnik Mirko Špacapan, referent za stike z javnostjo in propagando Marjan Terpin in referent za organizacijske zadeve Ernest Konje. Pozdravljamo novega predsednika Ljudskega gibanja, ki je mlad slovenski intelektualec, ter njemu in njemu in njegovim sodelavcem želimo mnogo uspeha v delu za narod. KOROŠKA Velikonočni Slovenec podpredsednik mladinske komisije FUEV Kot prejšnja leta je tudi letos Mladinska komisija Federalistične unije evropskih manjšin priredila svoj velikonočni seminar od 22. do 27. marca. Delegati so se zbrali v Bad Kissingenu. Med številnimi delegacijami so bili zastopani tudi mladi koroški Slovenci !n sicer Filip Warasch, Janka Malle in Janko Kulmež. iNa seminarju se je debatiralo o raznih temah. Tako je prof. Hergeth govoril o manjšinah na vzhodnoevropskem ozemlju. Ko je v svojem referatu prof. Hergeth našteval manjšine, ki žive v Avstriji, je omenil tudi „vindišarje“, na kar so seveda slovenski delegati protestirali. Prav ta dogodek je pokazal potrebo večje medsebojne povezave in boljšega informiranja, ker le tako bo unija lahko branila interese vseh narodnih manjšin. Slovenski delegati so imeli notami sklad zadovoljen z izvajanjem načrtov, ki jih Monetarni sklad izvaja v Jugoslaviji.“ Po izkušnjah, ki jih imamo Slovenci glede gradnje novih cest pod Ribičičevo vlado je najbolj verjetno, da bo tudi to novo posojilo šlo v Srbijo in bomo še naprej vozili Slovenci po slabih cestah. seminar 70 namreč vtis, da ima unija na vidiku le preveč samo interese raznih nemških manjšin. Glavni tajnik FUEV, Poul Skade-gaard, je poudarjal, da mora biti unija slaba vest držav, ki ne rešujejo pravilno manjšinskega vprašanja. Filip Warasch — podpredsednik Na tem seminarju je bil soglasno izvoljen za podpredsednika Mladinske Komisije FUEV Slovenec Filip Warasch. Predlagali so ga Danci in Nemci iz Schleswiga, da bi s tem dokazali, da se unija ne smatra le za velenemško ustanovo. Warasch je v intertjuju s koroškim „Našim tednikom“ zagotavljal, da se bo boril zlasti za pravice koroških Slovencev in drugih manj pomembnih narodnih manjšin, ki doslej niso našle pravega odziva v FUEV. Zanimivo je pri tem tudi, da je Warasch na vprašanje glede graditve združene Evropo odgovoril: „Že takoj naj povem, da smatram v današnji situaciji Združeno Evropo za utopijo, če bi pa do te prišlo, potem bi res mogle opravljati manjšine to nalogo, ki jo danes zaradi danih meja ne morejo. Ta je: tvoriti vezi med raznimi grupacijami in narodi/4 Filipu Waraschu za imenovanje čestitamo in upamo, da bo z novega mesta uspešno branil pravice koroških Slovencev. Pismo iz Rima in odgovor — („Dialog“?) Argentinska salata in še kaj v avstralskih Mislih Mož, ki se po nekih opravkih mudi: v Rimu iz Slovenije, je poslal uredniku MISLI naslednje pismo: Dragi p. Bernard! Dejstvo, da ste urednik tako kvalitetnega časopisa, kot so MISLI, kaže, da znate najbrž tudi prenesti in upoštevati kritiko. ■Pogosto so me v MISLIH motile jedke pripombe na račun razmer v Jugoslaviji in Sloveniji. Ne vem, čemu služijo. Ljudje, ki te pripombe berejo, razmere najbrž bolje poznajo, kot tisti, ki jih pišejo. Tam okrog leta 1950 je bila taka kritika moda, ki se ji ni odpovedal noben izseljenski časopis. Nam, ki smo bili doma, je bilo jasno, da jo to reakcija tistih, ki so 1. 1945 šli čez mejo, ker se niso hoteli ali upali kon-frontirati z novim režimom v Jugoslaviji. Tako pisanje, dostikrat resnično, dostikrat pa tudi popolnoma izkrivljeno, je povzročilo izid zakona, ki prepoveduje uvoz takih listov v Jugoslavijo. Lahko bi debatirali o upravičenosti takega zakona, vendar ne moremo dvomiti v njegov obstoj. Tisti, ki je zaplenil MISLI, o čemer pišete v eni zadnjih številk — žal je nimam pri roki, da bi jo natanko citiral — ni naredil drugega, kakor da ee je natanko držal zakona. Dalo bi se tudi razpravljati o • kršitvi pisemske tajnosti. Kolikor mi je znano, imajo vsi zakoni o njej, tudi ameriški, luknjo, če namreč najdejo v pismu protizakonite dokumente, se ne da več govoriti o pisemski tajnosti. O Vaši ponudbi „dialoga“ nekemu občinskemu odboru naslednje. Prv*i sploh ni bila naslovljena na pristojni forum. Zakon jo pri nas lahko zvezni ali republiški in ga ne more suspendirati ali odpraviti posamezna nižja instanca, kot v Cerkvi župnik ne more odpraviti škofovega in škof ne papeškega zakona. Drugič: pojem dialoga je, kolikor mi je znano, zrasel na cerkvenem zelniku, zato bi človek pričakoval, da dobro poznate njegovo vsebino. Žal pa to, kar ste Vi ponudili pod firmo dialoga, ni nič drugega, kot kričanje „aufbiks“. Tretjič bi bilo zanimivo vedeti, koliko ste tudi Vi v preteklosti pripomogli s svojim pisanjem k izidu omenjenega zakona. četrtič, bojim se, da so MISLI edin: list, ki si še privoščijo take strupenosti — z izjemo solate, bi izhaja v Buenos Airesu, pa je nihče ne jemlje resno. Naj sklenem takole: k odlični vsebini MISLI naj se pridruži še mirna objektivnost v poročanju o domovini — v tem je lep zgled lemontska Ave Maria. V nasprotnem primeru pa sc bojim, da bo izzvenelo kot kikirikanje i malega petelinčka, ki izziva na boj, varno skrit za mrežo kurnika in ve, da nihče ne more do njega. Pismo je sicer namenjeno Vam osebno, vendar nimam nič proti, če ga objavite — čeprav dvomim, da bi si to upali. (Podčrtal urednik.) Lep pozdrav vsem „Avstralcem“, pa brez zamere. Še to: če boste slučajno odločili pismo objaviti, ga objavite v celoti ali pa nič! — (Podpis.) Dragi g. Važnič! Oprostite, to ime sem Vam dal že, ko sem prod časom vsebino nekega drugega Vašega pisma samo poslušal. Toliko bolj velja zdaj, ko ste pisali tudi meni. Kot vidite, sem si le „upal“ Vaše pismo objaviti v celoti Izpustil sem le Vaše ime in osebne podatke, kot ste jih navedli v pismu. Zato, ker ne želim pripomoči k temu, da bi Vi po povratku domov, ali že prej, dobili medaljo od kake komunistične veličine. Zlasti še, ker imajo medalje, kot znano, dve plati. Če bi se doma komu Vaša „kritika4* ne zdela dovolj močna, bi utegnila igrati vlogo „zadnja plat“. Vsekakor se ljudje, ki se potegujejo za medalje, doslej nisc skušali prikopati do njih preko lista MISLI. Ta list torej berete v varnem Rimu. To ni prav. Kot lojalen državljen SRS' bi se morali držati zakona. Veste za njegov obstoj, če že ne po črki, gotovo po duhu veže pridne državljane tud-takrat, ko se slučajno znajdejo onkraj moje. To se pravi, če niste dobili od kod naročilo, da tam poigrajte vlogo cenzorja in javnega svarilca. Čisto vse v Vašem pismu se ne ujema. Če tisti, ki MISLI berejo, bolje poznajo razmere v Sloveniji, kot jih poznajo MISLI, zakaj nihče ne pošlje po • pravkov, ko razmere tam gotovo odlično poznate? Zakaj se izgubljate samo v nekih splošnostih? Zakaj ne: ni res — res pa je? Kaj je bilo v MISLIH preveč „jedkega“? Popravljate samo moj predlog za „dialog“. Bila je neumnost! To rad priznam. Toda glejte — zoper vse moje pričakovanje je „aufbiks“ izzval odmev! Evo ga — Vaše pismo! čeprav po ovinkih in nenaročeno — utajiti se ne da! Pravite, da je zakon zoper uvažanje izseljenskega tiska moral iziti, ker je bilo okoli leta 1950 tako in tako. Naj • prej Vas vprašam: Ali pravite to sami od sebe, ali so Vam drugi povedali? Leta 1950 ste šteli golih 15 let! Dalje: ali je moral zakon na plan zaradi „dostikrat resničnih“ poročil ali zaradi „izkrivljenih“? človek bi dejal (v smislu Vaših lastnih besed): ljudje doma so pač toliko poznali razmere, da jim „izkrivljena“ poročila niso mogla škodovati, saj so jih lahko sproti popravljali. Tudi oblastnikov niso mogla bost1 ' v oči, saj so se jim lahko smejali. Bo le res, da je tisti zakon izšel zaradi resničnih poročil, ki jih Vaše pismo no taji, oblasti pa resnice niso marale, da bi jo ljudje brali. Pišete, da zdaj že noben drug izseljenski list ne piše takili „strupenosti“ — ne poveste, katere so — razen MISLI in solate v Buenos Airesu. Videt* je, da Vi le preveč berete samo MISLI in Ave Marijo, premalo ostali izseljenski tisk. Bi hitro uvideli, da da MISLI svoja poročila pobirajo iz ostalega izseljenskega tiska, ki med Slovence v Avstralijo ne prihaja v velikem številu, zato jim MISLI posredujejo mnenja ostalega tiska. Res je tudi to, da MISLI kdaj pa kdaj poližejo kaj iz argentinske „solate“. Toda če one solate iz prve roke nihče „ne jemlje resno“ — zakaj bi jo kdo jemal resno, ko jo MISLI po-grejejo? Ali samo zato, ker so MISLI sicer tako „kvaliteten“ in „odličen“ list? Ali ni v tem poklonu neroden poskdb — podkupovanja...? Še pripombo k Vaši ugotovitvi, da sem „petelinček na varnem za mrežo kurnika“. Zelo sem se oddahnil, ko pravite, da „nihče ne more do njegti“. To me spominja, da nekoč ni bilo tako. Okoli leta 1943 mi je pisal podobno pismo kot zdaj Vi Louis Adamich, tisti iz Blata pri Grosupljem, pa je zaključil svoje pismo s svarilom: 'Pazite se, Stalin ima dolgo roko... Tudi jaz pošiljam Vam lep pozdra» in — brez zamere! Težave delavca v Sloveniji Samoupravljanje ni prineslo izboljšav položaj delavca v Sloveniji ni rožnat. Nasprotno bi lahko trdili, da naletava vedno ponovno na vse mogoče zapreke, tj mu jih nastavlja režimski birokratizem. Kljub temu da bi samoupravni sistem moral delavcu nuditi več možnosti, (cer je po tem sistemu pač v vodstvu podjetja udeležen, se v praksi le prevečkrat pokaže, da je pno teorija, drugo pa praksa, komunistični voditelji sicet skušajo preprečiti, da bi se v javnosti, preveč govorilo q teh pomanjkljivostih, a od čaša do časa le pride na površje odmev krivic, ki tarejo slovenskega delavca. Tpb k primer delavke Tončke Kranjčevič, kj je svoj primer javno izpovedala y, ljubljanskem Delu, v rubriki „Pogovor z bralci11. Pa poglejmo, kako sama opisuje neprjlike, Iti jih utora pretrpeti v „socialistični družbi“. spevamo za Banjaluko, bi bile bolj zadovoljne. ..“ „Včasih se mi zdi, kakor da nekateri to počenjajo zanalašč, da bi nas spravili v ne vol j o proti socializmu. Mo nismo proti disciplini, le več kulturo y odnosih si želimo. Zakaj komunisti no spregovorijo o tem? Dokler bo tako, se ni treba čuditi, zakaj sq je izmed 4QQ mladih ljudi priglasilo za vstop Y, Zvezo komunistov samo pet mladincev. Pri graditvi socializma moramo biti pozorni na vsak kamenček. Boli pic, ko vidim, koliko takih kamenčkov se odkotrlja V prazno.. „Tudi to zapišite: če vodilni naredi napako, ki jo občutimo vsi, o tem samo šušljamo. Delavkino napako, ju id j® mogoče primerjati z ono prvo kot muho s slonom, bodo dolgo obešali na veliki zvon...“ „Zakaj nam .režejo1 norme? Prejšnji mesec emo imele (tkalke) dober material, zato smo presegle normo za 25 odstotkov. Ker je ena delavka v nočni izmeni manjkala, smo lahko delale tudi na njenem stroju, ki bi sicer stal. Kmalu je obratovodja poslal normirko in normo so nam dvignili za 15 odstotkov. Hočejo, ¿a bi več delale, a nočejo, da bi yeč zaslužile, prugič bo stroj stal... “ „Pri pas so še zmeraj denarne kazni. Opi pravijo, da to ni kaznovanje, a me vemo!, da so to kazni, če se gre katera pritožit k obratovodji, ji reče, da preveč Vpije in da ni kaiiturna. Moraš vpiti, kaj^i $e si liho, te nihče ne sliši...“ „Delavski svet? Delavka, ki je članica, pravi, da si ne upa govoriti, ker jih bo takoj deset padlo po njej. Na seji je zmeraj najbolj slišati vodilne, ki sploh niso člani. Jaz jim ne bi dovolila udeležbe, kadar ni nujno potrebno... “ „Zpkaj delajo takšne razlike pri stanovanjih? Po časopisih pišejo, češ, kakšna je skrb za delavca. Pri nas mora imeti delavka 8 milijonov svojega denarja, če hoče dobiti kredit od podjetja. Kako pa naj privarčujem, ko pa v enem letu zaslužim komaj milijon?“ „Za osmi marec — dan mater — si nismo želele nič drugega, kot da bi prišel kdo izmed vodilnih in nam privoščil nekaj toplih besed. Proslave se ni udeležilo niti 10 odstotkov žensk. Nekatere so prišle šele, ko so jim dovolili, da so ustavile stroje. Vse skupaj je bilo tako bomo. (Na proslavi ni bilo nobenega vodilnega. Darila so bila takšna, da so jih nekatere kar puščale na mizi. če bi nam rekli, da nimajo denarja ali da naj pri- Na njene pritožbe v Delu odgovarja Franci Polak, tajnik komisije republiškega sveta Slovenije za samoupravljanje. Prizna, da so možne te in podobne napake v slovenski^ podjetj^. Vendar zanje ne poda konkretnih rešitev, temveč vse skupaj teorično naveže na potrebo urejenih medsebojnih odnosov med delavstvom in vodstvom. Kar se tiče njene pritožbe glede, ne.mpči nakupa stanovanja, meni, da bi „moral biti sindikat vpliven činitelj, še, zlasti pri oblikovanju določil pravilnika, ki normira pogoje za pridobitev stanovanja, ali kredita za izgradnjo stanovanja. Izvršni odbor tudi lahko vpliva na spremembo pravil.. .*« Seveda pe. vzame konkretne razlike potrebe 8 milijonov m dejstva, da delavka zasluži le 1 milijon letno, ki ga pa kaj lahko porabi zase in za družino. Prizna Polak tudi, da v mnogih podjetjih (verjetno v večini) obstajajo napetosti med vodstvom in delavci. Te napetosti je treba počasi in z razumevanjem odpravljati. „Očitno je,“ priznava, „da se vodilni v nekaterih kolektivih ne zavedajo, da voditi delovni proces v našem samoupravnem sistemu ne pomeni imeti tudi oblast nad ljudmi.“ Na koncu še doda: „Praksa kaže, da je bilo v podobnih slučajih potrebno veliko truda in dobre volje.1.1 Z eno besedo, po. trebno je zaupanje delavcev y vodstvo. To je velika zahteva, če, upoštevamo, kolikokrat so bili delavci že v svojem pričakovanju opeharjeni. Razmero mod delavstvom in vodilnimi je problematično, kadar ima zadnjo besedo funkcionar sindikata. In to je, kljub samoupravljanju, danes v Sloveniji dejstvo. Slovenski politik In prali smo, da so slovenski politik1, prepustili slovenski narod na milost ir. nemilost sovražniku oziroma, da so ga zlasti med vojno in revolucij^ prepustili ?voji psodi. S temi besedami jo bila napravljena slovenskim političnim delavcem si no ve’ika krivica. Vsak nepristranski opazovalec slovenskega življenja dobro ve. da so so slovenski politični delavci, li so po ogromni večini izhajali iz slovenske kmečke ali delavsko hiše, vedno nesebično in požrtvovalno posvečali slovenskemu ljudstvu in njegovim potre- bam. Slovenski politik je bil — podobno kot slovenski duhovnik — v dobrih 'n slabih časih vedno skupaj s svojim ljudstvom. Nikdar niso bili slovenski politiki kasta zase in nikdar ni bilo prepada med slovenskimi politiki in ljud stvom. Vse to velja v največji meri tudi za dobo druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Objektivna zgodovina bo ugotovila,, da so slovenski politični delavci take j po nemškem napadu na Veliko noč 194. postavili vse svoje moči y službo domovine. f-rornnimo, se dr. l^iarka Natlačena, ki 'e v tistih viharnih časih, ko, ni bilo nobenega stika več z vlado, v Beogradu, ko je bila jugoslovanska vojska v razsulu, ko so si naši narodni sovražniki delili našo zemlio in ko so komunisti te razmere Izrabili za svojo revolucij'1, storil vse, kar je bilo, v njegovi moči. da prepreči ali vsaj zmanjša nesrečo, ki :e zadela slovenski narod. Storil je, odločen korak, da je sprejel mesto v posvetovalnem organu (Consulta) Fali janske. pokrajinske ylade, v, globokem prepričanju, da more, tako. koristiti s'o-venskemu ljvd~tvu. Ko je pa videl, da ga skušaio Iteliirhi izigravati, je pogumno izstopil iz tega organa. Prav tako pogumno, je z vso svojo, moralna a.v' oriteto nastopil zoper komunizem h* jo bil zato tudi od komunistov umorjen. Ko se mnogi drugi, ki danes mošejo blato na slovenske politike, niso pojavili na belišču zoper komuniste, je nm-višu politični predstavnik Slovencev že prelil kri za svoje ljudstvo. Spomnimo se tudi na dr. Albina Smajda, vodilnega, slovenskega politika med voino in revolucijo. Od tiste used-no Velike noči 1941 pa do svoje smrti v letu 1945 jo bil noč in dan na nogah. Prepotoval je vso Slovenijo, iskal stike in zve-c na vso strani, organiziral protikomunistično borbo, hodil po skrmvh slovensko ljudstvo potih na Gorenjsko in Primorsko, pomagal ustanavljati edinice Slovenska legije in Vaških straž, iskal zanje oficirje itd. Tudi on je — kakor dr. Natlačen in mnogo drugih —■ bil umorjen po komunistih. Isto lahko zapišemo o tretjem vodilnem slovenskem politiku prof. Mirku Bitencu. Kq se je rešil nemškega ujetništva in pribežal v Ljubljano, je takoj prevzel vodstvo Slpvenske legije, stopil v Domobranstvo ter vse sile posvetil protikomunistični borbi na vojaškem in političnem področju. V vrsto političnih delavcev, ki so ši' takoj na delo v obrambo slovenskega naroda pred komunizmom, spada tudi Ivo Peršuh, ki so ga komunisti umorili dne 26. maja 1942, to je na isti dan kot prof. Lamberta Ehrlicha. Naj omenimo dalje zverinsko pobite in umorjene župane in politične delavce: Brulca Franca, Pogačnika Feliksa, Strupeha Antona, Sterleta Valentina, Vidriha, Mauserja, Straha Franca itd. Našteli smo samo nekaj politikov, ki so prelili svojo kri za domovino; šc živečih ne omenjamo. Lahko pa bi jih naš eli še mnogo in mnogo, ki so od vsega početka posvetili vse svoje sile protikomunistični borbi. Naj v tej zvezi spomnim na člane Slovenske zaveze in pozneje Narodnega odbora za Slovenijo, člane, izvršnega odbora Slovenske ljudske stranke, poslance, župane, odbornike krajevnih organizacij, odbornike mladinskih edinic, vodstvo Slovenske legije, ki so takoj, ko se je pokazal sovražnik, stopili na branik domovine. Oskrunjenje V svojem nenehnem teženju po tujih devizah, so jugoslovanski oblastni, ki iznašli že marsikatero zlato žilo in yrgli v vedo prenekateri „socialistični1* pomislek. A v tem svojem pohlepu so šli že. predaleč, ko so vzdolž Jadrana odprli vrsto nudističnih kolonij, kamor hodijo pokvarjenci iz vseh dežel Evrope. Prav v zadniih časih pripravljajo v ta namen otok Plavnik, ki bo, kot navajajo poročila, „pravi raj za nudiste.“ A eno najhujših razvratnosti so komunisti gotovo storili s tem, da so u-stanovili nudistično kolonijo tudi na o-toku Rabu, ki je bi- pred kakimi tridesetimi leti kraj konfinacije in trpljenja, kjer so umirali tisoči, katerih edi- Tudi vodilni politiki drugih strank sp storili svojo domovinsko dolžnost m premnogi so jo zapečatili s svojo krvjo ali v borbi s komunisti ali pa v koncentracijskih taboriščih (soci-alist Vrankar, Člana demokratske stranke Avgust Praprotnik in Ivan Pucelj in dr.). Tudi je prav, da v tej zvezi omenimo, da so prvo vojaško organizacijo — Slovensko legijo — ustanovili politiki; da so delo pri Vaških stražah tajno koordinirali politiki in so mnogi to delo plačali s svojim življenjem (Malovrh France, Duhovnik Tone, Finec Milan, Majdič Fortunat in dr.). Vprašamo, ali je na mestu, pravični, in pošteno, da se danes — 25 let po vetrinjski tragediji — meče kamenje n» slovenske politične delavce, ki so (podobno kot slovenska duhovščina s svojim škofom na čelu, dijaki, kmečko ljudstvo in drugi stanovi in sloji) P? vseh svojih močeh vršili svojo domovinsko dolžnost, če kljub vsemu trudu slovenskim politikom doma in zunaj (znani so veliki napori dr. Mihe Kreka) ni uspelo rešiti Slovenije iz krempljev komunizma, niso tega krivi sloven ski politiki, ampak je tega kriva mednarodna politika, tista politična zaslepljenost Angležev in Amerikancev, ki jo rdečemu molohu zmetala v žrelo ce'a narode, ujetnike, protikomunistične borce, tudi žene in otroke, samo da ugodi zločinskim komunističnim apetitom po krvi svojih nasprotnikov. Bodimo pravični do vseh — tudi