Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan s sluiajnimi uredniškimi prilogami celo leto
!PP- 80 kr.
Za tuje drž. več poštni stroški.
„So£a“
z ,Gosp. Listom* in .Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr.
Uredništvo in upravništvo je v | Gosposki ulici .it. 9.
Rokopisi se ne vračajo,
Izdajatelj In odg-ovornl urednik Vinko Levlčnik. — Tiska in zalag-a .Gor. tiskarna** A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič).
Delavska zavarovalnica proti nezgodam
za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu.
To je uradni naslov zavodu, kateri je bil ustanovljen leta 1888. za gorenje dežele in s katerim smo se pečali že v zadnji številki. Ljubljanski .Slovenski List** in po njem tržaška „Edino s t** sta prinesla obširne članke, kjer se je tomačil pravi smoter te delavske zavarovalnice onim krogom, katerim je bil še nejasen.
Ta zavod ima svoje veje tudi na Goriškem in mnogo Slovencev-gospodarjev ter Slovencev - delavcev so -člani tega društva. Vsled lastne krivde in navadne slovenske malomarnosti je prešel zavod precej pri porodu v nasprotne nam roke — polastili so se ga Lahi. V kolikor se niso sami vrinili v upraviteljstvo, v toliko jim je pomagala sama vlada s tem, da je imenovala od svoje strani svpjimi zastopniki v zavodu same Lahe, in sicer večinoma iz Trsta. Ti ljudje, kakor navadno povsod, kjer imajo vajeti v rokah, so paševali po turško brez ozira na nas Slovence, katerih večina je zavarovana pri zavodu. Nasproti Slovencem, kateri so se ponesrečili, so bili brezsrčni, in kakor smo zadnjič na kratko omenili, so se bore malo brigali za njih nesrečni položaj. Na mesto, da bi v resnici ustrezali namenu in pomagali v potrebi in nesreči delavskem stanu kar najhitreje, kakor to določajo paragrafi, so se dali prositi in moledovati leta in leta, predno so določili bodisi najmanjšo podporo ponesrečencem-Slovencem. Znano nam je več slučajev. Dva delavca s Kranjskega, eden iz Hrvaške ter eden iz Dalmacije, ker so bili Slovani, so občutili moč te laške gospode, dočim so bili širokih rokavov pri podeljevanju podpor laškim podanikom. Pri njih se ni dosti izpraševalo, niarveč nemudoma določalo podporo, kar se ni zgodilo skoraj nikoli nasproti Slovanom.
Pa ne samo, da so Slovence na ta način materijalno pritiskali, nego jih tudi moralno zaničujejo, kajti laški . uradniki, nezmožni slovenščine, žalijo delavce-Slovence z navadnimi, Lahom prirojenimi in Slovence razžaljivimi besedami. Višji uradniki ne znajo slovenščine, in radi tega silijo Slovence, da morajo ž njimi laški občevati. Zavod sam °b sebi ima plemenit smoter — pomagati nesrečnežu v potrebi, in kot tak bi moral ■meti popolnoma nepristransko upraviteljstvo, posebno, ker ima v svojem področju tudi Slovane zraven Lahov in nekoliko Nemcev.
Kolikor delodajalci toliko delavci mo-raJ0 plačevati svoje doneske. Da doneski presegajo troške, je dokaz, ker je zavod že Sezidal nekoliko hiš v Trstu in tako naložil svoj rezervni zalog. Pa tudi tukaj je pokazalo npraviteljstvo svojo barvo s tem, ker je imenovalo upraviteljem hiš nekega Laha, kateri Je svojčas s svojim upravljanjem skoraj po-Pnpolnoma uničil neki delavski denarni zavod v ■ rstu. Tudi tukaj se ni postopalo, kakor bi se moralo.
P>a si gospoda v upraviteljstvo zagoto-v'Jo svojo posest, izdelali so posebno službeno j!jagmatiko, po kateri mislijo po novih vo-1 Vah zagotoviti kruh sebi in le svoji m l^njaminom. Po tej novi pragmatiki, katera a.)o stopi v veljavo po novih volitvah, — n't0’ ak° zmagajo Lahi — se ne zahteva ’akošno avstrijsko državljanstvo za adnike, torej se bodo mogli imenovati tudi lJrist»i Lahe.
Upraviteljstvo zavarovalnice je bilo razpuščeno po znotranjem ministerstvu vsled zahteve samega ravnateljstva, katero je menda upalo, da pri novih volitvah pojde vse gladko kakor doslej. No gospodje so delali račun brez krčmarja, kajti tudi Slovani imajo nekaj govoriti in pri prihodnjih volitvah storijo svojo dolžnost; da pomorejo delavcem do pravičnega upraviteljstva, katero ne bode prašalo nesrečneža po njegovi narodnosti, nego izpolnjevalo svojo dolžnost ne samo po besedilo zakona nego, tudi po p o-trebi in človekoljubnosti, ne da bi s tem škodovalo zavod.
Ker se bodejo vršile nove volitve za upravni svet že dne G. novembra t. 1., je potrebno, da se začne na to delovati, da humanitarni žavod, v katerem imajo Slovenci in Hrvatje glede na število članov večino, dobe tudi v svoje roke. S tem se gotovo ustreže vsem poškodovalcem brez razločka na narodnost po zakonu in odpadejo gotovo vse nerodnosti, katere so se v ta zavod uteple, odkar je isti' domena Lahov.
V sledečih vrsticah podajamo nekatere paragrafe, kateri so važni glede bodoče volitve in so malokateremu podjetniku znani, delavcem pa gotovo skoro vsem neznani: Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu obsega Kranjsko, Dalmacijo, Primorsko in Trst. Volitve v načelništvo se tako vrše: § 10. statuta veli: Načelništvo obstoja iz odbora 18 udov, in sicer: šest odbornikov in šest namestnikov volijo delodajalci iz svoje srede in ravno tako število odbornikov in namestnikov delavci iz svoje srede. Ostalih šest odbornikov imenuje mi-nisterstvo za notranje zadeve. — § 11. statuta pravi: volitve se vršijo po volilnih listih, in sicer morajo biti tisti po § 14. izpolnjeni. — § 12. Za volitve se morajo vsa zavarovanju podvržena podjetja razdeliti v šest kategorij, in sicer spadajo :
v prvo : kmetijsko in gozdnogospodarsko obrtovanje in mlinarske obrti;
v drugo : železnice, rudarstvo in plav-žarstvo, kovinarstvo, izdelovanje strojev in raznih orodij ;
v tretjo : kemična industrija, izdelovanje kurilnih in svečavnih tvarin, živil in povžitnin ;
v četrto:	stavbni obrt, obdelovanje
kamnov in'zemeljskih tvarin;
v pelo: tkaninska obrtnija, izdelovanje in čiščenje obleke;
v šesto: papir, usnje, lesene in rezbarske tvarine, poligrafične obrti itd.
Vsaka gori omenjenih kategorij (skupin) voli po enega delodajalca in enega delavca za odbornika in ravno tako tudi dva namestnika. Tisti, kateri v kaki skupini dobi največ glasov, je izvoljen za odbornika oziroma namestnika. — § 14. Zavarovani delavci imajo skupno, moški in ženske, aktivno volilno pravico, izvzeti so : učenci in vežbe-niki, kakor tudi osebe, katere nimajo nobene plače, ali pa samo jako nizko plačo. Pasivno volilno pravico imajo samo svojepravni moški delavci in uradnici. Zavarovanci volijo tako, da se vsi pri jednem podjetniku stoječi delavci in uradniki zjedinijo za enega odbornika in enega namestnika, katera morata biti uda v tisti kategoriji, v kateri ima podjetje glasovalno pravico. Ime kandidata se napiše po zaupnem možu, določenem od delavcev in obratnih uradnikov, in isti prida svoj podpis v glasovalni list, na katerem mora biti število delavcev in uradnikov, ki sov podjetju,
| napovedano od zavarovalnice, in sicer po onih podatkih, katere je ista dobikt po obratnem podjetniku. —§15. Najmanj štiri tedne pred dnevom volitve mora zavarovalnica na vsako zavarovalno podjetje poslati eno glasovnico za zavarovalne delavce.
Vse glasovnice morajo imeti pečat zavoda, liste, ki so namenjene za zavarovance se morajo izpolniti po § 14.
Glasovnice so raznih barv in sicer za vsako skupino je druga barva. Za prvo kategorijo je bela; za drugo rudeča; za tretjo zelena; za četrto temno-žolta (orange); za p e to modra; za še sto svetlo-rmena. Glasovnice so torej za vsako kategorijo drugačne in na to morajo paziti naši podjetniki, oziroma delavci.
Glasovnice se ima poslati volilni komisiji in neravnateljstvu, ali u pra vitel j-stvu zavarovalnice, na kar posebno opozarjamo ter se morejo oddati ali osebno na dan volitve, ali pa po pošiljatvi pred dnevom volitve.
Najboljše bode, ako naši delodajalci dopošljejo izpolnjene glasovnice nam v revizijo, da se ne zgodijo pomote ; mi jih pregledamo in odpošljemo volilni komisiji. Imena kandidatov se jim pravočasno naznanijo.
Opozarjamo kolikor delodajalce toliko delavce, da se bode vršila najprej volitev razsodišča z vijoličastimi listki. Ta volitev ni posebno važna.
Podali smo s tem nekatere važneje paragrafe, da se bodo znali ravnati tisti, ki imajo volilno pravico.
Poskrbeli smo tudi za imenik voliicev-delodajalcev, kateri priobčil emo nižje. Vsaki gospodar, kateri ve, da plačuje doneske, zavarovalnici proti nezgodam, — ne okrajni blagajni za bolnike!! — naj tore} pazi, da dobe glasovnico ne samo on, nego tudi njegovi delavci.
Kdor potrebuje kaka pojasnila, naj se obrne do uredništva, katero rado postreže.
*
* *
Imenik delodajalcev - volilcev v mestu Gorici in v slovenskih c. kr. okrajnih glavarstvih na Goriškem. — Številka pred posamičnim imenom pomeni, da se pod isto nahaja vpisano v zavarovalnici.
Kategorija 11.
(Rudniki, fužine, obdelava kovin, stroji, orodja).
(Rdeča glasovnica).
a)	Goric a mest o.
2197 Polh Anton, livarna — Gorica
b)	Gorica okolica.
1112	Mulitsch Karol, kovačnica — Vrtovin 1115	„	„	„	Batuje
1127	Bolko Anton, kovačnica — Šempas 1148 Podgornik Franc, kovačnica — Gor.-Tribuša št. 4
1912 Bolko Leopold, kovačnica — Lokavec-Črniče
22G4 Furlan Franc, kovačnica — Svino-Šmnrje
2821 Del Fabbro Alojzija, kovačnica — Lo-kavec
4191 Boschiu Anton, kovačnica — St. Peter 140
4235 Rollett Ivan, kovaču. — Pekel - Rihem-berg
423G Besednjak Andrej, kovačnica — Skrilje št. 94
Kategorija III.
(Kemična obrtnost, kurilne in svetilne tvarine,, 'živeži irr užitnine). r (Zelena glasovnica).
Gorica.
1092 Lebherz Emil, tovarna užigalic 1097 Plinarno društvo
1105 Deperis Lucija, tov. testenin — Piazza del- Gristo št. 1 1109 Bader Alojz, tov. sveč 1150 Holzer Ernest, tov. mila 2307 Wanek Franc, pivovarna — Piazza Gat-terini št. 2
2310 Valentihiizzi G.,1 tov. mila — via Vogel št. 12
2822 Gunftel Teodor, elekt. razsvečava — SiVdbahn-lfotel
5311 /jedinjene tovarne kisa —via Ascoli 5533'SdlnfPio Bratje, kletničari -— Piazza Cornov ' ;• 5534 Bolafflo Bratje, lojarna — Piazza Corno 5586 Cdssbvel ‘G., tov. šode-vode — via Mo-relli št.'12
5670 Cescutti Jožef dediči, tov. sode-vode
Kategorija IV.
(Kamenje in zemljine, stavbe in izvrševanje zidanja in delo v delalnicah, gledišča, gasilci po poklicu, dimnikarji, podjetje za snaženje cest in poslopij).
(Temno-žolta (orange) glasovnica).
, a) G o r i c a. m e s t o.
1090 Susmel Jakob, .zidarski : mojster — via Lunga št, 16
1 lOl Rossi Alojz r. Frapea, zidarski mojster
—	vja Barzelini
1104 Jasnig Jožef, zidarski mojster — via Ponte nuovo št. 20'-
1 107 Brisco Ivan, zidarski mojster— Ponte Isonzo št. 19
I 108 Bellina Jakob, zidarski mojster — Riva Preslan št. 6
1997 Mozetič. Franc, zidarski mojster —- via Trieste št. 28
2188: Lorenzu tli G. B., stavb, mizar — via 1 S. Giovanni
21.93 Bitežnik Blaž,, kamnosek ,t— .via Giar-■ dino št. 24
2195 Ussai Antpn, kamnosek — via Dante 2190 Furlani &.Devetak, kamnosek in kamenolom -— Via Barzellini št. 18 2198 Petrovicb Franc, (f) zidarski mojster
—	via Castello št. 3
2311 .Makutz Artur, kleparski mojster — via Stre.tta št. 1
2313 Mrak Vincenc, zidarski mojster, — via Torione št. 4	.,	,
2316 Brumnt Jernej, mizar — via Bertolini št. 14
2920 Gulot Ivan. kamnosek — via Corno št. 15 2321 Juch Jožef, kamnosek — via Ginna-stica št. 4
3687	Pototsclmig Ivan, dimničar — Travnik št. 23
3688	Mauz Maria, dimničarka — via Coce-viutta št. 3,
3689	Co.nig Silvester, dimničar — via Alva-rez Št. 3 II. nadstr.
3694 Goriup & Comp., kamnosek — via Mu-nicipio
4175 Innvald Franc, klepar — Riva Piaz-zutta št. 13
4178 Kren Rajmund, klepar — via Teatro št. 9
4182 Candutti Anton, klepar — via Mona-che št. 8
4184 Grattoni Jožef, (f) klepar — via Rabatta št. 10
4349 Bortolotti Anton, kamnosek— via Tre Be št. 8
4627 Furlani & Devetak, kamnolom — via Nuova
4792 C. kr. stavbeni urad v Gorici, (na c. kr. glavarstvu)
5304 Govacig G. & Comp. podjetje za čiščenje 5497 Visintin Eduvard, zidar — via Gam-posanto St. 5
b) Gorica okolica.
1122	Združene opekarne Bukovica - Vrtojba
1123	„	„ Bilje
1139	Semolič Janez, kamenolom, — Dol-Opatjeselo
1140	Savnik Anton, opekarna — Bilje
p :	'
2241	Batistič Andrej, zjd. mojster — Miren št. 115
2242	Budin Anton, kamenolom — Miren
2253	Spazzapan Blaž, opekarna -r- Ozeljan-
Šempas	,
2254	Spazzapan Andrej opekarna — Ozeljan-
Šempas i	/	.	,
2255	Rijavec Jožef, opekarna — Trnovo 35,
2256	Gerbič Martin, stavbar — Ročinj 141 2342 Batič Albert, zidar — Ajdovščina 2708 Pauletič Jožef, opekarna in apnenica —
Miren
2871 Leban Vinceng, zidar — Šempas 2893 Blaško Miha in Franc, zidar — Loka vec 104
2953 Keršovan Jožef, zidar — Rihemberg 2969 Vouk Ivan, zidar — Dobravlje 8 - Sv. Križ
2976 Saksida Ivan, zidar — Gradišče-Renče 2998 Černigoj Franc, zidar — Sv. Tomaž 24-Skrjlje
3009 Polanc Andrej, zgradba cest — Dol-Lokavec
3071 Vuga Valentin, stavbar — Kozana-Kojsko-Št. Martin
3192 Vouk Ivan, zidar — Dobravlje 106-S^, Križ
3171 Kalin Anton, zidar — Plača - Sv. Križ 3265 Faganel Anton, zidar — Osek 1(1-Šempas
3398 Samokec And. & Cingerle Vinc., zidar — Vitovlje št. 67, 82-Šempas 3533 Lukežič Franc, Keršovan Ig. in Skomina And., zidarji — Gradišče-Renče 3542 Lenassi Odon, kamenolom — Solkan 4475 Vižintin Blaž, Ferletič Jožef, kamenolom — Dol pri Devetakih-Opatjeselo
c)	c. kr. o k r. glav. Tolmin.
947 Kacin Jožef, zidarski mojster — Zageršče-Šebrelje
954	Gazafura Mihael, opekarna — Volče-Tolmin
955	Batiželli .Jožef, opekarna — Tolmin
957 Leban Ivan,	„	—	„	12(1
960 Gaberščik Oskar „	— , ,
294-9 Bevk Anton, zidar, :— Cerkno 3317 Obid Jakob, zidar — Jageršče 137-Šebrelje
4633 Križnič Anton, cestna dela — Kanal-Ušnik-Vblče
4803 Oslan Franc & Comp., cestna dela Bole
4862 Cirant Anton, visoke stavbe — Tolmin 4890 Cestni erar, cestna dela — Tolmin 4906 Hrast Anton, cestna dela — Hudajužna 5560 Cestni odbor, cestna dela — Kanal 5658 Vojaško stavbeno vodstvo, cestna dela — Bole
5721 Fon Josip, zidar — Bole 5723 Pečenko Franc, zidar — Bolc-Log 5741 Cernota Mihael, cestna dela — Bolc-Log
5787 Touš Andrej, zidar — Reka-Cerkno
d)	c. kr. o k r. glav. Sežana.
5702 Caharija Marko, kamnolom, — Nabrežina 25
5690 Pertol Filip, kamnolom — Nabrežina 5655 Hausmann Aleksander, kamnolom — Nabrežina
5639 Radovič Anton, kamnolom — Nabrežina 195
5611 Lorzenlino Nikolaj, kamnolom in kamnosek, — Dutovlje-Trst
5601 Žnideršič Jožef & Comp., kamnolom in kamnosek — Lokve
5543 Pregarz Jožef, via Alfieri, kamnolom in kamnosek — Repen-Trst 5507 Lazar Ivan, kamnolom in kamnosek — Petrovica-Repen
5469 Čok Jožef, kamnolom in kamnosek — Kobljaki-Lokev št. 149 5451 Boseheti Jožef, kamnolom in kamnosek — Nabrežina št. 113
5422 Lavrenčič Andrej, kamnolom in kamnosek — Kopriva 21
5387 Kosmina Anton, kamnolom in kamnosek — Nabrežina 56
5386 Svellič Anton, kamnolom in kamnosek Nabrežina 56
5386 Svellič Anton, kamnolom in kamnosek Nabrežina-Prečnik 109 Slivno 5385 Briščik Anton, kamnolom in kamnosek — Petroviča-Zgonik
■ 5341 Sirk Janez, kamnolom in kainnosek — I SvF Križ .61-Nabrežina	j
4932 Sedmak Janez & Comp., kamnosek, — Sv. Križ-Nabrežina
4900 Radovič Jakob, kamnolom — Nabrežina 4891 Verč Franc, zidar — Gabrovica št. 3 4679 Tence Lovrenc & Comp., kamnosek — Nabrežina 83
4666 Ščuka Franc, zidar, — Tomaševica 56-Komen
i 4656 Cedolin Alojzij, kamnolom — Nabre-žina-Casa Tfinies
4610 Jelen Andrej, zidar — Gorjansko r 4604 Fabijan Janez, kamnosek — Volčjigrad 5-Komen
4592 Colja Janez, kamnolom — Nabrežina 4253 Donda Janez, & kamnolom in kanmosek — Nabrežina
4252 Pertot Janez & Co. Delorenzi, kamnolom — Nabrežina
4251 Meloch Anton, kamnolom in kamnosek Nabrežina	T
: 4250 Mazzaroli Peter & Comp., — Nabrežina 3649 Rudež Franc, dimničar — Kobiljaglava-Št. Da n jel
.3648 Kariž Vincenc, dimničar — Sežana1' 3511 Pregarz Jožef, kamnolom — Vrtovlje-Vel. Repen-Trst
3486 Dauglas Sholto — Škofje-Naklo 3301 Kalin Matevž, kamnolom — Zgonik 16 , 3285 Tanče Peter',' kat ti nulo m — Nabrežina 3279 Busetti Janez, kamnosek — Sv. Križ 69-Nnbrežina-
3276 Caharija Janez, kamnolom ;— Nabrežina' 33	i	•	’	• ‘
2931 Gruden Tomaž, kamnolom in kamnosek — Nabrežina 15
2927 Šuc Janez,	kamnoleni	in	kamnosek; —
Nabrežina	:
2916 Boschetti Jožef,	kamnosek	—	Nabre-
žina
2766 Cvetrič Andrej, zidar — Slivno št. 20 2100 Vittori Lovro, kamnolom—Nabrežltia-Sagrad
1909 Bello Peter & Comp., kamnolom — Repen Veliki-Tfst
1015 Scalmenini G. & Comp., kamnolom — Nabrežina
1014 Wildi Hans, kamnolom, —Nabrežina-Trst ■ - . ;; • -	, . ,
1013 Renčelj Anton, kamnolom in kamnosek — Tomaj
1012 Juch Jožef, kamnolom in kamnosek — Nabrežina 124
1010 Granzinig Leonard, kamnolom in kamnosek — Nabrežina
1007 Radovič Anton, kamnolom—Nabrežina 1006 Škabar Anton & Comp., kamnolom — Veliki-Repen 23
1005 Pizzul Gvido, kamnolom — Nabrežina 149
1004 Lioto Janez, kamnolom Veliki-Repen-Trst via Pieta 17
1003 Pertot Janez, kamnolom — Nabrežina 31
1002 Škabar Anton, kamnolom — Veliki-Repen 30
1001 Wildi Hans, kamnolom in kamnosek — Petrovica-Veliki Repen-Trst 999 Mares Jožef, kamnosek — Nabrežina 6 996 Cumin Clement, kamnolom — Veliki-Repen-Trst
993 Briščik Ivan, kamnolom — Briščiki 11-Zgonik
990 Calligaris Angel, kamnolom — Nabre-žina-Fojan
989 Varmo Julij & Zaccaria, kamnolom —-Nabrežina 52
988 Caharija Janez, kamnolom in kamnosek — Nabrežina
987 Donda G. B., kamnolom in kamnosek — Nabrežina
985 Ceconi de G., kamnolom — Botanič-Nabrežina-Trst
984 Calligaris Nikolaj, kamnolom — Nabrežina
981 Orel, Maršič & Gustinič, kamnolom — Veliki-Repen-Gretta 25	,
980 Zamperlo & Comp., kamnolom m kan nosek — Sv. Križ-Nabrežina 978 Tonnies G., kamnolom —
977 Tonnies G., kamnolom — Veliki-1 ep 975 Vittori Anton, kamnolom - Nabrežina 972 Caharija Anton, kamnolom Na žina 20
Artur Maikut^
klepar
v Ozki ulici št. 1 v Gorici, priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na dežeJi za razne kleparske dela.
5 ;'	■,;■■? k'	Zdravnik >
Pr. M. Keršovani
. . ordinuje v lastni hiši
v ulici Itiu-zeUuii ]i. št. 2. “TSOi js
Trgovec in krojaški mojster
FRANC NOVIC
v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici
izdeluje
obleke po meri po najnižji ceni,
prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gpspodom v Gorici in na^ deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo.
Prvi in najstareji
fotogralED-ietlli zafofl
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. lij
Prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na ^roše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2
Mrežasto steklo
Patentovano, najboljši materija! za gornja okna, tla, tovarniška okna, strešna okna. Posebne prednosti: J~ay, največja varnost proti prodrenju in prebitju, nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti ognju je vi in velik.a> ako 80 zlomi ostane gosto, ker žična i«°z a atoklo skupaj, svetloba prodira jako močno n Je učmek luči, kakor še nikdar doslej. Pri inno-»di državnih in zasebnih zgradbah so je vporabilo v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna »pričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje.
Steklene kocke
z« razsvetljenje prehodov, prevozov, podzemskih hod-*ov. ali predorov, gladko ali s površino v raznih Zorcih; belo, na pol belo (okolu 30 od sto ceneje ego navadno surovo vlito steklo) in barvano; z železno žično vlogo ali brez nje.
Aktlen-Cesellssbaft lir Glaslmlustrle verm. FRIEDR. SIEMENS, Neusattl, bel Elbogen (fiobmon) 697—1 Drugi izdelki: Vsakovrstne steklenice, stekleniSki av-otnatični zamaški, steklene plošče in steklene Črke.
Zastopstvo in zaloga pri gospodu
H. Hausbrandt v Trstu.
Vaclav Zima,
'zdelovalnica gospodarskih strojev vPfepj'chach u Opočna na Češkem, izdeluje kot posebnost
v
Čistil, mline za žito
f J Po svojem palentovanem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši.
U anini,P7nino z nož‘ D011'! brušenimi, ki so ui iui G4lllbB pripoznane kot najboljše,
*>/4—4.	kakor tudi
^itni drobilci z mlinskimi
kamni
^°jega patentovanega izuma, ki se od drugih oi.no razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo.
k. Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki,
80 neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani.
Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo q solidno postrežbo in zelo zmerne cene. nine j l)08'*jarn na zahtevo brezplačno in pošt-
Slovenca, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“
Sodar Franc Rusjan
v ulici Vetturini 9. — Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih,in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v. njegovo stroko spadajočih del.	(el.)
Podpisani naznanja, da je otvoril V Podgori št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih temin ko t so n. pr. makaroni, rezanci, bi guli
ča še svojim rojakom v Pođgori obilna napočila. Jožef Bizt
D*- Ivan Reja
4	FTVn rv in Talril	A j začasni oskrbnik vinarskega
5	r I d 11J U U diVII	S , sadjarske?a društva za Brda s se-
▲ Tovarnar kož v Ruj)! a
▼ zaloga v Gorici Rabatišče 2.	▼
Jožef Rojic - Čerin
v Cerknem
prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. 1*10) ^ d	in brinjevo olje (dekn 2 kr.)
dežem v Gorici, ulica Barzellini Št. 20. in gostilničar „Alla Colomba“ v Gorici, na voglu ulice Morelli.
Priporoča se rojakom v juestu in deželi.
A ANTON OBIDIČ f
I čevljar v Semeniški ulici št. 4 se J A priporoča Slovencem v Gorici in A v^v okolici za blagohotna naročila^
Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. FrOlićh-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v spdčkib in steklenicah rojakom v mestu in na deželi. — Zastop ' in zalogo za Gorico in deželo ima	Joško Rovan
v itabališjču št.' 18.
AAAAAAAAAAAAAAAi
Anton Vodopivec
gostilničar „pri petelinu" v Trstu via Ghega št. 7. (zraven j. kolodvora),
imrt zalogo Vipavskih vin v Prvačini pri gorici.
^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAf
IVAN DEKLEVA
vele trže c z vinom,
ima v svojih zalogah vseh <4^ vrst domačih in istrskih vin.
Cene zmerne.	,
i
I
Pek Karol Drašček
priporoča
pekarijo v Biva Corno 4
in podriižno prodajalnico kruha
v Semeniški ulici 2.

Svečar J. Kopač v Gorici
S	Solkanska ulica , 9
• priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki' Ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg.
S 8*
f
Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
Vrtna ulica štv. 8.	J
priporoča v sodčkih o d. 56 lil.ro v na p rej
•	0 priporoča v soUčkili o a, ot> tu rov nap rej •
0 | 0 pristna bela in črna vina iz vjpjtvskib, furlanskih, 0 8 ! 8 briških in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— J _ 0	2	Gene zmerne, postrežba točnat' L* ' 2
0 Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • ; 8	Za pristnost vina jamči. —%dj|	0
^2 ^2 ^2^2	^^	^
1000000006000000000000000000
0-»-04^0-<k-004^04>0-O0
Ambrož Furlan ^ ^ Tovarna vinskega kisa ^
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici štv. 23	. —	, i,» i i a	k ns n k ■■ r-
priporoča	A A priporoča svojo trgovino je- 9 A	. "	. . V
A svojo trgovino raznih jedilnih ▲ 0 dilnib potrebščin in domačih 0 A v Rabatišču št 20 v Gorici se i T. potrebščin. Postrežba točna. " A	nridelkov.	A Vtoplo priporoča trgovcem na dezeb.V
v Tržaški ulici št. 4
i poireuscm. roaurespa locna. i •	pridelkov.	■, | . -r -r--r	-——.
0^0^0^00^0^0^0
» Anton Koren *
® priporoča
blago, reže
Gosposka ulica 4	8
razno lončarsko, pipnjelansko in stekleno @ e in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ®
| Šiiunig & Dekleva ^
glavna zaloga „R a m b u š“-dvokoles iz graške to-varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev st > itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles ji in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. ^
*	Hausncr & Lokar	^
ić tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. <4 Zaloga in prodaja na drobno v *
^	Gosposki ulici št. 9.	♦
Klobučar Anton Fon ^
v Semeniški ulici priporoča svojo bogato zalogo ^ <ti klobukov in kap ter gostilnico I* preskrbljeno z izborn. vini. (J
Andrej Jakil
Tovarnar kož v Rupi
p. Miren.
Prodajalnica na Kornu v Gorici.
•♦-♦-♦•-o--O’
A	Jožef Novič krojač	A
^	Gosposka ulica št. 21	^
• se priporoča časliti duhovščini in ostalemu ob- • A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A f obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T t	in po raznih cenah.	8
0AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA0
4 Tovarna piva Fran Wanek
na Goriščeku
|
___________ ►
t priporoča svojo zalogo goričkega piva. t
0TTTTTVTTTT^T^TTTYVTTTTTTTTTTV0
,,SoY\s^a Ustavna44 Ji.
Glasilo gorlšklh Slovencev
Joča“ ^

velja celoletno gld. 4'40.
J.-4
„Knjižnica


za
m 1 a d i n o“.
.Slovanska ««- v
knjižnica",	*■' IN1RF6C
gld. 1'80.
velja SO kr.
Koledar za goričko nadčkofijo -1898. - Popotnikov koledar za slov. učiteljstvo
Zaloga izgotovljenih tiskovin :
za e. kr. okr. glavarstva, sodišča, županstva, pošte, šole, cerkve itd.
gld.	110 —	do 130-—
	150' —	
1*	145- -	. 164 —
	145' —	
	180- -	
n	3(;-7,	„	37-7,
	52-—	„	56-—
s	18 s/'4	Tl	"
	9 		„ 	—
	75-—	
s	85- -	S
Tržne cene.
za 100 kilov
Kava : Santos................gld.
Sandoniingo . . .
Java..............
Portofico.........
Moka..............
Sladkor.................
Špoli...................
Potrolij v sodu.........
v zaboju ....
Maslo surovo............
kuhano ...........
Moka: Ogerska.
št. 0 gld. 20‘20. št. 1 gl d. 20’—, št. 2 gld. I!)70.
, 3 » 13 20, . 4 , 18'90, „ 5 , 18 00, št. 6 gld. 17-70.
Otrobi debele...................gld. 4 (30 do 5 20
drobne...................„ 4-.80 „ 4 80
Turšiča navadna................... 5.30 , 0-30
Oves.............................. 0.80 , 7 80
mm.
Najlepše darilo I
IrešGFen - foezije,
s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo gld. /*— 5 poštnino |»)! gld. 1-05.
lenko limon, - fesmi,
/. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 družiti krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. !•— s poštnino gld. J'03.
Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni.
OTO FISCHER,
knjigotržnica v Ljubljani S. 164 - 26 - i	Kongresni trg.
P. 57 (Cl.)

I
I
P. n.
Vsojain si naznaniti slavnemu občinstvu, da imam zalogo
pravega ljubljanskega kislega zelja,
katero prodajam v zabojih od 25, 50 in 100 kg. po zmerni ceni.
Zelje priporočam kolikor zasebnim rodbinam toliko tudi gg. gostilničarjem in pro-dajalničarjem.
Za obila naročila se priporoča ndani
Ivan It e j a.
Gostilna „pri golobu" v vojaški ulici št. 7 283	v Gorici.
Seznam blaga
tvrdke
G. Feni. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga :
\) ^apudtvs&l uUc\ st. W
(stara cukrarna).
Podružnica: na Komu št. I
(Attemsova palača).
Doslej ima v zalogi In-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob
—	ječmen -— kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis
—	žveplo — cement — bakreni
vitrijol itd. 169—1 V podružnici na Kornu prodaja Uidi moko, otrobe, ovs, turšico itd.
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. G.“ Gradec, poste restante	183

Vinarsko in sadjarsko društvo §
za Brda
v Gorici
so priporoma zasebnikom, krčmaijem in drugim.
Prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
ipj Zaloga pristnih briskih vin.
DESERTNA VINA.
Razpošilja na vse kraje od 5(5 litrov naprej.
[rjjj	Uzorce vin pošilja na zahtevo.
Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št. 20.

Vozniki v Sorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odpri svojo	241
sedlarsko delavnico
v Gorici
v Vrtni ulici v hiši grofa Tli urna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vso potrebščine za zasebniku, voznike, jahale«, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.
Veliki prazni sodov!
iz Srbije,
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri uprav-ništvu, ali v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L. Stei’U.	210 7—18. 78 3— 1 P.
Ivan Somicelj
trgovec z \e&Utum
v Kormlnu
na glavnem sadnem. trgu (bivša hiša Pallnva)
priporoča svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski tn domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke.
Vse prednja po tako zmerni ceni, da so no j boji tekmovanja (konkurence).	143 |
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v G7	Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda.

fivaa Druffovka
trgovec v Gorici na Travniku Ima zalogo vsakovrstnega blaga in čevljarskih potrebščin.
Podružnica za usnje, železnino in razno blago v Sežani.
Postrežba kolikor le mogočo točna. Naročila z dežele izvršujejo se z največjo skrbnostjo.
Cono zmerno. —IM£)
Edino "SPCi
v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo)
nasproti veliki cerkvi
je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni.
Za obilno obiskovanje se toplo priporoča
E. Šušteršič & C*
$
$
§
g .*w	Tl __
1
D
Sl
%
pij* ^
HathrS*?-
faeipP
Vsak
kdor' ljubi okusno kavo, bo če zdrav ostati in si kaj pidbraniti
$
£
&

!
jVelika zaloga
kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plah* za pokrivanje vozov
iz tovarne jjertold V^raus v pragi
se nahaja
v Gorici na Travniku št. 10 (zadcJi-_
S	Anker	"°‘16
* L in i men t. Cajisici c o m p o s.
iz Richterjeve lekarne v Prači pripoznano kot izvrstno bol žujoče mazilo; za ceno 40 kr., / kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah.
Naj se zahteva to splošno prilju Ijeno domačo zdravilno sreds vo
vedno le
Richterjev Lininieiit s „si tiru m"
kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom" kol znano
zaščitno znamko. ^	. m
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu v
•••••••••••••»••••••••S®®®*"""*
970 Boschetti Tomaž & Comp., kamnolom in kamnosek — Nabrežina 968 Štolfa Franc, kamnolom — Gabrovica-Volčjigrad 26
967 Boschetti Sebnst. & Cijak Ant., kamnolom in apnenica — Št. Polaj 965 Tence Jožef, kamnolom —• Sv. Križ 79-Brajda-Na brežina
963 Tomažič Andrej, kamnolom — Gabro-vica 17-Jablanct-Zgonik
Katcgorijsi V.
(Tkalna obrtnost, poligrafski obrti, oblačilo in snažba, kopališča).
(Modra glasovnica).
a)	G o r i c a m e s.t o,
1095 Pinaucig Ana, kopališče
1098	Ritter v. W. & Comp. tovarna svile
1099	Ritter Rittmajer «fe Comp, tovarna bombaža — Stračice
1100	Ritter, Rittmeyer & Comp., tovarna svile 1102 Moser Adolf, barvarna
HO3 Lenassi Alfred, svilama 2190 Hilarijanska tiskarna — via Monache 2306 Obizzi Anton, m. gr., tiskarna — via Morelli št. 12
2317	Seitz dr. Eduard, tiskarna — via Se-minafio 12
2318	Paternolli Ivan, tiskarna — Travnik št. 20 Goriška tiskarna A. Gabršček (izpuščena)
b)	Gorica okolica.
1113	Predilnica — Ajdovščina
1128	Papirnica — Solkan
1149 Predilnica bombaževine — Ajdovščina
Kategorija VI.
(Papir in usnje, lesenine in rezbovine, poljedelski obrati in mlini).
(Rumena glasovnica).
a)	G o r i c a mesto.
1106 Dorfleis, L, strojarna kož
2189 Gregortg Anton, mizarski mojster,.^ Corso Francesco Giuseppe št. 37 2934 Dorfles'Erminij, Karol in Atilij, mlin — via Torrente št. 5
b)	Gorica okolica.
1110 Hmelak Anton, žaga, Rokavec
1114	Bratina A< & Stancar Iv., mlin, Uhajne-;'Šmarje
1117 Kadunc Ivan, mlin, Prvačina-Trnovo
1119	Bolko Anton, žaga, Ozeljan-Šempas
1120	Bolko Anton, žaga, Šempas
1121	Bramo Ivan, žaga, GikovC-Šempass
1124	Bianrhi Br. Leonard, mlin, I^ubije-Sovodnje
1125	Lenassi O., mlin, Solkan
1126	Bolko Anton, žaga, Cepovan
1129	Jochmann Venceslav, mlin, Ajdovščina
1131	Slokar Franc, žaga, Rokavec št. 4
1132	Makovec Ferdinand, mlin, in žaga Ajdovščina
1133	Hmelak Fran, žaga, Rokavec
1134	Trebušon Franc, mlin, Renče
1135	Lenassi O., žaga, Solkan
1136	Vidmar Jožef, žaga, Rokavec
1137	Kovač Ignac, žaga, Ajdovščina št. 147
1142	Šinigoj Miha, mlin, Miren
1143	Kocjančič Andr., mlatilna, stroja Podgora 1145 Leykarn-Josefsthal, papirnica. Podgora 1592 Perco Andrej, mlatilnica, Ročnik 1595 Živic Josip, žaga, —Vrtovin-Skopo 1901 Kompara Anton, žaga, Rokavec
1903	Vidmar	Josip,	žaga,	Rokavec
1908	Vidmar	Josip,	žaga,	Rokavec
1953	Šinigoj	Josip,	mlin,	Dornberg
1954	Tribušon Tomaž, mlin, Miren
1955	Terpin Vincenc, mlin, Brje-Rihemberg
2245	Batič Mihael, mlin, Šempas št. 32
2246	Peršič Anton, mlin, Vitovlje 2-Šempas
2247	Živic Blaž dediči, mlin, Vitovlje 37-Šempas
2250 Kumar Franc, mlin, Šempas -251 Košuta Franc, mlin, Vitovlje 43-Šempas -^59 Mulič de Franc, mlin, Plava-Anhovo -263 Mels N. grof, mlin, Ukanje-Šmarje-Kobdilj
2265 Hvala Josip in Anton, žaga, Solkan-Gorica via Ponte nuovo št. 10 in 12 2267 Bolko Fridrik, & Hmelak Franc, žaga, Rokavec
-292 Pečenko Anton, mlin, Rihemberg 2326 Primožič Ant., mlin, Pevma 139 Podgora 2353 Radikon Jožef, mlin, Št. Maver-Podgora -480 Fiegl Anton, mlin, Št. Maver-Podgora
2962 Gasasola Anton, slamoreznica, Solkan št. 29
2964 Pirjevic Franc, žaga, Vrtovin-Crniče
3097	Bolko Leopold, mlin, Lokavec-Gorica
3098	Bolko Leopold, žaga, Lokavec-Gorica
3099	.	, žaga, Lokavec-Gorica
5201 Rollett Ivan, žaga, Pekel-Rihemberg 5200 Rollett Ivan, mlin, Pekel-Rihemberg 5335 Hausner «fc Lokar, strojarna, Miren 5519 Rijavec Anton dediči, Osek št. 45-
Šempas
5606 Krasovich Henrik, mlatilnica, Sovodnje
c)	G. kr. o k r. glav. Tolmin.
945 Lapanja Blaž, mlin in žaga — Slap 39/99-Sv. Lucija
948 Mikuš Franc, mlin in žaga—Modrejca 12-Sv. Lucija
953 Ravnikar Vekoslav, mlin — Cerkno 950 Plemelj Jožef, mlin in žaga — Ravha 62-Cerkno
3323 Plemelj Jožef, izdelovalec parketov — - ’ Cerkno
5724 Žagar Alojzij, žagar — Žaga 90
d)	c. kr. o k r. glav. Sežana.
969 Milič Josip, mlin na par — Repnič-Zgonik
979 Štubelj Marija in dr., mlin — Podlazi 16 Štanjel.
982 Gaspari Domenik, mlin na par — Komen , .v
986 Dujc Ivan, mlin — Zavrhek št. 1-Naklo 1008 Gaspari Domenik, slamoreznica —
Komen ’ 1
5464 Žnidaršič Franc, mlin — Gradišče 10-Naklo ..
5645 Lislak Anton, mlin — Lisjaki 13-Šta-njoh , ,
V furlanskem delu dežele, namreč v c. kr. okr. glavarstvu gradiščanskem je 7 volilcev v II., 10 v III., 52 v IV., 9 v V. in 51 v VI. kategoriji, kateri so Slovencem vsi do zadnjega nasprotni, radi tega je potrebno, da store svojo parodno dolžnost vsi naši slovenski gospodarji-volilci in delavci-volilci.
Ako kateri plačuje v delavsko, zavarovalnico proti nezgodam (ne v okr. bolniško blagajno) ter je izpuščen, naj reklamUje volilno pravico ža-se in svoje delavce. Ga s za reki a m a c i j e: j e d o 20. oktobra. Na dSIb torej rodoljubje!
Domače in razne novice.
*	Osebne vesti. — Našega rojaka gimn. profesorja na Dunaju, dr. Antona Primožiča, je poklical naučni minister v službovanje k naučnemu ministerstvu. Gesti-tamo! — Državni poslanec Š u k 1 j e je izstopil iz državnozborskega kluba „Krščanske slovanske zveze". Vzrok? — Novi predsednik okrožnega sodišča, g. Karol vitez D e f a-c i s, kateri je že prevzel svoj posel na okrožnem sodišču, je šel na šesttedenski dopust. V uradu ga nadomeščuje svetovalec g. S c h m a r d a.
*	Gg. členom ravnateljstvu trgov-sko-obrtne zadruge v smislu sejnega sklepa dne 7. t. m. naznanjam, da bode redna tedenskega seja vsaki ponedeljek ob 6. po-poludne tekom tega meseca v prostorih „Goriške ljudske posojilnice", od meseca novembra naprej pa v lastnih prostorih zadruge, Semeniška ulica št. 1 prvo nadstropje.
Dr. Henrik Tuma načelnik.
*	Prenos Kopitarjevih kosti,]. — Na slavnosten način se vrši prenos umrlih ostankov velikega slovenskega učenjaka Jerneja Kopitarja iz Marxovega pokopališča na Dunaju v Ljubljano. V družbi s „Slov. Matico" vodi prenos dunajski odbor pod načelništvom g. dvornega svetnika Šukljeja. Vseučiliščniki in drugi Slovenci na Dunaju so se udeležili dne 10. oktobra sprevodu s pokopališča na južni kolodvor, Prbvoz oskrbljuje tvrdka Do-berlet v Ljubljani. Danes popoludne ob 4. uri se prične slovesen sprevod z južnega kolodvora ljubljanskega. Vsa ljubljanska društva se udeleže sprevoda s črno ovitimi zastavami. Zemske ostanke Kopitarjeve pokoplje šem-peterski župnik g. Malenšek z veliko asistenco. Mej potom bodo peli gg. bogoslovci, na kolodvoru in pokopališču pa „Glasbena Matica" dva zbora : Mendelssohnov „Beati mortui" in
Jenkov „Blagor mu!" Na Dunaju je bilo petje in dva govora v Ljubija^] bode pa nagrobnico govoril g. prof. Levec.
*	Nnbrcžinskl pevci, kateri so se v nedeljo ustavili v Mervicevi gostilni v Št. Petru, so zapustili najlepši spomin s svojim krasnim petjem mej vsemi udeležniki male slavnosti v Št. Petru. Izborno petje, pod vodstvom g. Tanceta in možatost pevcev so vspodbudili udeležnike, da so zbrali za „Šolski dom" 22 gld. 74 kr. — Gast nabre-žinskim pevcem in udeležnikom!
*	Pritožba. — V nedeljo zvečer okoli pol 10 ure je šel krojaški mojster Knez proti svojemu domu v ulico Vetturini. Pri-šedši do obokov, ga je tam zapazila goriška druhaj v gla§e rokovicah ter ga zmerjala z besedami: „c a 1 a, c a 1 a i 1 s c 1 a f“ in z drugimi, le takim omikancem prirojenimi naslovi. Ne zmene se za sramoćenje, je šel K. tiho naprej proti domu. Krenivši torej v ulico Vetturini, ga je srečala druga tolpa enakih olikancev, mej njimi tudi pisač pri trgovcu O r z a n u, (katerega še vedno pitajo Slovenci), že prosluli Got i č. Ta pa se ni zadovoljil s psovkami, marveč je šel s palico proti g. Knezu, kateri se ni zmenil niti za to, nego koračil naprej svojo pot, vedši dobro, da so hoteli „gospod j e" u z r o č i t j k a k o: r a bAi k b pa škodo Slovencev. — Toliko za danes. To so oni „mirni goriški meščani", kateri so se enako obnašali tudi o priliki slavnoznanih demonstracij od 22. marca naprej!
*	Samomor. — Obesil se je v nedeljo zjutraj v Mirnu Jožef Komel, star 77 let. Vzrok temu nesrečnemu koraku ni znan.
*	Mestni svet goriški. bo imel nocoj ob 5. uri sejo, pri kateri 'ae' bode.^razpravljalo zopet o slovenski šoti, — Kdaj .bp tega konec?! j •*© V;" '
*	Iz Kozaršč. —; fene TT t. m. ob 8!.2 uri zjutraj , je začelo goreti pri tukajšnjem posestniku M. Munihu; ker smo ogenj prepozno zapazili, ga ni bilo mogoče zadušiti. Omejili smo ogenj le toliko, da se ni razširil še na sosednje hiše ; dotična pa je Z vsem pohištvom in pridelkom pogorela. Hiša je bila v letošnjej pomladi vsa predelana, zdaj so Ostale le gole stene. Ogenj je, nastal kakor navadno, iz neprevidnosti. Pogorelec je zavarovan pri „Slaviji".
*	„Circus Henryu. — Na Cekonijevem zemljišču zraven ljudskega vrta se nahaja svetovnoznani „Circus Henry“. Ima izborne umetniške moči, katerih si je vredno ogledati. Obče znana družba obstoji baje iz 100 oseb in 60 dobro dresiranih konj. Nikdo naj ne zamudi obiskati ta cirkus.
*	Lahi po Koroškem In Češkem. — Lah tu in Rali tam! Povsod vendar ne more delati zgage ta laška zgaga. Na Češkem jih je jelo zebsti in na Koroškem jih je preveč, zato so odlazili proti domu. Preko Beljaka se jih je te dni peljalo kakih 6000. Za to pa že udarijo kam na Primorje, ker v Italiji je odločno premalo prostora za toliko — lačnih ljudij.
*	Izjava uredništva. — Ker se sumniči gosp. Ivana Krajnika, voditelja šole v Kobaridu, da je on pisal dopis iz Kobarida v 40. štev. „Soče", ki je nekatere gospode nekoliko zadel — izjavljamo slovesno: da g. Krajnik ni v nikaki zvezi z onim dopisom! Gospode, katere je dopis razburil, naj se le pomirijo, ker za njim so — kobariški tržani, katerim ne more škodovati nikako spletkarstvo 1
*	Opozarjamo na prvi članek slovenske delodajalce-gospodarje in delavce, kateri so zavarovani pri zavarovalnici proti nezgodam delavcev v Trstu.
„Goriška ljudska posojilnica" je
imela v septembru gld. 67.753-99 prometa, v prvih treh četrt leta pa gld. 635.852'31. Ako pojde v tem razmerju dalje, bo letos nad 800.000 gld. ali za dobrih 300.000 gld. več nego lani. — To je zopet velikanski napredek tega preznamenitega denarnega zavoda. — Letos se je premenila vsa notranja uprava po vzgledu velikih denarnih zavodov.
S tem so 'nastali razni stroški, da čisti dobiček letos še ne bo mnogo večji; toda zavod je postavljen na trdna tla in pričakovati stlie še lepe prihodnosti. — Hišo, v kateri jdJ posojilnica, je kiipilo društvo „Šolski dobil'’,' posojilnica naj si omisli kaj lepšega!
Sumo da pribijemo ! — „Sentinella" („Pulcinella") ni imela niti črkice za imendan presv.-cesarja. Pač pa je prinesla skrbno sestavljeno poročilo o zdravju velikega irre-dentovca I m b r i a n i j a. Vrhu tega je prinesla besedilo spomenikov, ki sta se postavila M a z z i n i-ju in Garibaldincu F r a t -ti-ju{....
jTudi radodarni doneski za „Lego" s^e izkazujejo ondi vsled veselja, da je I m b r i-a n i-ju bolje. Tako je, seveda, irredenti rešen odličen zagovornik!
Tako v Gorici! Ako je to prav onim, proti katerim je vsa reč naperjena — nam tudi! Toda le eno rečemo: Ne kličite nas na pomoč, ko Vani bodo rastle čez glavo take — „otročarije"!
ViOlitcv v pridohuitisko komisijo. — 7. t. ni. se je. vršila volitev 2 udov Ju 2 namestnikov IV. razreda v okraju go,riške okolice.. Sodni okrajj;g o r i š k i je imej, 30. . iatM-iO vjfcki: 16 in |(Jc,a iva l ski 9, volilnih 'mfc	sg. jfi j/flitOelo, naj se volita
prava-, ud a , jz, gorjš^oga Jp ajdovskega, okraja, namestnika p,a as; rgoriškega; in kanalskega. Na shodu v Šudpvam hotelu so se volilci zjedinili za it^-lenkandjdate: I. prava uda: M o z e t i O; Anton, , župan v Solkanu in M akovec Ferdinand, x žagar v-Ajdovščini; II. namestnika : gg. S a u n i g (M itej, župan v Biljah in K o n j e d i c Andrej, župan za Deskle v Piaveh. — Ta volitev se je potem dovršila soglasno. ;— Pri volitvi dne 6. oktobra za 111. razred sta bila izvoljena kot uda-goš'p. Š i n i g;p'j 'Miha, trgovec in mlinar' Mirnu, in'! gds’p:' K o v a č Ignacij, krčmar in trgovec v Ajdovščini; kot namestnika gosp. M oz e t i č Henrik, krčmar v Solkanu in gosp. Baudaž Jože!’, trgovec v Gorenjevasi.
Kje je nevednost doma ? — »Sen-tinellu" je dejala te dni, da naše ljudstvo je potrebno pouka v pisanju in čitanju, njemu je treba povsem „creanze", ono je zarobljeno, divje (in drž. pravdnik pušča tako infamno žaljenje vsega naroda slovenskega !) — Na to odgovarjamo, da „Senti-nella" naj pometa pred svojim pragom, ker nikjer ni toliko analfabetov, kolikor med laškim ljudstvom, kar dokazuje statistika. — Laške olike pa nič ne potrebujemo, ker smo resno ljudstvo in ne — k q m e d i j a n t i.
Vipavska železnica. — V naši tiskarni spi-se nekaterniki pritožili, da v „Soči" in „Primorcu" prineski za vipavsko železnico niso prav izkazani. Na te pritožbe smo prejeli in priobčujemo ta-le odgovor: Prinos občin in zasebnih vdeležencev za vipavsko železnico so v 38. številki „Soče" z dne 17. septembra in v 20. številki „Primorca" z dne 28. septembra pravilno in natančno izkazani. Ako bi se bila pa tudi pri tisku kaka pomota vrinila, kar pa ni res, ima vsak prinositelj v rokah izvirno pobot-nicoc. kr. priv. avstr, zavoda za prometna podjetja in javne naprave na Dunaju na svoto, katero je vplačal. — Mi vemo, od kod izvirajo ta sumničenja; zato bi prosili samo udeležence, naj pazno prečitajo one vesti v „Soči" in „Primorcu", na kar se prepričajo, da so vsi doneski pravilno in natančno izkazani. Onemu agentu, laškemu podanik u, kateri trosi o vipavski železnici in o naših državnih poslancih neresnične vesti mej našim ljudstvom, pa svetujemo, naj raje prijavi davčni oblasti pristojbino, katero bi imel plačevati od svoje neprijavljene obrti. Mi nismo ogleduhi, kakor on, ako pa ne konča ščuvati, mu drugače posvetimo. Dobro naj si zapomni, da mi nismo „privandrali" v Avstrijo, da borno učili „ščave kreanzo", ampak, da smo na svoji zemlji. Priobčimo tudi vse one slovenske trgovce, kateri, dasi se večidel hlinijo dobrimi narodnjaki, z naročili podpirajo tega laškega privandranca, ki opravlja po goriški okolici pravcato službo „agent provflčateur-ja", za kar bo najbrže dobro
plačan. Toliko v ravnanje njemu in onim slovenskim trgovcem, ki so ž njim v zvezi.
M—n.
Deželni šolski zalog. — Naša dežela je menda edina v Avstriji, da nima deželnega šolskega zaloga, marveč le okrajne, t. j. da mora skrbeti vsak okraj za-se z dokladami edino le na — izravne davke.
Že veliko let je ena prvih zahtev slov. deželnih poslancev, naj se ustanovi deželni šolski zalog, da bodo razbremenjeni okraji. Govorilo in pisalo se je o tem zalogu že toliko, da mora biti reč jasna vsakomur, ki se količkaj' briga vsaj za svoj —- žep.
Kako smo se morali torej čuditi, ko smo čitali v predzadnjem „Pr. L." vsklik nekega dopisnika iz Kanala, češ: kdo ve, ali bo deželni šolski zalog koristen ali ne ! — Mi bi (svetovali: vsaj takć javno ne govoriti takili nesparnetnostij!
Volitve. — Na mes.ta zblaznefega dr. L o v i s o n i j a, poslanca dveh furlanskih mest, je bil postavljen na volilnem shodu v Červinjanu — Eugenio conte Valen t i n is iz Tržiča, torej zopet ,eden tistih nestrpnih U|pž, ki so glavna ovira sporazumnemu delovanju v deželnem zboru !
Vedno stani šola! — Tudi „Senti-nella" si je naročila dopisAika, ki se imenuje „amico degli Sloveni" (prijatelj Slovencev) in ki piše o — Slovenčih. Priobčila je dva članka »Barufe in •fanfegia* in «1 p o d e s t a s l o v e n i e 1 a S o c i a». — Neverjetno je, kako more resen (!?!} list imeti svoje čitatelje za tako strašno1'riehmne, da se jim upa natvezatj dake kozolce, kakoršne preobrača ta člankar. Sicer, to je njihova reč. Da bi polemizovali .s, Jem „prijateljem Slovencev", nam ne pade uiti od daleč na um. V označenje tega „prijateljstva" naj povemo le toliko, da ga strašno veseli vsak razpor med nami Slovenci.
Kakor tl meni, tako jaz tebi! —
V	Splitu je bila določena ustanovitev laške ljudske šole, Toda c. kr. okrajni šolski svet, ki je v rokah Hrvatov, je ni hotel odpreti, ker ni imel na razpolago p r i m e r n i h prostorov! — In laško časopisje se huduje proti toliki drznosti, češ, v Splitu so na'razpolago lepi prostori, ako se jih le noče !
Ali ste jih slišali?! Slovenska šola v Gorici je bila določena v zadnji instanci že 2G. junija 1895. Društvo „Sloga" je hotelo prepustiti svoje krasne prostore zastonj, a niso jih hoteli, pač pa radi prostorov zavlačujejo vso reč do današnjih dnij, da šole še ni! Taki so ti ljubeznivi laški sosedje !
Italijanske pridige na sv. Gori. —
V	„Pr. L." smo čitali pojasnilo, da italijanske pridige na Sv. Gori so le ob velikih shodih, ko je mnogo ljudstva tudi iz laških krajev. Na redne laške prepovedi pa da nikdo ne 'misli. — Enako smo mislili tudi mi, ko smo pisali o tej reči.
Tombola v Gorici. — Goriški Lahi so bili uprizorili velikansko gonjo, da bi razpečali čim več srečk, ne toliko radi stvari same kolikor radi tega, da bi jih ne bilo — s r a m pred Slovenci. Priznati moramo, da vsi Lahi zapored so se jako žrtvovali, ker so nakupili srečk za vse svoje posle, kolone, delavce itd., ki so potem morali priti k tomboli. In da je med temi ljudmi tud mnogo Slovencev, je umevno samo po sebi. No, v časopisih so potem pisali, da tombole se je udeležilo tudi veliko pametnih in miroljubnih Slovencev, ki žele z Lahi v miru živeti. — Z Lahi da, ali ne z irredentov-skimi napihnjenci; za mir z laškim l judstvom v deželi smo. vsi. — In smola je hotela, da je dobila tombolo neka Slovenka, kateri je daroval srečko gospodar njenega moža — Bolaffio! Srečk so prodali baje 9049. — Časopisi se hvalijo, da je prišlo veliko gostov iz Furlanije ter Trsta. Prepričali smo se, da je to le pisano, a ne resnično, kajti prišlo je čakat goste na kolodvor do 30 izvožčekov, kateri pa so se vrnili — razen dveh ali treh — vsi prazni v mesto! To je fakt: le dva tramvajska voza sta bila polna. — V Červinjanu so odložili banket, katerega so nameravali prirediti v čast zborovalcem, ki so ustanovili podružnico „Lege", kor so izrazili
željo, da se udeleže tombole v Gorici. Znano nam je pa gotovo, da iz Červinjana je prišel z zabavnim vlakom menda le eden gost!
Veselica t Št. Andrcžu ali: Slovan gre na dan! — Tako je vskliknil nekdo v nedeljo 3. t. m. mej potjo, ko smo se bližali „svoji k svojim". Dasi so bile te besede šaljivo izrečene,--vendar še mi zdč tolikega pomena, da jih tu bilježim!
Zapazili smo že med potjo, kako kar cele čete hite proti Št. An d režu k veselici domačih diletantov. Videvši pozneje neštevilno ljudstvo v krasno okrašenem vrtu g. Nanuta, se jo zdelo človeku, kakor bi nalašč se umaknila ysa slovenska inteligenca goriška, nič manj pa prosto, ljudstvo, običajni vsakoletni tomboli goriški — katera je bila ravno ta dan prirejena v Gorici na TrttvL nikui Tako je prav! '
Na vrtu je bil napravljen oder za ta dan, kojega ospredje je bilo okrašeno s’ podobama Nj. Velič. cesarja in cesarice! Vsa veselica je imela narodni značaj ! Med 'tem, ko sr videl po dnevi domača deklčth v slovenskih oblekah, se ti je oko djvilo zvečer na lepih umetnih ognjih in še lepši razsvetljavi balončkov slovenskih barv. — Točke programa so se vršile bodisi v ftbče kakor posamezno, v popolno zadovoljnost občinstva. Ge bi imeli kaj pripomniti, naj ©ni'enimo. da bi bilo želeti, — glede na to, du je bilo na prostem — v igri „Kteri bo" nekoliko glasneje govorjenje, kar se je posebno opažalo v nekaterih dvogovorih ! Tožijo se je namreč v obče, da se le malo ali ničile sliši! Toliko mimogrede v blagohotno uvaževanje g. igralcem ob jednakih prilikah. Sicer je bila pa igra dokaj skrbno preštudirana ; posebno nam je ugajala junakinja draženstna Marinka (gospica Jajać), katera ni imela baš lahko vlogo, a rešila jo je pa vzlic*1 temu povsem ugodno ! Nič manj dobro se je Obnesel ‘ Marinkin oče, posestnik Gaber (gosp. Mušič), le v maski naj bi bil bolj izbirčen, kakor je tudi sem in tja malce zašel: v p rež i vali e n govor. Pohvaljeno moramo omeniti v vsej igri srečno pogojenega doktorja Ah i lij Bonifacij Bistroglava (gosp. Slokar), kateri je prouzročal v hvaležni ulogi jn z dobro pogojenim kretanjem obilo smeha med občinstvom. Ostale krajše uloge so bile dobro razdeljene in tudi ne. slabo izvršene, osobito če vppštevamo da so gospodje diletantje imeli le' maio časa v učenje ulog. Istotako se moramo pohvalno o posameznih pevskih točkah izraziti, katere je spretno vodil gosp. Bajt. — Slednjič naj omenimo še zadnjo točko programa, t. j. prosta zabava, katera se je v istini živahno razvila, ob lepi razsvetljavi vrta. Navzlic veliko udeležbe je vladal uzoren red, s čemer je zopet pokazalo nas
mireno slovensko ljudstvo nasprotnikom svojo povsem pošteno nrav. Še le pozno v noč smo se poslavljali z narodno zavestjo od svojih vrlih Št. Andrežanov! Dobro bi pač bilo, da bi se lake veselice bolj pogosto prirejale v slovenski okolici goriški, za katere se tudi prosto ljudstvo, kakor je baš zadnjič pokazalo, vrlo zanima !	L—k.
Iz Idrije nad Kanalom, 2G. sept. 1897. — „Hvala Bogu !“ Tako smo vskliknili radostno, doznavši, da je dne 25. sept. dovršil vrli c. kr. inženir, blagorodni gospod Marchesam, merjenje poti od Kviške mimo Kobališča do Križade pri sv. Jakobu. Ker je bila pred dvema letoma od tu do vasi Kostanjevica že zmerjena, izmerjene je torej lep kos poti I}ePrIe' trgoma od Kviške do Kostanjevice, t- j- j2 ure peš hoje. Upamo torej, da se bm^ del poli s prihodnjem letom v resnici tu i izdelovati pričel. V ta namen prosimo po nižno naša prezaslužna gg. drž. poslanca, e bi tudi v bodočnosti ne pozabila na nas • Nam je dobro znano, da sc imamo le nj'^j zahvaliti — ako bomo kedaj z dobro P° J zvezani do „naše" Gorice. Vsled lega spr J mita že naprej presrčno našo zahvalo • nam ohrani vrla državna poslanca, P1 , gospoda dr. A. Gregorčiča in grofa i 1Lt Coroninija še mnoga, mnoga leta!
Železniška zveza s Trstom- 7-se je moglo priti iz Trsta najprej zju ^ J a 10. predp. z nagličem, ki odhaja iz .Cej ob 8-25. Z dnem 1. oktobra pa ,le '
voziti m e š a n e c ob 5‘oU zjutraj, ki pride v Gorico ob S'20 in ima na Nabrežini zvezo z mešancem iz Ljubljane.
Hišnim posestnikom. — Prejeli smo v ponatis ta-le razglas: — V smislu §. 200. zakona od dne 25. oktobra 1890. drž. zakona št. 220., so dolžni posestniki hiš. ali njih namestniki, v katerih se stanuje, predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo, pri poslopjih, ki so dana v najenp je treba navesti tudi najemnino in morebitne podna-jemodajalce ter označiti ime, vrsto poklica ali pridobitka Stanovnikov.
Podnajemodajalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke.
V	smislu omenjene zakonske določbe in člena 39. izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona razglašenega v državnem zakoniku štev. 108. iz leta 1897., se s tem pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1898. posestniki hiš ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze, in sicer v neposrednjedr-žavnem meslu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski pa in v mejni grofiji Istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih najzadnje do 20. oktobra 1897. Do ravno istega roka morajo podnajemodajalci, odnosno gospodarski glavarji, izgotoviti gori imenovane podatke. — Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1897.
Uzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi za izkaze podnajemodajalcev in gospodarskih glavarjev, se dobijo brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (tedaj v Trstu z okoličanskimi občinami pri c. kr. davčni administraciji, na Goriškem, Gradiščanskem in v Istri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih).
V	smislu člena 39. omenjenega izvršitvenega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji v najem danih hišah, izkaze, ki jim je napraviti (stanovalske izkaze) oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne zapisnike) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti. — Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in koje je priložiti uzorcu hišnega posestnika (hišni zapisek) primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej na hišne zapiske.
Teh obveznostij najemodajalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti Pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece neprestano. — Določbo kazni zaradi odrečenih ali vede napačno danih podatkov glede hišnih Stanovnikov obsega §. 247. zakona °d dne 25. oktobra 1896. drž. zak. štev. -20. Isti se glasi:
Kedor odreče po smislu §. 200. tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o pre-hivalcih kake hiše, ali je da vedoma napak, se kaznuje z globo do 200 gld.
(Slovenski posestniki hiš v Gorici naj pazijo na to, da dobijo slovenske pole Za izpolnitev izkazov. Ured.)
Osobni dohodninski davek. — C.
*r. finančno ravnateljstvo nam je doposlalo v Ponatis to-le naznanilo, na katero opozarjamo 'se one podjetnike, kateri imajo v službi osebe, kojim plačujejo nad 600 gld. letno.
Naznanilo se glasi:
V	smislu § 201 zakona od dne 25. oktobra 1896. d. z. št. 220, mora vsak. kdor |0 v kraljevinah in deželah zastopanih v dr-^avnem zboru, dolžan izplačevati za eno
eb° prejemkov na plačilu ali pokojnini, načenih v § 167 na leto več kakor 600 ■’ Predati vsako leto davčnemu oblastvu pre-nan'*0 0 osehah, ki imajo pravico do tih J?*ov, navede njih ime, stanovališče in jz I ’ Potem višino in vrsto v prejšnjem letu ni	prejemkov. Ako takih prejemkov
1 o celo prejšnje leto, je povedati znesek
letnih prejemkov in dan, od katerega ali do katerega so se izplačevali.
Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo ; pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so dosegli v zadnjem letu. t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila: n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1897. tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra 1896. do 19. oktobra 1897.
Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 108 od leta 1897., poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka, delodajalci, koji plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno-državnern mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski pa, in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, — davčnih oblastih prve stopinje, — in sicer najkasneje do 25. oktobra 1897.
Uzorci za naznanila dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih prve stopinje, (torej za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Gorici, (v Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih.)
(Tudi tukaj je paziti Slovencem na slovenske tiskovine. Op. ured.)
Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opušta teh naznanil, nahajajo se v §§ 240, 241, 243 št. 6 in 244 zak. 25. oktobra 1896 d. z. št. 220.
§ 240 se glasi: „Isto kaznivo dejanje (davčno prikrajšbo) zakrivi, kdor v naznanilu o prejemnikih davku zavezanih službenih prejemkov, danem na podstavi § 201 pove vedoma, z namenom, da bi davek prikrajšal, kaj neresničnega ali zamolči kaj, kar bi utegnilo ovirati predpis davkov, katere je po zakonu plačati od teh prejemnikov, ali prov-zročiti predpis manjših kakor zakonitih davkov".
Davčna prikrajšba se kaznuje po § 241 z globo v izmeri trojnega do deveternatega zneska, za kateri je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšbe pripravljen.
Na mesto tih kazni stopi globa 50 gld., ako ni bilo namena davek prikrajšati.
§ 243 št. 6 se glasi: „Davčno zatajbo zakrivi, kdor, zavezan podati naznanilo o prejemnikih davku zavezanih službenih prejemnikov (§ 201) tega ne poda v zakonitem roku".
Davčna zatajba se kaznuje po § 244 z dvojnatim do šesternatim zneskom, za kateri je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšbe pripravljen.
Kedar ni bilo namena zatajiti davčni predmet, kaznovati je tak opust samo kot nerednost z globo 20 gld.
„Trgovska-obrtna zadruga11 je imela 7. t. m. svojo prvo sejo. Poslovanje prične 1. novembra. Najelo se je za uradne prostore 1. nadstropje hiše g. Andreja Kopača, Se-meniška ulica št. 1 (nasproti škofiji). Stanovanje se prenaredi, da bo varno proti ognju in tatovom. Do 1. nov. se nakupi tudi vsa potrebna oprava, knjige, tiskanice itd. Imenoval se je uradnikom g. Sajovic F. iz Kranja, ki je dovršil s prav dobrim vspehom trgovske šole in je posloval že pri veliki spedicijski hiši Parisi v Trstu. — V prihodnji „S o č i“ ponatisnemo okrožnico, katero razpošlje odbor te dni po deželi. Sploh bomo še pisali o tej zadrugi, da bo vsakomur jasen nje namen in velikanski pomen za goriške Slovence. — In tako se je uresničil načrt, kateri smo več let rešetali in vspodbujali k uresničenju ! Srečno na delo !
Za brošurlco „Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunaju" smo sprejeli do uključno 7. t. m.:
Po 5 gld.: Burger Ivan Trst, Gorup Josip Reka.
Gld. 2-50 darovalo pet narodnih železničarjev iz Ljubljane.
Gld. 2'26 prof. Ivan Jesenko iz Trsta.
Po 2 gld.: Sčitomir Vilhar iz Pre-
zida, notar Vesel Viktor iz Tsta, Štrukelj Jakob iz Trebč. M. Truden iz Trsta, dekan Janez Filipič iz Ločnika, trgovec Kaučič Ivan in mons. Avg. Košuta iz Gorice.
Gld. P72 nabrano v „Slovenskem bralnem društvu" v Železnikih. — Gld. U50 Primožič Štefan iz Postojne. -— Gld. P46 Frandolič Tomaž iz Zdravščine. — Gld. P30 Dobrila in vesela družba v Kozini. — Gld. P20 Kovačič Janez iz Sv. Lucije.
Po 1 gld.: župnik Sancin iz Preloke, dr. M. Truden iz Trsta, notar Svetec Luka iz Lilije, Repinc Valentin iz Prema, Debevc Terezina iz Ljubljane, Benigar Andrej iz Fi-lipana, kapelan Mach Peter iz Barke, Bunc Franc iz Komna, Gostiša Josip iz Spitala, Gabrščik Franc iz Sežane, dekan Sila Matija iz Tomaja, Dekleva Ivan iz Gorice, Peleška M. iz Erceg Novog, Žitko Franc iz Trsta, Munih Josip iz Podbrda, Božič Ivan iz Pod-drage, Muha Anton iz Lokve, Novak Ivan iz Dola pri Litiji, Novak Josip iz Reke, Kosovel Jožef iz Črnič, Volčič Vekoslav iz Trsta, Hrvatska Čitaonica „Danica" v Lovranu, Delavsko bralno društvo v Idriji, N. N. iz Gorice, župnik Dugulin Janez iz Ajdovščine, Kmetijsko bralno društvo v Bočni, Tan Rybaf iz Prage, Vogel Fran iz Barkovelj, Kopač Andrej, „Podpisani" in Boškin J. iz Gorice, Guštin Alojzij iz Kontovelja, Mlekuš Anton iz Lovreča, Šabec Sofija iz Opatije, Gerkčev Zanut iz Trsta, Gergič Jožef iz Zagrada, Gregorčič dr. Anton, Ivan Knaus iz Reke, Karis Ferdo iz Št. Petra (Kr.), Slovensko bralno društvo iz Litije, župnik Tomšič Josip iz Pomjana, župnik Žlogar Anton iz Kranjske Gore, Mankoč Radoslav iz Trsta, Gregorič Vinko iz Prvačine, Černič Valentin iz Št. Petra Štubelj Filip iz Šmarja in Kaučič Ant. iz Pregrade.
75 kr.: Bartosch M. iz Gradeža, Sattler Andrej iz Otaleža. — 70 kr: Bufon Jožef iz Rojana, Premrov Ivan Št. Vid, Pavletič Jožef iz Mirna. — GO kr., Hrovat Josip iz Ajd.
Po 5 0 kr.: Klemenčič Anton, Rjavec Matevž, Kenda Josip, Ziernfeld pl. Henrik, Kuštrin Mat., Širok Andrej, Kovačič Fran iz Gradca (isti znesek za N. N.), Bavčar Fran, Bralno društvo Selo, Kmetijska Čitalnica Podmelc, Škrinjar Marija, župnik Zamlič Vinko, Bralno društvo Divača, Bežek Viktor, Verbič Pavel, Sever Lud., Kunčič Ivan, Klanjšček Anton, Šorli Ivan iz Tolmina, Mlekuž Jožef iz Trsta, Batistič Marija, Košuta Kristijan, vikar Remec Janez, Jošt Franc, Tomšič Jožef, Turk Ivan, Božič Štefan iz Erceg Novog, Dolenc Avgust, Grom Anton, Štolfa Fran, Dežela Martin, Bralno društvo v Škrbini. Ambrožič Frančišek, Kovačič Jernej, župnik Laginja Miha, kapelan Ellner Anton, Dekleva Fran, M. Un. Dr. BilekTomo, Medvedič Anton, župnik Rebolj Matej, Gerbec Anton, Predavk Ivan, Smrdel Fran, Sterle Josip, Jelinčič Ferdo, Zega Mihael, Loveršič Štefan, Lah Matej, Kristančič Ivan, Stemberger Josip, župnik Benkovič Iv., Fin. str. v Serminu, Lokar A., Bajt Andrej, Društvo „Edinost" Ajdovščina, Žižmund Anton Bukovica, Bekar Fran, Mikuš Josip, Škrbec Ivan, Perin Henrik, Vouk Josip, Grabijan Vekoslav, Maslo Anton, Čitalnica v Škednju, Sila Jakob, Franc Strel, Narodna Čitalnica v Kanalu, Vedermin France, Bevčar Marica, Asoli Anton, Rybaf dr. Otokar, Cvetnič Lav., Fakin Anton, Martelanc Cvetko, Rasteiger Rudolf, Omahen Ivan, Stofer Ivan, Škrinjar Matija, Faganel Ivan, Fabijani Jožef, Mermolja Franjo, Stradjot Anton, Trebše Ivan, Bolko Leopold, Perhauc Jako iz Trsta.
Po 40 kr.: Bele Jožef, Mavrič Matija, Oblak Franc, Valič Franc, Tence Lovro, Živič Jakob, Lukan Ivan, Gregorčič Franc, Gaber-ščik Miha, Gregorič Anton. — Po 35 kr.: Stiemetz J., Dejak Jan, Pondelak Martin.
Po 3 0 kr.: Rustija J., Kosovel Franc, Štrukelj Franc, Josip Bastijančič, Hoffer Vincenc, Manfreda Andrej, Uršič Franc, Ober-dank Franc, Šekli Ivan, Peršič Ana. Keršovan Jožef, čristalnig grof Oskar, Špacapan Fran, Živic Andrej, Kuštrin J.. Janez Erzetič, Kralj Štefan, Drašček Štefan, Kokošar Peter, Furlan Janez, Rejc Franc, Bajt Ivan, Vetrih Franc, Valentinčič Julija, Ivanov z Opčine, Rutter Artur, Zalohar Martin, Ravnik Janez, Šuligoj Anton, Eržen Franc, Vranič Ivan, Gospodar-
sko društvo v Skednju, Binter Rudolf, Uršič Valentin, Klanjšček Janez, Vičič Radoslav, Beltram Ivan.
Po 25 kr.: Kragelj Andrej iz Tolmina, Jančič Janez, Vižintin Ludovik, Uršič Andrej, Berginc A., Ivančič Andrej, Ivančič Josip, Matelič Anton, Šuligoj Martin, Bučna Janez, Ulčakar Josip, Šuligoj Valentin, Torkar Matevž, Berbuč Anton, Dolinar Ivan, Budin Franc. Zelen Ivan, Bartel Jožef. Paternost Ivan, Kocian Jakob, Klemenc Jakob, Lepušček Valentin, Tnučar z Gorenjevasi, Čuk Dragotina, Benigar Anton, Černe Franc, Macarol Anton, Krajglier v Postojni, Miljak Matej, Hobec Pavel, Filipič Andrej, Sclieiner Ana, Istenič Karol, Pahor Jožef, Urbančič Anton, Rebek Rozalija. Šuligoj Janez, Alojz Kerkoč, Bralno društvo Gradišče, Cigoj Josip, Praprotnik Josip, Bajt Ivan. Krušič Jožef. Plahuta Jožef. Poljšak Alfonz, Puharič Vinko, Bralno društvo v Komnu, Budal Josip. Bralno društvo Dpbropolje, Koron Franc. Klobučar Luka, Kenda Jakob, Ptasinski Josip. Stih Miha, Lazar Jožef. Kralj Ivanka, Osvald Duler, Fon Josip, Čičigoj in dr., Fakin Andrej, Srebot Matija, Božič Martin, Štefančič Anton, Čitalnica v Celju, Kodelja Jakob, Cingerli Jakob, Perhavec Fr., Kobal Ivan. Zorzut Anton, Martelanc I. M., Svetčič F., Leprat Fran, Žvab Franc, Krainz Karol. Kaučič Andrej, Sen Juriča, Franetič Jakob, Domeniž Alojz, Vovk Lovrenc, — Po 26 kr.: Fratnik Jakob, Kodre Ivan. — Po 20 kr.: Gorjup Alojz, Bralno društvo v Sp. Idriji, Kuščer Ivan. — Birsa Anton, 10 kr.
Do 7. t m. se je oglasilo še-le 675 naročnikov. Še 3325 se ima oglasiti. Stroški bodo kmalu pokriti. Ves prebitek bode v prid narodnim žrtvam. Kdor ne more več, naj pošlje TSAj 10 kr.
„Goriška ljudska posojilnica44, regi-strovano društvo z omejeno zavezo je v skupni seji ravnateljstva in nadzorstva z dne 6. t. m. sklenila, da sprejme osebno-dohodninski davek od hranil na-se, da so vlagatelji prosti davkov ali doklad glede svojih hranilnih vlog in da se bodo iste obrestovale od dne 1. januvnrja 1898. naprej kakor do sedaj t. j. po 4V2 %.
Efektne srečke „Glasbene Matice” po 50 kr. se prodajajo v naši tiskarni. Žrebanje bode že 15. oktobra t. I. Slovenci, le urno po nje!
Državni zbor. — K seji poslanske zbornice 5. t. m. je prišel tudi ministerski predsednik grof Badeni, kateri je bil odklonil vse, za to priliko nameravane ovacije. Zbornica je nadaljevala razpravo o podporah po ujmah oškodovanim krajem. Senzacijo je obudil proti obstrukcijonistom naperjeni govor posl. Wo h 1 w e ge r j a, kateri je rekel, da je v parlamentu zavladal tak ton, kakor v žganjarijah, tako da bodo morali poslanci prihajati k sejam le oboroženi ali z revolverjem ali s pasjim bičem. — D i-pauli je predložil v isti seji svoj predlog glede uredbe jezikovnega vprašanja. Ker govori predlog o razveljavljenju jezikovnih na-redb, se mu Čehi in Poljaki upirajo. Bati se je, da nastanejo vsled tega predloga mej strankami desnice nevarne diference, mogoče je celo. da nastane križa, ker Dipauli dotičnih besed nikakor noče izpustili iz svojega predloga. — Ebenhoch je predložil zopet svoj šolski predlog. — Predsednik poslanske zbornice dr. K a t h r e i n je odpotoval v privatnih zadevah v London, kjer ostane do konca prihodnjega tedna. — V desnici je nastala že napovedana kriza. Dipauli nikakor ni hotel iz svojega jezikovnega predloga izpustili odstavka o razveljavljenju jezikovnih naredi) in vsled tega je skoro povse izključeno, da bi nemški klerikalci še dalje hodili z drugimi strankami desnice. Dokazano je, da so nemški klerikalci skrivaj delali Ua to, da odstranijo Badenija in posade na njegovo mesto bivšega češkega namestnika grofa Ihuna. Vlada se drži naprain tej krizi v desnici povsem pasivno. — Dipaulijev predlog se glasi: V zvezi z izjavo, podano v seji dne 9. aprila t. 1. in v prepričanju, da je z vsemi zakonitimi sredstvi delati na odpravo na Češkem in Moravskem dejansko vladajoče narodne razburjenosti, predlagajo
podpisani: Visoka zbornica izvoli takoj odsek 36 elanov, kateremu naj se naroči, naj predloži zbornici v svrho razveljavljenja jezikovnih naredb načelne določbe o uredbi narodnostnega in jezikovnega vprašanja potom zakona; 2.) odseku se naroča, da najkasneje tekom šestih tednov o tem poroča in stavi svoje predloge. — Poslanska zbornica je nadaljevala 6. oktobra razpravo o predlogih glede podpor po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Mej protisemiti in socijalisti so se primerili veliki škandali, v katere je posegel tudi dr. Lueger. — Skupni državni proračun se odobri končno v nedeljo pri skupnem minjsterskem svetu, kateremu bo predsedoval cesar. — V seji 7. t. m. primerili so se zopet — kakor brzojavljajo — nečuveni škandali in samo hladnokrvnosti in eneržiji nekaterih poslancev gre zahvala, da ni nastal pretep. Socijalni demokrat Schra m-mel je odgovarjal na Luegerjeve napade na socilalne demokrate in pristaši Schonerer-jevi so ga krepko podpirali. Hrup je bil nepopisen in je trajal celo uro; uprav huronsko divjanje pa je provzročil izrek, „jaz Vas s pasjim bičem pretepem ali pa s sabljo razsekam". Predsednik je moral sejo pretrgati. — V največjem hrupu bi se bila Ir o in G reg or i g (dunajski protisemitski poslanec. Ur.) skoro spoprijela. Gregorig je zaklical Iru „Feiger Kerl" in „Haderlump". Iro je planil na Gregoriga in ga hotel udariti, a dr. Lueger in dr. Verkauf sta mu stopila na pot in preprečila pretep.
Narodno gospodarstvo.
Letošnja o/.imniiiii. — Krasno in vroče vreme, katero nam je nudila do zadnjih dnij letošnja jesen, je omogočilo, da so pričeli v raznih krajih poprej kakor navadno s setvijo ozimne pšenice. Mislim, da je le v korist poljedelcu, ako omenim, da se i za gnojenje njiv, kjer se seje pšenica, upo-rabljuje s prav dobrim uspehom Tomaževa fosfatna moka. Gnojenje s to moko ima veliko prednost pred onim z navadnim hlevnim gnojem, ker poveča plodovitost, kakor tudi izredno kakovost pšenice. V svrho gnojenja se vzame za vsako njivo (campo) 2 kvintala Tomaževe fosfatne' moke ter doda okoli 20 do 30 kg. žveplenega kalija. Od lega proizvoda ima c. kr. kmetijska družba še nekaj na prodaj, in sicer po 11 gld. 60 kr. kvintah Naročiti se more gnojna sol tudi pri gg. M. Ličen-u v Rihembergu, in I. Rubbiju na Vogerskem. Ta umetni gnoj se nasiplje na polje pred oranjem, ali pa se ga trosi po oranju v razor, oziroma, se ravna tako, kakor pri gnojenju s hlevnim gnojem. Če pa ne vspe pšenica spomladi, navzlic takemu gnojenju, tedaj se mora natrositi na polje koncem meseca aprila ali pa začetkom majnika chilijev solitar, in sicer pred kakim deževnim dnem. V to zadostuje za njivo 25 kg. in velja okoli 13 gld. kvintah Na ta nijčin so dosegli v raznih krajih zdatno in lepo žetev pšenice, ki je popred trpela zbok škodljivih zajedalk.	Dr. P.
„Goscnica-zeinljcinerka”. — Preteklo pomlad se je pojavila z nova na mnogih krajih naše deži le gosenica bledo zelene barve, že davno poznana „gosenica z o m 1 j e m e r k a“ (Geometerraupe), ter pro-vzročila zdatno škodo — veliko tisoč goldinarjev— posebno na črešnjah. Zalo mora biti slehernega skrb, vse kar možno storiti, da se pride v okom temu izredno škodljivemu mrčesu. Naprosijo se vsa županstva in tudi poedini poljedelci, da obvestijo tukajšnje c. kr. kmet. družbo, kjer se je ta mrčes že pokazal, in kakšno škodo da je provzročil. Ta mesec je uprav ugodni čas za uničevanje le gosenice. Namažejo se namreč debla dreves, ki se poprej popolnoma očistijo mahu, z lepljivo snovjo — posebno za to pripravljeno smolo — in sicer se napravi okrog debla z ostro ščetjo (krtačo) kakih 10 cm. na okolu smolnat obroč. Samice namreč, ki ne morejo letati, se ulove, kadar lezejo, po deblu, da zaležejo jajčica na veje — na dotičnem limastem mazilu, in seveda poginejo. Opozarjam, da c. kr, kmet. družba hoče oddajati nekaj vzorcev tega sredstva za
posku.šnjo brezplačno. Obširneji pouk o tej gosenici in navodilo o njenem uničevanju je spisal ravnatelj tukajšnjega c. kr. kmet. kem. poskuSevališča g. I. Bolle, ter se dobi spis, na prošnjo pri c. kr. kmet. družbi. Dr. P.
Letošnje češplje. — Doznali smo od raznih stranij, da so letošnje češplje dobro posušene, ter da je blago jako lepo, kar svedoči, da so se producenti vestno ravnali po naših navodilih. Kupčevalci so z letošnjim proizvodom povsem zadovoljni; izvoz je živahen ter ni dvomiti o cvetoči kupčiji tega sada i v bodoče, da bode producente vodilo edino pravo načelo, da je mogoče proizvajati le dobro blago, in le to mož.no prodajati ter da se le pri dobrem blagu, pridelku primerne cene dosežejo.	Dr. P.
(Oprostite, da še le danes ponaliskujemo, za zadnjo številko zakasnelo! Uredn.)
*Gorišksi tiskarna A. Gabršček izda v svoji založbi 15. decembra 1.1. I V. letnik svojega koledarja za gor iško nadškofijo v žepni obliki, kateri bo broširan z mehkimi platnenimi platnicami in se bo prodajal po tako nizki ceni, da si ga bode mogel omisliti vsakdo. Da se popolni vsaj deloma praznina, katera je nastala vsled nehanja našega „Kažipota*, smo odločili, prinesti v tem žepnem koledarčku tudi „Beležnico” in po mogočnosti točen imenik v posamičnih županstvih se nahajajoče d u-h o v š č i n e, županov, podžupanov in tajnikov; učiteljev in učiteljic; trgovcev in obrtnikov; gostilen in tudi drugih uradov z imeni načelnikov.
Koledarček bo obsegal sedeže vseh uradov v Gorici ter popis le slovenskih in Slovencem prijaznih trgovcev in obrtnikov v Gorici s posebnim oglasnim oddelkom. (Oglasi se sprejemajo le na ‘/i (celi) in na '/2 (pol) strani. Gena je: V! (celo) stran 6 gld., '/2 (P°0 strani pa gld. 3-50.)
Ker je namen temu izdanju le narodna korist — tiskarna se zadovolji, da le pokrije troške — nadejamo se, da se odzovejo vsa županstva oziroma rodoljubni gg. župani ali tajniki, ter da nam odgovorijo točno na vsa vprašanja, katera najdejo v priložili vprašalni poli, katero prosimo vrniti najdalje v 8 dneh po sprejemu okrožnice.
P. S. Vsi slovenski obrtniki (trgovci, gostiluilničarji, krojači, kovači, peki itd. itd.) naj naznanijo svojo obrt in naslov v naši tiskarni, ako sploh želijo, da bodemo točni s podatki.
Poslano.1)
Z ozirom na vest v „Primorskem Listu . da sem se jaz podpisani z nekim drugim gospodom oklenil Lahov s tem, ker sva nasprotovala I11! zadnjih volitvah v renško županstvo, izjavljam, da 111 res, kajti jaz se v svoji kupčiji poslužujem skoraj edino pri tvrdki g. Feni. Hesherg (Trudnovi podružnici) v Goric., katera me pošteno postreza. Gospod dopisnik „Pr. L.“ pa naj nam P0'®: kje se pa poslužuje rodoljubni gospod rens župan ?
V Renčah, dne 12. oktobra 1807.
Josip Bahor,
trgovec.
*) Za sestavke pod tem naslovom je vredni-It1'' odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni -a 0 — Op. vr.
Loterijske številke.
Dunaj
Gradec
2. oktobra:
58
27
2t
07
06 80 6| 53	2.
Trst
Line
!). oktobra:
ni-
ti
dl
29
40
21
1
68
80
Dunajska borza
11. oktobra 1897.	kr
Skupni državni	dolg v notah	.	.	•	t’1'1-	*
Skupni državni	dolg v srebru .	.	.	• JO'- »	J-	r
Avstrijska zlata renta.............J-"	»
Avstrijska kronska renta	4%	.	•	•	"	75	„
Ogerska zlata renta 4%..............	’	g-,	„
Ogerska kronska renta 4% .... •	„
Avstro-ogerske	bančne delnice	.	.	•	”	75	„
Kreditne delnice.................... ■1 -	"	^5	„
London vista.................."	77'/s»
Nemški drž. bankovci za	100 mark	.	u°	*	75	„
20 mark .........................• L " r,2,/e»
20 frankov........................... "	14	.
Italijansko lire..............•	•	’	6Q	>
t. kr, cekini...................... '