PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. Št. 246 (5929) TRST, četrtek 29. oktobra 1964 NAJVEČJA KATASTROFA V NOVEJŠI ZGODOVINI ZAGREBA Ze nad 40.000 oseb evakuiranih 10.000 stanovanj je neuporabnih Doslej so ugotovili 18 mrtvih - Pomoč Ljubljane, Reke, Beograda, Karlovca in Siska ter iz Avstrije, Zahodne Nemčije in ZDA - Podrobnosti strašne noči med nedeljo in ponedeljkom Ogromne škode še ni moč oceniti - Nujno so potrebne montažne hiše - Požrtvovalnost vojakov dveh ponoči je nasip popustil in reka je že v taki meri narastla, da je prestopila breg tudi na drugih krajih. Tedaj se je reka kot hudournik razlila po južnem delu Zagreba in ga poplavila v dveh pičnil urah. Ob štirih zjutraj v ponedeljek je bila katastrofa že popolna. Kalna in blatna voda je podirala vse pred seboj, ljudje pa so se zlasti v nizkih hišah umikali na podstrešja in na strehe, da bi si rešili življenje. Vse. kar je pri takih hišah ostalo, je voda uničila. Tedaj so bila poškodovana tudi industrijska podjetja v tem delu mesta, čeprav so že zvečer poklicali delavce, ki so storili vse, da bi rešili, kar se je še moglo rešiti. Toda zdi se, da rešitve ni bilo, ali pa vsaj zelo malo. O-krog 200 delavcev in novinarjev je ostalo odrezanih v novi stavbi Vjesnika. Enak položaj pa je bil tudi v tovarni Jugomont in v nekaterih drugih tovarnah. Voda je ZAGREB, 28. — Voda se umika in na zagrebških hišah za-Pušča samo sledove mokrote, ki je za seboj pustila pravo u-hičenje. In medtem ko reševalne skupine z reflektorji in baklami še danes ponoči evakuirajo prebivalstvo in vlečejo na dan mrtve, ki jih je doslej 18 (od teh samo osem identificiranih), zbirajo strokovnjaki podatke, ki kažejo, da je glavno hiesto Hrvaške pretrpelo eno najhujših katastrof v svoji novejši zgodovini. Dejstvo, da je poplava reke Save zajela področje, na katerem živi 183.000 Zagrebčanov, ter da je popolnoma uničenih 10.000 stanovanj, ali dejstvo, da le poplava zajela tretjino vsega Zagreba, najbolj zgovorno govorita o tragediji Zagreba. Seveda, sedaj nihče ne more oceniti, kakšna je skupna škoda, u? še posebej kakšna je škoda, "i jo je pretrpela zagrebška industrija. Ve se, da so najbolj pripadeta podjetje .Jugomont«, podjetje »Kras« ter še 25 drugih to-yarn m podjetij. Založniško podjetje »Vjesnik« pa ne bo moglo se dolgo časa tiskati svojih številnih dnevnikov in tednikov. Ra-cuna se, da znaša škoda samo v Poplavljenem poslopju .Vjesnika« več kot milijardo dinarjev. Za di tega bo tiskanje nekaterih * Vjesnikovih« popularnih časopisov, kot na pr. »Vjesnik u srije-du», kr izhaja v 350.000 izvodih, Prevzela tiskarna ljubljanskega * c a>’ ki je nudila svojo pomoč. Pomoč Zagrebu prihaja danes *? iz vseh drugih krajev v Jugo-slaviji; iz Karlovca, Siska, z Keke’ iz Ljubljane in Beograda. Na Poplavljeno področje pa so prispele reševalne skupine tudi iz Uradca. Doslej so ponudile pomoč tudi ZDA, Zahodna Nemčija in Avstrija. Zvečer pa so prihajale y Slavni štab za reševanje brzojavke tudi iz drugih držav. Toda usto, kar je v tem trenutku Za-Srebu najbolj potrebno, so montažne hiše in stanovanja kakor tudi lažja grgjtlfcip&a mehanizacija, £?r je igra usode zahtevala, da e ?,odstotkov zagrebških industrij-“k!h podjetij v južnem delu me-sla, ki je pod vodo. Na ta način S° skoraj vsa gradbena podjetja Paralizi, ana. Ravno z močnim po-egom teh podjetij lahko pomagajo ponesrečenemu prebivalstvu . teh dneh in mesecih, ko nriha-Ja zima. n ^aštevanje škode bi se lahka adaljevalo do neskončnosti. Po-P.*ava je paralizirala šest šol, šti-i. fakultete, delavsko univerzo -j?°sa Pijade« in celo vrsto dru-ustanov. Kar ni poplavljeno, h« je paralizirano na drug način, ae sole in razne druge ustanove 'morejo delovati, ker so se va-‘Je vselili prebivalci z evakuira-,j. 8® področja, tako da mesto nu- Prizor izrednega stanja: ner-tno in naglo prevažanje podne-zaPuščene ulice ponoči, po meni a drvij o rešilni avtomobili z liiA^r.tmi, oranžnimi in rdečimi han ^°tikor pa se voda umika, trJ?et°st popušča, čeprav, bo po-pno še dolgo časa, da se bo popolnoma normalizira- ftvljeoje skaa®reb danes ni več sam. Ljud-,**» mednarodna solidarnost nuna;!"1 novik moči, s tem da ga ne Tr^u.a° samega v njegovi usodi. *)y?a v tisti noči med nedeljo in bn!>r iJkom je moral Zagreb pre-*eke sudarec narasle in podivjane tiarol? začela že v nedeljo naglo tila ,ati' Hidrometeorološka poroga:: i s'°venije in vodno stanje r,evL In Savine je opozarjalo na v arh°st. V Zagreb so prihajale ljuM -° P°P!avah v Mariboru in Ce. tudi narasla Sotla pa je poplavila šalu Kumrovec, rojstno vas mar-za‘a Vse to je mobiliziralo DoS. ki štab za obrambo pred Ijo *V0’ t!*ko da je bila v nede-skaze Popoldne poklicana tudi voj-bmLua Pomaga pri graditvi o-kat?}bnih zidov na nasipih Save, hailsA .kalna voda je vedno bolj ten .a' Na tisoče vreč z zemljo ki Peskom so položili na nasipe, Vali50 ,v nedeljo še vedno zadrže hlh 5r ,isk vode. Prebivalci z obal-ntp,,JJodr°čij pri Jarunu in Treš-kp?' Peščenci, Trnju in Žitnja-skimi Pfteajali in sami pomagali dov , k?1 Pri graditvi začasnih zl-da ’.tod? tedaJ Se nihče ni verjel, Btmul? bo zgodilo tisto najbolj na Mnogi so se celo vračali 8lu» domove in breskrbno polž S"., prenos nogometne tekme Marici0 mP°ste med Jugoslavijo in k s»,arsk° in se pozneje vračali nam«*’ da bi opazovali, kako reka na “i?®. Medtem je prišla noč in jaki0. * reke so ostali samo vo-nn *n skupine gasilcev. Ob 20. ob j, .)e reka še bolj narasla, kai „ url se Je dvignila še za ne-vod« ^‘teetrov, a ob 23. uri se je borci za | Trnje, ob 20. uri zvečer pa je vo-Zagreb so tedaj zgradili še dve da poplavila še novo stanovanjsko nadalje drvela v mesto, pregradi: eno na liniji ulice Pro-leterskih brigad pri mestnem županstvu, drugo pa pri starem velesejmu na Savski cesti, ki se je spremenila v reko, ponekod tudi dva metra globoko. Edino na liniji Savske ceste je voda prebila drugo obrambno fronto. Sicer pa se je zadržala ob robu vreč na modernem bulvarju Proleterskih brigad, samo 50 metrov od mestne palače in štaba za obrambo pred poplavo. Tako je prišel tudi ponedeljek dopoldne. Borba za obrambo Zagreba je bila na vrhuncu. Radio je neprestano noč in dan objavljal novice o ponesrečenih: mati je iskala otroka, ali pa so oblastveni organi iskali starše, otročička, starega komaj deset dni. V teku je bila evakuacija okrog 40.000 ljudi. In vendar se je v ponedeljek popoldne zgodil čudež: Sava je začela padati, deževje je v Sloveniji prenehalo. Toda Sava se je še dalje prelivala in zajemala nova področja, nikakor ni mogla več v svojo strugo in je iskala svojo pot, da bi izenačila vodno gladino po okrajih poplavljenega mesta. Tako sta bila poplavljena avtomobilska cesta in predmestje iiiiiiiiliiiiMniiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiHiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuu ODBOR ZA DEKOLONIZACIJO JE RAZPRAVLJAL 0 RODEZIJI Posebna komisija bo znova Zaskrbljenost v Londonu odšla v London in Washingtonu NEW YORK, 28. — Posebni odbor OZN za dekolonizacijo je dal navodila delegaciji štirih dr žav, naj začne nove razgovore z britansko vlado o Južni Rode ziji Odbor je opozoril varnosl--- tej britanski koloniji, kjer hoče ni svet na resnbst položaja v rasistična vlada belcev enostransko razglasiti neodvisnost. Odbor je prekinil svoje redno delo in je dal prednost razpravi Južni Rodeziji. V omenjeni delegaciji so predstavniki Malija, Sierre Leone, Etiopije in Jugoslavije. Tudi britanska vlada je razpravljala danes o položaju v Južni Rodeziji. Navzoč je bil tudi načelnik glavnih štabov admiral Mounttatten. Govorili so o odgovoru predsednika južnorodezijske vlade Smitha na včerajšnjo izjavo britanske vlade. V poučenih krogih pravijo, da nd moč izključiti možnosti sklicanja ustavne konference. Govorili so tudi o možnosti obiska Smitha v Londonu. Smith je včeraj v parlamentu v Salisburyju izjavil, da je britanska izjava »izsdljevalna jn ustrahovalna«. Danes popoldne je britanski mi- nister za odnose s Commonweal-thom sprejel visokega komisarja Južne Rodezije v Londonu Čamp-bella. Sinoči je Campbell izjavil, da pe vidi nobenega izhoda po včerajšnji izjavi britanske vlade. Davi se je sestai tudi izvršni odbor laburistične stranke. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da so vedno bolj -zaskrbljeni zaradi položaja v Južni Rodeziji. »ZDA upajo, je dodal, da bo Rodezija postala neodvisna kot enotna država z vlado, ki bo temeljila na privolitvi vladanih.« »Spodbuja nas odločno stališče britanske vlade, ki je sporočila, da ne bo priznala neodvisnosti Rodezije, če ne bo ljudstvo tega ozemlja moglo v celoti uživati pravice do samoodločbe. ZDA upajo, da bo rodezijska vlada nadaljevala razgovore z britansko vlado, da bi prišlo do zadovoljive rešitve.« naselje Držičevi in Folnegovičevi ulici, kjer stanuje okrog 6.000 ljudi. Prišla je druga strasna noč za Zagrebčane, med katerimi jih je bilo mnogo, ki so preživeli 40 ur na strehah svojih hiš vsi mokri, goli, lačni in žejni. Kajti reševalnih čolnov je bilo premalo za tako strašne katastrofo. Reševalci in vojaki so se nadčloveško trudili, da bi ponesrečence rešili in jim pomagali: bredi, so po mrzli vodi do pasu in do brade in dalje niso mogli, čolnov ni bilo toliko, da bi se mogla nuditi pomoč na vseh koncih in krajih. V torek zjutraj se je začela voda polagoma umikati, toda tedaj je spravila v resno nevarnost industrijsko področje na žitnjaku. Vendar so z napori samih delavcev tovarne rešene. Odločilna borba se je vodila za toplano in termoelektrarno, ki je pretrpela kljub temu precejšnjo škodo, vendar pa ne takšno, kakršna bi lahko bila šele v torek popoldne je začel pritisk na Zagreb popuščati. Poplavljene ulice so postale zopet prometne, toda polne blata, gramoza in zemlje. Tedaj so reševalci lahko prišli bliže tistim, ki so že od nedelje ponoči čakali na pomoč in ki jih niti s helikopterji niso mogli | rešiti, število ponesrečenih, ki zna- | ša okrog 40.000, je bilo pač previsoko. Tako se je reševanje ljudi nadaljevalo do danes zjutraj. Toda še vedno so področja, tudi v trenutku ko poročamo, kjer voda še vedno zastaja in se še ni vinila v svojo normalno strugo. Sedaj je vsekakor glavna nevarnost mimo. Pomoči so deležni vsi tisti, ki so se zatekli v šole in internate. Tople odeje in hrana jih polagoma vračajo k življenju. Medtem pa so danes našli tudi mnogo tistih, ki jih je hudournik prehitro iznenadil in ki si niso niti s plavanjem mogli rešiti življenja. Pravkar je v teku identifikacija trupel, Splošno življenje v mestu se polagoma vrača v normalni tir, razen v tistih okrajih, ki so neposredno prizadeti. Zaradi tega bo preteklo še precej časa, preden bo Zagreb zacelili vse svoje rane. SEAD SARAČEVIČ va in zadovoljiva ustava. V Kartumu so imenovali poseb no komisijo, ki bo proučila vzroke nedavnih neredov. Kakor poroča kairski radio, so bile davi v Kartumu nove demonstracije, in varnostne sile so u-porabljale solzilni plin proti demonstrantom. V mestu je danes splošna stavka. DUNAJ, 28. — Delegati 24 držav, ki sodelujejo na četrti evropski regionalni konferenci FAO v Salzburgu, so zagotovili podporo svojih vlad za podaljšanje kampanje proti gladu, zlasti v zvezi s programom za razvoj, ki ga je pripravila OZN za to desetletje. ZASEDANJE SKUPŠČINE OZN ODLOŽENO NA 1. DECEMBER Svet troši za oborožitev vsako uro 14 milijonov dolarjev Ogromna korist, ki bi jo človeštvo imelo s preusmeritvijo vojnega gospodarstva v mirnodobsko NEW YORK, 28. — Začetek 19. zasedanja glavne skupščine OZN je bil uradno odložen od 10. novembra na 1. december. To je že druga odložitev, ker se je zasedanje imelo najprej začeti 17. septembra. Tedaj je bilo odloženo zaradi britanskih in ameriških volitev. Nova odlo žitev pa je v zvezd s spremembami v Sovjetski zveza in Veliki Britaniji. V petek se bo sestal varnostni svet in razpravljal o proš- njah za sprejem Malte in Zambije v OZN. Medtem je varnostni svet sprejel prošnjo Malavija za sprejem v OZN (bivša Nja-sa). Novembrska številka glasila U-nesca, ki je v celoti posvečena socialnim in gospodarskim posledicam razorožitve, poudarja zelo j-godme perspektive, ki bi jih u-stvarila razorožitev za človeštvo, ter govori o strahotni škodi, ki bi jo obnovitev jedrskih poskusov v atmosferi povzročila prihodnjim pokolenjem. Sklicujoč se na poročilo Združenih narodov ugotavlja list, da medtem ko celim narodom primanjkuje stanovanj, bolnišnic, šol, laboratorijev, kmetijskih strojev itd., troši svet vsak-6 uro 14 milijonov dolarjev za oborožitev. List ugotavlja tudi, da so stroški prototipa novega bombnega letala enaki letnemu dohodku 250.000 učiteljev ali stroškom 30 znanstvenih fakultet s tisoč študenti vsaka ali strečkom 75 popolnoma opremljenih bolnišnic s sto posteljami. Za razvoj zadnjega modela nadzvočnega lovskega letala v ZDA so uporabili šest milijard in pol dolarjev, kar bi zadostovalo za 600.000 stanovanj po 10.000 dolarjev vsako. Ce se dopušča, da bi prehod iz gospodarstva oboroževanja na mirnodobsko gospodarstvo ustvaril težavne probleme za preusmeritev, se pri tem poudarja, da je preusmeritev po drugi svetovni vojni potekala v mnogo večjem obsegu. Pri tem je bila potrebna mnogo hitrejša preusmeritev, kakršna bi bila potrebna sedaj v primeru splošne in popolne razorožitve. Seveda, ugotavlja list, je bila povojna preusmeritev olajšana zaradi ogromnega povpraševanja po potrošnem blagu po vojni. Toda če je sedaj povpraševanju po do- PRED ODOBRITVIJO OSNUTKA 0 URBANISTIČNEM ZAKONI? Danes seja ministrskega sveta Taviani na «volilni tribuni» Vladni ukrep o povišanju IGE v senatu - Interpelacija poslancev PSIUP o zunanji politiki vlade - Danes seja vodstva PSI, jutri zasedanje glavnega sveta KD brinah in služnostih relativno zadoščeno v industrializiranih državah, se proizvodnja lahko usmeri na javne služnosti (šole, stanovanja, bolnišnice itd.) in predvsem se lahko sistematično poveča po« moč razvijajočim se deželam. Gospodarski problemi, ki nasta« jajo s splošno razorožitvijo, bi bili \se prej kakor nerešljivi. Celo jedrsko podmornico bi mogli z lahkoto preurediti v miroljubne namene: »Ni prepozno, piše list, za sprememoo teh podmornic v petrolejske ladje in podmorniške prevozne ladje, ki bi lahko pluls pod polarnim ledom in skrbele za povezavo s skrajnim severom Kanade skozi Hudsonov zaliv, ki ja devet mesecev na leto nedostopen za prekooceanske prevozne ladje. Splošna konferenca Unesco je začela proučevanje načrta programa in proračuna za leti 1965 in 1963. Glavni ravnatelj je predlagal proračun 48 milijonov in 925 tisoč dolarjev. Prekinitev pogajanj med SFRJ in Avstrijo DUNAJ, 28. — Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo, ki so se pričela pred sedmimi dnevi na Dunaju, so bila danes prekinjena zaradi nepopustljivega zadržanja avstrijske delegacije, da se Jugoslaviji, podobno kot ostalim članicam GATT. prizna načelo popolne liberalizacije uvoza jugoslovanskega blaga v Avstrijo. Abudov poziv prebivalstvu KARTUM, 28. — Sudanski predsednik general Abud je govoril danes po radiu. Pozval je prebivalstvo, naj bo mirno in naj se ne ozira na lažne govorice, katerih namen je širiti nered. Zahvalil se je ljudstvu za podporo njegovemu sklepu, da razpusti vrhovni svet oboroženih sil in vlado. Dodal je, da namerava sestaviti prehodno vlado, ki bo na o-blasti, dokler se ne pripravi no- ....................murni.....u...itiiiiiiuniiniimiiiiiiiMiiiiiin«iiuiiiiiiiiiiimiimHiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiii.i.. V MOSKVI SE NADALJUJEJO POSVETOVANJA Gomnlka zadovoljen s pojasnili ki jih je dobil od voditeljev Sl Poudaril jo nujnost sprave mod partijama SZ ju Kitajska - Kosigmov razgovor s Suvano Fumo »SS?6 1 - mjaa d|h na plaži «Mladost» nasipu zagrebškega kopa- --a te na plaži <|Mladost« dvig--u nr.0 roba na»lpa In začela teči žili nt$ah vojakom, ki so tam stra-alarJakrat je bil dan nalog za skifte; Avtomobili gasilcev in Ljud. cah h?*1106 so začeli krožiti po uit-stj 'v s° bHe v očitni nevarno-Wdtu 80 8 sirenami, in zvočniki vaW i,n opozarjali speče prebijali Toda ljudje so se prebu-toni« se Ponovno vračali v svoje *m , Ppstelje. Nihče ni verjel ne čel , *e je nasip na Savi za-boiinagl° rušiti, da Je voda vedno ki « Protlirala v samo mesto. Red-me>?° .bili tisti, ki so takoj razu-ki «’„<3a fhestu grozi nevarnost, in Do«!,. se Pravočasno umaknili ter od&uravl 1 bolj dragocene stvari ln Drlrv!„I!a vamejše področje. Bill so n^teri, da stft vojska in milica Driotm, uporabljati celo silo, da bi vii 1 ■ IJbdi na evakuacijo: 88 Je bilo že prepozno. Okrog MOSKVA 28. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin le sprejel danes predsednika laoSke vlade Suvano Fumo, ki se je na poti v domovino ustavil v Moskvi. Pri razgovoru je bil navzoč tudi zunanji minister Gromiko.____________ Gromiko je včeraj na sprejemu v laoškem poslaništvu izjavil, da niso sprejeli še nobenega sklepa glede tega, ali naj se Sovjetska zveza odpove sopred-sedništvu ženevske konference o Laosu. Pripomnil je, da za sedaj ne more nič izjaviti glede sovjetske politike o Laosu. Gromiko je sprejel tudi avstralskega zunanjega ministra Paula Hasluoka, ki je prišel včeraj na neuraden obisk v Moskvo. Predsednik preztdija vrhovnega sovjeta Anastas Mikojan pa je sprejel danes v Kremlju delegacijo bolgarskih parlamentarcev, ki je prispela pred nekaj dnevi v Moskvo. Delegacija se je razgovarjala z Mike lanom o nedavnih spremembah v sovjetskem vodstvu. O tem poroča danes agencija Tass, O spremembah v sovjetskem vodstvu se v Moskvi razgovarjajo s predstavniki francoske, danske, indijske ln avstrijske komunistične stranke Jutri pa se bodo začeli razgovori 8 predstavniki italijanske komunistične stranke, ki Je prispela v Moskvo, ter z delegacijo zahodno-nemške komunistične stranke, ki je prispela danes. O tej delegaciji poroča Tass, da je namen njenega potovanja «proučlti sovjetske izkušnje pri graditvi komunizma«. Francoska delegacija bo zapustila Moskvo Jutri. Verjetno bo ob tej priložnosti objavljeno skupno sporočilo o razgovorih. Prvi tajnik poljske komunistične stranke Vladislav Gomulka je go vorll danes na zborovanju ob priložnosti obiska delegacije komunistič ne stranke zunanje Mongolije. Go- mulka je med drugim izjavil: »Tovariš Hruščov 1e predsedoval delu zadnjega zasedanja centralnega komiteja KP SZ, na katerem Je prišlo do nedavnih sprememb v vodstvu partije in vlade v Sovjetski zvezi. Po sestanku, ki smo ga imeli nedavno s sovjetskimi voditelji (z Brežnjevom in s Koslginom v Jelovici na Poljskem), smo prepričani, da sta se na tem zasedanju v celoti spoštovali leninistično načelo in načelo notranje demokracije v stranki«. Glede sovjetsko-kltajskega spora Je Gomulka izjavil, da Je treba nesoglasja v mednarodnem komunističnem gibanju premagati, ker življenje to zahteva. »Sedaj, je nadaljeval Gomulka, se v vseh socialističnih državah In v mednarodnem komunističnem gibanju krepijo težnje po enotnosti. Največjo odgovornost za enotnost ln strnjenost socialističnega tabora ln mednarodnega komunističnega gibanja prltiče Sovjetski zvezi in Kitajski, komunističnima strankama teh dveh držav, ki sta največji med socialističnimi državami. Goreče želimo, da bi tl dve stranki, zavedajoč se svoje zgodovinske odgovornosti, sprejeli iskrene ln nujno potrebne ukrepe ki naj bi težili po tej enotnosti 1n tej strnjenosti«. Gomulka je zaključil: »želim po udariti z velikim zadovoljstvom, da Je splošna linija politike sovjetske partije In vlade, ki izhaja lz 20. in 22. kongresa, v celoti koristna za našo partijo, našo vlado ln našo deželo. Razgovori, ki smo Jih Imeli nedavno s sovjetskimi voditelji, so to potrdili. Bratski odnosi ln sodelovanje med našima državama se bodo Se dalje okrepili«. V svojem govoru ni Gomulka ni- ti hvalil niti obsojal Hruščova. Omenil ga je samo enkrat, ko je dejal: »Centralni komite komunistične stranke Sovjetske zveze je sprejel ostavko tovariša Hruščova in Je imel razloge, da je to storil«. Predsednik mongolske vlade ln tajnik komunistične stranke Ceden-bal pa se je zavzel za nov sestanek komunističnih strank, da bi premagali sedanje težave. Moskovski dopisnik glasila dan ske komunistične stranke «Land og Folk» poroča, da je bil bivši ravnatelj «Izvestlj», zet Hruščova Aleksej Adjubej imenovan za podravna-telja lista «Kazakstan pravda« in da Je že prevzel svoje funkcije«. de tako važnega vprašanja. Poudaril je potrebo, dji se komisija sestane takoj ko bo znano kaj bolj gotovega o zadržanju drugih vlad glede teh vprašanj. Poslanci PSIUP so predložili v poslanski zbornici interpelacijo na zunanjega ministra, da bi izvedeli —v zvezi z razstrelitvijo kitajske atomske bombe, s sestavo laburistične vlade in z njenim stališčem proti večstranski atomski sili, s spremembami v SZ — kakšno stališče je zavzel ali namerava zavzeti na sedanjih pogajanjih in na bližnjem zasedanju sveta NATO. Poslanci PLI pa so vprašali ministra za zunanjo trgovino, kakšne ukrepe namerava sprejeti italijanska vlada, da bi zaščitila koristi italijanske izvozne industrije, sporazumno s kolegi EGS, v zvezi z dejstvom, da je angleška vlada po višala za 15 odst. carino na precejšnje število uvoznih artiklov. Jutri se bo sestalo vodstvo PSI, | tami. RIM, 28. — Medtem ko se je v poslanski zbornici začela splošna razprava o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado za izdajanje ukrepov na področju obveznosti, ki izhajajo za Italijo v zvezi s pogodbo o evropskem skupnem tržišču in o evropski skupnosti za atomsko en ergijo, so v senatu — potem ko so se poklonili spominu nedavno umrlega demokristjanskega senatorja Dominedoja — zaključili splošno razpravo in odobrili vladni odlok o znižanju za 15 lir državne pristojbine na proizvodnjo sladkorja,, nato pa so začeli splošno razpravo o povišanju splošnega davka na promet (IGE), ki ga je vlada predložila v zarheno za ukrep, ki ga je senat zavrnil- Opozicija je zatrjevala, da je sedanji ukrep enak prejšnjemu in da ga vlada zato ne more ponovno predložiti, preden je poteklo šest mesecev po zavrnitvi prvega u-krepa. Razprava se bo nadaljevala jutri. Jutri bo seja ministrskega sveta. V zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice je njen predsednik Bertinelli dejal, da mu je zunanji minister Saragat, v zvezi z vprašanji, ki so jih glede zunanje politike postavili poslanci KPI in PSIUP, odgovoril naslednje: vprašanje večstranske jedrske sile se še vedno proučuje; čim oo to proučevanje zaključeno, bo vlada predložila parlamentu te zaključke; po mnenju ministra je prezgodnja vsakršna diskusija o tem vprašanju. Kar zadeva nedavne dogodke v Moskvi pa je Saragat mnenja, da italijanska vlada mora upoštevati le uradne dokumente in da uradno ni mogoč noben komentar, ker gre za notranje zadeve tuje države. Kar pa končno zadeva stališče angleške vlade glede večstranske jedrske sile, je Bertinelli dejal, da je bil Saragat povabljen v London in da zato ne more poročaj;! o tem vprašanju pred razgovorom z angleškimi državniki. Cantalupo (PLI) je bil nezadovoljen z odgovorom in je zatrjeval, da mora zunanjepolitična komisija izraziti svoje mnenje o teh vprašanjih, preden bo vlada zavzela svoje stališče; Vecchietti (PSIUP) pa je zatrdil, da je komisija tista, ki mora dajati vladi smernice, ne pa da le posluša, kaj je vlada ukrenila; vprašal je hkrati, kakšen prispevek bo vlada dala naporom laburistov, da bi preprečili ustanovitev večstranske jedrske sile. Lombardi (PSI) je pripomnil, da ima Saragat prav, ko, pravi, da bo poročal komisiji samo takrat, ko bodo mogli nuditi točno sliko glede usmeritve, ki se kaže v zvezi z večstransko jedrsko silo. Prav tako pa je upravičena zahteva, da se o tej sili razpravlja v parlamentu, preden se sprejme neka odločitev gle- da bi proučilo splošni politični položaj in ugotovilo v kakšnem stanju so priprave za bližnje upravne volitve. V petek pa se bo sestal glavni svet KD, da bi odobril upravni volilni program stranke. Jutri se bo začela televizijska oddaja «volilna tribuna«, na kateri bodo nastopili voditelji političnih strank, ki se bodo udeležile upravnih volitev 22. novembra. Prvi bo nastopil notranji minister Taviani, ki bo pojasnil volilno tehniko in dal volivcem vsa potrebna navodila. Prvi ciklus oddaj, ki se bodo začele ob 22. uri in bodo trajale približno 50 minut, se bo začel v petek, 30. t.m., ko bo govoril predstavnik PSIUP. V torek, 3. novembra bo nastopil MSI, v petek 6. novembra PRI, 9. novembra KPI, 10. novembra PLI, 11. novembra PDI UM. 12. novembra KD in 13. novembra PSI. Drugi ciklus oddaj pa se bo začel 14. novembra ob 21. uri, oddaja pa bo trajala le okrog 14 minut. Prvi bo na vrsti predsednik vlade Moro, 16. novembra PRI, 17. novembra PDIUM in PSIUP, 18. novembra PSDI in MSI, 19. novembra PLI ln PSI in 20. novembra KPI in KD. Ko bosta nastopili hkrati dve stranki, bo vsaka razpolagala s 14 minu- Seja izvrš. komiteja ZKJ BEOGRAD, 28. — Izvršni komite CK ZKJ je danes pod predsedstvom generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza Tita razpravljal o vprašanjih v zvezi s pripravo 8. kongresa ZKJ, organiziranjem in metodami dela CK in njegovih pomožnih organizmov. Izvršni komite je poleg tega razpravljal o nekaterih aktualnih idejnih vprašanjih v ZKJ in o drugih političnih vprašanjih. MOSKVA, 28. — Tass javlja, da so si danes prvikrat izmenjali med Moskvo in Washingtonom metere-ološke informacije in da bo odslej ta izmenjava redna in dnevna. Meteorološke karte o atmosferskih pogojih v Sovjetski zvezi kr v Zahodni Evropi so poslali po telefonu iz Moskve v Washington, Sovjetska zveza pa je dobila podobne podatke o atmosferskem položaju na severnem delu ameriške poloble. iiiiiiiiiinimiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimHMnfiviiiiiHiiiiii ,WALKERJEVE IZJAVE V NEW YORKU Kitajska naj se povabi na razorožitveno konferenco Velika Britanija bo glasovala za sprejem Kitajske v OZN - Razgovori s francosko vlado o letalu gConcorde» NEW YORK, 28. — Angleški zunanji minister Gordon Wal-ker je prispel danes ponoči iz Washingtona v New York. Izjavil je, da se namerava udeleži ti prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Že včeraj se je v New Yorku sestal z glavnim tajnikom OZN U Tantom. Po razgovoru je imel tiskovno konferenco. Izjavi) je, da bo britanska vlada še dalje in morda še odločneje podpirala ZdTužene narode. Ko so ga vprašali kaj misli o Delegati KPI v Moskvi: Serenl (levo), Berlinguer la Bufalini izvajanju člena 19 listine OZN proti Sovjetski zvezi, ki določa, da se državam, ki več kot dve leti ne plačujejo svojih prispevkov, odvzame pravica do glasovanja, je minister odgovoril, da «ne gre za to, da bi dosegli parlamentarno zmago ali koga poniževali«. Dejal je, da bo sprejel »vsak razumen predlog, ki bo v celoti uveljavil načelo, da morajo države članice plačevati prispevke, ker je to načelo nujno potrebno za delovanje in življenje te organizacije«. Dodal je: «Glasovali bomo za uveljavitev člena 19, če ne bo Sovjetska zveza plačala svojih dolgov, toda upam, da ne bo prišlo do tega.« Pripomnil je, da sedaj razpravljajo «o nekaterih nasvetih«, da bi se izognili sporu. Kakor je znano, odklanja Sovjetska zveza plačilo prispevkov za operacije OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu, ker je mnenja, da je bil sklep glede varnostnih sil v Kongu in na Srednjem vzhodu nezakonit, ker ga ni sprejel Varnostni svet, kakor se je to zgodilo glede Cipra. Zatem se je Walker izrekel za vabilo kitajski vladi, naj se udeleži razprav na ženevski konferenci o razorožitvi, dodal pa je, da bi bilo potrebno, posvetovati se o tem s prizadetimi državami. Ponovil je, da bo britanska delegacija glasovala za sprejem Kitajske v OZN. Na vprašanje, kaj misli o U Tan-tovem predlogu za sklicanje konference petih jedrskih držav, je Walker odgovoril, da je njegova vlada naklonjena vsakemu pametnemu ukrepu, ki bi zaustavil širjenje jedrskega orožja. Vendar pa ne vidi možnosti za bližnje raz govore s Pekingom. Na vsak način bi po njegovem mnenju bila OZN naravno okolje za take razgovore Walker je nocoj odpotoval v domovino. Kakor poročajo iz Londona, bo novi angleški minister za letalstvo Jenkins odpotoval v Pariz na razgovore v zvezi z angleško-franco-skim načrtom za letalo «Concord». Po prvotnih načrtih bi celotni načrt stal približno 280 milijonov šter-lingov (492 milijard lir), od ka terih bi morala prispevati 140 milijonov šterlingov Velika Britanija (246 milijard lir) in prav toliko Francija. Laburistična vlada je mnenja, da temelji ta načrt bolj ko drugo na prestižnih razlogih in bi ga morali arhivirati zaradi varčevanja. Prvi poskusni polet letala bi moral biti leta 1970 (t. j. tri leta pozneje, kakor je bilo predvideno). To bi lahko pomenilo izgubo prednosti nad podobnim iz-meriškim načrtom. Jenkins se bo razgovarjal s predstavniki francoske vlade o raznih možnostih. V Ženevi je tajnik GATT izjavil da bo svet te organizacije, ki sedaj zaseda v Ženevi, proučil v soboto britanske gospodarske ukrepe, ki se tičejo petnajstodstotnega davka na uvoz. Tajnik evropskega združenja svobodne trgovine (EFTA), pa je izjavil, da je dodatni petnajstodstotni davek na uvoz, ki ga je uvedla britanska vlada, nezakonit, ker da krši to pogodbo. Dodal je, da člen 19 pogodbe določa v primeru težav s plačilno bilanco uvedbo sistema količinskega kontingentiranja in ne dopušča uvedbe dodatnih carin. Stanje na poplavljenem področju Zagreba se polagoma poprav« lja. Toda ogromne škode še vedno ni moč oceniti, in je vseka« kor največja v industrijskih podjetjih. 35 odst. stanovanj je poškodovanih, od katerih je 10.000 neuporabnih. Hkrati pa se je tudi tokrat izkazala mednarodna solidarnost, kajti poleg jugoslovanskih mest so doslej ponudile pomoč preko Rdečega križa tudi Avstrija, Zahodna Nemčija, Švedska in ZDA. Gre za največjo katastrofo, ki je prizadela glavno mesto Hrvaške v njegovi novejši zgodovini. Za 40.000 evakuiranih ljudi pa so trenutno najbolj potrebna montažna stanovanja, zlasti spričo bližnje zime. Od mednarodnega političnega dogajanja je še vedno v ospredju odstranitev Hruščova, o čemer se sovjetski voditelji razgovarja-jajo v Moskvi s predstavniki francoske, danske, indijske, avstrijske, italijanske in zahodno-nemške komunistične stranke. Pred tem pa sta Brežnjev in Ko-sigin dala Gomulki pojasnila o spremembah. O tem je Gomulka včeraj povedal, da »smo prepričani, da sta se na zasedanju CK KP SZ 14. t. m. v celoti spoštovali leninistično načelo in načelo notranje demokracije v stranki«, ter je poudaril, da pritiče »največja odgovornost za enotnost in strnjenost socialističnega tabora in mednarodnega komunističnega gibanja Sovjetski zvezi in Kitajski, ki sta največ ji med socialističnimi državami, in goreče želimo, da bi njuni komunistični stranki sprejeli iskrene in nujno potrebne ukrepe, ki naj bi težili po tej enotnosti in strnjenosti«. Za Hruščova pa je dejal, da je »CK KP SZ imel razloge, da je sprejel ostavko tovariša Hruščova«. Važno izjavo je dal včeraj angleški zunanji minister Gordon Walker, ko se je izrekel za vabilo kitajski vladi, naj se udeleži razprav na ženevski konferenci o razorožitvi, in ponovil, da bo britanska delegacija glasovala za sprejem Kitajske v OZN. O U Tantovem predlogu za sklicanje konference petih jedrskih držav pa je VValker izjavil, da ne vidi možnosti za bližnje razgovore s Pekingom. Pred rimskim senatom je sedaj vladni ukrep o povišanju davka IGE, poslanci pa so začeli splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da lahko izdaja ukrepe na področju obveznosti, ki izhajajo za Italijo v zvezi s pogodbo o evropskem skupnem tržišču in Evratomu. — Važno izjavo je dal zunanji minister Saragat predsedniku poslanske zunanjepolitične komisije; povedal mu je, da se vprašanje večstranske jedrske sile še vedno proučuje, in da je zaradi tega povabljen v London ter da o spremembah v Moskvi ni mo-goč noben uraden komentar, ker gre za notranje zadeve tuje d^ lave. Pomembnost naravnega plina n nadaljnje energetske potrebe Pred nekaj dnevi je ob otoku Canvayu na Temzi pristal nenavaden tanker «Mechane Princes«. Pet dni je plul od 1500 milj oddaljene alžirske obale in je bil prvi znanilec «energetske revolucije«, ki se je začela ne samo v Veliki Britaniji, ampak tudi drugod v Evropi in po svetu. Tanker je pripeljal prvo pošiljko saharskega plina, ki utekočinjen na temperaturi —150 stopinj Celzija zavzema šeststokrat manjšo prostornino od metana v plinastem stanju. Prvemu tankerju se bo pridružil še drugi «Methane Progress« in skupaj bosta na leto šestdesetkrat prevozila razdaljo med Alžirijo in Britanijo in prepeljala 700.000 ton naravnega plina v tekočem stanju, ki bo pokril de3et odstotkov potrošnje plina v Veliki Britaniji v ustrezni energetski vrednosti 1 milijon 300.000 ton premoga. Tekoči ■aetan bodo uplinili v Conwayu in ga po plinovodu pošiljali na sever do Leedsa. Z njim bodo oplemenitili navaden plin. Minilo je komaj devet let, ko Je cena premogovega plina v Britaniji po številnih podražitvah po vojni spet narasla in plin je bil najdražje kurivo na tržišču. Odtlej se je začela slika menjati. Industrija plina je mrzlično iskala cenejše načine za proizvodnjo plina. Začela je uporabljati nafto kot surovino namesto premoga. Kemija je podirala eno oviro za drugo in prejšnji teden so sporočili, da so v glavnih laboratorijih industrije plina v Solihullu izpopolnili tako imenovani katali-tični proces obogatenja plina. S tem procesom so znižali ceno za toplotno enoto pima — term — na šest penijev in tako posekali celo doslej najcenejši metan iz Alžirije, ki velja sedem in pol penija po toplotni enoti. Plin ni postal spet samo moderen, ampak tudi rentabilen, posebno še, ker je industrija električne energije napovedala novo podražitev. Tržišča za energetiko se je začela lotevati mrzlica, ki je tesno povezana s saharskim metanom in s pripravami za vrtanje nafte in naravnega plina v Severnem morju. Začela se je tekma za' energetsko tržišče, ki ni omejena samo na Britanijo. Petrolejske družbe bodo investirale kakih dvesto milijonov funtov za vrtanje v Severnem morju v upanju, da bodo poleg nafte navrtale tudi bogate rezerve naravnega plina, kakor se je zgodilo na severni nizozemski obali pri Schloc-terenu. Danes je znano, da je mogoče iz Schlocterena izvleči na leto trideset milijard kubičnih metrov naravnega plina, čeprav sta petrolejski družili Esso in Shell, ki imata levji delež pri tej razburljivi in donosni najdbi, dolgo, iz razumljivih razlogov zamolčevali dejansko kapaciteto Schlocterena. In kakor se Je že dogajalo v zgodovini človekovega iskanja energetskih virov, se tudi to pot menjajo surovinske baze. Se pred tremi leti so v Britaniji proizvajali 84 odstotkov plina iz premoga, čez tri leta ga bodo samo še 40 odst. To izpodrivanje surovin pri iskanju čedalje cenejšega goriva ne poteka gladko ln brez pretresov. Industrija pltnp, je šele na začetku svojega zmagovitega pohoda ln bo verjetno prepričljivo izpodrinila e-lektrlko kot kurivo. Celo v industriji ji postaja nevaren tekmec, čeprav trenutno zadovoljuje samo 6 odstotkov britanskih energetskih potreb, medtem ko ZDA z ogromnimi nahajališči naravnega plina v Teksasu in Kanadi krijejo z njim tretjino svojih energetskih potreb. Lurgijev proces gasiftkacije nizkokaloričnega premoga je vsaj tam, kjer Je na voljo naravni plin, v zatonu, ker je predrag. Vrhu tega ga nadomeščajo najnovejši procesi za pridobivanje plina na osnovi nafte. In že so na vidiku novi tehnološki proboji. Ni čudno, če se je začela divja tekma za «parcele» v Severnem morju, ki jih je nedavno razdelila britanska vlada nad dvajsetim petrolejskim družbam oziroma konzorcijem. Ko je Britanija ratificirala konvencijo o kontinentalni polici, si je pridržala zase sto tisoč kvadratnih milj površine — skoraj polovico Severnega morja — in je doslej razdelila dobro tretjino te površine. Britanska konservativna vlada je to storila s takšno naglico, in to tik pred parlamentarnimi volitvami, da je na levici vzbudila nejevoljo in ugovore. Naglica Je bila baje potrebna zato, ker se petrolejskim družbam mudi, da bi spomladi že začele vrtati, priprave pa bodo trajale vso zimo. Tednik «News Statesman« piše, da so plin, premog ter električna in atomska energija že last skupnosti. Zakaj ne bi bila tudi nafta? Po dogovoru, ki velja za družbe zakupnice «parcel» v britanskem delu Severnega morja, navrtani plin ne bo last nacionalizirane u-prave za plin, medtem ko bi premog, če bi ga odkrili, ostal državna last. Tednik kritizira vlado, da je izpustila iz rok edinstveno priliko, zagotoviti britanskemu ljudstvu nadzorstvo nad tem za britanski gospodarski razvoj potencialno odločilnim območjem, in zameri celo laburistični stranki, da se ni upala na dan z besedo nacionalizacija. Namesto nje so laburisti predlagali »šahovnico«: pravico do vsake parcele bi si pridržala država, dokler ne bi raziskovalna in vrtalna dela pokazala, katere parcele so donosne. Nizozemska vlada je bolje rešila ta problem — pravi «New Statesman«. Prepustila je dejansko eksploatacijo Schlocterena konzorciju NAM (Esso-Shell), zahtevala pa je velik delež zase in za nacionalizirano premogovno-plinsko-kemijsko družbo Staatsmij-nen pri distribuciji in dobavi plina. Ta družba zahteva pomembne deleže celo v drugih državah. Tako bo nizozemski državni koncern imel polovico delnic v družbi za distribucijo plina Distrigas v Belgiji, ki je prva kupila nizozemski plin iz Schlocterena. In medtem ko je neka nemška firma zavrnila nizozemske pogoje, je Thys-sengas menda privolil in bo pogodba v kratkem podpisana. Ta je pred kratkim prešel pod nadzorstvo petrolejskega koncerna NAM. Sploh sta Shell in Esso izredno agresivna in zahodnonem-ški industrijci so zaskrbljeni zaradi njunih načrtov, da bi ti dve družbi zgradili plinovod iz Nizozemske čez vso Nemčijo do Avstrije in Švice. Britanija se za zdaj upira pri tisku NAM, ki bi rad prodajal ni zozemski plin na britanskem otoč ju. Britanska energetika je v ne koliko boljšem položaju kot Fran cija, katere znane rezerve naravnega plina so že postale nezadostne. Poleg tega se Francija očitno ne bi rada preveč navezala na Alžirijo v tem pogledu. Kljub temu je koncern NAM tako samozavesten in prepričan v zmago, da nadaljuje z izvajanjem načrtov za izgradnjo plinovoda pod Severnim morjem do Britanije, ki bo veljal kakih 26 milijonov funtov. Plin je očitno spet v modi. V komercialnih oddajah Neodvisne britanske televizije pripovedujejo zala dekleta v kopalnih kadeh, kako prijetno se je kopati v topli vodi, ki jo je segrel plin. Uprava za plin je iznašla reklamno frazo «high speed gas« — »hitrostni plin«, ki seveda nič ne pomeni, a se zelo lepo sliši, kakor je dejal sam predsednik te uprave. Termi — toplotne enote plina — so postali vsakdanji izraz po britanskih kuhinjah in domovih, kje* se čedalje bolj uveljavlja plinska centralna kurjava, pri čemer je seveda najboljša reklama — nizka cena V ozadju pa divja neizprosna bitka med raznimi gorivi in raznimi družbami, v laboratorijih pa znanstveniki v belih haljah mrzlično iščejo nove procese v večnem človekovem iskanju energetskih virov. r*" /uifif/e v« t/letini!5če m S •5 mu ijlnbbu ^ bliha’ibtvf* Siegfried Oertwig: Pokopana mesta Sele pred kratkim so francoski raziskovalci odkrili na visoki planoti v južnem Afganistanu ostanke skoraj pet tisoč let starega mesta. Njegova poslopja so skoraj v celoti ohranjena. V Rodeziji v južni Afriki molijo razvaline Simbabve deset metrov nad pragozd. To je okroglo, zelo staro trdnjavsko obzidje, o katerem samo še ugibljemo. Na Velikonočnem otoku, štiri tisoč kilometrov od južnoameriške celine, stoje velikanski iz kamna izklesani kipi, ki gledajo na morje. V Kambodži štrlijo iz džungle tempeljske razvaline v Angkoru, priče mogočne države. Na 5000 m visokem Cerro Ga-lanu v obmejnem argentinsko-čil-skem ozemlju Andov so spomla- Tako je bilo te dni v Zagrebu; voda je segala skoraj do prvega nadstropja NADALJEVANJE VATIKANSKEGA KONCILA USPEH PARIŠKE POLICIJE Aretiran javni sovražnik št. 1 Organiziral je ugrabitev gospe Dassault PARIZ, 28. — Jean-Jacques Casanova, ki ga ima francoski tisk za »javnega sovražnika št. 1», je bil aretiran. Policijski agentje so ga na neki mestni ulici tako prijeli, da je bil takoj negiben in ni mogel na noben način reagirati. Casanova, ki je po izvoru s Korzike, je zapleten v številne rope in pred nedavnim je organiziral ugrabitev gospe Dassault, žene bogatega industrijca Marcela Dassaulta. Posinovljenje ki je za Nemce prevara BONN, 28 — Liberalni poslanec Karl Moersch iz Ludwigsburga je vložil na ministra za delo interpelacijo, v kateri sprašuje, ali je res, da je neki tuji delavec posinovil določeno število nečakov, da bi tako dosegel v zvezni republiki višje družinske doklade; nadalje sprašuje poslanec, kakšne možne ukrepe bi lahko sprejela zvezna vlada, da bi preprečila take vrste špekulacije, ki so končno v škodo nemških davkoplačevalcev. Pred dnevi so sporočili iz Kre-felda, pomembnega centra tekstilne industrije ne daleč od Koelna, da je neki Italijan, ki je tamkaj zaposlen, sporočil uradu za delo, da je posinovil štiri otroke svojega brata, ki je v slabem gmotnem položaju. S svojimi tremi otroki je tako italijanski delavec prejemal 300 mark na mesec več, ne da bi mogel urad za delo kaj oporekati zgolj na juridični osnovi. Indijski nadškof je ostro napadel rasno diskriminacijo VATIKAN, 28. — Tudi danes so koncilski očetje razpravljali o shemi »Cerkev v modernem svetu«. , Egipčanski nadškof Ghattas, ki je shemi očital, da govori premalo o državi, je med drugim tudi poudaril, da morajo biti manjšine svobodne. Nadškof iz Agre v Indiji Athalde, ki je govoril v Imenu mnogi! koncilskih očetov raznih narodnosti in rodov, je med drugim poudaril človeško dostojanstvo, ki nt kak privilegij, ki hi ga prostovoljno priznala civilna oblast. «In vendar, je nadaljeval, na svetu še vedno obstaja neka tajna oblika sužnosti. To se dogaja v nekaterih državah, ki se imenujejo svobodne, katerih državljani pa ne uživajo vseh državljanskih pravic, še danes nekatere ljudi prodajajo in kupujejo. Nadalje so ljudje, ki 'z političnih razlogov trpe krivice tudi od takih vlad, ki se bahajo s krščanskim imenom: to pa jo pohujšanje za nekatoličane« «V nekaterih državah, je dejal nadalje nadškof Athalde, še obstaja rasna ločitev zaradi barve kože; ljudem se odrekajo njihove pravice, če Je njih koža črna namesto bela. TI ljudje pričakujejo naše popiočl. Njih oči in njih roke nas prosijo, naj Jih rešimo iz njihove sužnosti. Ne zahtevam, naj se obsodi ta ali oni narod ali civilna oblast pač pa zahtevam saj bolj pozitivnega. Teh krivic ni mogoče odpraviti z nekaterimi izrazi simpatije do žrtev. Potrebno Je, da koncil zavzame stališče. Treba je, da koncilski očetje z gotovostjo, da Izražajo čustva in želje vseh ljudi dobre volje, napravijo vse, kar je mogoče, da se v svetu ustvari zavest In mišljenje, k! bo nasprotno vsaki diskrimlna UIIIIMIIIlMIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIllllllllllimillllUIIMIIMIIIimillimilllllMnilMMIIIIIIIllMllliiilIlliliiilliM Spet številne žrtve pri vojaških vajah EL CENTRO (Kalifornija), 28. — Devet mrtvih ter kakih 20 ranjenih predstavlja zadnjo žalostno bilanco letalske nesreče, ki se je dogodila včeraj zvečer v pomorskem oporišču El Centro približno 200 kilometrov južnovzhodno od Los Angelesa. Medtem so kolikor toliko ugotovili, kako je prišlo do nesreče. Neki reakcijski bombnik, iz katerega se je komaj spustila skupina padalcev, je med nizkim poletom zadel v neki steber ter se takoj vnel. Nekaj razbitin letala je padlo na neko upravno poslopje, druge na streho kapele v oporišču, glavni del letala pa je padel na neko poslopje, kjer Je več ko sto oseb — Tovarna Renault bo na prihodnjem avtomobilskem salonu v Turinu predstavila vrsto avtomobilov. Kakih absolutnih novosti ne bo, kajti novega »1500« niti v Franclji ne bodo začeli pi »dajati pred pomladjo. Kljub temu pa bo marsikaj zanimivega ln tudi novega za Italijo. Privlačna bo zlasti »Parlslen-ne», varianta Renault 4 L, ki bo ugajala gospem, nadalje «Estafette», »Alouette« ter tudi nekatera trans-sportna vozila. »Parlslenne« (na sli- ki) se loči znatno od svojih sester po svojem zunanjem videzu, poživljenem z elegantnim škotskih desč-nom na obeh bokih ter na zadnji steni. Na razpolago je v dveh barvah, rdeči in zeleni; cena je določena na 815.000 lir. moških, žensk in otrok — prisostvovalo neki prireditvi. Med devetimi mrtvimi so tudi vsi trije člani posadke bombnika. Železniška nesreča ANKARA, 28. — Ekspresni vlak Ankara . Smirna se je danes dopoldne iztiril ter padel v nekj prepad blizu postaje Daday v zahodni Turčiji. Po prvih vesteh Je pet oseb mrtvih, 19 pa hudo ranjenih. Zagonetni umori CIUDAD MEXICO, 28. — Včeraj zvečer so našli nekega vojaškega zdravnika obešenega v nekem luksuznem hotelu mehiške prestolnice. Policija Je mnenja, da gre za zločin. To Je že tretji umor v petih dneh v zagonetnih okoliščinah. Pri prejšnjim dveh zločinih sta bila žrtvi italijanski študent Alvlse Querel ter kolumbijski študent Eduardo Baena Insignares. Alarm iz banke roparjev pa ni bilo MILAN, 28. — Zaradi alarma, ki je prihajal iz neke bančne agencije, kjer so roparji pretekli teden odnesli 15 milijonov. Je policija takoj prihitela k banki. Tu pa se je ugotovilo, da Je nastal stik za alarm, ne da bi kdo za to vedel. Vsekakor pa roparjev ni bilo ln upati je, da se kdaj prihodnjič policija ne bo pusttla uspavati ob misli, da gre za lažni alarm, če bi roparji res prišli. Glenn zasebnik WASHINQTON, 28. — Johna Olenna, prvega ameriškega kozmonavta, je predsednik Johnson povišal v polkovnika. Slavnost je bila v Beli hiši. Olenn pa namerava zapustiti vojsko, ker Je sprejel službo pri neki zasebni Industriji,. ciji. Pohvaliti je treba ljudi, ki ne utrudno delujejo, da se odstrani vsaka segregacija ali diskriminacija«. Tu je govornik omenil Ghandija in njegovo delo za do milijonov «pa-rljev«; indijsko vlado, ki se je izrekla proti vsaki diskriminaciji na osnovi redu in kaste; Indijca VI-noblia Bhave, ži se še sedaj zavzema za pravično razdelitev zemlje bogatinov ubogim; bivšega predsednika Kennedyja, ki se je boril za pravice ameriških črncev; protestantskega pastorja Martina Luthra Kinga, ki vodi mimo in nenasilno borbo za pravice ameriških črncev. »Ne smemo se bati, je dejal indijski nadškof, Izreči se o tem hudem problemu. Tudi nas ne sme plašiti pretveza, da lahko povzročimo nevarnost še hujšega zatiranja ljudstev, ki jim želimo pomagati«. O rasni diskriminaciji sta potem govorila še škof Grutka iz Garyja v ZDA in 0'Boyle, nadškof iz Wa-shingtona. Prvi je dejal, da je treba nepreklicno obsoditi vsako diskriminacijo zaradi barve, rodu ali religije. »Prizanesljivost glede diskriminacije, je zaključil ameriški škof, je žal že večkrat pred ljudmi zameglila sijaj cerkve povzročila, da so bili zaman njeni apostolski napori«. Washlngtonski nadškof je dejal, da bi moral biti ta problem v shemi obširneje obdelan in to ne samo s sociološkega gledišča tem več tudi in še zlasti z moralnega in religioznega aspekta. Treba je poudariti teološke razloge, ki nalagajo odkrito obsodbo rasne diskriminacije, «ki oredstavlja enega Iz,-med najbolj obsodbe vrednih m ogabnih zločinov sedanjega človeštva«. Nadškof je zaključil, da bi koncil, če bi podcenjeval «11 zanemarjal ta. problem, pokazal neobčutljivost, ki bi jo milijoni Cerkvi očitali. Kanadski škof Coderre je govoril o upravičenosti ženske enakopravnosti z moškimi. Jugoslovanski škof Bauerlein je dejal, da bi morala shema govoriti bolj kot o družbenih pogojih o družbenih razredih ter o razrednem boju. K rasni diskriminaciji pa se Je pcvmll še škof iz Konga Malula, ki je zahteval obsodbo rasne diskriminacije in pod-ložnosti ženske. Brazilski nadškof Camara pa je Imel danes zvečer predavanje in je med drugim dejal, da je danes potrebno veliko odprtje k ekonomsko-soclalnim problemom, ki naj privede do konkretnega napora v svetovnem merilu v korist nerazvitih dežel, kar bi moglo pomagati, da se pozabijo grehi kolonializma. V Budimpešti so posvetili — na osnovi nedavno sklenjenega sporazuma med Vatikanom in madžarsko vlado — pet novih škofov, ki so sicer že imeli papeževo imenovanje. Po posvetitvi so ckofje vpričo državnega predsednika Dobija prisegli na madžarsko ustavo. Potem so odpotovali na koncil. PO OBILNEM PITJU Dominikanski diplomat je ustrelil gosta Kako bo z diplomatsko imuniteto BONN, 28. — V jutranjih urah se je zvedelo, da je neki tuji diplomat ubil nekega nemškega državljana. Pozneje so sporočili, da je Nemca ubil dominikanski svetnik veleposlaništva Rafael De La Maža. Končno so prišle na dan še razne podrobnosti. Po verziji, ki sicer ni uradna, je dominikanski diplomat povabil v svojo luksuzno vilo v Niederdollendorfu na desnem bregu Rena nasproti Bad Go-desbergu dva Nemca, s katerima se je seznanil v neki trgovini v Bonnu, kjer je kupoval. Slučajna gosta diplomata — policija njunih imen še ni objavila — sta morala znati dobro bodisi angleško bodisi špansko, kajti De La Maža ni sposoben pogovarjati se po nemško. Večer je bil spočetka živahen. Ko so že precej popili, se je začelo diplomatu dozdevati — tako se zatrjuje — da bi hotela gosta izkoristiti priložnost, ga napasti in mu opustošitl stanovanje. Prišlo je do divjega prepira in diplomat je dobil več udarcev po glavi z nekim pepelnikom. Vendar pa se mu je posrečilo pobegniti v gornje nadstropje, kjer je pograbil revolver ter se vrnil. Začel je streljati proti nasprotnikoma in e-nega je smrtno zadel. De La Maža je drugega pozval, naj obvesti policijo, toda oni se je raje skril. Stvar je javil šele neki diplomatov služabnik. Takoj so prihiteli policijski agentje; diplomat se je odrekel pravici do nedotakljivosti svojega stanovanja In je agente povabil, naj vstopijo. Sedaj je vila De La Maže močno zastražena, medtem ko policija išče edino pričo dogodka. Obenem pa so med dominikanskim veleposlanikom v Bonnu ter med njegovo vlado v S. Domingu mrzlični razgovori zaradi primernih navodil, zlasti glede vprašanja, ali naj se obdrži diplomatska imuniteta, ki jo De La Plaza uživa, ali ne. gospe, katere imena iz kolikor toliko razumljivih razlogov noče povedati. Vendar so ga agentje odpeljali na policijo, kjer je že sam marsikaj priznal, drugo so pa odkrile preiskave, ki so jih hitro napravili. Kmalu je bilo očitno, da imajo opravka c osebo, ki je bila že večkrat zapisana v policijskih arhivih. Elsa Marlinelli končno ni kriva V Franciji več za zabavo in manj za prehrano PARIZ, 28. — Stroški Francozov za zabave so se več kot podvojili v dvanajstih letih. Statistike, ki so postavile Indeks 100 za leto 1950, so za leto 1960 ugotovile Indeks 180,1. za leto 1982 pa že 206,9. Ae bolj kot za zabave so v Franciji narasli stroški, ki so navedeni pod gesli »higiena ln zdravniška oskrba« ln «transportl». Stroški za prehrano pa so se od 1950 do 1960 znižali od 49 na 34,4 za normalni družinski proračun. Relativno so se znižali tudi stroški za obleko. Z varnostnim pasom se je smrtno ponesrečil NANCY, 28. — Neki 15-letnl de ček se je smrtno ranil med obiskom »Salona varnosti* v parku razstav v Nancyju. Hoteč preskusiti neki varnostni paB. se Je deček spustil v praznino, toda zaradi slabega delovanja zavornega sistema se je kabel utrgal In deček Je padel na tla z višine osmih metrov, čeprav so mu zdravniki takoj pomagali, Je deček umrl kmalu po prevozu v bolnišnico, RIM. 288. — Brat filmske Igralke Else Martinelll 32-letnl Giuseppe je bil aretiran ter prijavljen sodišču zaradi več tatvin ln drugih prekrškov. Ko so ga agenti javne varnosti na neki ulici zalotili, ko Je v neki «500» spiavljal velik zavoj, je hitro sedel za volan ter pobegnil. Policija ga je dohitela ln ustavila. Agentom je Martinelll izjavil, da se imenuje Alessandro Stranges grof Mencaccl, da je arhitekt, da se je rodil v New Vorku leta 1936 ir da stanuje v Drevoredu Parioli 66. Kar se tiče avtomobila, je dodal, je last neke Nov sovjetski vesoljski poskus? BOCHUM, 28. — Inštitut za vesoljske raziskave in za signalizacijo satelitov v Bochumu je sporočil, da je ob 11.50 kakih deset, minut sprejemal znake, za katere se je zdelo, da prihajajo »z nekega novega sovjetskega vesoljskega poskusa«. Ameriški dar šoli v Turinu NEW YORK, 28. — Mednarodno sodišče za tehnično in profesionalno vzgojo v Turinu je prijelo od ameriške industrije v dar za 600.000 dolarjev (čez 360 milijonov lir) raznih strojev in materiala. Omenjeno središče v Turinu je določeno za usposobitev tehničnega osebja držav v razvoju; tu usposob ljeni tehniki potem usposobijo druge v svojih deželah. Kako se bo končalo? FRIMLEY (Anglija), 28. — Dr. Barbara Moore, ki Je postala slavna, ker je pred leti peš hodila na stotine kilometrov po Veliki Britaniji in ZDA, je sedaj Izjavila, da bo v ponedeljek zjutraj napravila samomor, če bo oočinski svet vztrajal pri načrtu, da uniči njen vrt zaradi gradnje kanalizacije, že štiri leta, je izjavila dr. Moore, se bori, da bi preprečila gradnjo te kanalizacije, sedaj pa ji je že vsega dovolj. Požgala je že večino svojih stvari, za katere ne mara. da bi prišle v tuje roke, Ir. bo še zadnje, kar Ima, uničila v nedeljo ali ponedeljek zjutraj, če bi Ji pričeli z buldožerji uničevati vrt za gradnjo kanalizacije. Iz protesta ne bodo volili CAGLIARI, 28. — Prebivalci vasi Lollove (Nuoro) so Izjavili, da se bodo vzdržali glasovanja pri prihodnjih upravnih volitvah 22. novembra. Tako hočejo protestirati predvsem zaradi tega. ker Jim še sedaj niso zgradili vodovoda. di 1956 odkrili ostanke zidovja, kipe in figurice v pisanih oblekah. Tu so Inki v višini, kjer je za nas komaj dovolj zraka za dihanje, postavili svetišče svojemu sončnemu bogu. Toda o vseh 'teh pokopanih mestih in kulturah vemo nekaj šele prav kratek čas. Izkopavanja še niso končana, kolikor pa so, arheologi odkritij še niso preučili. ie dolga desetletja ali še več pa vemo za pokopana mesta in kulture, ki so znanstveno že obdelane. Nam najbližji so Pompeji, rimsko mesto pod Vezuvom, ki ga je leta 79 zasula lava. Kdo še ni slišal za to mesto poš pepelom, ki so ga zasledili že v 18. stoletju, izkopavati pa začeli sto let kasneje. Iz Homerjeve Iliade in Odiseje poznamo Trojo. Homerjeva pesnitev je navdušila tudi Heinricha Schlie-manna, ki se je po dolgih peripetijah prebil do študija arheologije, o kateri je vedno sanjal. In tako je ta nekdanji trgovski pomočnik leta 1871 odkril v Mali Aziji ostanke stare Troje. To je bilo neprecenljivo odkritje ar-heologije preteklega stoletja. 1+ ta 1937 so sovjetski znanstveniki južno od Aralskega jezera odkrili v slanih stepah in potujočih puščavskih sipinah Horesmk jo, mesto, naseljeno že 3000 let pred n. št.,z bogato kulturo, ki so jo uničili Perzijci. Raziskovanja Babilona so pokazala, da je bilo to mesto že okrog l■ Izpred n. št. prestolnica države, v kateri je kralj Hamurabi združil sumersko, akadsko in babilonsko ozemlje v veliko državo. V-rejal jo je Hamurabijev zakonik, ki so ga odkrili na začčtku našega stoletja in ki je eden najstarejših pravnih spomenikov. Ob zahodnem bregu reke Inda so odkrili ostanke porušenega mesta s pravokotno sekajočimi se ulicami, z enodružinskimi hišicami s kopalnico. Egipčanske piramide so vsem dobro znane. Kdo jih je postavljal in zakaj? O vsem tem in še o marsičem nas bo poučila knjiga «Pokopana mesta«, ki jo je napisal Sieg-rified Oegtwig in katere slovenski prevod je izdala založba Obzorja. kot enajsti zvezek zbirke «Križem sveta«. Avtor nas z zanesljivo roko vodi v presenečenj bogati svet arheoloških odkritij in nas v štirinajstih poglavjih, posvečenih posameznim naselbinam oz. odkritjem, seznanja * starodavnimi naselbinami in njihovimi kulturami. Sele ko prebiramo te vrstice, vidimo, kako malo tega poznamo, čeprav smo sicer že vsi nekaj slišali o starodavnih Inkih in njihovi kulturi, o Pompejih, pa Babiloncih in e‘ gipčanskih faraonih, ki so za svoja zadnja počivališča gradili piramide. Toda kaj več o tem le ne vemo. Oertwigova knjiga nam bo na poljuden, neprisiljen način razodelo marsikaj in obogatila naše znanje. Pri tem P° avtor v knjigi pripoveduje tudi o delu arheologov in njihovem te-žavnem raziskovanju, ki včasih prinese izredne uspehe, včasih pa je seveda zastonj. Knjiga Pa nas tudi prepriča, da arheologija ni pusta in dolgočasna znanost temveč izredno razgibana in življenjska veda. Povedati je še treba, da to ni učeno napisano delo. Nasprotno. avtorjevo pripovedovanje je čitno namenjeno najširšim krogom in ne samo izobražencem. Zato je njegovo pripovedovanje proprosto, vsakomur razumljiv0• Med zgodovinske podatke vpletn tudi svoje osebne vtise, čeprav pri tem ni posebno spreten pripovedovalec. Bolj mu očitno leži stvarno, dokumentarno Pisa' nje. Knjiga «Pokopana mesta« nam bo torej v preprosti obliki odkrila nekaj skrivnosti starih mest in kultur in nas seznanila z arheologijo. Svojo poučno nal°B° bo gotovo Izpolnila tudi pri nas, ki žal, nimamo podobnih knjttl domačih avtorjev. Preko osnovnega namena — poučiti najšir■ krog ljudi o pokopanih kultura — pa knjiga ne sega. SI. R»- Moskovsko gledališča »Boljšoj« nastopa sedaj v milanski Scall. Na sliki je prizor iz opera Godunov«, katere prva predstava je bila v torek zvečer PRIMORSKI dnevnik — 3 ČETRTKOVA ČRTICA Prvorazredno poročno potovanje iuiard Gibson se je v soboto Jutraj zbudi[ z občutkom velike zadovoljstva, ker poleg nje-jja *i bilo Glorie. Bila sta loče-a ‘e sedem mesecev, dva tedna * st’r* dni. Zazehal je nekajkrat aPoredoma, se pretegnil po širo-1 ,zakonski postelji ter užival nttTanji. tihnL o Glorii je bil vedno buden, ir* n‘ ni09'a spati, ker je imela >r.,ne napade in druge motnje. »m ' TnU d°v°Ma’ da bi za-*čal, preganjala ga je s svojat mater inskimi kompleksi, je-a se nad tem, ker da ni skrbel njeno zdravje. u . dnzard je s posebnim zado-2n]1St^°m mahnil s pestjo po - avju poleg sebe, na katerem v nekoč počivala Gloriina gla-a- Bil je srečen, kot prerojen. . 0 Pa se je oblekel, mu je vese-j* *Plahnelo. Spomnil se je, da „ ,Prv‘ v mesecu. Precej slabe in 36 °dpri čekovno knjižico j,f napisal s štirimi številkami. bil^nIniiT0n Je k" mlad moški, lepih Jtih las in atletsko razvit. tod»r^a3c^ne0a vraga pa iščeš ti jv, ga je vprašal Edivard. — _oj zgodaj je za obisk! jz Morda..., — je odgovoril *arl mirno. e sprejel? ^ ‘‘divard je ^ Pus*'l gosta v sobo. Karl la stoPH v jedilnico in sedel. Bi-sardovo ženo in l°ael tega nikoli rji Tav ie imel neke svoje teo-j e\ Predpostavljal je na primer, v Je eiimentacija, ki jo je plače-Sj . Glorii, omogočila Karlu, da obM ^upU to res lepo športno iti jo ima na sebi. je fcdj videvaš Glorio? — lronično vprašal Edivard. Ka Redno? — se je nasmehnil pr • ~~ Pravzaprav sem hotel o njej govoriti s teboj. Edin D°v°lj mi je bilo Glorie! — •an vzame cigareto iz porce-toJi Posode na mizi, ne da bi C"* pogled z gosta. - Vi "e bosta nikoli idealen par. ^ Kaj, t0 u jfcrbi? se , tecimo..., zanima me. Ali naJe Gloria popolnoma spremenjen Pa s* '• najbolj zašlep-'p najbolj neumen človek, ne j>h kdaj koli srečal. Ali ___ *“'*> kakšna je ona v resnici? tj Stvar okusa. Včasih zna bi-^el° Privlačna in prijetna, tilu .j Pa nameravaš, Karl? Ce-__s'sploh prišel? Kaj bi bilo, če bj se je umaknil z vrat, •a Z >tvaT’ ki ju je sedaj veza-■ Karl je bil pogosto z bivšo du,nr'’.... Edivard ni razumeti, pa Rekel Peta* Se P°90vorila o Glorii. Vem, • da ona ni najbolj privlač- da bj"*"'*1 sem *•> da sem prišel, n„ ““ ona nt najbolj pririac-Ped„ens3ca na svetu. Debelušna je, tnijjj? bolna in dolgočasna. Toda Po , Sem o nečem drugem. Dra-j, plv°ouješ zadoščenje, da si se 'Je£«■ Koliko? ~~ iu .'ed* mar. sec> Najmanj dva tisoč na me- Z tosluS •'foške? zarnisfi0 36 str^en> bistoo moje ta °b sebi se razume, da je ie v c da Edutarda zanimala. In Po Toda delal se je, kot bi _ edlog ne zanimal preveč. Raj in kaj si si izmislil? 4 s* namenil? Pi0 , ®r°ko! Kaj drugega bi moje} *..* rešiti obveznosti, da da-Po,i0“llTnen'“cijo?l Ce se Gloria no,tj ”° omoži, se tvoje obvez-Po nie prenehajo. Tako je zakonu! ‘diha Pur°ka? Gloria! Poslušaj, z nj n®Jb<čji idiot bi se mogel Set,, . Porctčliti. Vem, kajti sam letj 1 * nj° poročen dolgi dve le nw°Tma'no bi niti jaz na to ‘e*aveSttl1' ^oda zabredel sem 'e0iiti^*a^^’ dn te- l>° Glorm po-iia, r° težav? Niti vinarja n(* •arje,.4**4’1 mojih doeh tisoč do-- ritna mesen talco/,;*4"1 Vl‘»IU na to. Meni je t’omiri,(r0,,n'* vsota, da bi Prj “Pnika. Spodletelo mi je Rnilf^0] mi torej predlagaš —tT- vpraša Edivard «o, j, <'C!n,0> da se oženim z Glo- " Pristal, da mi to uslu- | plačaš? V gotovini, seveda, takoj I - Ti si popolnoma ponorel... — Nimam druge izbire. Ce do Večera ne zberem desetih tisočakov, me niti moja blazna srene bo rešila... — je pobito rekel Karl. — Zares, Edd, oženil bom z Glorio, če mi pomagaš izplačati dolg. ■ Kako pa veš, da bo ona na pristala? ■ Naj te to ne skrbi, samo če imaš gotovine. — Seveda imam! — odgovori Edivard. — Toda gotov moram biti, da me ne boš prevaril. — Napisal ti bom to in podpisal. In takoj jo bom prosil za roko. Ce hočeš, jo bom kar od tu poklical. — Da, Karl, kar p okliči jo. Karl je stopil k telefonu. Zavrtel je Gloriino številko. Usta so • mu razpotegnila v nasmeh: — Gloria? Tu Karl... Dobro, srce, kako ti je... Da, vsekakor. Spet bova odšla tja, morda cc-nocoj... Poslušaj, Gloria, hote! te nekaj vprašati. Nameril sem to storiti sinoči, pa je bila tolikšna gneča... Ne, ne, srce, ne morem čakati do večera. Takoj moram vedeti tvoj odgovor... Sicer bom od negotovosti ponorel... Karl je priprl oči, njegovo če-je bilo resno: — Draga, hotel bi, da se poročiva. Da, takoj! Pogledal je Edarda in nadaljeval: ■ Zares, tako mislim. Pristaneš, kaj? Krasno, sijajno. In ni treba da bi čakali večera. Danes bova skupaj obedovala... Milijon stvari je, ki bi ti jih rad povedal... Da, srce moje, nasvidenje... Spustil je slušalko, se oddahnil sedel. Edivard je kar buljil vanj: - Resnično si sklenil... Se boš oženil... ■ Kot si slišal. Dam ti pismeno obvezo, Edd. brž ko mi izplačaš deset tisoč dolarjev. - Pristajam! — je veselo odgovoril Edivard. — Dal ti bom še pet tisoč več. S tem si boš lahko privoščil prvorazredno poročno potovanje. Počakaj, takoj ti prinesem denar. Edivard je veselo pohitel v delovno sobo in odprl blagajno... * m m Po kosilu je Edivard legel, da bi se nekoliko spočil. In zadremal je kot dojenček. Prebudil ga okoli četrte ure popoldne telefon. Leno je vstal in prejel za slušalko: — Gospod Gibson? Tu je Mar-vin Fleming, odvetnik vaše' bivše žene. — Kdo? i4h, vi ste, gospod Fleming! Kaj ste želeli? - Računal sem, da morda niste obveščeni in sem smatral, da bi vam to bilo treba sporočiti. Vas je kdo že poklical? — Zaradi česa. Ne razumem... — Zelo neprijetno dolžnost... ■ se je obotavljal odvetnik. — Moram vam povedati, ker moramo urediti neke pravne formalnosti, ki so nastale po smrti vaše bivše žene... — Kaj govorite? •*- Hudo mi je žal. Sinoči je umrla za srčno kapjo. Karl Sebron je bil z njo. Ker pa ste z njim stara znanca, sem mislil, da vam je morda on... Edivard je zaklel in zaprl telefon, toda takoj zatem zavrtel drugo številko. Iz stanovanja Karla Sebrona se ni oglasil nihče. Zato je Edivard poklical hišnika zgradbe, v kateri je Karl stanoval: — Bi mi mogli povedati, kje je Karl Sebron? Tu je njegov prijatelj Edivard Gibson. — Gospoda Sebrona trenutno ni doma. — Kje pa je? — Odpeljal se je na letališče. Bilo je tri popoldne. Mislim, da je odpotoval na Riviero, vendar nisem gotov. — Prav gotovo vam je še kaj drugega povedal... — Ni... — je odpottoril hišnik. ■ Pravzaprav je. Rekel mi je, da gre na poročno potovanje. HENRY SLESAR ....... _____________ .. , Videš, Jakec, jn taku smo pršli vre do novembra. U nedeljo so vsi sveti... — Jn sl»ba vremena. Si vidu kašne povodnji povsod? Pej u Istri, pej u Zagrebi^ u Maribori jn pole u Palermi jn povsod. Jn kej jest znam kalijo metrov vgč, uade ... — Ma — Jakec! Kej ni morbet teh povodnji kriva tista kitajska atomska bomba? Zatu ke nikoli še nisem slišpu za tašne povodnji, denmo reč, u Maribori. Jn če premislem, de Kitajci vre tolko let šimfajo pruti Jugoslaviji... — Bejži, bejži, Mihec! Ne stoj se plast prej ku je treba! Sej tisti atomski oblak se sire tam po Pacifiku jn po Ameriki jn prej ku bo pršu do nas, se bo vre razgebu. — Videš, glih u cajti so končali tiste olimpja-de u Tokji, de so še lahko ušli tistemi atom-skemi oblaki. — E, jest sm slišou dosti kritizirat tudi tiste olimpjade. Japonci so jeh organizirali lepu. Ni kej reč! Ma dosti nekej špičejo, de dandanes hodejo na olimpjade bol profesjonisti koker a-materji. Jn olimpjade pej de so samo za diletante! Ma zdej de se- utaknejo povsod profesjonisti jn de tu ni prou. -— Jakec, neč ne stoj se jezet zastran profesionalizma jn diletantov, zatu ke nikoli ne boš zastopu neč. Kej ne videš, de jemaš danes u vseh meštirjeh od ministra jn direktorja dol, dol do delouca jn še bol dol vele do prosvetnega de-louca, diletante, ke jemajo profesionalno plačo jn profesionalce, ke jemajo pej diletantsko plačo? Kadu je zdej diletant jn kadu profesjonalc? Pest-mo stat tašne filozofske probleme jn dej mo se rajše kej poment od volitou. Dej ti meni kej povedat, kej misleš kej volt! E, dragi Mihec, tu ti pej prou ne morem še neč reč, zatu ke tiste table, kamer ke pridejo gor plakati, so še prazne. Jn dokler ne preberem vseh jn nardim prglihe . .. — Pej kej ti se boš odločil za vpit po tisteh. plaka-tah? — Se zna. Zakej jeh pej stavejo gor? Kej jeh ne denejo gor zatu, de bojo volivcam razložli političen položaj jn jem povedali, kej če ta, kej če uni, zatu de se bojo volivci lepše znajefli jn pole volili prou? > f — O ti moj Buh, kaku si ti Jakec zabit! Zdej se ne čudem, de vre tolko let toučeš na ta zgun. Jn pole še ti hode po glavi nekšna kultura jn peuski zbori... — Mihec, se ni treba prou neč delat norca ses kulturo! Vidi, ke kultura nekej pomene jn zdej bomo hmali jemeli u Trsti tašen kulturni dom, de bo strah. Bo jemu an oder, ke se vrti; bo jemu fnšen zrak poleti jn gorko pozimi; bo jemu bar, bo iemu tolko dvoran pr strani, garderobe jn vse sorte. Tašen bo. de se liberalci jn drugi vre zdej jezijo jn jeh če hudič vzet. Pr vsaki prložnosti flksajo, de Slovenci smo kulturni dom sezidali, uani pej de so podrli njeh Tea-tro Nuovo jn tisti Rossetti pej pestijo propadat. Jn njurejo, de ki je tu pravica jn enakopravnost. — Ben videš zdej, kam prideš ses tvojo kulturo1 Ni zadosti, de se Slovenci med sabo kregamo zastran kulturnega doma jn de je zastran tega tolko greha. Zdej smo zastran tega razdražli še liberalce, mišine jn gvišno tudi kašne demokristjane. Jn kej je blo tega treba! Ke smo živeli teku lepu u miri! Jn nismo jemeli nobeneh skrbi ne zastran soudov, ne zastran programov ne neč. Videš, tu je tista tvoja kultura jn prosveta jn take naumnosti, ke samo dosti košta jn so še sitnosti jn čakole. ■— Mihec, zdej mi je pej zadosti. Zdej sm zastopu, de ti nisi kulturen človek jn zatu s tabo ne govorim več. Amen. LJUBLJANSKO «GR» SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJA Sejem sodobne elektronike se je zaključil z uspehom Nekateri tuji razstavljavci so si hoteli zagotoviti večji razstavni prostor V prostorih Gospodarskega raz-1 publiške skupščine SRS Ivan Ma- stavišča je bil v nedeljo 25. oktobra zaključen 11. mednarodni sejem «Sodobna elektronika«, na katerem Je letos sodelovalo 78 razstavljavcev iz 14 držav in sicer lz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, DR Nemčije, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, švedske, ZDA, ZR Nemčije in Jugoslavije. Slavnostna otvoritev sejma je bila v soboto 17. oktobra ob 11. uri, udeležili so se je številni ugledni gosti, med njimi sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik Zvezne gospodarske zbornice Jakov Blaže-vič, podpredsednik IS SRS Janko Smole, več članov IS SRS. predstavniki družbenih, političnih in gospodarskih organizacij, diplomatskega zbora. JLA tn razstavljavcev. Pozdravni govor je imel predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik, odprl pa ga je podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Dušan Bogdanov. V sredo, 21. t.m sl je sejem ogledala sovjetska delegacija or-ISSR, v petek pa predsednik re-ZSSR, v petek pa predsednik Re- ček predsednik republiškega zbora skupščine 6R Slovenije Tine Remškar in Leopold Krese, predsednik gospodarskgea zbora Republiške skupščine. V soboto je sejem obiskal Vinko Hafner, namestnik zveznega sekretarja za industrijo, v nedeljo pa sta sejem obiskala Adel Chamayleh, minister ekonomije kraljevine Jorda ni j e in Abdul VVahhab Majali, predsednik ((Jordan Phosphata Mineš, Co. S.A.». Sejem je obiskala tudi ameriška gospodarska delegacija, ki se je te dni mudila v Jugoslaviji, dalje delegacije podjetij, zavodov in raznih strokovnih institucij. Kot že vrsto let doslej je bilo tudi na letošnjem sejmu strokovno in poslovno življenje zelo razgibano. Letos so se ob priznanih inozemskih razstavljavcev, ki razstavljajo na tem sejmu že vrsto let kot n.pr. ((Siemens & Halske«, «Itt Standard«, cBeltram Electronics« in drugi, pojavili tudi novi proizvajalci, ki uživajo velik ugled, kot n.pr. «Facit« (švedska), CSF (Francija), «Leybold’s» (ZR Nem- .........................-............................ ZASKRBLJUJOČE UGOTOVITVE STROKOVNJAKOV, KI DAJO MISLITI Ce bomo gozdove uničevali kot do sedaj Civilizirani človek porabi v svojem življenju za gozd lesa - Španija je bila pred nekaj stoletji gozdnata dežela - Najhujše posledice ogolelih površin Da se otrok dobro priuči jezika, mu šolska čitanka ne zadostuje Potrebno je, da je v šoli pazljiv in si zlasti osvoji vse, kar mu učitel) ali učiteljica govori o jeziku (slovnica, razne vaje). Toda zares se bo sprostil — posebno v pisavi — ko bo že prebral marsikatero knjigo. Starši bi morali otroku pomagati, da dobi veselje do branja. Slovenskih knjig za najrazličnejše starostne stopnje ne manjka. Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je v tem pogledu že opravila velikansko delo in ga še nadaljuje. Z mladinskimi knjigami se pač lahko Slovenci postavimo ob bok tudi večjim narodom. Nobene zadrege torej ne more biti, če želimo otroku nabaviti knjigo. (Izbira v Tržaški knjigarni na Ul. sv. Frančiška 20 ni težka.) — To pot pa posebej opozarjamo na izredno lepo knjigo «Za lahko noč«, ki jo Je napisala znana mladinska pisateljica Ela Peroci. Knjiga je precej obširna ter tiskana na krasnem papirju. Primerna je za otroke, ki jim branje ne dela več težav — za tretji, četrti razred. Slikarica Ančka Gošnik-Godec pa je knjigo tako lepo opremila in obogatila slikami, da Je že samo pregledovanje teh slik užitek. Razen tega se bo otrok, ki ima nekoliko sposobnosti opazovanja, ob teh slikah tudi sam naučil risati. Ilustratorka namreč z zelo skromnimi sredstvi dosega močne učinke. Starši, ki bi hoteli otroka razveseliti, mu pripraviti lepo in koristno darilo — naj mu darujejo to knjigo (Na sliki: ilustracija iz knjige «Za lahko noč«.) modni kotiček 1 Pri vseh modnih revijah ni mogla manjkati tudi revija, namenjena izključno dežnim plaščem, ki so v tej sezoni res tudi najbolj aktualni. Takšna revija bo že čez nekaj tednov u Firencah in organizatorji obljubljajo, da bo pokazala ne le izredno izbiro novih krojev in modelov, temveč celo vrsto novih tkanin, ki bodo napravile iz tega oblačila, do sedaj namenjenega izključno samo za dezeviio vreme, udoben in eleganten jesenski plašč. Izumitelji novih tkanin obljubljajo tudi, da so te tkanine sicer telo odporne proti vlagi in dežju, da pa hkrati puščajo koži, da diha in je zato odstranjena nevšečnost, ki so jo povzročali dežni plašči iz ndjlbna in drugih sintetičnih vlaken. Tudi izbira barv novih dežnih plaščev bo takšna, da bo zadovoljila vse okuse — obetajo modni kreatorji. V ozadje bodo stopile že tradicionalne barve — od sive, rjave, zelene in plave — na prvo mesto pa bodo stopile zelo svetle barve, od bel ge (ki bo najmodernejša) pa do svetloplavih, svetlo-zelenih in Vseh pastelnih odtenkov drugih barv. Za mlada dekleta pa bodo še prav posebno v modi rdeči dežni plašči, ker so modni eksperti mnenja, da je treba tudi jesensko in zimsko modo popestriti ter se izogniti že tradicionalnim barvam, ki so delale jesensko in zimsko garderobo zelo monotono. """Himni............................................................................................. S taktom boste spet spravili vse v ravnotežje. Privoščite sl malo več počitka. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nepričakovan zaslužek, ki vas bo moralno dvignil. Zaupajte V osebo ki Jo imate radi. KOZOROG (od 21.12. do 20L) Nekdo spletkari na vaš račun.. Konec dneva se bo pokazal zelo neprijeten. i VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Vaše poklicne sposobnosti se bodo pokazale in si boste utrdili položaj, Nekdo bi vas rad spodnesel. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se lotite dela, se temeljito pripravite Razčiščevanja z ljubljeno osebo. (0<1 21.3. do 20.4.) Naka-2ur n« iLv?,m lflP« priložnosti, ven- V*t&i.VSe k0t Si *litf B> 2I* do 20.5.) Ce »• .?StlJi rt. s trK°vino, si boste da-te nova ” *fP'»mnitl. Sklepali bo-DVoir- prl'ate'Jstva. ?5edvid*L» (od 21.5. do 22.6.) Na-*)e motnje, ki vas bodo 10lent 12 ravnotežja. Niste razpo- Kar drulb°. 5£nti J*1 23.6. do 22.7.) Vsi el«-ie*vrc?re za vas, toda vpraša-jWen,hako »e boste obnesli. V Prav, " zadevah ne bo šlo vse V tod 23.7. do 22.8.) Ne upo- te izogniti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce ‘T *- ■*— —ištevali, s# predloge upoštevali, s« ij bati. Držite se stran bodo vaše vam ni kaj od neznancev. , TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neka novost bo spravila vaše načrte v težave. Nič kaj prijeten vafer. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Novost letošnje jesenske tn zimske mode bodo tudi dežniki, ki ne bodo več klasični, kot snio jih bile vajene nositi ie leta. temveč bodo pravzaprav zaradi pestrosti vzorcev ter dragocenosti tkanin pravi okras naše garderobe. Prvi dežniki, ki smo jih ie videle, so tako lepi, da bi jih bila ris prav vsaka vesela. Predvsem so v pestrih barvah in ie bolj pestrih vzorcih. Razen tega imajo lahko gornji del iz enobarvne svile ali najlona, notranjost pa iz vzorčaste svile, ki se pokaže šele, ko deinik odpremo. Razen tega so modni ustvarjalci napravili tem dežnikom izredno lepe ročaje, tako da bodo res pravi okras naše garderobe Da so takšni dežniki zelo dragi, ni treba posebej poudariti. A tako je pač z vsako novostjo. In še nekaj bo letos v modi za deževne dneve. To bodo galoše, ki jih te toliko let nismo bile vajene, a so se sedaj zopet uve Ifavile v obliki škornjev, ki jih bodo z veseljem nosila predvsem ______ ,_________________ t komji, bomo resnično kos tudi naivečjim nalivom in tudi najslabšemu vremenu. Ce smo se v preteklosti strinjale z marsikatero novostjo, potem lahko rečemo, da se popolnoma strinjamo tudi s sedanjo novo modo, ki nam obljublja vrsto lepih tn koristnih novosti. mmmmm ie prava džungla, okoli Varšave pa da bodo lovci hodili na leve. Danes pa povzemamo po pariškem listu »Science et vie« članek, ki le s prejšnjim v popolnem nasprotju, ker nam ta obeta, da bomo v bližnji bodočnosti svet opustošili, ker prenaglo redčimo ali bolje uničujemo gozdove. Katera od teh dveh napovedi bo držala, ni mogoče reči, gotovo pa je, da se gozdne površine, za sedaj vsaj, krčijo, hkrati s tem pa se večajo pogoji za škodljive jposledice erozije. Najbolj jasno sliko o posledicah tega, kako slabo ravna človek s prirodo, moremo dobiti, kadar potujemo po Španiji. Naši predniki, ki so pred 400 leti šli v Španijo, so od Barcelone do Madrida potovali skozi velike gozdove. Danes teh gozdov ni več. Danes potujemo skozi ocean golega purpurne-ga kamenja brez enega centimetra sence, brez ene cvetlice, brez drevja, brez ptice. Ure in ure se rdeče kamenje visti z rdečim kamenjem pod neznosno sončno pripeko. španske g„zdove je uničil človek. Pred 400 leti je bil španski polotok bogat. Danes, kljub svoji površini, komaj prehrani 30 milijonov ljudi. Puščava je zamenjala gozdove, ki sedaj prekrivajo komaj 8 odst. površine. To si stematično uničevanje španskih gozdov, bi se moglo pripisati ljudem, ki so nekoč vladali Španiji. Toda to vendarle ni točno, vsaj ne v celoti, tudi v centralni Evropi je tako. Guenther Schvab, strokovnjak na področju gozdarstva pravi, da je bilo nekoč v centralni Evropi devet desetink površine pobritih z gozdovi. V Nemčiji Je odstotek gozdne površine znašal 80 odst. Danes je pod gozdovi komaj XI odst. nemškega ozemlja, v Franciji pa doseže komai 15 odst. V času druge svetovne vojne Je bilo v Zahodni Nemčiji posekanih gozdov dvanajstkrat več, kot bi si bil mogel kdor koli misliti, da Jih bo v tem času uničenih. Skupna ogoiela površina znaša 420.000 ha. V času zadnj’h 15 let so se nemške gozdne površine skrčile na tretjino. V Avstriji Je stvar povsem enaka. Avstrijci posekajo vsako leto li milijonov kubičnih metrov lesa, njihovi novi gozdovi pa bi mogli dati vsega osem milijonov. Vsak mesec Švicarji uničijo petkrat več gozdov, kot ga v istem času more zrast). Pri takšnem tempu uničevanja rezerv gozdnega boigastva v Evropi moremo z gotovostjo reči, da bo Evropa že čez 50 do 60 let popolnoma izčrpana. V Severni Ameriki Je ta rok še kiajši; 30 do 40 let. Podatek je alarmanten in posledica sistematičnega uničevanja gozdnega bogastva se more že popolnoma točno napovedati: naš Planet bo v oližnji bodočnosti — puščava. Mnogi bi k temu mogli reči, da se gozdovi sekalo zato, ker Je ljudem potreben les, ker Je ljudem potrebno kurivo. Saj nismo tako blazni, da oi uničevali gozdove iz samega zadovoljstva, da jih uničimo. To pa ni popolnoma točno, pa čeprav Je les človeku hudo potreben. Statistiki so izračunali, da modemi civilizirani človek v svojem življenju pora ol 300 velikih dreves. V tovarne papirja vsak dan prihajajo tone in tone lesa In ta količina se iz Uta v leto celo Iz dneva v dan veča, kajti moderni človek tro« vrano več papirja. Samo ena Srevilka dnevnika «New York Tlm-s« uniči 62 ha gozda! In kaj bo, ko se bo tudi ona tretjina prebivalstva zemell-ske oble, ki je «raj nepismena, naučila branja in s! zaželela dnevnega in drugega tirka? Najbolj znani strokovnjaki o-posarjajo tudi na drug« nevar- nosti, ki nastajajo ob nesmiselnem uničevanju gozdov. Poplave, ki jih povzročajo reke, so iz leta v leto bolj pogoste In bolj'nevarne. Pogozdeno ozemlje more zadržati devet desetink atmosfer. k!«i padavin, zavira o'k( kanje preostale vode in preprečuje močno erozijo. V nasprotju s tem pa na ogoleli zemlji voda naglo odteka po njeni površini in se sproti spreminja v tekoč plaz, ki uničuje na svoji poti vse. Posledice uničevanja gozdov so torej številne m — katastrofalne. Vsako leto hudourniki in po plave odnesejo v morja milijone ton plodne ;. nJje. Računa se, da pod enim pariškim mostom v eni url Sejna nosi s seboj toliko zemlje, kolikor bi je potrebovali, da bi odkrili 40 ha oovrš,-ne! Hkrati pa je znano, da ta reka ni divja .. Nagle planinske reke enakega obsega odnesejo petkrat več zemlje. Razen takšnega Izpiranja plodne zemlje nastaja na ogolelem terenu še nevarnost plazov. Takšna katastrofa se je zgodila leta 1952 naselju Mantonu. Pod mestecem so posekali številne oijčne nasade. Oljke so prej s svojimi močnimi in globokimi koreninami vezale zemljo. Po deževni zimi so tla, na katerih so prej rast-le oljke, začela drseti. Rezultat: 60 porušenih hiš in 11 mrtvih. Na Kitajskem ogolele povišine, ki so bile nekoč porasle z gozdovi, povzročajo vse ko leto strahovite poplave, v katerih izgubi življenje na tisoče ljudi. V turški pokrajini Anatouj- imamo najbolj dramatično sliko, raj je n-ožila. Zemlja, ki so jo reke nanesi ■ v morje, je zasula otalnl pas tako, da so se nekoč obmorska mesteca sedaj znašla v aotranjoa". Mestece Tarsa. nekoč luka. Je sedaj mrtvo mesto 15 kilometrov od cbale! Reka fciississhvf vsako leto znosi v Mehiški /aiiv 400 nnlHoriov ton zemlje. Julija 1947 ie poplava, ki jo je povzročila eka MHourt, odnesla 115 miljonev ton plodne zemlje, to se pravi eno četrtino površine, posejane, z ž’*o u ' državi Iowa, Zem'ja hrti gozda ni izpostavljena samo vodi, pat' tudi vetru. G. Schwab navaja zelo očiten primer: 1934 leta je skozi jugozahodno Ameriko pihal mo čan veter. Pojavil se je po uničenju gozdov na velikanski površini. Rezultat: ko je veter ponehal, je bilo 300 milijonov ton plodnega humusa na 3000 km oddaljeni obali Atlantika! 45 milijonov ha obdelovalne površine je bilo povsem uničenih, 55 milijonov ha pa je bilo hudo poškodovanih. V Evropi je prišlo do podobnega primera, le da je ta zavzel manjši,.obseg. Q. apjrile. 1949. je na področju Markteida blizu Dunaja veter odnesel vrhnjo plest zemlje s površine 6000 ha. Promet so morali prekiniti za daljši čas, ker je veter z zemljo prekril proge In ceste. Kljub vsem riačitom za regeneracijo, pravi prof. Heim, se puščava dolgo in žilavo upira človekovim naporom, da jo ponovno oplodi, ponovno spremeni v plodno zemljo. Tisto, kar je bilo enkrat uničeno, se težko ponovno osposo-bi za življenje. Skrajni čas je, da se človek začne omejevati, da postane pri izkoriščanju gozdov bolj discipliniran, če pa bomo s sedanjim tempom nadaljevali, ni več daleč dan, ko bomo zaman iskali stopinjo plodne zemlje. Vse se bo spremenilo v puščavo. (Sience et vie) čl ja), «Elektro-Impex» (Bolgarija) in drugi. Inozemski proizvajalci so tudi letos pripeljali na ta sejem pre 1-vsem tiste izdelke, ki so zanimivi za jugoslovansko industrijo in gospodarstvo na sploh. Tudi letos so bile na sejmu prvič razstavljene številne novosti, saj so domači razstavljavci prikazali 152 popolnoma novih proizvodov, inozemci pa 106 novitet. Spričo izredno živahnega strokovnega in poslovnega življenja na sejmu — naj mimogrede poudarimo, da je bila na sejma zastopana prav vsa domača elektronska industrija — so bili nekateri razstavljavci sami presenečeni nad velikimi poslovnimi uspehi, vrh tega pa jt v splošnem razgibanem vzdušju prišlo tudi do no slovnih in strokovnih stikov med posameznimi inozemskimi razstavljavci. Zato so že vsi večji razstavljavci zagotovili svojo udeležbo na prihodniem sejmu leta 1965, mnogi pa so tudi zahtevali večje razstavne prostore, kot so jih imeli letos Omembe je vredna tudi visoka strokovna raven osebja, ki je dajaio obiskovalcem vsa zaže'e-na strokovna in komercialna pojasnila. tako da so tudi s te plati tako domači kot iinozemski strokovnjaki pohvalno ocenili letošnji sejem Vse dni so v posebej urejeni kino dvoiant brezplačno predvajali propagandno poučne inozemske Lime in filme o astronavtiki, vakuumski in merilni tehniki, avtoma-ciji in drugih vejah, ki so ‘»,no povezane z elektroniko. Kino dvorana je bila j talno polna, miško-valci pa navdušeni nad zanjm veni barvnimi filmi. Poudariti je ;rol a tudi velik obisk šol, zlasti strokovnih. ki so prišle na letošnji sejem iz vseh krajev države l\a svoj račun pa :.o prišli letos tudi potrošniki, ki so v «Jučku» ‘anko dobili marsikateri proizvod iz elektrotehnične stroke s precejšni m popustom. Ob zaključku naj citiramo s< izjavo predstavnika podjetja ((-Siemens A- Halske« z Dunaja: «2e od vsega začetka smo vsako leto doživljali razveseljujoče dejstvo, da poslujemo z vsemi merodajnimi in poslovnimi partnerji iz jugoslovanske industrije. Ml gledamo n« ta sejem rr.anj kot na sejem, pač pa bolj kot na srečanje elektrotehnične >n specialno kot na srečanje interesentov za tehniko šibkega toka. Mi smo zadovoljni in bomo samo pozdravljali, če bo ta sejem tudi v bodočnosti ostal samo strokovni sejem kot Je bil vedno do sedaj. To ie naše mnenje. Resnično nimamo nki negativnega povedati. Resnično re». Sejem je obiskalo 65.780 obiskovalcev, navzlic deževnemu vremenu, ki je traj.alo ves čas sejma. Program sejmov na ljubljanskem «GR» v letu 1965 Od 16. do 24. januarja 1965: 10. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko-predelovalne industrije in raznih modnih artiklov »MODA 1965». Od 15. do 23. maja 1965: 4. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave »ALPE — ADRIA«. Od 27. avgusta do 5. septembra 1965: 11. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Od 2. do 10. oktobra 1965: 12. mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA«. Od 12. do 21. novembra 1965: Mednarodni sejem pohištva in opreme za idustrijo pohištva. rmmmi Radio Trst A 7.00 Koledar;, .7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ital. orkestri in pevci; 12.15 V Trstu pred sto leti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Lahka glasba; 18.15 U-metnost; 18.30 Kantate in oratoriji; 19.15 Sirimo obzorja; nato Ritmi; 20.00 Šport; 20.30 «Elkins in njegovo skromno življenje«; nato Od mazurke do surfa; 22.45 Večer v Parizu. ČETRTEK, 29. OKTOBRA 1964 albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 Bachove skladbe za orgle; 18.50 Mali koncert; 21.00 Pianist V. Rosetta; 21.40 Orkester Hollywood Bowl; 22.00 Politična tribuna. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Miranda Martino; 9 00 Pentagram! 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 11.00 13.15 Orkester Casamassima; 13.35 SSn^^tovSri^Mbs*'pfvti^!4« Qimf lrnnpprt- UHO T Svmm* «TTn ’ tlcno potovanje .Up reVCl, 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in mo- Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; Simf. koncert; 14.00 I. Svevo: »Un marito«, 3. dejanje; 14.20 Uspeli motivi; 14.40 Pesnica G. Dardi. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Pevci in orkestri; 11.50 Iz turistove oeltžnlce; 12.10 in 12.55 Glasba oo žeijah; 13.45 Tri skladbe; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Operni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja stran; 16.35 Etiopske pesmi; 17.10 Od melodije do melodije; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Oktet Frontiere; 19 30 Prenos RL; 22 40 Nočni motivi. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital morjih; 8 30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz torji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Gogolj: »Taras Buljba«, 3. nadaljevanje; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Iz Bellinijeve opere »Morski ropar«; 21.00 Filmske novosti; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Grška Kultura; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 Gabrieli, Donati, Striggio, Gussago; 22.30 Patrassijeva Komorna sonata, Slovenija 8.05 Glasbena srečama; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbeni vedež: 9.45 Narodne melodije; 10.15 Glasbeni sejem; 12.05 Kmečka univerza; 12.13 Cez hrib in dol; 12.30 Dve stmf. pesnitvi; 13.30 Priporočajo vam- ., 14.05 Naši pevci v tujih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba; 15.40 ’ Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Violinist Marjan Karuza; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Nokturno; 22.10 Plesna glasba; 23.03 Stara glasba. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.50 Na pragu znanosti; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni program; 22.00 Politična tribuna, ob koncu Dnevnik. H. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Murger-De Chlarg: «Zadnja Boheme«; 22.15 Športni četrtek. Jug. televizija 10.00 TV Sola; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 19.15 Ansambel M. Stojanoviča; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 2040 Ekran na ekranu: 21.50 Propagandna oddaia; 21.55 Zanimivosti; 22.10 Obzornik. Danes, ČETRTEK, 29 oktobra Id« Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57, Delžipa dneva 10.17. Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 14 49 Jutri, PETEK, 30. oktobra Sonja Tržaški dnevnik Vreme včeraj: na j višja temperatura 16.4, najnižja 12.5, ob 19. un 14.9; zračni tlak 1024.2 raste, vlage 67 odst., veter severovzhodnik 25 km na uro s sunki 55 km, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 16.4 stopinje. RAZPRAVA 0 GOSPODARSKEM NAČRTOVANJU V DEŽELNEM SVETU V spomenici deželnega odbora se morajo navesti predvsem prednostne zahteve Včeraj je spregovorilo 15 svetovalcev: opozicijski so ostro kritizirali spomenico, večinski pa so jo v glavnem hvalili Na včerajšnji seji deželnega sveta se je pričela razprava o spomenici deželnega odbora, ki vsebuje deželne zahteve v okviru vsedržavnega petletnega gospodarskega načrta. Y razpravo je včeraj poseglo 15 svetovalcev, medtem ko jih bo moralo spregovoriti danes še 21, saj se jih je priglasilo skupno kar 36, torej več kot polovica. Govori nekaterih svetovalcev so bili zelo dolgi, kljub temu pa jih je le malo dalo stvarne predloge za spopolni-tev zahtev spomenice, ki je že •ama precej meglena in nedoločena. Vsa razprava je zato potekala spričo svoje dolgoveznosti v dokaj mirnem ozračju. Mrtve vode je razburkal s svojim prirojenim zanosom in razboritostjo le prof. Šema (KPI), ko je bral levite demokristjanom. Zato je prišlo pozneje, ko je spregovoril demokristjan Romano med njim in Šemo do ostrega besednega spopada. V glavnem so zavzeli vsi opozicijski svetovalci do spomenice kritično ali ostro kritično stališče, medtem ko so jo večinski fvetovalci pohvalili. Prvi je spregovoril socialist Moro iz Karnije. Kritiziral je predvsem napotke in zahteve spomenice v zvezi z vprašanjem kmetijstva in gorskih področij. Dejal ie, da je glede teh vprašanj spomenica sestavljena s preveliko preproščino, saj ne nakazuje nobenih rešitev. Najti je treba res pravi način za industrializacijo zaostalih področij, treba pa je tudi Uskladiti s tem razvoj gorskega gospodarstva. Predvsem pa se ne smejo okrog industrijsko razvitih središč ustvariti zaostala področja. Moro je omenil tudi rakovo rano Karnije, to je izseljevanje. Od 60.000 Karnijcev se jih izseli vsako leto nad 10.000, to je nad eno šestino. Velika vrzel je tudi v strokovnem šolstvu in zapolniti jo bo treba predvsem z ustanovit1 vijo tehnično-industrijske šole v Tolmeču. Za njim je spregovoril republikanec prof. Cumbat, ki je rekel, da je spomenica skupek raznih nametanih zahtev, pri čemer pa ni navedeno katera mora imeti prednost, kar pa je bistveno. Tako nam spomenica niti ne pove, kake bodo njene zahteve uvrstili v vsedržavni načrt. Zato bi bil potreben deželni urbanistični načrt, ki bi nakazal vozlišča razvoja. Nadalje bi bil potreben gospodarski načrt, ki bi ocenil razpoložljive finančne vire in s tem pokazal, kako naj se razna dela postopno izvršijo. K temu pritičejo ustrezne juridične norme, to je urbanistični zakon in zakon o tržaški pristaniški ustanovi. Končno so potrebni razčlenjeni urbanistični načrti po področjih in posameznih občinah. Brez teh stvarnih predpostavk ne bo moč ničesar doseči. Zelo stvaren in hkrati umirjen govor Je imel vodja komunistične skupine Bacicchi. Najprej je poudaril, da so Giolittijev osnutek vsedržavnega načrta, na katerega se sklicujejo, dejansko opustili, kajti sporazum o drugi Morovi vladi levega centra jemlje ta osnutek samo na znanje ter ga ne usvaja. Zato je treba odstraniti to dvoumnost. Razen tega pa ne bo ta načrt začel delovati s prvim januarjem 1965 in proračun za leto 1965 je sploh sestavljen tako, da se ne morejo načeti vprašanja razvoja. S tem proračunom se torej ne bo začelo uresničevanje petletnega načrta. Zato pa sl tudi nihče ne sme delati prevelikih utvar. Kar se spomenice deželnega odbora tiče, ni v njej nakazan odnos med deželnim in vsedržavnim načrtom: treba pa je bolj poudariti vlogo dežele. Spomenica je samo zbirka zahtev, ki jih postavljajo že leta In leta, ne nakazuje pa prednostnih in temeljnih izbir. Zahteve gredo res v stotine milijard, toda tu ne gre za količino, treba upoštevati naslednje osnovne zahteve: razvojni načrt za industrijo, popoln razvoj kmetijstva in učinkoviti urbanističen zakon. Brez urbanističnega zakona ni moč ničesar začeti in storiti. Kar se pa spomenice na splošno tiče, ne sme biti navadna zbirka nametanih zahtev, marveč mora določiti, kaj je poglavitno in nujno ter kaj lahko počaka. Tudi demokristjan Del Gobbo je poudaril, da je treba jasno povedati, kaj naj pride najprej na vrsto, kar je pogoj za pospešitev razvoja deželnega gospodarstva. Predvsem pa je treba poskrbeti delovna mesta novi mladi delovni sili. V včerajšnji razpravi je spregovoril tudi misovec Goefter-Won-drich, ki je zavzel do spomenice kritično stališče. V začetku seje so bila na vrsti nekatera vprašanja svetovalcev, na želo, kar se njenih potreb tiče, v petletnem načrtu ravnati kot z Južno Italijo, sa.i je v njej podoben zastoj. Na ta način bi dobili mnogo več sredstev kot sedaj, ko so jo uvrstili v sklop srednjih in severovzhodnih italijanskih področij. Sicer pa je Bertoli zagovarjal skoraj izključno interese in zahteve velikih industrijcev in monopolov. Po njegovem govoru so sejo ob 14. uri prekinili in se je nadaljevala ob 15.30. Popoldne je prvi spregovoril Šema (KPI). Dejal je, da je spomenica sploh dala premalo poudarka vsemu sektorju javne industrije (IRI), kar je dokaz določene miselnosti. Namesto da bi skušali razširiti industrijo z državno udeležbo, hočejo podpreti predvsem zasebno industrijo in monopole, saj nameravajo zgraditi celb pristanišče za Snio Viscoso, to je za Ma-rinottija, ter potrošiti v ta namen 5 milijard lir. Odločno je zahteval obnovitev ladjedelnice Sv. Marka, povečanje števila pomorskih prog iz Trsta, podporo ribolovu itd. Za njim je spregovoril demokristjan Romano, ki je dejal, da kaže spomenica odločno voljo doseči od vlade konkretno pomoč za odstranitev neuravnovesij. Orisal je tudi nekatere plati deželnih zahtev, ki jih spomenica ni upoštevala. Svetovalec Bettoli (PSIUP) je dejal, da je huda napaka, da spomenica ne upošteva dovolj tržaškega pristanišča. Zahtevati dejavno politiko, cestnih, železniških in pomorskih prevozov ter hkrati zanemariti bistveno funkcijo tržaškega pristanišča, pomeni kompromitirati vsak uspešen rezultat. Vsedržavni načrt mora priznati Trstu prednost prostega pristanišča in enake ugodnosti, kot jih uživa Hamburg, tako da bo lahko okrepil svoj promet s Srednjo Evropo. Kot prava plat zvona pa mora biti okoliščina, da je italijanska mornarica skoraj izpadla Iz prometa na Jadranu, medtem ko kroži po njem vedno več jugoslovanskih, grških in celo albanskih ladij. Demokristjan Urli je dejal, kakšne bodo dopolnilne naloge dežele k vsedržavnemu načrtu in je nakazal kam naj se usmerijo deželni posegi. Demokristjan Stopper je dejal, da je spomenica nekam prenaglo in površno opravila z vprašanjem strokovnega ''šolstva in zadružnega gibanja. Za stsokovno usposabljanje je treba- pripraviti- »posit*A načrt. Kar se tiče zadružništva, pa je treba upoštevati razvojne smernice, ki jih je nakazal pred kratkim ustanoveljeni deželni zadružni konzorcij. Komunisti Bosari je dejal, da je niiiiBiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiMiimintiiiiiiiiiiiiiuiiniiimitiiiiiiiiiHiiMiittiimiiiiimiitiiiiiiifiiiiiumiiiiiMimi PO VČERAJŠNJEM PROTESTU PRIZADETEGA DIJAŠTVA katera je odgovoril predsednik Berzanti. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9.30 uri. Zborovanja KPI Danes bo KPI imela naslednja predvolilna zborovanja: ob 11. uri na Trgu Ponterosso (Tonel); ob 12. uri pred ladjedelnico Giuliano (Šema); ob 12. uri v industrijskem pristanišču (Cuffaro); ob 12.15 v Ul. della Tesa (Semllli); ob 17.30 v Miljah na Trgu Marconi (Vidali), v primeru slabega vremena v dvorani »Verdi*. Ob 19.30 na sedežu v Ul. Capito-lina 3 sestanek političnih tajnikov, upraviteljev, propagandistov in govornikov. Ob 20. uri na sedežu pri Sv. Jakobu sekcijska skupščina KPI. Govoril bo Catto-nar. S TISKOVNE KONFERENCE ODBORNIKA DR. GASPARA «Gospodarska konferenca za Trst» bo neposredno po upravnih volitvah Konferenca bo morala nakazati glavne splošne smernice za razvoj tržaškega gospodarstva v bodočnosti v okviru dežele Občinska uprava pripravlja »gospodarsko konferenco za Trstu. O tej konferenci, na kateri bodo najbolj pristojne osebnosti na gospodarskem, političnem, socialnem in sindikalnem področju razpravljale o vsem, kar lahko zadeva vprašanje bodočega napredka tržaškega gospodarstva; je bilo že mnogo govora zlasti v tržaškem občinskem svetu. Zanjo so dejansko dali pobudo levičarski svetovalci, odbor levega centra pa se je obvezal, in sedaj tudi to obveznost izpolnjuje, da bo konferenco priredil. Po sedanjih napovedih pristojnega občinskega odbornika, bo »gospodarska konferenca za Trsti) sklicana v prvi poslovici prihodnjega meseca, se pravi takoj po upravnih volitvah. O čem bo govora na tej konferenci in kakšne cilje pravzaprav zasledujejo pri tem predlagatelji, prireditelji, sodelavci ter vsi, ki jih ta dogodek zanima, je obrazložil časnikarjem občinski odbornik dr. Gasparo. Z njim je prisostvoval iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiMiiiiiii PO ZAKLJUČENEM ROKU ZA VLAGANJE LIST Enajst kandidatnih list vloženih za tržaške pokrajinske volitve Za občinske volitve vloženih v Devinu. Nabrežini 7, v Dolini 5, v Zgoniku 3, na Repentabru 2 in v Miljah 6 kandidatnih list Včeraj ob 12. uri je potekel rok za predložitev kandidatnih list za volitve tržaškega pokrajinskega sveta in za volitve občinskih svetov v vseh petih okoliških občinah: Miljah, Dolini, Repentabru, Zgoniku in Devinu-Nabrežini. Volitev v tržaški občinski svet pa tokrat ne bo. Za izvolitev pokrajinskega sveta je bilo na volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča vloženih enajst kandidatnih list in to po naslednjem vrstnem redu: KPI, KD, PSDI, MIT, MSI, PSI, PLI, PRI, Slov. skupnost, PSIUP in UNE. Število kandidatnih Ust se je nekoliko skrčilo, ker so monarhisti sklenili, da ne bodo nastopili na volitvah, in ker se niso pojavili Tolloyevi indipendentisti. V miljski občini je bilo predloženih šest kandidatnih list po nas- •lednjeh- vestnem redu, po katerem bodo tudi na glasovnici: KPI, KD, PSDI, PSI, PRI in PLI. Mi-sovcem v mil.jski občini ni uspelo zbrati potrebne podpise, tako da se niso pojavili. V devinsko-nabrežinski in dolin- temveč bolj za kakovost raznih posegov, to je za politično - gospodarsko usmeritev. Spomenica tudi ne vsebuje globlje analize vzrokov gospodarskega zastoja. Baciochi je dejal, da je huda ovira za razvoj dežele tudi dosedanja zunanja politika, k čemur Je treba dodati, da so vojaške služnosti, ki se tičejo kar 72 občin in 30.000 ha zemljišč prava cokla za vsako pobudo. Zaradi teh služnosti niso dokončali železnice med Casarso in Portogruarom, postavljajo zapreke avto cesti Palmanova . Videm, položitvi drugega tira na železniški progi Videm Trbiž itd. Zato se mora zahtevati reforma zastarelega zakona o vojških služnostih. Govornik je nato omenil vpraša nje tržaškega pristanišča, prednost, ne pogoje, ki jih uživata v okviru Skupnega evropskega tržišča Hamburg in Bremen, politiko monopolistične konecntracije itd. Rekel Je, da predvideva spomenica ustvaritev samo 35.000 novih delovnih mest v 5 letih, ker je spričo močnega izseljevanja znatno premalo. Končno Je rekel, da ne moremo sprejeti likvidacije ladjedelnice Sv. Marka, za katero spomenica ničesar ne predvideva. Bacicchi je rekel, da komunisti ostro kritizirajo spomenico, ki jo je treba spremeniti in spopolniti, ter da bodo dali v ta namen stvarne predloge. Demokristajnski svetovalec Varl scc je dejal, da vsebuje spomenica vse bistvene zahteve dežele ter da jo je treba zato pohvaliti. Demokristjan Zanin te obravnaval kmetijska vorašanja In rekel, da bo treba izboljšati tehniko obdelovanja in gospodarjenja sploh ter opremiti poljedelstvo z večjim številom strojev in ustanavljati modema posestva. Socialist dr. Volpe je Izrekel dvome o zahtevah v spomenici, nato pa Je obširno obravnaval zdravstvena vprašanja In navedel vrsto zahtev glede gradnje bolnišnic, zdravilišč, zdravstvenih domov, bor. be proti tbc in drugim socialnim boleznim, zdravstvene oskrbe starčkov itd. Kritičen govor je imel tudi libe »leč Rinaldo Bertoli, ki je pred. vsem zahteval, da bi morali ■ 4» Dr. Delise zagotovil dograditev dole takoj po božiEnih pilnicali )r. Delite te je z delegacijo dijakov zadržal v pogovoru dobro uro - Danet te bodo vti dijaki zopet redno udeležili začatnega popoldanskega pouka ski občini se prvikrat glasuje po proporcionalnem sistemu, tako da bo vsaka Usta prejela število izvoljenih svetovalcev v sorazmerju s skupno prejetimi glasovi. To je omogočilo, da se posamezne stranke samostojno predstavijo na volitvah in je tudi privedlo do občutnega zvišanja števila predloženih kandidatnih list. V devinsko-nabrežinski občini je tako predloženih sedem kandidatnih list po naslednjem vrstnem redu: Demokratična enotnost (KPI, PSIUP in neodvisni), KD, PLI, MSI, PSI, PSDI in Slovenska skupnost. V dolinski občini ie bilo predloženih pet kandidatnih list po naslednjem vrstnem redu: Demokratična enotnost (KPI, PSIUP in neodvisni), PSI, PSDI, Slovenska skupnost in KD. V zgoniški in repen taborski občini pa ni uveljavljen proporcionalni sistem in le zato tudi število kandidatnih list omejeno, saj prejme lista, ki bo imela največ glasov, dve tretjini mest v občinskem svetu, naslednja lista eno tretjino, vse eventualne ostale liste pa nobenega mesta. Na tej osnovi je tudi logično prišlo v obeh teh dveh manjših slovenskih občinah do tradicionalnih list Demokratične enotnosti, ki združujejo napredno usmerjene občane. V Zgoniku so se skupno predstavile tri kandidatne liste: Demokratična enotnost. Slovenska skupnost in KD. V Repentabru pa sta bili predloženi samo dve listi: Demokratična enotnost ln Slovenska skupnost. Kakor smo ie včeraj poročali, so višja gimnazija ter klasični in znanstveni licej zdaj brez lastnih prostorov in so se morali pod silo razmer preseliti kot gost trgovske akademije, kjer bodo dijaki teh šol imeli popoldanski pouk, dokler se ne bodo omenjene šole lahko vselile v prostore nove šolske stavbe ob iiunjerski cesti pri Sv. Ivanu. (V gimnaziji ter klasičnem in znanstvenem liceju je letos 180 (lijakov, v trgovski akademiji pa 169.) Prvi dan popoldanskega pouka v prostorih trgovske akademije bi moral biti že včeraj popoldne, a ga ni bilo, ker so se dijaki in dijakinje vzdržali pouka v znak protesta proti zavlačevanju pri gradnji nove šolske stavbe, ki se vleče že štiri leta. Protestna stavka, ki so se je udeležili vsi dijaki in dijakinje omenjenih Sol, je potekla mirno in brez vsakega incidenta. Stavkajoči dijaki so se pač zavedali resnosti svoje akcije in so zaprosili tudi za razgovor s predsednikom pokrajinske uprave, da bi mu obrazložili razmere, v katerih se morajo učiti, ter pre-dočili nujnost, da se nova šolska stavba, ki jo gradi pokrajina, čim-prej dokonča. Predsednik pokrajine dr. Delise je včeraj ob 17.30 sprejel osemčlansko dijaško delegacijo, s katero se je razgovarjal dobro uro. Dijaki so mu izročili pismo v slovenščini in italijanščini, v razgovoru, kateremu je prisostvoval tudi inž. Petrossi, ki vodi dela, pa so obširno obrazložili svoue težave in utemeljili zahteve po čimprejšnji dograditvi šole. Dr. Delise je obrazložil težave in zapletljaje pri gradnji šole, dijakom pa je zagotovil, da se bodo višja gimnazija ter klasični in realni licej lahko vselili v nove šolske prostore takoj po božičnih praznikih, trgovska akademija pa v marcu. Pri tem je pripomnil, da bi bilo čez dva tedna lahko na razpolago deset učilnic, toda pouk bi motili delavci, ki morajo še dokončati uradne prostore, stopnišča itd. Dijaki so se takoj strinjali, da bi bil ~ouk v takih pogojih nemogoč. Po končanem razgovoru so se zahvalili za sprejem in zagotovila, dr. Delise pa je dijakom rekel, da so prav naredili, ker so se prišli pogovorit PRISPEVAJTE za OIJAJK0 MATICO I o zadevi na pokrajinsko upravo, ir. jim je priporočil, naj tudi v prihodnosti za rešitev svojih problemov gredo na pristojna mesta. Dijaki in dijakinje gimnazije ter klasičnega in znanstvenega liceja so včeraj začeli prihajati že okrog 13. ure pred šolo pri Sv. Ivanu, kjer bodo dva meseca kot gostie trgovske akademije. Cez dobre četrt. ure so bili zbrani skoraj vsi. Skupina je razdeljevala dijakom in meščanom letake s slovenskim in italijanskim besedilom pisma, ki smo ga objavili v naši včerajšnji številki. Nekoliko pred 14. uro je ravnateljica prof. Abramijeva pozvala dijake, naj gredo k pouku. Nekaj jih' je šlo do šolskih vrat, a so se takoj vrnili in so vsi 9kupaj odšli pred novo šolsko poslopje ob Lonjerski cest', ki ni še dokončano. Tu so ostali dobre pol ure. Na zgradbo so nalepili napise, s katerimi protestirajo proti zavlačevanju in zahtevajo spoštovanje določb posebnega statuta, skupina dijakov pa si je ogledala notranjost zgradbe, da je na lastne oči videla in nato poročala sošolcem, v kakšni fazi, so dela. Malipiero, com. Frandoli za gledališke industrialce, prof. Bisiani za glasbenike in Desenibus za gledališke delavce. Odbor je poveril odbornika Baz-zara, da se udeleži 23. vsedržavnega kongresa «modrega traku«, ki bo v Gorici 5. novembra. Odobren je bil prispevek 6.300.000 lir ustanovi Caccia Burlo Garofolo In urejena namestitev namestitvenega u-rada v prostorih v Ul. Mazzoni, ki so jih dale na razpolago združene bolnišnice do 31. marca 1965. V stanovanju je padei 2rtev nerodnega padca v stanovanju je postal včeraj popoldne 85-letni upokojenec Oreste Estori iz Ul. Fiordallst 12, ki si je pri padcu verjetno zlomil hrbtenico. Ponesrečenca so V*bolnišnici sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Estorija je v bolnišnico spremljal njegov 41-letni sin Otorino, ki je povedal, da se je oče ponesrečil, ko je vstal s po razgovoru tudi načelnik občinskega statističnega oddelka prof. Bonifa-cio, ki je dejansko v tej pripravljalni fazi najbolj važna osebnost, saj leži predvsem na njegovih ramenih celotno zbiranje gradiva, ki ga bo glavni poročevalec uporabil za svoje poročilo ter na osnovi katerega se bo razvila tudi razprava. Pripraviti takšno konferenco, kot so si jo zamislili občinski upravitelji, ni lahka stvar. Govoriti danes o Trstu bi se komu zdelo precej enostavno. V resnici pa je Trst v zadnjih 50 letih doživel velike politične in geopolitične spremembe, ki so pustile na mestnem gospodarskem telesu predvsem negativne posledice. Toda vse to spada v preteklost. Zato bi morala i-meti »gospodarska konferenca za Trst« nalogo, da iz izkušenj v preteklosti ter iz nekaterih pozitivnih pobud na gospodarskem področju v zadnjih letiš, nakaže v splošnih obrisih smernice, po katerih bi se moralo razvijati tržaško gospodarstvo v bodočnosti v okviru dežele, države in splošnega evropskega ter svetovnega gospodarstva. V razgovoru s časnikarji je dr. Gasparo povedal, da so skoraj vse ustanove, podjetja, združenja in o-sebe odgovorile na vprašalne pole, ki jim jih je poslala občinska u-prava v zvezi s prireditvijo konference, kakor tudi v zvezi z vprašanju, ki naj bi se na tej konferenci obravnavala. To dejstvo, je dejal dr. Gasparo, je prvi velik uspeh prirediteljev konference, ker jasno dokazuje, da se vsi pristoj ni krogi in osebnosti, ki se po sredno ali neposredno ukvarjajo z gospodarskim in socialnim razvojem mesta, zavedajo velike pomembnosti tega sestanka. Drugi važen smoter, je dejal odbornik, ki so ga prireditelji konference že sedaj dosegli, je ta, da jim je uspelo že pri zbiranju podatkov načeti razpravo o splošnem, vsedržavnem gospodarskem načrtova nju, v okviru katerega se morajo reševati tudi osnovne gospodarske potrebe mesta. Podatki, ki jih je sedaj občinska uprava zbrala, bodo predstavljali tudi osnovo tistega dela vsedržavnega gospodarskega načrta, ki se bo nanašal na Trstu in tudi na deželo, v kolikor se morata tržaško in obče deželno gospodarstvo izpopolnjevati. Prof. Bonifacio je to gradivo zbiral štiri mesece. Sedaj ga bodo poslali prof. Forteju iz turinske univerze, ki bo imel na konferenci glavno poročilo. Prof. Forte je tudi eden od ožjih sodelavcev vsedržavnega odbora za gospodarsko načrtovanje. Odbornik dr. Gasparo je tudi povedal, da bodo poročilo prof. Forteja še pred konferenco poslali vsem časnikom, u-stanovam, podjetjem in osebam, ki se bodo konference udeležili, da bodo lahko na tej osnovi sestavili svoja poročila za razpravo. Na konferenci ne bo dovoljena improvizirana razprava. Vsak diskutant se bo moral predhodno prijaviti in vložiti predsedstvu konference en izvod svojega poročila. Izbira gradiva, ki ga ima sedaj v rokah tržaška občinska uprava in ki bo služila prof. Forteju za sestavo glavnega poročila, je tako obširna in tako podrobna, da zajema dejansko celotno gospodarsko, socialno, politično, geopolitično, demografsko, delovno in strokovno strukturo mesta, mestih u-stanov, njegove okolice ter njegovega bližnjega in daljnjega zaledja. Naj omenimo samo, da so bili zbrani podatki o trgovskem prometu od leta 1900 do leta 1963, da so bili sestavljeni točni podatki o demografskem gibanju prebivalstva v povojnih letih. Pri tem so že sedaj ugotovili, da je Trst edino mesto v Italiji, ki v povojnih letih stalno beleži negativno naravno demografsko premikanje prebivalstva. Ce bi ne bilo beguncev, bi imel sedaj Trst največ okrog 230.000 prebivalcev, ali več kot 20.000 manj kot v letu 1938. Zaradi sedanjega obsega tržaške pokrajine, ki obstaja dejansko samo kot upravno telo in ne kot zemljepisno - upravno - politični pojem, so prireditelji konference sklenili, da bodo vse primerjave z drugimi italijanskimi kraji delali na osnovi mesta Trsta z mestom in ne na osnovi tržaške pokrajine s pokrajino. Samo tako bodo primerjave o razvoju ali nezadovanju o narodnem dohodku in zaposlenosti, o brezposelnosti in stanovanjskih gradnjah itd. ustrezale dejanskemu stanju. Vzemimo za primer samo tri pokrajine v naši deželi. Trst predstavlja v tržaški pokrajini 91 odstotkov prebivalstva; dve večji mestni središči v goriški po krajini, Gorica in Tržič, predstavljata skupno 50 odstotkov prebivalstva; v videmski pokrajini pa predstavljata Videm in Pordenon skupaj san.a 16 odstotkov prebivalstva celotne videmske pokrajine. To kar smo sedaj omenili so samo drobci ogromnega gradiva, ki bo prišlo v razpravo na bodoči »gospodarski konferenci za Trst«. Želimo torej, da bi bila ta razprava plodna in da bi njeni izsledki dejansko koristili državnim, deželnim in krajevnim upraviteljem v vseh bodočih načrtih m ukrepih za gospodarski razvoj mesta. Darovi in prispevki Namesto cvetja na giob pok, Darija Sosiča daruje prof, Ivo Sosič 5000 Mr za Dijaško Matico. V poča stitev spomina mune Milka Bambiča darujeta družini Cok iz Ul Beato AngeMco 10CO lir za Dijaško'Matico. Polaganje vencev k spomenikom padlih borcev Na dan mrtvih 1. novembra bodo pokrajinska združenja ANPI ANPPIA, FIAP, političnih deportirancev in odporniškega sveta položila vence in cvetje v spomin padlih partizanov in članov odporniškega gibanja k naslednjim spomenikom in ploščam: ob 9.30 k plošči v Ulici Gh»-ga; ob 9.45 k plošči v Ul. D'A*g-glio; ob lO. uri na griču Sv. Justa; ob 10.15 v Rižarni; ob 11. u-n na civilnem pokopališču pri Sv. Ani na polju XX; ob 11.45 na vojaškem pokopališču. Seja tržaškega občinskega odbora Na včerajšnji seji občinskega od bora je župan sporočil, da je ministrstvo za predstave odobrilo 1-menovanja v novi upravni svet gledališča Verdi za razdobje od 1. julija 1964 do 20. junija 1965. Svetu predseduje župan, sestavljajo pa ga ravnatelj dr. Antoničem, za-. delka policije in nekaj minut poz-stopnlki občine Botteri, Cesare ln1 neje jim je že uspelo zasačiti nez- stelje in nerodno zdrsnil na podu. .............................................................miiiiiiii TATVINE NA TEKOČEM TRAKU Med navdušenim objemanjem mu je iz žepa izmaknil denarnico Agenti so spretnega žeparja kmalu staknili in vrnili lastniku denar - Bolničarko je oropal za mesečno plačo Neznani zlikovci, tatovi in vlomilci so se, kot kaže, za stalno preselili v naše mesto. Ni dneva, da ne bi črna kronika poročala o vrstah tatvin in vlomov, tatvin avtomobilov in podobno. Prejšnji teden se je 38-letnemu uradniku Giorgiu Clereanu iz Ul. Galilel 20 pripetil neljub dogodek. Okrog 1.30 ponoči se je na pločniku, pred barom «Ragno d’Oro» v Ul. Oriani, zapletel v pogovor z moškim, ki ga je le na videz poznal. Pri pogovoru se Je neznanec tako razvnel, da je Clereana celo objel. Nato Je vstopil v bar, se zadržal nekaj minut v stranišču ln potem izginil. Clerean je tedaj tudi sam stopil v bar, toda ko je hotel plačati pijačo, se je zavedel, da mu je iz notranjega žepa suknjiča izginila listnica z 80.000 lirami ln čekom za 25.000 lir. Tedaj Je 34-letni Serglo Marcolin s Trga Sv. Jakoba 19, sorodnik upravi t41 jice bara, opozoril Clereana, da mu ja listnico verjetno sunil neznani «prijatelj«. Prihiteli so agenti letečega od- Dijaki pred nedograjenim šolskim poslopjem ob Lonjerski nanca. Bil je 24-letni Ermanno Tont iz Ul. Matteotti 9. Pri njem so agenti našli denar, listnico pa je Tont odvrgel v stranišče, kjer so jo kasneje tudi našli. Tonta, katerega so agenti zasačili tako-rekoč «pri delu«, so odpeljali na kvesturo na zaslišanje. Priznal je, da Je listnico izmaknil Clereanu tedaj ko ga je objel. Pri tem je mislil, da mu bo šlo vse po sreči. Predvčerajšnjim zjutraj med 8. ln 12. uro so neznani tatovi s pomočjo ponarejenih ključev vdrl' v stanovanje 27-letnega Vita Mor tuorija z Istrske ceste 157. Tato' so izkoristili priliko, ko Je bil stanovanje prazno in nemoten prebrskali vse kote. Iz neke skrirri ce so odnesli za 170.000 lir drag cenosti. Lastnik je tatvino prijav na komisariatu pri Sv. Soboti. Na komisariatu pri Sv. Sobo’ je 28-letni uslužbenec prevozniške-ga podjetja «Canova» Bruno So-crate iz Ul. Lonza 3-1 prijavil tatvino dveh škatel z dvanajstimi steklenicami whiskyja in velike platnene ponjave, ki služi za pokrivanje tovora na tovornikih, v skupni vrednosti 80,000 lir. Neznanci so predvčerajšnjim oonoči prišli na dvorišče prevozniškega podjetja v Ul. Flavia 5(1 in odnesli plen z nekega tovornika. Tatovi so v noči med ponedeljkom in torkom obiskali tudi klet pod gostilno Ciacchi v Ul. Flavia 24. Verjetno so se poslužili vozila, saj so odpeljali 75 steklenic raznovrstnih likerjev, predvsem ruma in konjaka. Vlomilci so s silo razbili žabico na vratih ln tako prišli v notranjost. Svoje delo so opravili prav potiho, ker lastnica gostilne Caterina Cenila* por, Ciacchi in tudi njeni sorodniki, ki stanujejo nad gostilno, niso ničesar slišali. Tatvino je na komisariatu pri Sv. Soboti prijavil 40-letni Cendakin zet Aldo Ca-puto in povedal, da so tatovi odnesli za 100 tisoč lir likerjev. Neznani rokohitrc je predvčerajšnjim zjutraj iz torbice 27-let-ne bolničarke Anite Scher iz Ul. Italo Svevo 15 •odščipnll« kuverto, v kateri je hranila svojo mesečno plačo 82.000 lir. Scherova se tatvine sploh ni zavedla, šele ko je stopila na avtobus št. 29 in hotela plačati listek je ugotovila, da je dragocena kuverta izginila. Odšla je na kvesturo, kjer je na letečem oddelku prijavila tatvino. Povedala je, da se je malo prej zadrževala v veleblagovnici «U-pim». Ni izključeno, da je nezna- nec že tam izkoristil njeno nepazljivost. SKGZ PRIREJA ZIMOVANJE ZA OTROKE Slovenska kulturno : gospodarska zveza bo priredila mea božičnimi prazniki od 26. xu. 1964 do 2.1.1965 zimovanje za otroke od 10. do 14. leta starosti. Zimovanje bo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Otroci dobijo v domu lahko na P°sO; do smuči. — Vpisovanje pn SKGZ, Ul. Geppa 9/II. Gledališča VERDI Danes dopoldne se začne pri gajni gledališča razdeljevanje a majskih izkaznic za red A za prostore. V prihodnjih dneh se nadaljev„lo razdeljevanje izkaznic za preostale abonmaje. TEATRO STABILE Danes zaprto. Jutri in v s®*30*-®, 21. uri ter v nedeljo ob 17. u Avditoriju (vhod iz Ul. Tor dena) zadnje predstave «Kom»čn ter Carla Goldonija. Tekst L ut g nari. Režija Eriprando ViscontL ne in kostumi Luca Sabatelh. Donano Saracino. Kritika je ocenila kot najboljši tekst na narodnem dramskem festivalu v netkah. Nazionale 15.30 «La conqulsta VVest« Henry Fonda, Carroll B > Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 15.30 «11 peccaton. __ Excelsior 16.00 «Gli mdiHerenti« Claudia Cardinale Prepovedano mladim. an. Fenice 16.00 »11 oirco e la sua s1 de avventura« Technicolor. Wayne, Claudia Cardinale, Pri ritenski vožnji podrl dva pešca Dva trgovca sta včeraj popoldne postala žrtvi prometne nesreče. Ko sta 42-letni Antonio Pešce lz Ulice Torreblanca 20 in 39-letni Pio Pl schiutta iz Gorice, Trg Vittorla 46 hotela prečkati ulico na vogalu Ul Fllzi in Ul. Torrebianca, ju je i avtom TS 50577 podrl 24-letni Ser-gio Fontanot iz Milj, Zindis 157, ki se je tedaj začel ritenski premikati. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Pešce se bo moral zdraviti 40 dri! ker si je pri nesreči izvinil levi gleženj 1n si verjetno poškodoval kost, Pi-schiutta pa bo okreval v enem mesecu. Pri nesreči sl je verjetno zlomil levo lopatico. Izlet SPDT na Štajersko la Kor« iko. V dneh 3, In 4. nov. odhod pr* ko Slovenjgradca v Dravograd In mimo Raven, domovine In groba Prežihovega Vorauca, v Mežico ln Črno. Vpisovanje le do 30, 10. kot običajno v Ul. Geppa 9. Grattacielo 15.30 «La notte df11’'®"' na« Richard Burton, Ava Gar ’ Deborah Kerr, Sue Lyon PreP dano mladini. Alabarda 16.30 »I manlaci« Baroa« Steele, VValter Chiari, Enrl“ ,ni ria Salerno. Prepovedano mla • Filodrammatico 16.30 «Sexy a *am Technicolor. Prepovedano mla • Aurora 16.30 »Marnie« Prepoved mladim uoj Cristallo 16.30 «La signora e i mariti« Technicolor. Shirley Laine, Paul Newman. Robert w Capitol 16.00 «11 gaucho« ’Tecf"?!!’£ lor. Vittorio Gassman, Amedeo n« žari, Silvana Pampanini. , Garibaldi 16 00 »I conquistaton u l’uranio» Denis Morgan, Pat Medina. . j0, Impero 16.30 »La vergine in colteg Moderno 16.00 «A0O7 dalla Rus con amore« .Technicolor. Sean nery, Daniela B’anehi. Astra 16.30 «Col ferro e col fu° Astoria Danes počitek. . , . Abbazia 16.00 «11 territorio del rilegge« Technicolor. John Ire Joanne Dru r inj Ideale 16.00 »Scacco alla follia« u Jurgens, . ». Skedenj 16.00 »Uno strano tipos driano Celentano, Mali oglasi PODI m pokrivala za PuBe. J^ge ge In sintetične preproge za n ^ iz plastike, gume, Mouuette m ne. raklon Beneške zavese (tende . z:auej po meri, zastori Cin* p. tex, prevleke iz plastike A. • ITALPLAST - Tri Ospedale »h Tel. 95-919. , DAHVV1L — Plazza S. Glovaool H, Dobite ure. različne predmete j. rila — natančna in vestna P P la ur in zlatnine. «r- DOBITE različne štedilnike n» va in premog, na plin iD el , na različne peči, trajno iore”. ...nige kerosen, pralne rtroje in “la .og0. najboljših znamk. plaC1,0_Ip0r» tu,b toru, tudi na obroke PR* , jo, BRUSINI, Trst, Ul. C. BaUlSti sc Tel. 29041. AVTOMOBILE nove za v»e' Hillman — Sunbream pr0° i.enic. obroke z menicami ali brez Via Geppa 12. Tel. 28-760. ISCEM RESNO ZENSKO za eno u bo, za vsa hišna dela. Našlo pravi lista. UOJ ST V A. SMRTI IN *’oK°^Kra. Dne 28. oktobra se je v Trst“seP. dilo 21 otrok, umrlo pa Je u0te(' UMRLI SO: 68-letn! Gluho ^ 55-letm Angelo Tenente, 70"le HoZitiar tesco Sponza, 72-letna Anna ^aver vd. Jaklič, 76-lctna Antonia vet)jer por. Bearco, 73-letna |Job^rtaetli podpor. Batti, 70-letna Iside Ba v(ji Bilisco. 51-letna Luig a Germ'« pjni Gregoricchio, 57-1 etn i Guno gcarsU 83-lrtna ltalla Fi angini vd vd> 89-letna Elvira Tjader-LIljen1 Dovls. ---------------- „ DNEVNA SLUŽBA LEKAH« (26. 10. - *• .1. iNAM A‘ Crevato, Ul. Koma 15, teIT,Br* Cammello. Drevored XX. .... 4.1; 4. Alla Maddalena, Istrska u* dr. Codermatz, Ul. Tor o. p|Zzdl' dr. Gmelner. Ul Gluha prendinl> Clgnola, Korzo ltalla 14; f rr* Ul. T. Vecelllo 24; SerravaU®. Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKA« (20. 10. - 1. >*•» plzzdl- Dr. Gmelner, Ul. Gluha **• efl(jinb Clgnola, Korzo ltalla *<; . ir* Ul. T. Vecelllo 24; Serravaho. Cavana 1, ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK ELEGANTNI ČEVLJI ZIMSKI ČEVLJI mili MODA r TRGOVINI ČEVLJEV TRST, VIA G. GALLINA dobite najlepie in najbolj uspele modele UNIVERSALTECNICA RAMO • TELEVIZORJI - ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI Superavtomatičnl pralni stroji CANDT — REX — Izredne cene aa Uvoz Dostava na dom brez posebnih izvoznih sito* v vse predele JugozUvlje UNIVERSALTECNICA trieste - t»sI; Como Garibaldi M. • — M 41X41 Ul Trg Goldoni **- STANJE CESTNEGA OMREŽJA V FURLANIJI-JUUJSKI KRAJINI Važnost avtoceste Trst-Benetke v strukturi cestnega omrežja dežele V tržaškigoriški in videmski pokrajini je sedaj 400 km državnih cest (ANA5), 1537 km pokrajinskih in 3537 km medkrajevnih občinskih cest Cestno omrežje zavzema v sodobnem gospodarstvu vedno večji pomen. Razvoj industrije, trgovine, industrializiranega kmetijstva, turizma in mednarodnega cestnega prometa zahteva čedalje večje investicije za gradnjo cest prvega, drugega in tudi tretjega razreda. Gospodarska dinamika se danes ne ustavlja več samo ob robu velikih cest, rek in železnic, širi se tudi v bolj zakotne in oddaljene kraje, zaradi česar tak razvoj zahteva tudi tako imenovane industrijske ceste in železniške proge. Zato postaja sedaj razvoj, odnosno razširitev cestnega omrežja ena glavnih postavk v izdatkih državnih, pokrajinskih in občinskih uprav. Ob vsakem kongresu, na katerem se zberejo industrije!, trgovci, javni Upravitelji ali turistični operaterji, nujno pride na dnevni red kot ena glavnih točk razprave vprašanje cestnega omrežja. To vprašanje pa se posebno velja za našo deželo, za tržaško, goriško in videmsko pokrajino ne vojne je železnica v Italiji še vedno gospodovala v kopnem prometu. Od leta 1938 do sedaj pa so se časi popolnoma spremenili in avtomobilski promet je dosegel nepričakovan razvoj. Od omenjenega leta do danes se je na primer železniški potniški promet, izražen v milijonih potnikov na kilometer, povečal za skoraj trikrat, avtomobilski pa za dvanajstkrat. Isto velja tudi za prevoz blaga po železnici odnosno po cesti. Samo iz teh dveh številk je razviden ogromen pomen cestnega omrežja v sedanjem gospodarskem in socialnem razvoju. Zato bo zanimivo vedeti, kakšno je stanje cest v naši deželi. Omrežje državnih cest (ANAS) meri sedaj 400 km; pokrajinskih cest pa: v tržaški pokrajini 103 km, goriški 134 km. videmski 1300 km, skupno torej 1537 km pokrajinskih cest. V dokaj dobrem stanju so medkrajevne občinske ceste, ki v tržaški pokrajini merijo 268 km, v goriški 441 km, v videmski pa 2728 Do pred začetkom druge svetov- . Hnillllliitiailliiiii,II M,|,|IIim||tnl||,|| 1111,1,1,1111,11,1,1111,1,Iimti 1)11,111 l|||t„l,„|||||„||IIIiitliiiinH,1,1111,11 PREJŠNJO NEDELJO PRI CERKNEM Tragična smrt Tržačanke v soteski bolnišnice «Franja» Padla je s steze v globok tolmun pod slapom in utonila - Kaj Je žensko gnalo v sotesko kljub opozorilom čuvaja, da je prehod zaradi narastlega potoka nevaren? V nedeljo 25. t.m. se je pripetila smrtna nesreča v znani partizanski bolnišnici «Franja» pri Cerknem, katere žrtev je postala 48-letna Ol ga Vecchietti iz Trsta. Skupina tržaških izletnikov se je najprej Ustavila na kosilu v Idriji, nato pa Je kljub skrajno slabemu vremenu nadaljevala pot v «Franjo» pri Cerknem. Čuvaj bolnišnice je popolnoma pravilno ukinil obiske, ker je medtem voda v soteski Pasice naglo naraščala. Obiskovalci bi se nam-feč na 8 m dolgem delu poti, kjer se najbolj približa voda, zmočili uo kolen. Voda je tudi že pljuskala Preko mostičkov, poleg tega pa se Je čuvaj tudi bal padajočega kajenja z obeh strmin, ki obdajajo sotesko. Proti tej nevarnosti so sicer obiskovalci zavarovani z močnimi mrežami, ki so razpete v Pobočjih, v tako hudem dežju pa Je vedno možnost, da prileti kak kamen tudi na stezo. Obiskovalcem je bilo tudi žal, ker so se morali obrniti tik pred ciljem in so pravilno razumeli položaj, le imenovana vdova po padlem partizanu je vztrajata,-da W>če v bolnišnico. Od tega sklepSPje niso mogli odvrniti niti ostali izletniki. v sotesko je odšla sama. Ker se *elo dolgo ni vrnila, so jo šli iskat, našli pa so jo mrtvo v tolmunu P°<1 največjim slapom v tistem uelu, ki je zaprt z železnimi vrati. Uradna komisija ni mogla točno rekonstruirati poteka tragičnega dogodka niti tega, kaj je s tako silo gnalo žensko v nevarnost, ker je Oež izpral vse sledove. Najbolj verjetna je verzija, da je poskušala Preplezati zaprta vrata na desni strani, ki pa so zavarovana še s Posebnimi železnimi ovirami. Verjetno je torej, da je spodrsnila n® mokri skali in padla z višine kakih 5 metrov v tolmun pod slapom. Točen potek dogodka pa je pokojnica odnesla s seboj v grob. Naj še omenimo, da je mestni muzej v Idriji, ki upravlja objekt, Prav letos obnovil vse železne ograja ln vrvi ter napeljal še preko 400 metrov novih, tako da je obisk "Franje# v normalnih prilikah popolnoma varen. Objekt je imel letos že preko 20.000 obiskovalcev, med njimi preko 2.000 iz Italije. S. L. o Po stopnicah je padla .. ®1-letna gospodinja Nivla Dobril-‘‘ vd. Ullvi iz CJ1. Udlne 21 se je 'CoraJ ponesrečila na stopnicah banji'-' «d’America e d’Italia» v Ulica *wma 7. Ko je stopala navzdol, je nrK?i no zdrsnila ter se pri padcu Pobila p0 zatilju in levem sencu. £ rešilnim avtom so Jo odpeljali v oointšnlco, kjer se bo morala na levroklrurškem oddelku zdraviti 10 Z vespo v avto Na Trgu Libertš na vogalu Ul. ynega je včeraj popoldne prišlo do ®nja med vespo in avtom. Pro-j.Barkovljam je vozil vespo TS :*‘52 35-letnl Francesco Leone iz £*• Revoitella 73, ki je trčil v av-™ TS 60731, katerega Je z obrežja vozll 45-letni Angelo Privtlegi iz ji*- Colautti 12. Zaradi trčenja se J* Leone prevrnil in si pri padcu polomil desna rebra. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni. Z lambreto v žensko Na otorinolanngoiatrični oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli 57-letno Giovanno Depangher z Opčin, Ul. San Marko 5, ki si je zlomila nosno kost, se pobila po spodnjih dlesnih in levem kolenu. Ko je Depangherjeva hotela prečkati Ul. Beccaria izven prehoda za pešce, jo je z lambreto TS 32466 podrl 18-letni Radivoj Vižintin iz Zgonika 57, ki je vozil proti Ul. Coroneo. km, skupno torej 3537 km. Pri tem pa niso upoštevane krajevne občinske ceste zlasti hribovskih predelov, ki so v veliki meri v slabem stanju, morda prav zato, ker ne služijo nobeni »gospodarski e-noti», kot se o tem izražajo strokovnjaki, in služijo v glavnem le krajevnim potrebam. Med cestami ANAS in avto cestami ter cestami drugega in tretjega razreda, se pravi pokrajinskimi in občinskimi, je v naši deželi velika razlika. Omrežje prvih je v primerjavi s celotnim zemljiškim obsegom dežele, številom prebivalstva in narodnim dohodkom znatno pod vsedržavnim povprečjem in celo pod povprečjem najboli go-snodarsko zaostalih dežel v Italiji. To dejstvo je ena glavnih posledic počasnega gospodarskega razvoja dežele ter izoliranosti treh obmejnih pokrajin od ostalega državnega telesa. Omrežie* in stanje pokrajinskih ter medkrajevnih občinskih cest na sta sorazmerno z vsedržavnim po-vnrečiem mnogo na boljšem ter se približujeta novprečju najbolj razvitih dežel. Zato bo treba v prihodnosti naivečji del finančnih naporov usmeriti v gradnjo in izboljšanje državnih cest C AN AS in avto cest), da bodo lahko kos tudi vedno večjim zahtevam tujega avtomobilskega prometa. Omrežie avto cest v Italiji se je v povojnih letih znatno povečalo. Na žalost pa so ostale naše tri pokrajine popolnoma odrezane od tega omrežja, ki se dejansko zaklju-. čuje v Mestrah. Zato je bilo nujno, začeti graditi novo avto cesto Trst-Benetke z odcepkom proti Vidmu. Ta avto cesta, ki je sedaj v gradnji, ni samo velikega vsedržavnega; pomena, ker bo vezala Trst, Gorico in Videm z ostalim italijanskim omrežjem avto cest in tako prispevala k pospešitvi gospodarskega in turističnega razvoja Furlanije-Julij-ske krajine, ampak je tudi velikega mednarodnega pomena. Povezovala bo Trst in Benetke odnosno celotni zgornji Jadran z avstrijskim in jugoslovanskim omrežjem avto cest, s čimer se bo celotno italijansko cestno omrežje povezalo z omrežjem obeh sosednih držav. Ta nova avto cesta bi morala po dosedanjih predračunih stati okrog 30 milijard lir, od katerih bo 8.5 milijarde lir prispevala državna u-prava, vse ostalo pa bodo krili predvsem s posojili, za katera jamčijo krajevne uprave, članice družbe »Autovie Venete«. ZA 0MIUENJE TEKSTILNE KRIZE Sindikati še niso obveščeni o izidu milanskih pogovorov Predlog sindikatov sta zagovarjala župan in pokrajinski predsednik - Zanimanje deželnega odbornika Marpillera V zvezi s krizo v tekstilnem sektorju sta v ponedeljek odšla v Milan, na predlog prefekture, župau Gallarotti in pokrajinski predsednik Chientarolli, da bi lastnika go-riškega tekstilnega obrata Togniel-lo prepričala o upravičenosti predloga sindikalnih organizacij, naj se namesto suspenzije in odpustov uvedejo tedenske 24-urne izmene z izpopolnitvijo prejemkov iz sklada dopolnilne blagajne. Prefektura je namreč uvidela umestnost sindikalnega predloga ter ga podprla, Do pozne ure sindikalne organizacije niso prejele nobenega uradnega sporočila o izidu milanskih pogovorov. V nekaterih sindikalnih krogih niso zadovoljni z odlašanjem pri iskanju predlagane rešitve, ker čas v tem primeru dela v korist lastnika. Podjetje namreč medtem sestavlja seznam oseb, ki naj bi prišle v poštev za suspenzijo, .Objava tega seznama oseb pa bi bistveno zmanjšala borbeno razpoloženje kategorije, da se izsili uresnii čitev sindikalnega predloga; Razumljivo je, da poleg . predstavnikov sindikalnih organizacij tudi same tekstilne delavke nestrpno pričakujejo, kaj bo Togniella odgovoril županu in pokrajinskemu predsedniku. Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Gorici je včeraj obiskal deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpill^ro, Sestal se je s predstavniki pokrajinske uprave, goriške občinske u-prave in Trgovinske zbornice, dalje z ravnateljem Cotoriificio frie-stino ter predsednikom in ravnateljem Zveze industrijcev. Namen sestanka je bil zbrati vse podatke o dejavnosti krajevnih ustanov v zvezi s krizo v tekstilnem sektorju na Goriškem. Odbornik je obljubil svoje posredovanje pri deželnih in osrednjih organih oblasti kakor tudi pri ge- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiniiimiiiiiHiiiHHivniiiiiiiiiiiiiiiMiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tihotapska trojka iz «Sacchette» obsojena na zaporne in denarne kazni Prizivni sodniki so dali prav tožilcu in obtožencema, katerima so priznali splošne olajševalne okoliščine Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli) se je včeraj zaključila obravnava proti 41-letnemu Arediu Perentinu iz Ul. Androna S. Tecla 14, 24-letnemu Luciu Baldinu z Istrske ceste 1, 30-letnemu Angelu Lubiani z Obale Grumula 6 ter Giuseppu Marconu iz Ul. Androna di Romagna 1. Kot smo že poročali pred nekaj dnevi, so bili vsi štirje obtoženi, da. so vtihotapili v državo, aii pa vsaj posredovali, večje količine inozemskih cigaret. Kazensko sodišče Je včeraj razsojalo v zvezi s temi obtožbami. Za krive je spoznalo Perentina, Baldina in Marcona. Priznalo je splošne olajševalne okoliščine samo Perentinu, katerega je obsodilo na 20 dni zapora ter na 851.000 lir globe. Kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Z Bal-dinom in Marconom pa so bili sodniki znatno strožji. Prvega so obsodili na 3 mesece in 15 dni zapora ter na 19.300.000 lir globe, a Marconu so prisodili 4 mesece zapora in 20.140.000 lir globe. Sreča se je kolikor toliko nasmehnila le Lubiani, katerega so sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Pripomniti je treba, da je Lubia-na vedno zanikal, da bi se bil udeležil tihotapskega podviga. Trdil je, da Je bil tistega dne v Gradežu (kar bi lahko potrdile nekatere priče) ter da torej ni mogel istočasno sodelovati pri tihotapljenju cigaret v «Sacchetti». Na začetku obravnave pred nekaj dnevi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Perentina na 2 meseca zapora in 2 milijona lir globe ter 100.000 lir globe zaradi prekrška v zvezi z IGE. Baldina bi morali obsoditi na 3 mesece in 15 dni zapora ter 18 milijonov lir globe. Prišteti pa bi še morali 1 KIHO «1 KIS» PBOSEK predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 19.30 uri dramatičen Paramount film; lllcrtf* m uti o (NORO MORJE) Igrata: GINA LOLLOBRIGIDA — YEAN PAUL BELMONDO Tonem nmrmuk predvaja danes, 29. t. m. ob 18. uri film Yvone De Carlo: Totalscope Eastmancolor TENTAZIONIPROIBITE (Prepovedane skirinjave) Film za moške, ki zabava ženske Mladini pod 18. Irtom vstop prepovedan mesec in 10 dni zapora ter 50.000 lir globe in 1 milijon 400.000 lir globe zaradi IGE. Lubiani bi morali prisoditi 2 meseca in 20 dni zapora, 2 milijona in 800.000 lir globe ter 1,6 milijona lir globe zaradi IGE. Končno bi morali obso-biti Marcona' na 4 mesece in 15 dni zapora, na 24 milijonov lir in na 1,8 milijona lir globe zaradi IGE. O tihotapskem podvigu, ki je pripeljal četvorico pred sodnike, smo obširno poročali že pred nekaj dnevi. Gre za dogodek, ki se je odigral ponoči med 23. in 24. julijem lani v «Sacchetti». • * * Pred prizivnim sodiščem (predsednik Cinelli, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Redi in Pa-dovani) sta se morala zagovarjati 20-letni Bruno Kraljevich iz Cre-mone (v našem mestu si je mladenič Izbral za svoje pravno bivališče poslopje št. 394 na Lonjerski cesti) ter 19-letni Remigio Buse-chian (po rodu Iz Kopra), ki stanuje v Ul. I. Svevo 15. Policijske oblasti so obtožile oba, da sta ponoči med 29. ln 30. aprilom letos ukradla avto fiat 1500, ki je last Alberta Alkalaya. Kako sta vdrla v avto, ki je bil zaklenjen je ostalo vedno zavito v meglo. Obtožnica Je sicer trdila, da sta s silo ooprla stransko okno avtomobila ln nato še vrata. Ker nista imela startnega ključa, sta potrgala električne žtce, jih povezala in tako pognala motor. Gotovo pa je, da sta se mladeniča nato odpeljala proti Milanu. Nekaj dni pozneje ju je v bližini Desenzana ustavil neki agent prometne policije, toda Kraljevich, ki jo upravljal vozilo, se ni zmenil za poziv (pripomniti Je treba, da ni imel vozniškega dovoljenja) ter Je skušal zbežati. Sreča pa mu ni bila mlia, ker je naletel na dolgo kolono stoječih vozil. Mladeniča sta se skušala rešiti z begom, toda policisti so ju Kriialu prijeli. Nekaj dni pozneje so ugotovili, da je bil avto, s katerim sta se peljala, u-t kraden v Trstu. Zato so ju prepeljali v naše mesto, kjer so ju prijavili sodnljskim oblastem. Kazensko sodišče je 30. junija letos spoznalo oba za kriva tatvine! ter posesti nedovoljenega orožja (Slo Je pravzaprav za en nož ter za gorjačo). Kraljevich pa se Je moral, zagovarjati tudi zaradi upravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Sodniki so obsodili Kra-ljevlcha na 2 leti zapora ter na 90 tisoč globe zaradi tatvine. Poleg tega so mu prisodili še 5 mesecev zapora In 20.00 lir denarne kazni' zaradi drugih prekrškov. Busechia-nu pa so prisodili isto zaporno uv denarno kazen zaradi tatvine, a 1 mesec pripora zaradi drugih prekrškov. Proti razsodbi sta se pritožila javni tožilec in Kraljevich. Prvi je menil, da bi morali prvostopni sodniki upoštevali tudi obtežilno okoliščino, da sta se tatova polastila nekega predmeta, k! ga Je lastnik pustil na ulici v dobri veri, da se ga pošteno občinstvo ne bo dotaknilo. Javni tožilec je še menil, da bi morali sodniki i prištevati obtežil-no okoliščino, ter ključavnice večine avtomobilov ne predstavljalo ne- ke resne ovire za Izkušene tatove. Kraljevich pa Je s svoje strani prosil sodnike, naj mu prizanesejo, ker še ni bil nikoli kaznovan. Zato je zahteval, naj se mu prizna pravico do splošnih olajševalnih okoliščin. Na razpravi je javni tožilec zahteval naj sodniki obsodijo vsakega na 3 leta zapora iri 80.000 lir globe. Prizivni sodniki so razsodili salomonsko: priznali so. da je imel tožilec prav, ko je zahteval določeno ofcteževalno okoliščino, toda tudi obtožencema so priznali pravico do splošnih olajševalnih okoliščin. Rezultat: 2 leti zapora in 60.000 lir globe, se pravi 30.000 lir manj kot Veleposlanik Ouaroni ,.. na razstavi na Montcbellu V prvih dveh dneh si je razstavo «Trst 1954-64: 10 let delan ogledalo veliko število meščanov. Včeraj sta si razstavo ogledala tudi veleposlanik Quaronl, predsednik RAI-TV in upravni delegat inž. Rodinč v spremstvu ravnatelja tržaškega sedeža RAI-TV inž. Can-dussija. Razstavo Je gostom razložil predsednik Centra za gospodarski razvoj Trsta Padoa. O 10-letnl vlogi vladnega generalnega komisariata za gospodarski razvoj Trsta bo v petek ob 19. uri na razstavišču tiskovna konferenca, na kateri bo poročal predstavnik kabineta vladnega komisarja dr. Claurio Gelati. neralnem ravnateljstvu v Milanu šanja. Nato je seznanil odbornike ter izrazil svojo popolno solidarnost s prizadetimi delavkami. Seja pokrajinskega odbora Na zadnji seji pokrajinskega odbora je bilo vprašanje posredovanja v Milanu za rešitev tekstilne krize v Gorici osrednji predmet diskusije. Predsednik dr. Chientarolli je poročal o namenu svojega potovanja v Rim, da doseže zadovoljivo rešitev tega vpra- z zaporo pokrajinske ceste Bračan-Dolenje-Memik, kjer je narasla reka odtrgala del asfaltne ceste. Skoda je vsekakor precejšnja. Poročal je tudi o ureditvi ceste od križišča v Angorisu do Medee in Ver-se ter o drugih vprašanjih upravnega značaja. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17 stopinj ob 14. uri, najnižjo 11,8 stopinje ob 1.30 ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov, dežja je padlo 1,8 mm. HVALEŽNOST LJUDSTVA NE BO PRENEHALA Venci na grobove padlih partizanov Svečanost na glavnem pokopališču in v Števerjanu Tudi ob letošnjem prvem novembru, dnevu mrtvih, se bodo organizacije bivših partizanov spomnile svojih padlih ter jih počastile s priložnostnimi svečanostmi. Osrednja svečanost bo na glavnem pokopališču ob mirenski cesti, kjer bodo položile vence organizacije bivših partizanov, Slovenske kulturno gospodarske zveze in druge organizacije. Polagatelji vencev se bodo ob 10. uri zbrali na trgu v štandrežu, od koder se bodo odpeljali na pokopališče. števerjansko prosvetno društvo kakor tudi bivši partizani bodo sodelovali na spominskih svečanostih ob dnevu mrtvih tako pri spomeniku v števerjanu kakor tudi v Gonjačah. Položili bodo vence, pevski zbor pa bo na obeh krajih pel ža-lostinke. Spominu padlih borcev se bodo oddolžili tudi v diugih slovenskih vaseh in občinah, , . •; Neznanec odvil z vozila zadnji kolesi Trgovec z jestvinami 80-letnl Leone Blasi iz Ul. Angioliaa 11 v So- rici je včeraj zjutraj prišel iz hiše ter nameraval stopiti v avtomobil, ki ga je prejšnio noč pustil pred svojo hišo. Z velikim presenečenjem pa je ugotovil, da vozilu manjkata obe zadnji kolesi. Takoj mu Je bilo jasno, da mu Je kclesl ponoči nekdo Izmaknil. Namesto koles Je pustil na vsaki strani pri ublaževalcih po dve opeki, ki ju je podložil, da Je kolesi mogel odviti, škodo, ki Jo Je utrpel, je Blasi včeraj prijavil na kvesturi, ki je že uvedla preiskavo, da bi storilcem prišla na sled. VERDI. 17.00: «11 re delle corsen, J. Gabin in M. Robinson. Francoski kinemaskopski črnobeli film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «Le piu belle truffe del mondon, G. P. Cassel, C. De-neuve in G. Giorgelli. Francosko-ital. film; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO: Ponovna otvo- ritev Jutri, 30. t. m. ob 16. uri. Na programu bo film «La mia slgnofan. A. Sordi in Silvana Mangano. V1TTORIA. 17.15: «Lemy Gautlon — operazione dollari#, E. Costan tlne in N. Gray. Francoski črno-beli film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «La doppla vita d‘l Dan Craign, A. Finney in S. Hamphirc. Črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepove dan. Zadnja predstava ob 21.30. Gorice kot zastopnik predsednika, več pokrajinskih odbornikov in svetovalcev, razni drugi civilni in vojaški predstavniki ter zastopniki Veneta Costruzioni iz Trsta in drugih gradbenih podjetij itd. Gostje so si najprej ogledali maketo južnega dela letališča, ki je za sedaj v gradnji in kjer med drugim gradijo glavno poslopje letališča po staje. Potem .-o odšli na glavno vzletno stezo, ki jr gradijo na severnem delu letališča in ki je do sedaj izdelana v dolžini okrog 800 metrov. Do spomladi računajo, da bodo z državnim prispevkom, ki je sedaj zagotovljen, dogradili še 800 metrov, kar je dovolj ;.a potrebe letal tipa Foker, ki opravljajo sedaj letalsko službo na progi Ronke-Benetke-Rim Povedali so nam tudi. da se je država obvezala ponaljšati progo do 2200 metrov, kar omogoči pristajanje tudi največjih letal. Sedaj se pri vzletu ln pristajanju letal poslužujejo začasne 1126 metrov dolge vzletne steze z metalno mrežo, ki omogoča uporabo letališča tudi v deževnem vremenu, ko je tam blato: Kar se tiče odkupa zemljišča so graditelji doslej prevzeli okrog 19 ha ravninske, povečini plodne zemlje; v bližnjih mesecih bo letališče zajelo še okrog 20 ha tako da bodo skupaj odvzeli okrog 40 ha zemljišča. Pri odkupu Je obljubljeno, da bodo upoštevali realno vrednost zemljišča ter da se cena vrti okrog 1,2 do 1,7 milijona lir za hektar. To pomeni, da boao za odkup vsega zemljišča potrošili okrog 60 milijonov lir, kar pač pri tolikih izdatkih ne bo predstavljalo posebno težkega bremena DEŽURNA LEKARNA Danes vaa dan ta ponoči Je odprta » Gorici lekarna CR1STOFO-I.ETTI na Travniku, telefon 29-72 plačan račun za nakup, s potrdilom da gre za nakup kontroliranih domačih semen. Prispevek velja za nakup semena paradižnika, solate, cvetače, fižola v stročju, graha in špinače. Za vsako sorto sme prosilec navesti največ tri vrste. Državni prispevek znaša polovico nabavne cene do največjega zneska po 5000 lir za vsako vrsto semena za neposredne obdelovalne in po 2500 lir za spolovinarje. Ker gre za proizvodnjo zelenjave za prodajo, se ne bo upoštevalo nakupov semena izpod 5000 lir. Pokrajinsko nadzorništvo bo e-ventualno izvedlo tudi kontrolna preglede na posevkih s tako nakupljenim semenom. Potrebne obrazce za prošnje lahko dobijo prosilci tudi pri dobaviteljih semena in pri podružnici kmetijskega nad-zomištva v Ronkah. Tu naj ugotovimo, da medtem ko pristojno ministrstvo daje prispevek za nadaljnji razvoj pridelovanja zelenjave za oskrbo mestnih tržišč, pa je občinska uprava v Gorici pripravila urbanistični načrt, katerega izvedba bi pomenila uničenje najboljših zelenjadnih vrtov v goriški občini, to je v štandrežu. Avtobusni islel «Donm» na športni teden v Trstu Športno društvo Dom pripravlja za sredo 4 novembra, enodnevni avtobusni izlet na zaključek športnega tedna, ki ga v Trstu na stadionu «Prvi maj# prireja športno združenje «Bori>. Prijave sprejema-jo Nadja Gravnar v Dijaškem domu, Tatjana Šuligoj v štandrežu ter na sedežu SPZ v Gorici, Asco-lijeva ulica 1, tel. 24-95. Vožnja v obe smeri s kosilom stane 1.000 lir. Vse ostale podrobnosti bodo prire. ditelji pravočasno sporočili po časopisu. Vpisovanje se zaključi 29. oktobra. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiii Vrtalna naprava na Krasu Na cesti med Doberdobom in Poljanami je že več dni v pogonu vrtalna naprava dnižbe AGIP, ki proučuje sestavo Kraških tal. Med prebivalstvom so se razširile govorice, da skupina išče nafto. Vse kaže, da je ta trditev tz trte izvita, ker vrtalna naprava ni tako velika in močna, da bi mogla prodreti s svojimi svedri globlje v zemeljsko skor* jo. Njena sposobnost vrtanja v globino je precej omejena: doseže globino komaj kakšnih 200 metrov. Zaradi tega obstaja le možnost, da delavci ob sodelovanju strokovnjakov preiskujejo zemeljske plasti, da bi ugotovili njihov sestav S Krasa pošljejo v Milan vzorce materiala, ki ga izkopljejo vsan meter, da bi geologi mogli sestaviti točno sliko našega podzemlja. Vse kaže, da je le-to precej ravno ln da so tudi količine mangana, ki so ga menda našli tako skromne, da ne pridejo v poštev za izkoriščanje. Vsekakor pa je sedanje vrtanje velikega pomena, ker je menda prvi primer resnega ugotavljanja sestave kriškega (lodzemlja. Delavci, ki upravljajo vrtalno garnituro, so doslej zvrtali več lukenj. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — .. .....• 1....." J11""".'" iESiHi mMM H’""'iiiTWTi^i''nMwnB.... ..... i .....iR'^Tr"WTraM......... 1 #_J te lii > Odbojkarji v borbi za točke Košarkarji pod koši PETI DAH 7. SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA Cankar, Barkovlje Škamperle in Dom v polfinalu ODBOJKA V polfinale odbojkarskega turnirja slovenskega športnega tedna, ki bo v petek, so se uvrstile šestorke Cankarja, Barkovelj, Skam-perla in goriškega Doma. Te ekipe so sinoči nastopile v izločilnem delu turnirja, katerega so zmagovito zaključile. Sinočnji večer je bil precej živahen, posebno po zaslugi osmih ali desetih Goričanov, ki so rojake na igrišču spodbujali -------------- vsemi mogočimi in nemogočimi glasbili in naravnost oglošujočimi sredstvi. Njihovo navdušenje je doseglo višek, ko je ekipa Doma premagala drugo moštvo šentjakobskega prosvetnega društva. Prvo tekmo sporeda niso igrali, ker je manjkala ekipa RMV. Drugi dvoboj je bil nezanimiv in je potekal v znamenju premoči Goričanov. Bolj živahno je bilo v tekmi Škamperle . Galeb. Gojenci tržaškega dijaškega doma so se kmalu otresli bojazni pred bolj izkušenimi Svetoivančani, ki so imeli svojih vrstah igralce Bora in se vneto borili za vsako žogo. Na zmago res niso mislili, a mladim odbojkarjem Galeba je treba priznati, da so se izvrstno borili in so pomanjkljivo tehniko nadomestili z izredno voljo in vztrajnostjo. Najbolj se je zavlekla zadnja tekma večera med Barkovljami in Dijaškim domom iz Gorice. Tržačani so že krepko vodili, vendar so jih Goričani presenetili in jim odvzeli prvi set. V drugem so se Barkovljani zbrali in so po začetnih težkočah začeli diktirati tempo igre ter Goričane spravuli neusmiljeno na kolena. Isto se je dogajalo v zadnjem nizu, ko so se gostje zaradi utrujenosti le tu pa tam uspešno upirali. Izidi: ŠKAMPERLE - RMV 2:0 (p. f.) CANKAR A . JADRAN A 2:0 (15:6, 15:9) DOM (Gorica) . CANKAR B 2:0 (15:8, 15:7) ŠKAMPERLE - GALEB 2:0 (15:6, 15:12) BARKOVLJE - DIJAŠKI DOM (Go. rica) 2:1 (12:15, 15:6, 15:6) V petek bo polfinale po naslednjem razporedu: ob 21. CANKAR A . BARKOVLJE ob 21.30 ŠKAMPERLE - DOM (Gorica). PO ZAKLJUČKU XVIII. OLIMPIJSKIH IGER Vidno napredovanje Američanov in nerazumljivo nazadovanje SZ Precejšnji napredek, posebno v telovadbi, Japoncev ZAČASNA LESTVICA (po točkah) 1. 2. 3. 4. 5. ŠKAMPERLE Cankar RMV Breg Dom Rojan 6. Rocol 7. Kras 45 točk 35 8 6 5 2 1 TOKIO, 28. -- XVIII. olimpijske igre so končane. Z drogov so spustili zastave udeležencev, atleti so se vrnili domov in Tokio je ostalo prazno mesto. Letošnje olimpijske igre so prinesle nekaj izrednih rezultatov. Začnimo pri atletiki, kjer so Američani s 14 zlatimi kolaj-nimi obnovili premoč iz Melbourna. Sovjetska zveza, ki je bila vedno najresnejša tekmica ZDA, je tokrat zaostala in je osvojila le 5 zla- SPORED DANES ob 20.30 namizni tenis za moške JETRI ob 21. uri odbojka V SOBOTO ob 20. uri otvoritev razstav ob 20.30 namizni tenis za mladince V NEDELJO ob 8.30 atletika ob 14.30 košarka in namizni tenis za ženske V PONEDELJEK, STRELJANJE L. Kovačič prvi z novim rekordom Zaradi izrednega števila prijavljenih za streljanje z zračno puško se je torkovo tekmovanje zavleklo do dveh ur po polnoči. Borba je bila do zadnjega strela izredno ostra in šele, ko so prireditelji zaključili naporni večer, je v lestvi-ci izstopil član škamperla Lucijan Kovačič, ki je s 83 točkami izenačil rekord športnih tednov. Drugo mesto je pripadlo Babiču Milanu, članu šentjakobskega . prosvetnega društva Ivan Cankar, ki pa se je moral v skupni lestvici zadovoljiti s tretjem mestom za zmagovalcem prvega večera Švabom. Izidi streljanja II. skupine so naslednji: 1. Kovačič Lucijan (Šk.) 83 točk 2. Babič Milan (Cankar) 80 3. Dovgan Marino (Sk.) 79 4. Šibelja Danilo (Cankar) 78 5. Cesar Sergij (Rocol) 76 6. Vitez Franko (Cankar) Afrič Livijo (Šk.) 72 8. Magajna Mario (Cankar) 68 9. Carli Vojko (Opčine) Jankovič Bruno (Cankar) Širca Stanko (Cankar) Jelčlč Dario (Cankar) 67 13. Fabec Franko (Cankar) 66 14. Sulčič Aleksander (Križ) šibelja Mario (Cankar) Jankovič Livio (Cankar) ob 20. šakovski turnir ...............................i.. MEDNAPOONI NOGOMET ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Zagreb-Roma 1:1 (0:0) V Parizu Stade Francais-Juventus 0:0 ZAGREB, 28. — Danes so, kljub prošnji, da bi odložili zaradi poplav tekmo Zagreb-Roma, odigrali srečanje, ki se je zaključilo z enim golom na vsaki strani. Ves inkaso je šel v korist poplavljen-cev. V prvem polčasu je bila Roma v premoči, a ni mogla zaradi budnosti domače obrambe priti do gola. Italijani so imeli več pri- ložnosti, vendar so Jih napadalci banalno zgrešili. V drugem polčasu je bila igra bolj živahna in predvsem hitra. Zagrebčani so se poslužili istega orožja kot Rimljani, to se pravi hitrih prodorov in v 6’ so že prešli v Vodstvo s strelom iz 12 metrov srednjega napadalca Beslaca. Rimljani so takoj odgovorili in v 7’ je Nicole izenačil. Čeprav so imeli tudi Zagrebčani več priložnosti za zmago jih nikoli niso znali prisebno izrabiti. PARIZ, 28. — Juventus se je posrečilo prisiliti Stade Francais, katerim se Je spoprijel v tekmi za pokal sejemskih mest, na delitev točk. Ta rezultat je zadovoljil Turinčane, ki upajo, da se jim bo 2. decembra posrečilo spraviti Francoze na kolena. Igra je bila grda in nezanimiva in je razočarala vseh 25.000 gledalcev, kar se jih je zbralo na stadionu upanju, da jim bosta enajstorici pokazali lep nogomet. 83 t. 81 80 79 74 73 Brataševec Jurij (Cank.) 65 18. Giacomini Sergij (Cank.) 64 19. Strbovšek Ervin (Križ) Pertot Sandi (Cankar) 62 itd Končna razpredelnica v streljanju za moške je naslednja: 1. KOVAČIČ LEČI JAN (Šk.) 2. Švab Glauko (Šk.) 3. Babič Milan (Cankar) 4. Dovgan Marino (Šk.) 5. šibelja Danilo (Cankar) Dovgan Jurij (šk.) Luksa Ivan (Kras) 8. Cesar Sergij (Rocol) Černivec Bruno (Šk.) 10. Budin Janko (Kras) Prelc Jože (šk.) 12. Apolonio Sergij (Šk.) 13. Vitez Franko (Cankar) Afrič Livjo (Šk.) Milič Oskar (Kras) Kalc Avguštin (Šk.) 17. Abram Alojz (Šk.) Furlan Karel (Kras) 19. Furlan Alojz (Kras) Žiberna Darij (Šk.) Kralj Mario (Kras) 22 Magajna Mario (Cankar) 23. Karli Vojko (Opčine) Jankovič Bruno (Cankar) Širca Stanko (Cankar) Jelčlč Dario (Cankar) Udovič Duško (ŠJsi). 28. Fabec Franko (Cankar) 29. Sulčič Aleksander (Križ) Šibelja Mario (Cankar) Jankovič Livio (Cankar) Brataševec Jurij (Cankar) 33. Giacomini Sergij (Cankar) Milič Stanko (Kras) 64 35. Strgovšek Ervin (Križ) Pertot Sandi (Cankar) Giaconi Marjan (Sk.) Mijot Vojko (Šk.) 62 39 Pertot Dimitri (Barkovlje) 61 40. Curman Miroslav (Križ) Negode Duško (Škamperle) Možina Tulio (Trebče) Škabar Lojze (V. Repen) 44. Drasič Franko (Šk.) Gombač Emil (Sk.) 46 Cač Radivoj (Cankar) 47. Udovič Stojan (šk.) 48. Okorn Andrej (Cankar) Milič Janko (Kras) itd. 70 68 67 66 65 60 59 58 57 56 POPRAVEK — Zmagovalka torkovega streljanja je bila Vojka Jankovič in ne Jadranka Jankovič-Košuta. tih kolajn, kar je v primerjavi z 11 v Rimu vsekakor veliko nazadovanje. Sovjetsko zvezo Je začela ogrožati tudi Velika Britanija, ki je tckrat odnesla domov 4 zlate kolajne. Naj omenimo še premoč temnopoltih atletov na kratkih progah in v štafetah, kjer so povsod pretekli proge v času rekordov. Medtem ko zmaga na tekih čez ovire ni nobenega presenetila, so se Američani izkazali, in to proti vsakemu pričakovanju, tudi v tekih na 5 in 10.000 m, kjer so vedno prevladovali sovjetski atleti. Premoč Američanov tudi v skokih s palico in v metih krogle in diska. V deseteroboju, kjer so prevladovali od 1932. leta, pa so se morali Američani kloniti mladim Nemcem. A atletiki so dosegli v Tokiu dva moška svetovna rekorda in šest ženskih, medtem ko so ženske tudi izenačile dva rekorda. Naj tu omenimo tudi Italijana Abdona Pamicha, ki je zmagal v hoji na 50 km z najboljšim časom na svetu. Tudi v plavanju in v skokih v vode so Američani premočno prevladovali in so si osvojili 16 zlatih kolajn ter Izboljšali 11 od 13 svetov-nin rekordov. V veslanju so Nemci nazadovali in so se tokrat morali zadovoljiti le z eno zlato kelajno. Američani so zopet Izstopili in z njimi sovjetski veslači, ki so osvojili dva naslova. V sabljanju so bili Italijani in Nemci premaknjeni v ozadje, medtem ko so se izredno izkazali sovjetski in madžarski tekmovalci. V dviganju uteži so Američani ponovno zaostali, medtem ko so se pojavili na prizorišču tega tekmova- nja Japonci in Cehi. V judu predvidena premoč Japoncev z edino izjemo Holandca Goesinga. V rokoborbi so ostali Američani in Nemci ni pobrali eno zlato in eno srebrno. V boksu so Američani popolnoma razočarali. Najbolje so se odnesli Poljaki s tremi zlatimi kolajnum in Italijani z dvema (1 manj kot v Rimu). . . , ,. V telovadbi so morali sovjetski tekmovalci prepustiti boljša mesta Japoncem. Po 32 letih se Je med prvimi pojavil tudi Italijan Meni-chelli, medtem ko je tudi van Cerar igral, kljub poškodbi na roki, eno izmed glavnih vlog. praznih rok. Isto lahko rečemo o Italijanih, medtem ko so Jugoslova- ZAKASNELO PISMO IZ TOKIA Z beležnico po olimpijskem naselju (Od našega dopisnika) TOKIO, 20.10.64 IS. oktobra se je začelo tekmovanje v orodni telovadbi. S kompletno ekipo je nastopila tudi For-moža. sicer bolj zaradi politične propagande kot zaradi kvalitete telovadcev. Med tekmovanjem na drogu neki Formožan ni vedel kako bi z orodja: pa se je kar šestkrat zavrtel in končno le nerodno pristal. • • * Grenke solze je točila Elvira Ozolina po 6. poizkusu v metu kopja. V nekaj urah ie izgubila svetovni rekord in zlato kolajno, na Katero je z veliko gotovostjo računala. m • • Tekmovanje v skoku s palico je trajalo od 13. do 22. ure. Najboljši, ki so začeli skakati nekje vri 470 cm, so prve tri ure počivali, skoraj prespali. Ko se je začelo zares, TU TAM SMUČANJE DUNAJ, 28. — Ob koncu januarja prihodnjega leta bo v Seefeldu na Tirolskem prvo svetovno prvenstvo za profesionalne smučarje na evropskem ožemi ju. Tekmovalci bodo nastopili dvakrat v slalonu in dvakrat v veleslalomi. Tekmovalec z najboljšim časom v teh vožnjah bo proglašen za svetovnega prvaka. Udeležencem prvenstva bo na razpolago približno za 8 milijonov lir nagrad. Svetovnega prvenstva se bodo udeležili Švicar Roger Staub, Francoz Adrien Duvillard, Avstrijci Toni Spiess, Anderl Molterer, Ernst Hinterseer, Hias Leitner, Christian Prawda, Pepi Gransham-mer in verjetno tudi Norvežan Stein Eriksen. AVTOMOBILIZEM LONDON, 28. — Angleški Royal Automobile Club je javil, da bodo odslej omologirali tudi hitrostne rekorde, ki jih bodo dosegli z vozili na reakcijski oogon. Tako so sklenili na kongresu Federation International de 1'Automobile, ki je bil v začetku tega meseca v Parizu. NOGOMET RIM, 28. — Ker je odpadla nogometna tekma s Sovjetsko zvezo, je FIGC stopila v stik z dansko zvezo in se domenila za tekmo Italija—Danska, ki bo 5. decembra letos. * • • TEL AVTV, 28. — Pri vrnitvi iz Tokia je jugoslovanska olimpijska nogometna reprezentanca klonila 0:2 (0:0) reprezentanci Izraela, * * • FRANKFURT, 28. — Danes so izžrebali skupine mladinskega nogometnega turnirja UEFA, ki bo a-prila 1965 v Nemčiji. Prijavljene reprezentance so razdelili kakor sledi: 1. skupina — Italija, škotska, Jugoslavija 2. skupina — Švica, Poljska, Irska 3. skupina — Grčija, Luksemburg, Z. Nemčija 4. skupina — Bolgarija, Francija, CSSR 5. skupina — Romunija, Madžarska, švedska 6. skupina — Belgija, Anglija, Španija 7. skupina — V. Nemčija, Portugalska, Avstrija 8. skupina — Turčija, Holandska (Norveška) so bili najbolj mirni Nemci, Ceh Tomašek in Finec Nikula, nervozni pa so bili Američani in Rus BUz-necnv * • • V italijanski ekipi se predvsem tekmovalci precej vznemirjajo zaradi sestave reprezentance v sabljanju. V Tokio je namreč odpotovalo 20 atletov in kar 11 spremljevalcev (v uradnih seznamih seveda vsi niso navedeni). Baje je več kot polovica spremljevalcev koma] »' Tokiu zvedela, kaj je sabljanje. * * * Trener korejskih boksarjev bi jih kmalu dobil od lastneag gojenca Choha. Ta bi se moral v četrtini finala srečati s sovjetskim boksarjem Sorokinom. Sovjetska ekipa je zaprosila za odložitev dvoboja na naslednji dan. Medtem ko so razpravljali o prošnji, je ubogi Choh kakih 45 minut čakal na ringu. Ko so sporočili, da bo dvoboj naslednji dan, je začel Korejec razgrajati in trener, ki ga je skušal pomiriti je bil zelo blizu k.o. * * • Jugoslovanska vaterpolo reprezentanca je zamudila veliko priložnost za osvojitev prvega mesta. Odločilno srečanje z Madžari so Jugoslovani že imeli v rokah. Malo pred koncem pa so Madžari po nepotrebnem prekršku Jugoslovanov s kazenskim strelom izenačili. Sreča se je še enkrat nasmehnila jugoslovanski ekipi: 10 sekund pred koncem je sodnik v njihovo korist dosodil četverec. Jugoslovanski igralec ga je tako nespretno izvedel, da je vratar Madžarov z lahkoto branil. * * • Med junake letošnje olimpiade spada nedvomno tekač iz Kenije Keino. In to kljub temu, da ni osvojil nobene kolajne. V šestih dnevih je nastopil na 10.000 ** predtekih na 1500 m, v predtekin na 5000 m, v finalu na 5000 m m v polfinalu na 1500 m. Počival 1 le en dan. • • • Poraz Daneka v metu diska predstavlja eno največjih presenečenj tekmovanja v atletiki. Tri dni Pre tekmo je namreč češki metalec me treningom dosegel reči in piši 05.2 m. Od kakih 20 metov, ki jih )* atlet ta dan opravil, ni bil nit eden pod mejo 60 m. LLAN INNES # SnrdnMiilWBaSilBB9šBaa rOTO VANJE ES DOLGO 3. — No... in potem? če je veliko, še ne pomeni, da je tudi ' zanimivo. — Tomove besede so zvenele kot posmeh. — Resno govorim, Tom. — Odkritje pomeni... —. Clayen je naredil široko gesto z roko. — Tudi jaz ne morem reči, kako je. Zdaj vsaj vemo, da nismo edina misleča bitja v ve-solju; kaže, da razum ni posebnost, ki je vzniknila le na enem planetu. To pomeni, da se bomo še srečali z razumnimi bitji. — Bog jim pomagaj, če se bo kdaj zgodilo kaj takega, — je rdkel razburjeno Torn. — Ce bi poznali samo našo zgodovino, bi se nas skrbno izogibali. — Cinik, — je zabrusil Le-man. — Pozabljate, kaj je razvoj. Ne oporekam, delali smo napake, a zdaj je temu konec. — Namuznil se je. — če ne bi bilo krvavih zatiranj enih narodov nad drugimi, kaj bi pripravilo ljudi na pot v med-planetno prostranstvo? Da, ljudje so jtelo trpeli; konec koncev je človeštvo s tem precej pridobilo. Kaj mislite, Ham-ridge? — Ne vem. Morda imate prav, — je rekel tiho navigator. — V zgodovini nisem prav dober. — Zazehal je. — Utrujen sem, spat grem. S težavo se Je dvignil na noge, majal se je in mežikal. — Jutri se pogovorimo. — Dobro, — je rekel Leman, — Vprašanje jutri še ne bo zastarelo. To je eden izmed večnih sporov. Ko so se vrata za navigatorjem zaprla, je Leman z nasmehom pogledal Torna. — Ne verjemite mu, ko pravi, da ne zna zgodovine. Slišal sem, da je do onemoglosti namučil dva profesorja zgodovine. Narisal je kup shem, da bi dokazal svoja stališča. Jutri se bomo zabavali. A drugi dan je bil Hamridge mrtev. Ležal je vznak na svojem pogradu. Roka mu je visela navzdol, kolena so bila malo u-pognjena, obraz je bil miren kot pri vseh, ki umrejo v snu. — Kdaj se Je zgodilo? — Je vprašal presunjeni Stanley. — Ponoči — Tomov glas Je zvenel hripavo in nervozno. — Leman spi z njim v isti kabini. Zjutraj Je poklical Ham-ridgea, pa mu ni odgovoril. Le-man je takoj pritekel k meni. Torn Je globoko vzdihnil. — Le kaj je? — Stanley j* nerad odšel od pograda. — Lahko je kakšna običajna bolezen? — Vedel je, da hlasta za rešilno slamico. — Mordk se je nalezel bolezni na tem planetu? — Kakorkoli že, umrl je za neznano boleznijo. Brez bolečin, brez vsakih znakov. — Tom se je namršil. — Počakajte, pozabil sem že na včerajšnji večer. Takrat Je bil že bolan, a nisem tega opazil. Se spomnite, kako je izgledal? — Rekel Je, da je utrujen. — Se je spomnil Stanley. — To je razumljivo; imel je mnogo dela. Vsi smo bili čemerni. A bolečina... Lahko, da ni bil pozoren nanjo, v delovni vnemi je pozabil na vse. Tako je bilo. Poskusite pojasniti, kaj ga Je umorilo! — Potrudil se bom, — Je odgovoril Tom. — Težko bo. I-mam samo to, kar rabim za zdravljenje, za patološka raziskovanja nimam pripomočkov. Opraviti bom moral obdukcijo, narediti preparate, gojiti kulture in vse ostalo. — Ves čas vam je na razpolago, — je mračno izdavil Stan-ley. — Vem samo eno: na Zemljo se ne vrnemo prej, dokler ne pojasnimo, zakaj Je umrl Hamridge. Vam lahko kaj pomagam? — Pomagajte mi ga odnesti v ambulanto. Stanley in Tom sta zgrabila za rjuho in prenesla truplo v tesni zdravnikov kabinet. Tam sta ga položila na operacijsko mizo. Torn se je lotil obdukcije. . Stanlejs le obvestil ostale člaoe posadke. — Hamridge Je umrl, — je dejal rezko. — Zakaj, ie ne vemo. Ne bom vam govoril, kaj to pomeni. Da, vsi so razumeli brez pojasnila; tvegali so in sedaj bodo plačali. Prej so v dnu duše računali, da se kaj takega ne more zgoditi. Zdaj so se obnašali kot mnogi drugi ljudje v podobnih situacijah. — Vi ste se ga dotikali! — je vzkljiknil Clayen in se odmaknil od Lemana. — Bili ste z njim v isti sobi, ne približujte se mi! — Kaj naj storimo, kapitan? — je pobledel Leman. — So kakšne možnosti, da se zavarujemo? — Nobenih. — Ni mogoče, — se Je vznemiril Leman. — To Je norost, če je Hamridge umrl za kakšno boleznijo, še ne pomeni, da moramo zboleti tudi mi. — Kako veste? Lahko ste že bolni, — Je rekel Stanley nestrpno. — Jedli in pili smo skupaj, dihali isti zrak. Vsi smo zapustili ladjo in ves čas smo sodelovali pri delu. Ce je Hamridge umrl zaradi kakega neznanega virusa, ne moremo nič pomagati. V tem primeru smo že okuženi. Ce ne, nam ni nevaren. Lahko samo počakamo. Vsako čakanje je mučno. Kakšni so bili šele občutki skupine raziskovalcev, ki so čakali poročila o skorajšnji smrti! Bili so optimisti in so se bo- drili, kolikor so se mogli. Samo en človek Je lahko pregnal njihov strah. Dolgo so čakali. Končno se je Torn pojavil. Oči je imel rdeče od napetega dela brez spanja in odmora, obraz mu je upadel. Molče je postavil na mizo mikroskop in položil pod objektiv stekelci s preparatom. —- No? — Stanley si ni upal pomisliti na srečen konec. — Veste, kaj je ubilo Hamrid-gea? — Vem. — Kaj? — Ni bil virus. — Tom se je trpko nasmehnil, ko Je slišal vzdih olajšanja. — Vendar nismo zaradi tega nič na boljšem. — Zakaj? — Leman Je zardel in na čelo so mu stopile potne srage. — Mislil sem, da ne more biti virus. Preveč se razlikujemo od prebivalcev tega planeta, da bi lahko njihove bolezni vplivale na nas. Ideja o virusu je bila nesmiselna. — Kaj Je ubilo Hamridgea? — je vprašal nestrpno Clayen. Tom Je pomignil na mikroskop. — Poglejte. Tudi vi, Leman. Zanimalo vas bo. Leman se je dolgo sklanjal nad okularjem. Ko se Je zravnal, je bila negotovost v njegovih očeh. Ponovno se Je nagnil. • — žuželke, — je rekel. — Iz roda mravelj, pajkov ali hroščev... — Nekaj podobnega, — je prikimal Torn. — Zabavno, ne? — Našli ste jih na Ham- ridgu? Leman je odstopil prostor Clayenu. — Da. — So ga one ubile? — Da, one. — Potem smo rešeni! — Je vzkliknil olajšano Clayen. — Lahko Jih uničimo, — se je zasmejal. — Vrag jih vzemi! Doma se vse življenje borimo z žuželkami in vselej zmagamo. — Vselej? — Torn je zmignil z rameni. — Dvomim, da bi u-spelo ljudem zmagati, če bi prišlo na vsakega človeka nekaj milijonov žuželk. A stvar ni v tem. Vsi pozabljate eno: ta bitja so zelo majhna. Razmnožujejo se pošastno hitro, a kar Je glavno, množijo se lahko v človeškem telesu. — Požrl je slino. — V Hamridgu jih je kar mrgolelo. — Ne razumem, kje so se vzele, — je rekel nemočno Leman. — Zakaj so nas napadle? Torn, povejte, če imamo kaj upanja? — Nobenega. — Torn je žalostno pogledal Lemana. — Se ne razumete? Te žuželke... Saj to so prebivalci planeta, ki smo Jih iskali. Našli smo Jih, ne da bi vedeli za to. Ves čas so bili v nas. — Nemogoče! Saj mesto je veliko, predori orjaški, a ta bitja so tako majhna, da jih vidimo le pod mikroskopom. To je bedarija. — Veliki, mali! — je rekel utrujeno Tom. — Kakšen je pravi smisel teh pojmov? Navajeni smo, da drobne žuželke gradijo majhne zgradbe in več- je velike. Vse ocenjujemo s tem merilom. Kaj pa termiti v Afriki? Grade objekte, ki so zelo veliki za tako majhne žuželke? In koralne čeri in celi otoki, ki so jih ustvarili drobni organizmi? V našem lastnem svetu! A tukaj... v bistvu je celo mesto in tudi cel planet le ogromna koralna čer. Mi smo tavali v njenem središču. — Saj je bilo tam vse iz kovine, — je jecljaje spregovoril Clayen. — Hamridge je naredil analizo. — Zato je tudi umrl. Prvi! Delal je z golimi rokami. Mi smo imeli rokavice. V tem je razlika. To je le odgodltev, ne pa rešitev. — No... in kovine? — Kaj? — Je bridko rekel Stanley. — To je še en primer omejenosti naših predstav. Mi skušamo vse stvari in pojave imenovati in jih potem štejemo za znane. Naše kovine ne vsebujejo žuželk in mi si ne moremo predstavljati, da je v tujih pogojih to možno. — Pogledal je na svoji roki. — Imajo drugačno presnavljanje in se hranijo s kovino, njihova zgradba je sestavljena iz mrtvih snovi, kot koralni otoki. — Du, — je rekel Torn, — prodrle so v pore našega telesa in sO se začele znotraj, obkrožene s hranljivo snovjo, razmnoževati. V človekovem telesu je železo in druge kovine, s katerimi se lahko hranijo. | Toda... zakaj ne občutimo bolečin? Verjetno izločajo kako te-kočino, ki naredi naše živce in tkivo neobčutljivo. Poleg tega so še zelo majhne. Tako ali drugače, na koncu koncev izzovejo smrt in popoln razpad tkiva. — Zgrozil se je. — Ham* ridgeovo truplo se je spremenilo v mehko snov brez oblike. — To pomeni, da bomo vsi pomrli! — Stavek ni vseboval nikakega vprašanja. Preden je Torn prikimal, je Stanley P0-znal odgovor. — Da, napolnile so vso ladjo. Kovina je nedvomno okužena z njimi. Počasi bodo prevrtale ladjo v brezoblično kepo goba* ste zlitine. Nič ne moremo nar rediti, če se spustimo na Zemljo, se bodo razmnožile na njej-Proti njim ni zaščite kot proti virusom. Edini izhod je popolna izolacija ladje. — Torn je pogledal kapitana. — Popolna. ... Stanley Je odšel v strojni oddelek in tam Je dolgo gledal brneče motorje. Energijsko polje, ki Je poganjalo ladjo k cilju, bo vzdržalo dolgo časa. Veliko dlje, kot je potrebno, d* se ladja odpelje iz naše Galaksije. Da bi uničili to polje. Je potrebna sila. A če te sile ne bo... Stanley je naredil tako, da take sile ni bilo. Nič ne more uničiti ustvarjenega polja. P0-tem je hitro odšel v poveljniško kabino, se spustil v naslonjač in začel pozorno opazovati zvijajoče se krivulje na za-slonu. Njihovo potovanje bo dolgo. Najdaljše od vseh, kar so Jih naredili ljudje; nadaljevalo »e bo do konca njihovih dni. Konec _____--------------——-----— 1 ■' -------J sukoir-A. mi«, a.i tri n *»ellino i-II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt DNISTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON «3 808 ln “t**1* _ Jf9 w dS^emo^lOŽO dl^polletno 960 din, četrtletno «80 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljane, i 4.400 lir, celoletna 7.700 lir -STOJ: v »dnu 20 d n m ečno420 dto^- *«*£**•• v Tega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnic MO lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglas) tržaške ln gorlšk. pokrajin. - 22-207. tekoči račun ^i^Tseh^li^IrtaJln^je p^TsjST^bbliclM ItZma. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst____________________________. trg 3/1, telefon 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: