AI PIN SPREITZ: Podedovanje in vzgola.  Činite.ii ki iih ie stareiša fizioloeifa rx)znamenovala z izmzl »circumfusa. In- cesta« (klima. zrak teren. nnčin živlienia. hrana). preobrazuieio človeški orcat^zem notom trannepa vntivanla tako. da se stvorl ¦etnDerament. Svolstva raznih temDeratnentov sn nam iz učnih kniisr Dsihoiociie znana. Analoeen ie vuliv vzeoie. Ona 1e tnoraličen medii in n-ie končnd smoter aJi rezultat ie značai. ki uravnava in usmeri naša de.ar_la do eotovih načelih ki so Dodreiena npkemu vrhovnemu ali vodilnemu načelu. VzeoJa v oravem pomenu besede no obstoia sgmo »z naukov učiteliev In starSev. Poeo\'ori. ki iih ooslušamo. kniiee ki iHmno običaii in relieiiozni nazorf nčinktriek) na dušo kakor tralni čutni doiml na telo. Te učinke se oa ne sme Dretiravati. kot so to uči!i Jean Baotiste Lamardc in nieeovi oredrriki v razvciu oreanizmov. Prcdstavl.ali so <d deloma Dreveč nazorno fizičnc činitelic 7» tistvairiaioče. V oof-mo !e en nrimer. Veliki vrat in truD žirafe fe značilen slučal Znano ie. da >e žirafa nalvišra žival. 2ivi v centralra Afnki in orebiva m> pokraiinah. koder ie zemlia sTicorai vsekdar brez moče in brez zelii?ič. Vsled tcvra <;e hrani z listiem dreves. na katera c/C nw>ra ste^ovati. če iih hoče z dolrim. začr.nelim ^ezikom smukati. Potom te^navade srv sc H sorednie nove DOdališale In istoiasno se ie vrat razteenil tako da brez Drivzdieaiiia zadn-iih nov lahko doseže vlž^no 6. metrov. Toda hitimo dalie. — Naieeniia_ne.ša vzcohia mctoda in če se ista še tako DTilacodi riuševni konštituciii otrok. ne ODravl ničesar če ima ecJienec veKkc duševne hibe a'i k> brez sleh_me-a nnrodneea dora. V nastomiem hočemo ueotoviti. v kolikor so nre?irava!i ali Dreocentevali v 7.ndni'h stn^etiih na cni strani Dedapoei vrUv vz^ok. na drup-i na razni mislecl dov^dovap^e na duševni razvni človeka. Cartezms. (Ren6 Descartes) znameiiiti francoski mislec 17. st^etia. oče dualističneea svctovGeca nazirania ki nriznava neodvisnost criiha in tnateriie. ter shvata mehanično svctovno naziranie z do^mami ccrkve. ie sinek. trd?! d;. ip zdravi člove•ik. ra^urn v svetu tako enakomerno norazdeilcn da >'e vzrok duševnih razlik Iskati ediiio'e v tein deish"u ali razlo^u. Ker usmeriaio HucHe svo«1 misli na razna torišča. - - Ta enostranski nazor ie nato sen?ualize;n. filozofska strufa. k. izvaia vse viši, zavcstne vsebine (Be\vu3tseinsinhalte) edinole iz čutnih zaznav. v svoil mržnii oroti vsem kar ie velialo za oriroieno še oretiraval. Pre>d<;fr.vnik ansr!leJ.ke filozofiie in emniričnc nsiliolopiie v 18. stoletiu. Jo'hn Locke i-e bi! mnema. da ie novoooroien otrok neVakšna tabula rasa (neDODisana ^abla) in ie zatrfeval. da so si liudie le vsled M7$wp raziični. Po n-ie^oveni nazoru oride na 100 liiidii 80. ki so vsled svoie vzgoie človeški družbi kor'stni ali škodlji-vi. !n so slabi a!i dobri. — ¦ Ta nazmr bi bil poDolnoma nravilen le. če ie nremisa Dravilna. •— Deteta istovetiti s .tabula rasa' ie dopust!"ivo !e v nesniškili izrazih. Neoporečno deistvo 'e da. otroci že tudi v ?orni mladosii različno SDreiemalo čutne doime in sicer do individualjii dušttvni konstituciii. Otrok ni nasiven prl čutnih doimih temveč aktiven. kakor vsatt »r^anizerr.. Razni otroci reaeirak) na Iste čutne df!'ime različno. Claude Adrien Helvetius. francoski inisiec (1715—1771) ie trdil. da so vsi JiuJ;e cnaki in roieni vsi z enakimi darovi. Raz.ike povzroča le vzeoia. Ta nazor ie orecei sličen tudi s tozadevnhn kotmmistov in socialistov. a z eotovimi izoremembami. Helvetius ie razviial s trmoclavostio in verno silo. kl vzbuia iznenaden'e. oaradoksno trditev da mcd Ihidmi deianski ni razlike. ne v tenkosti čutnm onranov. ne v zmožnosti SDomina m v iakosti Dozornosti in da so vsi zdravi Hudie 7mo?ni za nolet v na!višie miselne sfere Po nieeovem nazoru izvirak) duševne razlike !e iz okolnostl. — Znatio te. da so niejfovo delo .De 1' esprit' (Paris 1758) vsled uničuioče kritike vsesra cbstoieče,a v ce_*kvi in državi na povelie narla.menta 1. 1759. zaž?ali. Važno ie. oriuisova. i .vzeoft le tolik-o. kot ii no resnici in oravici pre »Uveliavliati ?e m-.ra»o oravice Driroienih duševnih ri_trov* nravi znamenili francoski mislec Thžodule i?ibot. (roi. 1839.) v svojem velikem de!u i-Pie Vererburi? Psvcholoeisclie Untersuchiiii- ihrer Oesetze ethischen und sozialen Konseauenzen.« (Nemški nrevod <>c! dr. Hans Kurella. Leiozie. Wieaml. 1895.) — ¦ Priroienost in Dodedovanie Dome. ir'a tukai isto. Ne da bi se tukai natančneie rečaji z raznimi hinotezami in teor.iaml o t>odedovan?ii kaiti to snada v strolKovno razDravo b^čemo le npj<ai sološnih rezultatov ozn.ački. ki iih ie doFnala ta oaiiosra znanstvena raziskavania.. 1. Cim tdoblie se neVn. v oreanizem zasaia. iem !až*e se oodeduie. Običaino se Drenašak. na n-atomce (rablieno v naišlr*em Dompnu besede) takšne posebnosti in takšna svoistva. ki nh lahko smatramo kot Dosledice do.votramih. nele telo temveč tudi sDolnil1. stanic SDreminiaiočih vDlivov. - Tako bi si imeli tolmačiti oriroiene kali bolezni (t uberkulozo. živčne bolezni. duSevne bibe.) Včasi nodedovalne lastnosti ne !>r:de!o takoi v Drvi treneraciii do razmaha. temveč Dreskočik. v.č .eneracii. (Atavi/em.) 2. Lastnosfi. ki iih ie. or-anizem Dred kratkitn nrdobil. se navadno ne rx>aeuuteto. 3. Fizlčua svoistva s. oodeduieio ložie kot riučevna nesestavlieni duševni darovi (iaien,ti) ložie kot takšnt. ki si Mh tolmačimo \z s.Kunne'/a nčinkovania večih darov. 4. Na»!iitreie se nodedtueio naeoni. nato čustvene. diswzici>;e in čutne zmoznosti razadnie intelekti.ialne zmožnosti. 5.. l.e clementarne oblike in dispozicHe se podeduieio. Doenalo se ie. da r.a dni(_o sreneraci.o ne i>r_^idevo notoin podedovania takrna svoisiva ki so nastala vsled vaie. nedelavnosti ali telesnih potvorb. (\Velsmann. Aufsatz. iiber Vererbune. Wiesbadsn.) V dni-ern slučaiu bi se otroci očeta. ki te recimo izsrubil vid ali eotove ude orl kakšni nczeodi ali v voini tudi rodiii brez viŁ\. .udov \ t d. Pi iroie.iost ima večio ali manišo nedoločnost in zavisi nredvsem od individuaN neca duševneca ustroia. Večino du^evnib darov smatramo ko-t kotnoleks pnlovih elementarnih zmožnosti \<\ v<Kka Inhko nastona v raznih komblnar;?ah. Tako :e lahko težnia za nabiratiic (Sammlerneitfuntr) elcment za nastoi nadari.enosti soekulanta ali naravoslovca. Vzsroia. milj$ in način živlienia usmerja nretc?.nr4.;-?.t razvoi du^evnih darov-m n!ih koinbinacikx Po^ostokrat ie združenih več dtiševnih darov v enem človeku. Cezar m f^apoleon nista bila ,_mo _eniiahia voiaka. lemveč tudi modra državnika. Takšnih t>rimerov bi lahko nanizali nebrr.(. Za izvor nadarienosti nride §e v rx)Š^ev križanie svoistev staršev. Znan ie Ooethciev izrek: »Vom Vater hab ich dic Statur. dcs Lebens ernstes Fiihren. Vom M.itterchen die Frohnatur. dle Lust zum Fabulieren « — Čim sličneiša so svotstva stiršev tetn večie duSevne ničle so ix>tomci! Znano te deistvo. da so otroci iz stroreca sorodstva več ali mani slabotni na irmi .rt telesu. Pri rastlinah že narava vsled razn'h Dtinrav in omefitev čudovlto iimno Doskrbi. da ne Dride do olodirvc v cnem in Istem OTiranizmu. — Ce kratko le navedem ustroi nraSnikov in oestičev takozvana heterostMKa nri trobenticah. (Prtmulaceae) kier 1e roDolnoma izkliučen« samoonlotliter^ in ^ možna !e tuia ooloditev. Strosrih nasorotnikov nauka o podedovaniu dancs nravzanrav ni več ker 5e vsled razvoia moralne oeda!r<r?Lke in i->eda.s-oške oatoloeiie marsika' no izkustvu dotrnano. knr le tvorilo nekda. tx>l>e duševne »nekuL^ciir Le ndc.-teri enostranski oedaZ^vi noveličuiek) .vsernocočnost' vz^o^ie. V diski.siii so nasDrotmVi nauka o oodedovan.i. nostavili slpdečo dilemo: HIdo.eza c, nodedovaniu ie nevzdržliiva če se razlikuie.o otroci od staršev v morali. •— ("•troci so slični staršem. in čemu ie ootem .reba iskati dru?ih vzrokov kot vzeoio? — Menda nain ne bo Dotrebno dokazovati, da ie to očividir sofizem. ki se opira na nav,- J_^zno resnico. — Oall stvariteli danes že revi-Mrane frenolo<?iie. ki uči. da so duševne znrožnosti. krerx>sti in abnormalnost! razDoredene na _otovlh točkah možean in se takšna 7f.a5i!na svo'stva že vldno izražafo zasluž; priznanie. da ie vzlic preds' dKom svoieen časa izvrstno ooazoval in dokazoval. da so lastnosti Dri vseh individ:iih iste sneciie raznolikc in razno stoonievane. kar ie snlošnt Dolav ori vseh orga- nizmih — Če oovzamemo le nekai pnmerov: Ptice Devke imaio vsekdar isto kitico sv>*--a soeciia. a zvok. obsee mik in varnost -las;» se nri raznih znatno razlikuie. Hrguin x dotrnal Dri koniih iti osih naiveč?e razlike v temoeramentu in intelipeinci, od blaztiasti do sb.boumiiosti. — Po.le.mo ^c nialo v bio-rafiie nadrednih duhov. Te narn kažeio.da ie vz_olaučinkovala na veleume včasi orav neznatno nekaterikrati celo novubno včasi na celo nič. Isti so hodili svoia oota. — Znano ie. da ie U' Alembert. brez pravih nriiateliev, brez yedstev, nrezret od svote kru!.ne mater_, tovurišev ;n učitelia le vzrnse! ter Dostal s 24. leti Man akademiie znanosti. s kater!m Miienovaniem se te šele oričela nte-ova ^lrtva. Tudi veliki revoluciionares ppdaeroirike. Pousseau. ie vodil v svo.i mladost. burno živlienie brez sleheroe sinotrenc vzeoie. Ne\vton se ni nikakor odlikoval v šoli. Inieli so pa za Dravetra ienoratita. Slavni botan;'-c I.inne 'Ł tudi kot otrok ve"al za neumneža. Veliki naravoslovec Aleksander v. HusTiboldt le v šoli le neznatno naoredoval. Bi! ie neokreten in Dočasen v mi?!:eri:u in iele v oozneiših letih si te rvridobil 7. železno vo_»r> razviiakjčo nadarienostio in nridnostio (v?roinno znanle. Slavni francoski rvisatpli Diderot >e bil nravi križ svoiih staršev. Veliki pedacocr Pestalozzi ie bil kot deček iako neokreten :n okoren. N.e?ovi součenci so ea imenovali it: »Heinrich Plumnsack.« Bil ie oopolnoma ariatičcn in ie ostal doleo nod oovorečnost.3. V tjrnvoDisfu in nisaniu ie bil sila ueokreten in borniran. Stareiši Dumas. Zola. Balzac in §c mn-oci drucri Disateln so bili orav s!abi in slabov..eoleni učenci. — Ni naša naloca in Dooolnoma nemoeoče ve. i7črono na?teii vse velmo7>.. ki v miadosti nikakor niso nokazali kai so. kai bodo in kak§ne kultnrne vrednote bodo zmožni ustvariati! — Ko!iko na ie zonet mislecev. umetnikov in iznaiditelvev. ki so že v rani mladosti razsfdcli peniialn-ost ter ustvariali tra'ne kuliuriK. dnbrine! —¦ Toruuato Tasso ie eovoril že s 6. meseci. Haller le prl-. disrova! že v 5. !etu svcle starostl. Mozart ie komnoniral že <; 4 leti me.odiie in z 12. letom že 1. onero Michel An<z;e!o ie že kot. nežen oirok ookri! stene in veže s skica-, ml. Dante se ?e zaliubil v Beatrico in ii ookianial pesmi v svoiem 9. letu. Lcve de Veca :n Calderw. sta Dričela Disati že z dvana'stim! !eti lsx>mediie. Blaise Pascal. znam.pniti francoski mislec in matcmatik le bale že y 11. letu svoie starosti revid!ral p-eometriio svoieea časa! Deistvo oa \e. da ie dal nrvi veliki donos ma .ematiki v 17 letu svoie starosti Nai nam ti zeledt zadostufelo. — Uvidevamo. kakJ.uo "-eznatno vlosro icrra včasi vzeoia poie-- velikih duševnlh darov. VdHv v_;y:oie nikdar ni absoluten in ima naivečii in odločiln? učinek le na srednie nadartewe In Dovpreine narave. Dobro ponazorute 11 Th6odule Ribot. Mislimo si razne stopn!e intclicer.es razvrščene v lestvici. ki nri.čerila nri idtotiH in seže do eeniainosti. Prl idifotih vzŁ.(v'a soioh ne vnliva ali lc takn neznatno. da soloh ne oride v DoStev. Cim boli se bližamo sredniim stonnlam, tttn značilneiSi ie voliv vzpote. Vzeoini vdHv doseže vi?ek nri sredntih naravah. ki vsled mora1'čne brezbarvnosti Dosta\aio to kar o\olnost! in slučaii ix nHh stvoriio..— Vzpo.a ?s vsota.navad. Prl civilaziranih narodih t>redstavHa vzeote komDiiciran!'; in skrbno stavbo. Mno?o vzeotnlh »ačel In dobrin fe stalo človeštvu večstoletnih nanorov in delo nebrof eeneracii. Prav Dravf veiiki čeSki z_odovinaT Havllček Borovskv. »Človeštvo ootuk vselei za t;i koraVe nanref in Istočasno za dva koraka navai« V ku-lfurncm čioveku se mora ootom  mnoirib umetr.ih in umetelnih sredstev ustvar!ti nekako takorekoč druca narava. ki .mfi nakico da absorbira več ali mani r>rvot._o besHalno naravo. Pr1_trmopih !e vzlio naiboli^im metodam to Dočetfs danaidno d^elo Koliko ie lludi lz naJodličnetSih hiš. kf so bili vzeoieni t>o naibolrSih »netodah. o vndar i7.?1ed3 nri niih vzpoia le kot kaVSen »svete! firnež«. ki t>okrlie kamai novr^ino! — Pri nrvem. izvanrednerp do«.oJku na se razod.va wvotna. besualna narrtva kar naiočitri-.e! »Do moz?a se ti zdi. da ncznaš svoiee^a bližnieea. videl si ea na svatbi in na sedmini: na i7bruhne besedo Donevedoma v strahu. v sili. v čezr-atumi radosti -- in ored teboi sfoii vse nekdo druei. tutec. kl ea nisi Se nikoli sreral človek ki ie Dodoben tebi. vsem in nikotnur.« (Ivan Cankar. Iz »Podobe iz Sani.«) Moderni psiholosri razlocuteio le dva bistvena tiDa temDeramentov. Liudie so: nlastični ali oblikutoči in neVDOsrliivi trdi, Prvi tiD ltudi ie naiboli dostooen vzeoinim VDlivom. Vzeoia \m» navidezno lahko delo. Vprašati pa se moramo. a!i traino? Ako ie milje, v katerem se lludie takSneea tioa kretak). Izvrsten in ueodeH. tedai in le tako doleo zaznamuie vzcoia uso&he. V druarem slučaiu Da so v^°:rv»ne dobrine i>odvržene soremembam. Pakšn) liudie so ood zunaniimi m-ijiskl zmo?ni vsakDvrstne nreobrazbe v zasebnem in iavnem živlieniu. V tem ooeledu Ima Schopenhauer prav: značal se ne iznreminia! Druei tip Uudi ie boli nedostopen vzpoiuim vDlivoin. a notom res metodične v/s^aie. zazngmuie ista tram. usoehe. ?.Iaz skušani vliti nekai žcleza v dužo otrok.« fe deial neki ande^ki učiteli Quizotu ko ie ta obiskoval šole Velike Britaniie. »Kie so nri nas učitelii In proerami, ki bi udeistvili tak sen?« vnrašuie miodern' francoski mislec Oustave I_e Bon. Ne mc-remo se dovoli načuditi "KakSnih srrozcnleistev so zrnožni visoko kultivirani in civiliziran: narodi v časih voine: c'est !a euerre. ¦ Z unravičenostio pravi veliki zfifodovinar Carlylt_: .Civilizaciia 1e <e ovoi pod katerim bestialna narava človeka v infernalnt žerlavici tli.c Teh d?»stev ne smemo oozabiti. in misPti. da ie vzeoia čudotvorna. S tem pa rtikakor n« Dodceniuiemo oomena vzeote. Sai smo vend.r ootom vzeoi. Dostall to. kar smo — kultiiTp.i narod.