00i


plačana » gotovim
UI3SKI DNEVNIK
»M, i gruppo Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 58 (10.578)
TRST, torek, 11. marca 1980
HJjMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« Jj0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO HUDI NEDEUSKI KRIZI
TITOVO ZDRAVSTVENO Cossiga sklical sestanek
STANJE ZELO TEŽKO
novinarji so si ogledali partizansko bolnišnico fonjo - Veliko odobravanje Titovih poslanic za obnovitev popuščanja in za mir v svetu
LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravniški konzilij je včeraj spo-Kre' “a minuli dan ni bilo znamenj poslabšanja splošnega zdrav-jti0 stanja predsednika republike Josipa Broza Tita. Nadalju-Potrebne ukrepe intenzivnega zdravljenja.
'tven net*e'j° Pa Je zdravniški konzilij sporočil, da je splošno zdrav-iJujjT°. stanje predsednika republike Josipa Broza Tita zelo težko, tijetn ledvična insuficienca še traja, tako da še naprej uporabljajo krjledvice. Izrazitejše je tudi splošno nagnjenje k spontanim tvam- Še naprej se kaže srčna oslabelost. Intenzivno zdrav-"Je .se nadaljuje.
Tita UJ1 dinarji, ki v Ljubljani spremljajo zdravljenje predsednika Cjfč s° obiskali in si ogledali partizansko bolnišnico Franjo pri tu...-ern- O zgodovini bolnišnice in o načinu dela v njej je tujim Usarjem govoril dr. Viktor Volčjak. Doktor Volčjak je tuje novi-Pj g seznanil tudi z razvojem zdravstvene zaščite v NOB, predvsem jfetu koralni odgovornosti partizanov do ranjencev, ki je že po vsem P°staia legendarna in sinonim najgloblje humanosti.
.mednarodna javnost je z velikim razumevanjem in odobravanjem |r*emila poslanice predsednika Tita voditeljem držav ali vlad, ki lobru?^0 na nujnost najširših prizadevanj mednarodne skupnosti %Ditn°Vitev ‘n razv°j Putike popuščanja kot univerzalnega procesa nl,:tVe miru in varnosti v svetu. Okoliščine, v kakršnih je pred-Tito poslal poslanice, so naredile velik vtis na svetovno jav-pPjjLo potezo so ocenili kot novo potrditev skrbi jugoslovanskega budj 'mika za probleme sodobnega sveta ter pripravljenosti, da spodit rv.SV?°vno skupnost, da si kar najbolj prizadeva v boju za mir puščanje.
(gJjTedsednik Tito je nameraval svoja stališča do žgočih medna-pJtt) 11 razmer v posebnih poslanicah obrazložiti tudi mnogim dru-v°Pkeljem držav ali vlad neuvrščenih ter drugih prijateljskih toVo yendar mu je to bolezen preprečila. Gre pravzaprav za Ti-taisfn °’ Li nadaljevali že dolgo vrsto let ustaljeno in zelo losln, Prakso izmenjave mnenj s svetovnimi državniki. Lani je ju-vanski predsednik izmenjal 150 poslanic z 68 tujimi državniki.
Se^j/13 izmed značilnosti tako širokega odziva na poslanice pred-iHfj^a.Tita je brez dvoma okrepljena vloga politike in gibanja ne-iiua en,h pri reševanju žgočih svetovnih problemov. Predsednik Tito akcijah vedno v mislih splošne interesne mednarodne Nie St':- m‘r ‘n splošni napredek. Predsednik Tito pripisuje velik Hi J1 stikom in sodelovanju obeh velikih sil, oziroma njuni poseb-g°vornosti za ohranitev miru na svetu. To je danes potrebno b,e *?t.v času najhujše hladne vojne, ne samo, ker so sedanji pro-ampak tudi zato, ker se obe veliki sili vedno bolj obo-VeG| 'n *zvajata vojaške akcije ter se vmešavata. Zato je toliko gosi- R°men poslanic predsednika Tita in avtoritete neuvrščene Ju-taih ’ •'iot tuci* pozitivnih odgovorov na te poslanice. Posebej po-ti0(JO/la ie Pripravljenost neuvrščenih držav, da storijo vse, kar je >ye' da bi odpravili nevarna krizna žarišča v svetu. tča .a Pobudo predsednika Tita, da bi obnovili in spodbudili popu-Jiig/j' je treba gledati tudi kot na del zunanjepolitične dejavnosti ti*^iav’je, da s svojo dosledno politiko čimveč prispeva k odpra-
akcij jugoslovanske diplo- 1	“o
Clbl morda lahko našli v Enoumni obsodbi vsega negativnega,	^ata
^ obremenjuje mednarodne odnose ter skrbi ljudi v vsem svetu.	a"ep ori čem sf nravho
Vsene,m »e bi smeli izpustiti nobene priložnosti za to, da bi storili SfLkLiP in ’ *ar je objektivno mogoče za zboljšanje poslabšanih političnih trentarskih razmer v svetu. Jugoslavija meni, da je prav zdaj ^Ve u k° ima mednarodna skupnost, posebej pa neuvrščene dr-V|šeš obve2nost, da deluje proti vsakemu tujemu posredovanju in ayanju, politike sile in širjenju vplivnih območij, toiju, Takih razmerah od neuvrščenih držav upravičeno pričakujejo 2a odpravo vseh nevarnosti. To so v zadnjem času kot posa-*kuD«A® •ali skupina tudi delale. V varnostnem svetu in generalni s« jCltl* OZN so dale dragocen prispevek k prizadevanju, da bi jeseni vrr*il k sodelovanju, prav zdaj pa si prizadevajo, da bi na tan kem zasedanju generalne skupščine sprejeli mednarodni spo-Ljvj?. 0 preprečevanju vojaških posredovanj, uporabe sile in vme-• Ja v notranje zadeve drugih.
neni, da so prav neuvrščene države tista mednarodno skupnost. V tej luči dobivajo velik pomen tudi po svoji aktualnosti, zato

NA VIDIKU RAZGIBAN POLITIČNI TEDEN
s tajniki drugih strank
Socialdemokratska ofenziva za ohranitev sedanje vlade
RIM — Teden, ki se je začel včeraj bi utegnil privesti do nekaterih sprememb v italijanskem političnem življenju ter imeti' nekatere posledice na Cossigovo vlado. Napovedujejo celo vrsto sestankov med voditelji strank, poleg pogovorov, ki jih od Konca prejšnjega tedna ima socialistični tajnik Cra-xi. Slednji se bo sestal danes z novoizvoljenim tajnikom krščanske demokracije Flaminiom Piccolijem, ki se je s svoje strani prav včeraj sestal s predsednikom vlade Cossigo. Podrobnosti o njunem pogovoru m, vendar iz neuradnih kro gov poročajo, da je šlo za globalno proučitev trenutnega političnega položaja.
Cossiga se je včeraj sestal tudi s socialdemokratskim tajnikom Longom. Poudariti je treba, da so socialdemokrati, morda spričo glasov, da socialisti zagovarjajo se stavo dvobarvne vlade KD - PRI, še zlasti aktivni na italijanskem po litičnem prizorišču. Naj v zvezi s stališčem socialdemokratov omenimo današnji uvodnik v njihovem glasilu «Umanita», kjer obravnava pozicije, ki jih bodo zagoravjali na skorajšnjih pogovorih med 'Cossigo in tajniki KD, PSI, PLI PRI in PSDI, ki jih je predsednik vlade predlagal prav včeraj.
Časopis predvsem zagovarja vlogo, ki so jo socialdemokrati imeli v Ccssigovi vladi in zanika trditve, češ da ta vlada ni učinkovita. Uvodnik istočasno kritizira republikance in jih obtožuje, da so se bistveno oddaljili od smernic, ki jih je začrtal pokojni republikanski voditelj La Malfa. Te kritike so očitno v zvezi z zadnjimi izjavami republikancev, ki so izrazili mnenje, da samo oni in socialisti lahko preprečijo čelni spopad med obema največjima italijanskima strankama. Govori potem o možnosti sestave tristrankarske čemokristjansko - socialistično re publikanske vlade ter poudarja, da taka sestava ni mogoča, ker ji socialdemokrati nasprotujejo. Pri tem
V svetu ocenili kot prvorazredne politične dokumente, ki prijeto? J*1 osebnosti, ki je desetletja veliko in ustvarjalno prispevala k
Vnemu miru.
Josip Vrhovec odpotoval v New York
ZAGREB — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval na ministrski sestanek skupine 77, ki bo v New Yorku. Poglavitna tema ministrskega sestanka bo priprava celovitih pogajanj o razvoju, spregovorili pa bodo še o reševanju položaja držav v razvoju ter o problemih svetovnega gospodarskega razvoja.
Skupina 77 bo poskušala določiti stališča držav v razvoju o teh vpra-
šanjih. Posebno nalogo ima tako imenovani «odbor vseh*, ki ga vodi Bogdan Crnobrnja. Vloga tega telesa je pripraviti izhodišče nerazvitih za pogajanja z razvitimi državami, a tudi za sodelovanje samih dežel v razvoju na načelu naslanjanja na lastne moči.
Na sedanjem ministrskem sestanku bo glavna razprava potekala o petih temah, to so surovine, energija, trgovina, razvoj in finance. Veliko pozornosti bodo namenili tudi razvoju najrevnejših držav.
O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN. Celovita pogaianja, o katerih bodo zdaj razpravljali ministri skupine 77, se utegnejo začeti konec tesa ali v začetku prihodnjega leta. (dd)
BEOGRAD — Predsednik Banca commerciale italiana Innocenzo Mon ti je prispel v Beograd, da bi prisostvoval odprtju poslovnih prostorov banke v jugoslovanskem glavnem mestu.
Odpovedani poleti in dolgi zastoji na letališčih
RIM — Obračun petega dne protestnega gibanja, h kateremu so bili nadzorniki zračnega prometa ponovno prisiljeni zaradi zamude, s katero vlada uresničuje sprejete obveze za njihov prehod iz vojaške v civilno službo, je bil naslednji: odpovedanih je bilo 48 poletov, zamude v odletih pa so dosegale v poprečju skoraj tri ure. Največ odpovedanih poletov je bilo na notranjih prograh (41), najbolj sta bili prizadeti relaciji Rim - Milan in Rim - Turin.
Odbor zračnih nadzornikov bo sprejelo danes tajništvo KPI, njene parlamentarne skupine pa so se obvezale storiti vse za pospešitev postopka za odobritev ustreznega zakona. Po zadnjih vesteh bo poslanska zbornica zaključila razpravo v četrtek, nakar bo ukrep prešel v senat.
Povišanje TV naročnin?
RIM — Danes se bodo pristojni vladni organi po vsej verjetnosti odločili za povišek televizijskih naročnin. O povišku bodo razpravljali na seji nadzorne parlamentarne komisije, kateri bo poročal minister za pošto in telekomunikacije Vitto-rino Colombo. Doslej se ni še nič zvedelo za koliko bodo povišali naročnine TV.
AFERA «BELIH IN ČRNIH* FONDOV ITALCASSE RAZBURJA JAVNOST
Vlada napoveduje zakonske ukrepe za morali žarijo javnega življenja
Pandolfi zaradi bolezni ne bo odgovarjal danes na interpelacije v parlamentu - Nadaljujejo se zasliševanja obtožencev
RIM — Pravcati potres, ki so ga sprožile odločitve rimskih preiskovalnih sodnikov v italijanskih bančnih krogih, je še vedno v ospredju komentarjev v političnih krogih in v javnem mnenju. V javnosti prevladujeta na eni strani zgražanje nad lahkomiselnim zlorabljanjem javnega denarja, na drugi pa zaskrbljenost nad možnostjo samovoljnega ukrepanja dela sodne oblasti, za katerim bi se mogle zakrivati tudi nič kaj plemenite politične spletke. Aretacije 40 upraviteljev krovnega finančnega zavoda Italcas-se, ki združuje vse italijanske hranilnice (Casse di risparmio) in nato še odvzem petnih listov 44 voditeljem iste ustanove in zastopnikom KD, PSDI, PSI in PRI, ki naj bi prejemali podpore iz «črnih fondov* Itaicasse, so ustvarile tak položaj, ki terja nujne razjasnitve.
Zasliševanja, ki jih vedi znani preiskovalni sodnik Alibrandi v rimskem zaporu «Regina Coeli* v zvezi z «belimi fondi», to je o velikih
posojilih (skupaj naj bi znezla več kot 700 miiijard lir), ki naj bi jih upravljali Itaicasse velikodušno podeljevali brez potrebnih jamstev 15 »privilegiranim* klientom, med katerimi so najbolj znani Rovelli, Ur-sini in bratje Caltagirone (ki so se vsi pravočasno umaknili roki pravice), se nadaljujejo. Obtoženi upravitelji se brez izjeme zagovarjajo, da so se glede neoporečnosti postopka in zadostnega jamstva popolnoma zanašali na poročila tedanjega generalnega ravnatelja Itaicasse Ar-cainija, ki jih seveda ne more demantirati, ker je že dve leti mrtev. Njihovi pravni zagovorniki pa za vsakim prvim zasliševanjem dosledno zahtevajo priznanje začasne svobode.
Aliprandi bo v naslednjih dneh obiskal nekatere obtožence, ki jih zaradi zdravstvenih razlogov niso pripeljali v Rim. v zaporih drugih mest, med drugim v Benetkah predsednika krajevne hranilnice Franca Pillo, ki si še ni opomogel od tero-
....................................................
PEKLINSKA STROJA SIA EKSPLODIRALA PRED TURŠKO LETALSKO DRUŽBO V RIMU
EDEN MRTEV IN ŠTIRINAJST OSEB RANJENIH
V	ATENTATU SKUPINE ARMENSKIH TERORISTOV
V	zadnjih treh mesecih je to četrti atentat te skupine - Opozoriti hočejo svetovno javnost na problem Armenije - V sporočilu obtožili «turški fašizem in italijanski imperializem»
RIM — Eden mrtev in štirinajst oseb ranjenih je tragičen obračun sinočnjega atentata armenskih teroristov na sedež turske letalske družbe v Rimu. Teroristi so hladnokrvno načrtovali pravi pokol, saj so tempirali dva peklenska stroja, ki so ju postavili nedaleč enega od drugega pred izložbami turške letalske družbe, na različna časa. Približno ob 18.45 je eksplodiral prvi, ki po prvih vesteh ni povzročil žrtev in ranjencev, je pa pritegnil pozornost mimoidočih oseb, ki so se približale kraju eksplozije. V tisti uri je Ulica Torino, kjer so izvedli atentat, zelo prometna, tudi na pločnikih je vedno velika gneča.
Pet minut kasneje je prisotne presenetila eksplozija drugega peklenskega stroja, ki je sunkovito vrgla ob tla dvanajst oseb, med katerimi so bdi tudi trije agenti Digosa, ki so prihiteli na kraj atentata po prvi eksploziji.
Za mimoidočega 67-letnega Danteja Sena iz Benetk so bile rane. ki jih je zadobil, usodne. Že med
prevozom v bolnico je izdihnil. Za 67-letnega Domenica Porcello pa so si zdravniki po kirurškem posegu pridržali prognozo. Med ostalimi ranjenci so še nekateri, ki imajo težje poškodbe, večina pa je le težje ranjenih. Na kraj nesreče je v nekaj trenutkih prihitelo na desetine rešilcev in policijskih izvidnic, agenti so popolnoma izolirali celotno območje v strahu, da ne bi prišlo še do novih atentatov. Medtem pa so izvedenci ocenjevali materialno škodo na sedežu letalske družbe, ki je tudi ogromna. Popolnoma je uničena njegova notranjost, vsa stekla bližnjih izložb in stanovanj so razbita, gasilci se celo tiojijo za stabilnost poslopja, ki sta ga peklenska stroja poškodovala. Od kraja eksplozije se je vlekla večdesetmetrska krvava sled, ki se je na določenem mestu spremenil v pravo lužo krvi: tam so položili enega od najtežje ranjenih, v pričakovanju rešilnega voza.
Da ne gre pripisati «domačim» teroristom tega ponovnega krvave-
"....................................................................................mm..........................
Proslava 60-letnice PO STOPNJEVANJU NAPETOSTI MED VLADO IN ISLAMSKIMI ŠTUDENTI Pijanske bloške fakultete
lif^JANA — V prostorih
fkultete v Ljubljani je tila *9kuu,,a akademija ob 60-letnici tajgi a*, Udeležili so se je visoki Cerkve, med njim novi Htorli • nadškof in metropolit taiik A°jz Šuštar, doktor Jože Po-8osia,:’, apostolski pronuncij v Ju-ftflvniu? .Mfchele Cechini ter predat ' Cerkve in teološki! fakul-taine	krajev Jugoslavije in
talsMSn-0sta so se udeležili tudi tatarlk RK SZDL Mitja Ribičič, takim-	komisije za odnose z
N*kt<)(. akupnostmi Stane Kolman,
^vkr, janske univerze prof. dr.
'take tr0<^ar in predsednik Slo-Sti akademije znanosti in umet-fUT0,- dr. Janez Milčinski. De-dr. Štefan štajne je JR se	0 poslanstvu fakultete
taeeo 4^s^avn'k°m družbeno-poli-*R U,]„, ž*yljenja Slovenije zahvalil taležho - na slovesnosti «Vaša Kit, ea izraža željo po sodelova-
A jatulah Homeini zamrznil problem talcev v ameriškem veleposlaništvu
Strinja se z zadržanjem islamskih študentov, obenem protislovno podpira revolucionarni svet in predsednika Banisadra
-uSj: — vabilo pa spoštovanje do 'klovniu oboip pa solidarnost vseh
tadi
M-Vii m prebivalcev Ju JA teni'1' V nadaljevanju je izra Itaika	23 ozdravitev pred
5' ta reP,,I>like Josipa Broza Ti-
taoioJjkademiji je zatem na temo Jh ge ,ia v službi človeka in na-Hto, ,7* govoril mariborski škof vekbslav Grmič, (jp)
bl »Krepitev sodelovanja ** Španijo in SFRJ
Zvezni sekretar za tapJ , tržovino Metod Rotar je > 'Wnja0b0l0Val na tridnevni obisk v bo J°i,' Nfuien njegovih pogovo-tajp “krepiti gospodarsko sodelo Adi ^>d državama. kg°vin« - nsk' minister za zunanjo JJ j« 'n turizem Garcia Diaz, Fta | , akal Rotar« na madrid Sij‘blišču, je iziavil, da se taje - zanima, da bi scdelo-** tem področju razširila.
TEHERAN — V poplavo izjav in protiizjav v zvezi z usodo 49 talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu je včeraj posegel sam ajatu-lah Homeini, ki pa zapleta ni rešil, saj njegove izjave še stopnjujejo iranska protislovja. Ajatulali Homeini je namreč izjavil da petčlanska mednarodna komisija Združenih narodov clahko obišče ameriške talce, k( so vpleteni v šahove in ameriške zločine v Iranu*, obenem pa pristavil, da bodo člani preiskovalne komisije lahko obiskali ostale talce šele, ko bodo podali izčrpno poročilo o svoji preiskavi.
Duhovni vodia iranske revolucije je torej podprl stališča islamskih študentov, ko dopušča samo «zasli-šanje* tistih talcev, ki so vpleteni v zločine ZDA in šaha. S tem pa se je ves problem znašel ponovno v slepi ulici, saj mednarodna komisija OZN nima pooblastil, da bi zaslišala tudi priprte Američane. Carterjeva administracija je namreč pred dnevi jasno povedala, da ne bo nikoli privolila v tako zaslišanje. Iransko ameriška krizp doživlja najhujši zastoj, potem ko je generalni .ekretar OZN Kurt Wald-heim sprožil težko, a obetajočo diplomatsko ofe.izivo.
Kdo je vsega zastoja kriv, ni še
ka Banisadra ter zahteval, naj to storijo vsi. Protislovje je očitno. Homeini ni odvzel talcev islamskim študentom, strinja se z njihovimi pobudami, obenem pa podpira revolucionarni svet in predsednika Banisadra. Če je s tem trenutno preprečil spopad med vlado in študenti, se spor med obema še poglablja.
Iransko notranje ministrstvo je namreč včeraj odsvetovalo nedovo-ljenje manifestacije, proteste pred
stov*. Študentje pa vedno glasneje zahtevajo odstop zunanjega ministra Ghotbzadeha. Včerajšnje Homeinije-be izjave so pozdravili kot zmago in uprizorili pred veleposlaništvom bučno manifestacijo.
Ob vsem tem se sama po sebi vsiljuje domneva, da Homeiniju služijo študentje kot Izvrstno propagandno sredstvo v pričakovanju prvih parlamentarnih volitev. Homeinijeva islamska revolucionarna stranka je
ameriškim veleposlaništvom pa oce- I z izvolitvijo Banisadra doživela hud nilo kot pobude, ki služijo «ciljem j)oraz, in bi rada to nadoknadila na kontrarevolucionarjev in oportuni. | prihodnjih volitvah. Banisadr in njgr
govi sodelavci bi ob morebitnem pozitivnem razpletu problema talcev še pridobili na ugledu, z zamrzitvijo vsega pa bi islamski intergralisti dokazali, da so zmerni politiki neuspešni in kompromisarski. Vsekakor pa je Homeini za vsak primer pustil odprta vrata tudi drugim možnostim s svojo podporo Banisadru.
Kot kaže so ves problem zamrznili do parlamentarnih volitev, ko bo nova skupščina po Homeinijevih izjavah odločala o usodi ameriških talcev. Kot vedno pa so vsa ugibanja nemogoča, (voc)
ZMAGA BASKOVSKIH NACIONALISTOV
SAN SEBASTIAN — Prve volitve avtonomnega parlamenta v deželi Baskov so privedle do briljantne zmage stranke baskovskih nacionalistov in do nepričakovano pe kočega poraza Suarezove Unije demokratičnega centra, pomenile pa so tudi uveljavitev drugih dveh baskovskih strank (levičarskili «Herri Batasuna* in «Euskadiko Ez-kerra») na račun tradicionalnih političnih si' (socialistov in komuni-
novsem iasno. Politični opazovalci stov). Nacionalistična stranka Bas-•	•'---—.........-' kov bo imela v 60-članskem parla
domnevajo, da je Homeini posegel v zaplet, da se ne bi konfrontacija med islamskimi študenti in vlado izrodila v odkrit spopad. Zahtevo revolucionarnega sveta, naj študent ie izročijo talce vladi, Homeini sploh ni omenil, (»udaril pa je, da podpira revolucionarni svet in predsedni-
mentu 25 poslancev, stranka «IIer-ri Batasuna* (nekakšna stranka vo jaške organizacije ETA) 11 socialistična stranka 9, Unija demokra ličnega centra in »Euskadlko Ez kerra* (manj ekstremistična od <rBa-tasune*) po 6, neofrankistična na-
rodna zveza 2, komuniste pa bo predstavljal le en poslanec.
Nedeljskih volitev se je udeležilo le 52 odstotkov volilnih upravičencev, kar naj bi po mnenju španskih opazovalcev odločilno pripomoglo k uspehu nacionalističnih sil. Volitve so potekale v mirnem vzdušju, brez nikakršnih trenj in nasilnih dejanj. Pač pa so že včeraj zabeležili nov atentat v kraju nedaleč od San Sebastiana, kjer sta dva mladeniča prestrelila koleno nekemu industrijskemu strokovnjaku.
Stranka baskovskih nacionalistov bo lahko po vsej verjetnosti kar sama sestavila deželno vlado, oa čeprav ni prejela na volitvah ab solutne večine. Predstavniki druge najmočnejše politične sile «Herri
Batasuna* so namreč že včeraj spo ročili, da ne bodo sodelovali v parlamentu, ker se zavzemajo za odcepitev in ne le za avtonomijo Baskije. Parlament naj bi štel tako (brez 11 predstavnikov «Bata sune*) 49 poslancev, baskovski nacionalisti pa naj bi imeli večino s svojimi 25 mesti.
Za španskega premiera Adolfa Suareza predstavlja poraz hud politični udarec. Izid volitev v Bas kiji bi lahko postal nevarno propagandno sredstvo za nacionalistične sile v drugih španskih deželah, kar bi morda v kratkem omajalo tudi trdnost madridske vlade. Če so ta predvidevanja točna, bomo zvedeli verjetno že čez dva tedna: 20. marca bodo namreč volili svoj parla ment Katalonci.
ga zločina je potrdila telefonska izjava francoski tiskovni agenciji «France press* okoli 20. ure. Mi smo uničili sedež turških letalskih družb. Smo člani tajne armenske armade*. To je bilo opozorilo turškim fašističnim silam in italijanskemu imperializmu, ki ne upošteva armenske stvarnosti. Nadaljevali bomo do osvoboditve svoje zemlje. Kmalu bomo slavili pomembno zmago nad turškim fašizmom*, tako je v angleščini povedal mirni moški glas, ki je 'mel tipičen vzhodnjaški naglas.
Ilegalna armada za osvoboditev Armenije se bori za osvoboditev tistega predela dežele, ki spada danes pod Turčijo in v kateri živijo pretežno Kurdi. Armensko ljudstvo nima več svoje domovine od začetka tega stoletja, ko so si razne države razdelile njeno ozemlje; med prebivalci, ki so ostali pod Turčijo, pa so Turki izvedli pravi genocid. Med letom 1917 in 1920 so namreč poklali skoraj milijon in pol Armencev, preživeli pa so se razbežali in raztepli po vsem svetu.
Na svetu živi danes okrog šest milijonov Armencev. Polovica jih živi v armenskem predelu, ki spada pod SZ, preostali pa so posejani v ZDA, na Bližnjem vzhodu, v Franciji in v Italiji, kjer jih je približno 2.500.
Ilegalna armada za osvoboditev Armenije je v zadnjih letih izvedla več atentatov po vsem svetu, da bi opozorila mednarodno javnost na položaj armenskega ljudstva. V Italiji je včerajšnji že četrti atentat v zadnjih treh mesecih. Tudi takrat so uporabili kot sinoči isto tehniko dveh peklenskih strojev z različnim časom eksplozije, cilji atentatov pa so bili britanske in francoske letalske družbe.
Pozno zvečer so agenti političnega oddelka pospremili v kvesturo 25 Armencev, ki živijo v Rimu, vendar se zdi, da niso veliko pomagali policiji pri ugotovitvi istovetnosti atentatorjev. (nf)
ga ameriškega predsednika Geralda Forda, kateremu naj bi stal tudi tokrat ob strani še ne povsem pozabljeni Henry Kissinger.
ladja Tržaškega LIoyda rešila 113 beguncev
SINGAPUR - V Južnem Kitajskem morju je trgovska ladja Tržaškega Lloyda «L’Esquilino» sprejela na krov 113 vietnamskih beguncev, ki so bili prepuščeni svoji usodi na 12-metrskem čolnu, potem ko jim je pošlo gorivo in so skoraj v celoti porabili pičle zaloge vode in hrane. Po vsej verjetnosti bo(3o begunci prej ali slej prispeli v I-talijo, saj so singapurske oblasti prepovedale izkrcanje beguncev. Ob vsem tem na je glavna težava neo-premljenost ladje za tak <rprirastek», a za begunce, ki so osem dni živeli kot sardine na ribiški barkači, je «L’Esquilino» pravo plavajoče razkošje.
rističnega atentata, pri katerem je bil ranjen v noge. Včeraj so se pri rimskem sodišču sestali namesuiiki državnega pravdnika, ki jim je poverjena preiskava o «belih fondih* Itaicasse in so se Sklenili načelno upreti priznanju začasne svobode. Sinoči so se sestali še enkrat, da obravnavajo položaj obtožencev v aferi «črnih fondov* in ni izključeno, da bodo predlagali preiskovalnemu sodniku Pizzutiju izdajo nekaj zapornih nalogov.
V	te dogodke se je včeraj vključila. sicer zaradi popolnoma drugih razlogov, (nadaljevali so preuredit-vena dela tudi prek roka gradbenega dovoljenja), zaplemba dveh stavb v Rimu, ki so last Itaicasse, ki da.e zgovorno sliko o svojevrstnem načinu poslovanja te ustanove. Zgradbi sta bili last nun, ki so jih leta 1973 prodale družbi «Socogen» za 700 milijonov, ta pa leta 1976 zavodu Itaicasse kar za G milijard lir!
V	to mrko sliko, ki ustvarja nezaupanje do italijanskega bančnega sistema ne le v domači javnosti, ampak tudi v mednarodnih finančnih krogih, je imela prinesti vsaj nekaj pramenov svetlobe današnja seja komisije za finance poslanske zbornice, na kateri bi moral Pandolfi odgovoriti na vrsto interpelacij o zadevi Itaicasse, kot tudi o dogodkih, ki so povezani s pobegom v tujino bratov Caltagirone, «dobrotnikov* bivšega ministra Evangelisti ja. Toda minister Pandolfi je zbolel, zaradi česar so sejo odložili za nedoločen čas.
V	bančnih krogih ob takih razmerah še odločenje zagovarjajo potrebo po nujni reformi zakonodaje, ki urejuje denarno poslovanje. Za-zvemajo se za enako odgovornost pred zakonom tako upravitePev zasebnih, kot javnih bančnih ustanov. O tem bodo govorili gotovo tudi jutri na sestanku izvršnega odbora združenja bank in kreditnih zavodov. V enekem smi?lu se izraža v Članku za glasilo KD njen odgovoren za gbšpodarska vprašanja Ferrari - Aggradi, ki spodbija s pravnimi argumenti upravičenost teh razlik Sam predsednik vlade Cossiga pa je včeraj napovedal predložitev kar 4 zakonskih predlogov «za moralizacijo javnega življenja*. Zadevali bodo spremembe k zakonu za javno finansiranje strank, dolžnost parlamentarcev (in krajevnih upraviteljev), da prijavijo premoženje, kontrolo nad prispevki zasebnikov strankam in nad pritiski skupin na politične $ile. (Iv)
RIM — Prvič v italijanski zgodovini bodo danes in jutri volili v italijanskih vojašnicah. Vojaki, prostovoljci, podoficirji in podčastniki bodo izbrali imena svojih predstavnikov, H bodo nato v aprilu kandidirali na volitvah v temeljne predstavniške svete.
iiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiitiiiiiiiiiiitmiiuiiniiiiiaiiiiuiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviimiiiiiiN
Boji se nadaljujejo
ZADNJA VEST
Še ena žrtev
Pred zaključkom redakcije smo prejeli •est, da je malo pred polnočjo umrl tudi Domenico Porcello. Imel je 67 let in je bil doma iz Resine blizu Neaplja.
Reagan zmagal Connally odstopil
NEW YORK - Bivši kalifornijski guverner Ronald Reagan je v nedeljo premočno zmagal na primarnih volitvah za «iomination» v republikanski stranki v Južni Karolini. Predstavnik republikanske desnice je dobil več kot polovico vseh glasov, medtem ko jih je prejel njegov najnevarnejši tekmec John Connally le 30 odstotkov.
Bivši teksaški guverner je po izidu najavil, da ne bo več kandidiral za predsedniške volitve. V borbi za republikansko «nomination» sta tako ostala praktično le še Reagan in bivši ravnatelj CIA George Bush, čeprav se je zgčelo v zadnjih dneh govoriti o možni kandidaturi bivše-
ISLAMABAD — Islamski gverilci in zahodni diplomatski krogi trdijo, da so sovjetske sile in redna kabulska vojska sprožile ofenzivo proti jugovzhodni afganistanski pokrajini
Pakta, podobno oni pred tednom dni v Kunaru. Na sliki (telefoto AP) islamska borca pri Heratu, severozahodni Afganistan, kjer je pobuda še vedno v rokah muslimanskih gverilcev.
S XVI. POKRAJINSKEGA KONGRESA PSI
Izbira politične strategije poverjena pokrajinskemu odboru
Enotno gledanje stranke na nekatera bistvena vprašanja - Razlike med štirimi strujami predvsem v taktičnih potezah in v politiki povezav - Težave pri sestavi večine
«BiI je kongres brez zmagoval- tičnih potezah za dosego teh ciljev
cev in brez poražencev iz katerega pa je izšla poražena celotna stranka*: s temi grenkimi besedami je eden izmed članov dosedanjega tajništva Amaldo Pittoni skušal strniti zaključke XVI. pokrajinskega kongresa PSI, ki se 'e zaključil v nedeljo popoldne z izvolitvijo novega pokrajinskega odbora. Zaman so bila to-
DANES V DEVINU
Ponovni sestanek za rešitev deželne krize
V Devinu se bodo danes popoldne ponovno sestale delegacije KD, KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI, da bi skušale najti primerno rešitev deželne krize, ki se je formalno odprla 9. januarja z odstopom Comellijevega odbora. Na zadnjem podobnem sestanku, ki je bil v soboto v Vidmu, so posamezne stranke obrazložile svoja stališča. Vsekakor so se zavzele za nadaljevanje politike deželne solidarnosti, o vprašanju sestave novega odbora pa sta prišli do izraza dve težnji: KD je, tudi na osnovi zaključkov vsedržavnega kongresa predlagala sestavo pet-barvne deželne vlade brez komunistov, slednji pa so se skupno s socialisti zavzeli za šestbarvno vlado, v kateri naj bi enakopravno sodelovale vse stranke dosedanje večine.
Na današnjem sestanku bodo deželni tajniki šestih strank prikazali svoja volišča v zvezi z omenjenima predlogoma. Vsekakor je možno, da se bo zapleteni položaj razčistil že na današnjem sestanku, saj se je razprava osredotočila na dva konkretna pred’o°a, potem ko se ie še v prejšnjih tednih govorilo o različnih hipotezah za izhod iz krize. Deželni svet pa se bo sestal v sredo. 19 marca: na dnevnem redu bodo vn'itve predsednika deželn^ea odbora in 12 odbornikov. V kolikor bi ne prišlo do dolgo pričakovanega sporazuma med šestimi strankami dosedanje večme, ho seja odložena na poznejši da-tum.
in v politiki povezav, predvsem s strankami levice. Tako se Pittonije-va in Carbonejeva struja zavzemata za vzpostavitev notranje homogenosti med levice in avtonomisti: zavzemata se trdi za rešitev deželne krize in ne nasprotujeta vstopu socialistov v deželni odbor, ne glede na stališče KPI. Temu pa odločno nasprotuje Ghersijeva struja, ki poudarja nujnost’ enotnega nastopa o-beh strank levice tudi pri reševanju deželne krize. Na razlike med strujami naletimo tudi pri pogledih na nekatera krajevna vprašanja: levica se .tako zavzema za odločno in nepopustljivo nasprotovanje do Liste za Trst, medtem ko Carbonejeva struja — čeprav se zavzema za zavrnitev občinskega proračuna — pušča možnost soočanja z vsemi demokratičnimi strankami in tudi z Listo za Trst.
Iskanje notranjih zavezništev bo torej prva naloga novoizvoljenega pokrajinskega odbora. Stranki je treba zagotoviti trdno večino in pridobiti zaupanje prebivalstva, je pristavil Pittoni •’ svojem zaključnem
posegu: pozval je še enkrat k e-notnosti, ki je bistvenega pomena — tako je poudaril — za sam obstoj stranke, (as)
Pogledi na bodočo vmesno ustanovo
Tako imenovana vmesna ustanova ali komprenzorij, ki naj bi nekako prevzel in razširil ter izboljšal vlogo sedanjih pokrajin, lahko pomeni resničen korak na poti decentralizacije deželne oblasti in je zato takšna upravna preureditev potrebna. To je prva ugotovitev, ki se je izluščila na nedavnem zasedanju, ki ga je o tej temi priredila tržaška pokrajina in katero so na včerajšnji seji potrdili načelniki pokrajinskih svetovalskih skupin na pokrajini, ki tvorijo tudi pripravljalni odbor omenjenega zasedanja. Druga ugotovitev pa je ta, da imata tržaška in goriška pokrajina veliko skupnih interesov, kar bo treba pri načrtovanju bodoče vmesne ustanove upoštevati.
PO MNOŽIČNIH PRIREDITVAH OB MEDNARODNEM DNEVU ZENA
Osmi marec ne le enkrat na leto njegov pomen ovrednotiti vsakdan
Tudi 8. marec je za nami. Dan, ko se po vsem svetu v naprednih družbah ženske vseh starosti in slojev dobijo v raznih kolektivih. Za nekatere je to eden izmed redkih dnevov, ko lahko zapustijo svoj domači krog in v družbi drugih žensk preživijo nekaj prijetnih in brezskrbnih uric, za druge pa je ta dan priložnost odprte diskusije in pregleda vsega dosedanjega in bodočega boja za žensko enakopravnost in uveljavitev v družbi.
Tako kot po vsej Italiji, je tudi v Trstu ta dan potekal po dveh ločenih, čeprav konec koncev skupnih tirnicah. Vsakdo se je udeležil tistega praznika, kjer se je bolje identificiral, kjer je dobil svoj kotiček in svoj obraz ženskosti. Različne praznike pa je povezoval isti simbol, rumena vejica mimoze, ki je bila pripeta tako na prsih gospodinj in kmetic, kot tudi deklet v coklah in ohlapnih krilih.
Poglejmo malo razčlenjeno po vaseh, kako so naše ženske praznovale Mednarodni dan žena. Skoraj po vseh kraških vaseh so predstavnice krajevnih sekcij UDI - ZŽI razdeljevale mimozo od hiše do hiše, zvečer pa so se združile v vaški dvorani, sledile krajšemu govoru ter nadaljevale pozno v noč s skupno zabavo in plesom. Tako je bilo tudi
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||l|||||||||||m|||N,m,lunini,„„|,ia
ŠE VEDNO NEJASNA USODA 351 DELAVSKIH DRUŽIN
ZA BIVŠO STEKLARNO VETROBEL 19. MARCA NOVA SEJA V RIMU
Včeraj dve sindikalni srečanji na prefekturi in na deželi - Spodletel prvi poskus ^mobilnostih za 80 delavcev bivše «Dreher» • Pogajanja o zahtevah pristaniščnikov se nadaljujejo
rej prizadevanja članov, ki se spoznavajo v političnem dokumentu, katerega prvi podpisnik je prav Pittoni in ki so si na kongresu prevzeli odgovorno nalogo posrednikov, da bi prišlo do čim širše enotnosti in stranki zagotovili trdno vodstvo. Razprava je še potrdila razlike, ki obstajajo med štirimi notraniimi strujami, od katerih ne razpolaga nobena z zadostnim številom glasov, da bi sama prevzela vodstvo stranke na pokrajinski ravni. Ta odgovorna naloga je torej poverjena novemu pokrajinskemu odboru, ki bo iz svoje vrste izbral pokrajinsko tajništvo ter noveea tajnika. Pri vsem tem Da se postavlja vprašanje notranjih zavezništev med strujami, kar pa ne bo lahka zadeva, če bodi predstavniki posameznih tokov vztrajali na svojih stališčih.
Nov pokrajinski odbor socialistične stranke šteje 31 članov, ki so: Pittoni, Caristi, Srečko Colja, Del Tutto, Jože Pečenko, Pironti, Branko Pahor, Turitto in Aljoša Volčič, ki so bili izvoljeni na listi štev. 1, ki je odraz Craxijeve politične linije. Na listi štev. 2, ki odraža stališča strankine levice (Signorile -Lombardi De Martino Achilli) so bili izvoljeni Automi, Boniciolli, Ghersi, Giacchetti, Macaluse, Marino Pečenik, Pesante in Seghene. Devet predstavnikom je v pokrajinski odbor izvolila lista štev. 3 (Craxi -Signorile), ti so: Carbone, Cecchini, Chiereghin, Clarici, Coslovich, D’A-more, Marone. A. Medeot in F. Ro-tondaro. Četrta struja, ki se sklicuje na stališča poslanca Achillija in se zavzema za alternativo levice pa bo v novem odboru štela pet članov, ki bodo: E. in A. Malutta, Arbanas, Visentin in De Luca.
Kljub temu, da ni prišlo med strujami do enotnega oblikovanja strategije, na osnovi katere bi se PSI spoprijel z vrsto notranjih in zunanjih problemov, pa je vse štiri struje povezovala nekakšna »rdeča nit* ter enako gledanje na nekatere bistvene probleme. Tako PSI soglaša o važnosti osimskih sporazumov, v zvezi s katerimi poudarja potrebo po preverjanju izbire o lokaciji in dustrijske cone na Krasu. Zavzema se za rešitev problemov slovenske narodnostne skupnosti, oziroma za dosego zaščitnega zakona, ki bi slovenski manjšini zagotovil vse pravice. S tem v zvezi je bilo na kongresu soglasne poudarjeno (predvsem v posegih Volčiča in Pečenka), da je za rešitev tega vprašanja nujno potreben enoten nastop vse stranke. Vse struje so se tudi strinjale o vlogi, ki jo mora odigrati mesto v deželnem kontekstu: ravno tako je stranka soglasno potrdila, da je treba prisiliti k odstopu Ce-covinijev odbor na občini in negativno ocenila pojav Liste za Trst. Končno so se tržaški socialisti tudi enotno zavzeli za izdelavo »socialis-tičnega načrta*, v katerem bi nakazali smernice za družbeni in gospodarski preporod mesta in njegove pokrajine.
Pogledi socialistične stranke na nekatera bistvena vprašanja so torej popolnoma enotni; razlike med štirimi strujami pa se porajajo v tak-
Na prefekturi je bil včeraj napovedani sestanek o zaderi bivše steklarne «Vetrobel» (SIRT). Sestanka so se udeležili vladni komisar dr. Marrosu, industrijca Landi-ni in Cardarelli, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, parlamentarca Cuffaro in Tombesi, senatorka Gerbec ter predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze in člani tovarniškega sveta. Pred prefekturo so za časa sestanka stali delavci bivše steklarne, ki so kakor znano že skoraj pet let v dopolnilni blagajni
Na sestanku so zainteresirani zvedeli, da je podtajnik na ministrstvu za industijijB*1*^ »iffasatr sttjHcal" ta
19. marec sestanek v' 'Rihiu* Kjer naj bi enotno tržaško odposlanstvo zvedelo za končno odločitev kreditnega zavoda ICIPU o finansiranju preosnove stare steklarne, za katero je predvidena naložba 68 milijard lir. Predstavniki delavcev so opozorili svoje sogovornike na dejstvo, da bo 31. marca potekla dopolnilna blagajna za vseh 351 nameščencev SIRT in zahtevali, naj družba zaprosi za novo podaljšanje do konca aprila. Kolikor bi ICIPU odklonil finančno kritje, bo namreč treba poiskati novo zaposlitev za prizadete delavce pri drugih obra-
MiiiimmiMiHtiitiiniiiiiiitiHiiHntmHMHiiiMiiiMiMUMMitmmitmitiiiiiMHifiiiiitiiiiimiiHMiiMHiMiiiiiiH
S SEDEMLETNO ZAKASNITVIJO, KER NI DENARJA...
tih, kar bo zahtevalo določen čas.
Predstavnika SIRT sta si pridržala pravico, df odgovorita na to zahtevo popNdne in tako so se zainteresirani ponovno sestali ob 18. uri v prostorih deželnega odbemiš-tva za industrijo v Ul. Trento, kjer so se zopet zbrali tudi delavci z napisi in transparenti. Industrijec Landini je dal svoj pristanek ,na podaljšanje dopolnilne blagajne do 30 aprila, hkrati s tem pa je ponudil zaposlitev — kolikor bi preosnova propadla — 270 delavcem SIRT v o-bratih Safau v Vidmu in Čedadu. Zdaj je ‘torej-^a^jiVlJvisno od novega sestanka v Rimu. Ta bo kakor rečeno. 19. »marca, 21. marca pa bo zopet skupna sejfcr na deželnem odborništvu za industrijo.
Zadeva »Dreher* pa stoji še vedno na mrtvem tiru tudi po sobotnem sindikalnem sestanku, m deželnem odborništvu za industrijo, z odbornikom Rinaldijem, predstavnikom industrijske zveze, zastopstvom malih in srednjih industrijcev in Intersinda. Kakor znano, so delavci bivše pivovarne na predzadnjem srečanju postavili zahtev naj industrijci, ki se sklicujejo na to, da je danes v tržaških obratih na volri 600 do 700 delovnih mest. odeovorijo z vso natančnostjo na vprašanje: kateri o-
IZŠLA SO IZVESTJA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOL
Nanašajo se na šolska leta 1973/74, 1974/75, 1975/76 Morda še letos izid zvezka za preostala šolska lela
Pravkar je prišlo iz tiskarne (Graphart) »Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju* za šolska leta 1973/74, 1974/75 in 1975/76. Izvestje so izdala ravnateljstva slovenskih srednjih šol, uredil pa jih je prof. Robert Petaros.
Uredništvo na začetku pojasnjuje, da je vzrok sedemletni zamudi pri izdajanju izvestij v izredno skokovitem porastu cene papirja in tiskarskih stroškov, skratka v pomanjkanju sredstev. Ta ugotovitev ne preseneča, je pa žalostna, saj bi bilo naravno, da bi stroške za izdajanje tako pomembnih in za zgodovino dragocenih publikacij, krila šolska oblast. Ker tega ni storila so se morala ravnateljstva šol zateči po pomoč k slovenskim denarnim zavodom in zato je prav zasluga Tržaške kreditne banke. Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini ter Kmečke in obrtne hranilnico in posojilnice na Opčinah, pa še tiskarne Graphart in delno Založništva tržaškega tiska, da so Izvestja končno 'ahko vendarle izšla, pa čeprav za tri šolska leta skupaj in vsebinsko delno okr njena, kar pa ne zmanjšuje njihove vrednosti in pomena.
Po uvodni besedi prof. Josipa Tav čarja, ki govori o pomenu izvestij. sporočilu uredništva o razlogih za zakasnitve pri izdajanju te publika cije ter temeljiti uvodni študiji prof. Martina Jevnikarja «Jezik Ivana Trinka v poezijah in v Naših pa glavcih*, se v Izvestjih zvrstijo po letih osnovni podatki o sestavi učnega zbora za vsak slovenski višji in nižji srednji zavod posebej, podatki o številu in učnih uspehih dijakov po razredih ter naslovi nalog pri zrelostnem izpitu. Na ta način so predstavljeni po vrstnem redu zavodi- Znanstveni licej »France Prešeren* z oddelkom višje gimna zlj — klasičnega, liceja, Učiteljišče »Anton Martin Slomšek*. Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois*, Strokovni zavod za industrijo in obrt, Srednja šola »Ivan Cankar*,
Srednja šola «Sv. Cirila in Metoda*, Srednja šola «Fran Erjavec*, Srednja šola »Simon Gregorčič*. Srednja šola «Igo Gruden*, Srednja šola »Srečko Kosovel* in Srednja šola «Fran Levstik*.
Pregled po zavodih se zaključuje s statističnim pregledom za vse zavode skupaj in za vsako šolsko leto posebej (oskrbela ga je Jolanda Zudetich), s kratkim pregledom »Iz življenja in dela naših šol*, ki omenja Literarne vaje. publikacije profesorjev, nove šolske knjige, Prešernove proslave, seminarje za slovenske šolnike in izlete maturantov, s slikami denarnih zavodov, ki so o-mogočih izid publikacije in pa s kratkimi spominskimi sestavki o profesorjih, ki so umrli v šolskih letih, na katera se izvestja nanašajo (Liliana Štoka, Andro čok. I-van Šavli, Jože Peterlin in Tone Penko).
Urednik izvestij prof. Petaros nam je v razgovoru izrazil upanje, da bodo do konca leta izšla še izve-stja za preostala šolska leta v zamudi (1976/77, 1977/78, 1978/79) in morda vključno s tekočim šolskim letom. To bi ne bilo samo lepo. marveč tudi nujno potrebno, kakor bi bilo potrebno, da bi potem izba iala sproti in vsebinsko bogatejša, kot je bogato vse naše šolsko življenje. Denarna sredstva bi pri tem ne smela biti ovira, ta pripomba pa gre seveda v prvi vrsti na račun šolskih oblasti, (jk)
brati so pripravljeni sprejeti v službo 80 delavcev bivše pivovarne in pod kakšnimi pogoji.
Po tem sestanku se je pojavila v tukajšnjem italijanskem dnevniku vest, da bo v žaveljski industrijski coni v kratkem nastala nova industrijska pobuda — obrat naj bi se ukvarjal s proizvodnjo specialnih jekel — ki naj bi ob začetku obratovanja, leta 1981, zaposlil okrog 100 delavcev, med temi najprej delavce bivše «Dreher». V resnici, pravijo sindikalisti, so predstavniki industrijcev na sestanku predložili le spisek 17 podjetij, ki iščejo delovno “šilo. Ko so se skupine delavcev včeraj oglasila pri, danih naslovih (Sadoch, Alder, razna gradbena podjetja itd.); se je izkazalo, da bi bili omenjeni obrati res pripravljeni sprejeti na delo določeno število delavcev, vendar ne starejših — in ti odločno prevladujejo med delavstvom stare pivovarne - in s kvalifikacijami, ki jih večina prizadetih nima. Zanimivo je. da nobene ponudbe niso dale večje organizacije kot so Tovarna velikih motorjev, železarna Italsider, Italcantieri in druge.
Poskus indnstrrcev, da bi rešili krizo bivše pivovarne s tem, da bi se poslužili načel o mobilnosti delovne sile, je torej — vsaj kar zadeva dosedanje izkušnje — propadel. Sindikalne organizacije in tovarniški svet so zato sklicali za danes ob 10. uri v menzi starega obrata pri Sv. Ivanu novo sindikalno skupščino vsega Drizadetega delavstva.
Včeraj ob 17. uri so se na sedežu Urada za pristaniško delo v novem pristanišču ponovno sestali predstavniki pristaniščnikov, luške ustanove in zveze koristnikov pristaniških storitev, da Ki nadaljevali pogajanja v zvezi z zahtevami delavcev, organiziranih v tako imenovanih «kom-panijah*. Pogajanja so se kakor znano začela že pretekli teden, po premoru ob koncu tedn pa so se včeraj nadaljevala. Medtem opravljajo pristaniščniki v luki redno delo in delo, ki je zaostalo zaradi njihove tridnevne stavke. Zaradi tega so kompanije na delu v treh izmenah. V luki je bilo včeraj 25 ladij, dvanajst Da jih je čakalo v zalivu. Kompanije so delale na 19 ladjah, od katerih so tri lahko odplule iz pristanišča, (ef)
na Proseku, v Križu in še v mnogih drugih vaseh, kot smo že poročali. V društvenih prostorih v Lo-njerju je bil program bolj pester: nastopil je domači ženski pevski zbor, recitatorji in trije harmonika-ši, Ada Spetič pa je govorila o pomenu praznika. Povsod je bila udeležba polnoštevilna.
Tudi v nedeljo je bilo več prireditev. V organizaciji UDI-ZŽI so se ženske dobile v Dolini, v Zgoniku, v Ljudskem domu v Podlonjerju, v Rocolu in v Barkovljah. Na pobudo prosvetnega društva Rovte-Kolonko. vec pa so v društvenih prostorih pripravili prosto zabavo, loterijo v korist društva, Nadja Pahor pa je govorila o pomenu ženskega gibanja od leta 1909 pa do danes.
V nabito polni dvorani PD Rdeča zvezda v Saležu pa so v nedeljo proslavljale ženske iz cele zgoniške občine. Po uvodnih besedah predstavnice ZŽI Tamare Blažina - Si-moneta je mladinka Majda štubelj podčrtala prizadevanja in doprinos ženske za ustvarjanje pogojev miru, enakopravnosti in demokratičnih odnosov v sodobni družbi. V kulturnem delu sporeda naj omenimo recital gledališke umetnice Zlate Rodoškove, nastop harmonikašev, dvajsetčlanskega ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda ter še mešanega zbora. Prostovoljne prispevke so namenili v sklad za poimenovanje šol v Saležu in v Zgoniku. Udeleženci proslave so si lahko ogledali tudi razstavo slik Atilija Kralja, ki je razstavljal v Saležu celih deset dni.
Kako najti ravnovesje med zasebno javno sfero, kako naj ženska vskladi družinsko življenje z vsemi bremeni, ki jih ta prinaša z zaposlitvijo ali celo z udejstvovanjem v raznih organizacijah? Vprašanje si je zastavil ženski enotni koodina-cijski odbor pri tržaški pokrajinski sindikalni zvezi ob 8. marcu, ki naj bi bil vedno bolj posvečen političnemu zavzemanju vseh žensk. Čeprav izbrana tema sodi med tiste, o kateri zadnje čase tako žensko gibanje, kot ženske posameznice veliko razpravljajo, ni včeraj popoldne pri. tegnila na konferenco v Dom jo večjega števila zaposlenih žensk. Ravno te se morajo namreč z iskanjem ravnovesja, ki se kaže tako v reševanju praktičnih vprašanj, kakor tudi v soočanju z načelnimi pojmi, spopadati vsak dan. Dokler pa bo njihovo iskanje zgolj osebno, dokler
Rajonski sveti
Danes ob 18. uri se bo sestal na-brežinski občinski svet. Na dnevnem redu vrsta upravnih vprašanj, med njimi imenovanje promocijskega odbora za izgradnjo kulturnega doma v Nabrežini.
Jutri ob 18. uri ,?e bo na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki ima na dnevnem redu sporočila predsednika, odobritev predlogov o varianti regulacijskega načrta, odobritev mnenja o občinskem proračunu ter vprašanja svetovalcev.
Rajonski vet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal v petek, 14. marca, ob 18. uri v prvem sklicanju. Sestanek bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3. Dnevni red obsega samo dve točki, in sdcer mnenja o varianti javnih služnosti in njih koristnosti ter mnenja, in diskusijo o proračunu za leto 1980.
ne bo njihovo negodovanje preraslo v skupen boj, bo nezadovoljstvo žensk, je soglašala večina disku-tantk, ostalo jalovo. Vendar absolutne rešitve ni, je posebej naglasila Nicoletta Rocchi, predstavnica vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze, ki je razpravo uvedla, treba jo je iskati iz dneva v dan in jo graditi z osebnim in skupnim bojem.
V soboto, 15. marca, bo v mali dvorani Verdijenega gledališča v okviru praznika žensk celovečerni program z Giovanno Marini, ki bo predstavila «... In o nas ni spregovoril nihče.* Vabila za vstop so na razpolago na sedežu UDI-ZŽI, v Ul. del Toro 12, vsak dan od 17. do 19. ure.
(kt-bp-bs)
Nova proga avtobusa 22
Pokrajinski konzorcij za prevoze sporoča, da bo od danes dalje avtobus linije 22 vozil na novi progi s končno postajo v Ulici Paisiello. S Trga Stare mitnice bo avtobus vozil po Trgu Cagni ter po ulicah Mascagni, Puccini in Cherubini, povratno vožnjo iz Ul. Paisiello pa bo opravil po ulicah Zandonai in Puccini in po Trgu Cagni.
NOCOJ V BABNI HIŠI V RICMANJIH
Odprtje antološke razstave slikarja Avgusta Černigoja
Na slovesnosti bodo predstavili tudi novo monografij* 0 umetniku - V kulturnem programu bo nastopil R'bniški oktel
dogodkom, kot je izid monografij? o avtorju, presega običajni oal^1^ okvir in postaja že središčna slov nost, središčna pa zato, ker bo konca meseca povezana tudi z am mi kulturnimi dogodki: s končen zbora Fran Venturini od Domja, . ■ manjsko godbo na pihala, vwtnsZM. in klavirskim koncertom ter preo■ janjem filma o Avgustu ČermO J ' Z da.. :šnjo slovesnostjo se n torej odpira «ricmanjska P° „ .J ki nam obeta razgiban in kulta . živahen marec.
Nestorja slovenskih slikarjev in «nemirnega duha* upodabljajoče umetnosti tostran meja profesorja Avgusta Černigoja bodo nocoj predstavili v Babni hiši V Ricmanjih. Peter Krečič, ravnatelj Arhitekturnega muzeja v Ljubljani je v svoji monografiji zajel vse najpomembnejše mejnike v umetnikovem ustvarjalnem življenju 1 r je znanstveno in oglobljeno obdelal pomemben delež, ki ga je pri razvoju slovenskega slikarstva imel prav Avgust Čer-n:~oj. Krečičevo delo je za razumevanje umetnika samega in slovenskega slikarstva v tem stoletju temeljnega pomena.
Monografijo Avgust Černigoj je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Predstavitev knjige pa bo danes zvečer ob 20. uri v galeriji Babna hiša v Ricmanjih. Program predstavitve je zelo bogat. Na ogled bo antološka razstava Černigojevih del. O avtorju in knjigi bo spregovoril predstavnik založbe Marko Kravos; prisoten pa bo tudi slikar sam. Program bo izpolnil Ribniški oktet, v katerem poje tudi nekaj bivših članov Slovenskega okteta. Avgust Černigoj je že razstavljal v Bregu in sicer pred leti v galeriji Torkla v Dolini. Brez dvoma pa današnja razstava, povezana s tako pomembnim
uiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiMiiiHiiiiiimiiiniliiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Z NEDELJSKEGA KONGRESA NA POMORSKI POSTAJI
Tržaški obrtniki zahtevajo večjo vlogo v gospodarstvu
Obrtniška zveza slavi letos 35-letnico svojega delovanja Urediti status jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih pri obnavljanju potresnih območij
Na Pomorski postaji je bil v ne- I Ijajo, da je denar, ki bi ga potre-deljo 1. pokrajinski kongres dele- bovali za nove naložbe, predrag, fi-gatov posameznih kategorij obrtni-	—	J-'-	-
kov, ki so včlanjeni v Tržaški obrtniški zvezi. Kakor sta v svojih po-ročilih poudarila predsednik Franco in tajnik organizacije Ciani, deluje danes v tržaški pokrajini okrog 5.000 obrtnikov (z 10.000 nameščenci), od tega pa je okrog 4000 vpisanih v zvezo. Še večjo težo imajo o-brtrnki v deželni gospodarski stvarnosti, saj je v Furlaniji - Julijski krajini danes okrog 30.000 obrtnikov, ki zaposlujejo skupno kakih 80 000 ljudi.
Kongres so sklicali ob 35. obletnici nastanka obrtniške- tveze. To naj bi bila priložnost za prehod k večjemu dinamizmu kš(f Prideva sodelovanje in vključevanje obrtniških kategorij v javno, gospodarsko in politično življenje, hkrati pa tudi prehod k bolje organizirani proizvodnji na podlagi koordinirano izdelanih programov.
Med razpravo, ki je sledila poročiloma predsednika in tajnika, so delegat-' vzeli v pretres številne pro bleme, s katerimi se soočajo posamezne kategorije obrtnikov. V tem okviru so poudarili predvsem težave, ki izvirajo in energetske krize in ki jih povzroča naraščajoča inflacija, kar se odraža zlasti v kreditni politiki. Obrtniki namreč ugotav-
SREČANJE Z DEŽELNIM ODBORNIKOM TOMEJEM
SINDIKATI O PROBLEMU TUJE DELOVNE SILE
Koliko je tujih delavcev v naši deželi in kakšen je njihov položaj? Vprašanju tuje delovne sile posvečajo sindikati naše dežele vse več pozornosti. Kot znano, so o tem ter sploh o izmenjavi delovne sile med Furlanijo - Julijsko krajino ter SR Slovenijo in o regularizaciji teh izmenjav na dolgo in široko razpravljali med nedavnim obiskom delegacije jugoslovanskega sindikata v Italiji. Deželno vodstvo sindikata gradbenih delavcev je želelo sedaj na to vprašanje opozoriti tudi deželne oblasti in tako se je sindikalna delegacija, v kateri so bili Celatto, Milocco in Comuzzi, sestala včeraj v Pordenonu z odbornikom Tomejem. Ob tem velja pripomniti, da bo 21. marca širši posvetovalni sestanek med sindikalnimi predstavniki ter upravitelji de-
nančna sredstva za podeljevanje o-brtniških kreditov po znižani o-brestni meri pa ne zadostujejo. Težave obrtnikom delajo tudi neurejeni zakonodajni ukrepi, ki bi jih bilo treba združiti v enotno besedilo. Med ostalimi težavami so poudarili še pomanjkanje mlade delovne sile, omejitve v izvozu goriva (50 litrov), kar zavira delovanje avtoprevoznikov, in ne vedno zadovoljivo delovanje deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA. Kar zadeva gradbeništvo, so na kongresu poudarili potrebo po ureditvi statusa jugoslovanskih državljanov, začasno ‘žaposlčnih v gradbčnlh Sobratih i-a>'tej strani'meje in še zlasti nd ' obihočjih," 'ki -jihJ Jje - pri**’ del potres.
Predavanje na Opčinah o potovanju po ZDA
Prosvetno društvo Tabor v je nedeljo priredilo v openskem Prosvetnem domu zanimivo predavanje, ki je privabilo precejšnje število poslušalcev. O svojih vtisih in spominih s potovanja po Združenih državah Amerike je govoril Bruno Križman. Svojo zanimivo in dolgo pot od New Yorka do San Francisca in nazaj, z vsemi zemljepisnimi in drugimi zanimivostmi, je prikazal z besedo in številnimi diapozitivi.
Danes iveier novipredsW[ v Avditoriju in Rossettiin
Danes zvečer se bo (ržašfc^ občinstvu predstavila gledališka s pina iz Turina s komedijo Les nes Yeana Geneta. Debut	#
kov iz Turina v Avditoriju spaaa okvir Gledaliških srečanj 1980 (*v segna 1980), ki jih prireja Stabile iz Trsta. V Genetdoj » nastopajo Adriana Asti, Manuelai . sterman in Čopi. Igro je zre Mario Missiroli.
V gledališču Rossetti pa bo} ( abonmaja nastopil Walter Cm1 komedijo «Hai mai provato ne. t qua calda?» (Si že kdaj po^.ui topli vodi?), katero soavtor je Paolo Mosca.	.
S Chiarijem nastopata se Carnacina in Gastone PascuC%'fM abonente Teatra Stabile so P' dene močno znižane cene.
Posvet o papeževanju Janeza Pavla II.
Pokrajinska sekcija ACLI P1^ danes, 11. marca, posvet o vanju Janeza Pavla II. YV -nreč sedo bo spregovoril vsedržavni P sedndk ACLI Domenico R®53": »j. to pa še Dino Boffo, vsedržav™ nik Katoliške akcije.	^
Srečanje se bo pričelo ob 2®. v in bo potekalo na sedežu EN- ^ Istrski ulici 57. Uokvirja pa se ^ klus podobnih srečanj, za kate/.jj dala pobudo tržaška sekcij« pod skupnim naslovom: Nacn° družbo, izgrajevati človeka.
Sekcija KPI občine Dolina iskreno sožalje svojcem ob tovariša Ladislava Ražma. . se pridružuje tudi sekcija 'L ANPI ipbčine Dolina.
V tržiški bolnišnici je mir110 P minil v 79 letu starosti
Narciso Fontana
ob
Pogreb bo danes, 11. )nar ‘inf 15. uri iz kapele bolnišnice v ^ no cerkev v Jamljah, kjer
15.30 žalni obred.
vse"'’
Vnaprej se zahvaljujemo sa. ki se bodo udeležili žalne nosti.	,,
žalostno vest sporočajo: žen4, nova, hči, snaha, zet in vnu drugi sorodniki.
1980
Avto povozil upokojenca
Na nevrokirurškem oddelku trža ške bolnice so včeraj zjutraj spre jeli 74-letnega upokojenca Maria Pezzija iz Ul. Donadoni 31, ki ga je na vogalu med ulicama Molini a vento in Rivo povozil avto. ki ga je upravljal 19 letni Nicola Cin quepa)mi. stanujoč v Ul Forti 10 V nesreči je Pezzi utrpel udarce j glavo in v hrbet, zaradi česar se t)o moral zdraviti približno deset dni.
IIMIIIMIIIIlllMIIIIIMIIIiniUIIIIMIinilMIIIIMIUIIIIimifimillHIlIMMIIIIIIMIIMIIIIIIItlllltllllllllltlllllllllllllllU
POLICIJA ARETIRALA RAZPEČEVALCA MAMIL
k
Agenti zaplenili nad štiri kilograme surovega opija
Po dolgotrajni preiskavi tržaške kvesture, oddelka Crimmalpol za severno Italijo in finančnih stražnikov, so policisti v soboto popoldne aretirali v Barkovljah razpečeval ca mamil, jugoslovanskega držav ljana Daiibora Sardeliča ter zaple nili v njegovem avtomobilu nad štiri kilograme in pol surovega opija. ■
Kot je povedal na nedeljski ti skovni konferenci načelnik tržaškega oddelka za boj proti mamilom dr. La Corte, je nekdo že pred dne vi obvestil kvesturo, da ie neki ju goslovanski državljan pretihotapil v Trst večjo količino mamila ter jo hotel prodati na črni borzi. Policija je kmalu prišla na sled sum ljivemu avtomobilu z Jugoslovan sko evidenčno tablico, ki so ga mnogi stalno videli na krajih, kjer se ponavadi zbirajo uživalci ma mil. Po nekajdnevnem zasledova nju so preiskovalci sklenili preiti v
akcijo ter v soboto aretirali 2C-letnega Spličana Daiibora Sardeliča, ki je komaj parkiral avtomobil na barkovljanskem nabrežju v bližini hotela Tritone, v katerem jo prenočevali. Po skrbnem pregledu Sardeličevega avta Audi 80 so a genti našli v njem osem zavojev surovega opija, ki velja na črni borzi približno 300 milijonov lir. Vse kaže, da gre za tako imenovani ma kedonski opij, iz katerega je mogoče pridobiti pol kilograma heroi na najboljše vrste ali pa tudi kilo gram heroina tipa «brown sugar*.
Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. je vsekakor še v teku in ni izklju čeno, da bo prišlo v prihodnjih dneh še do zanimivih razpletov. O zaplembi mamil so tržaški preisko valci obvestili Interpol ter tudi jugoslovanske obmejne organe, že devet let pa niso v našem mestu za plenili tako velike količine mamil.
žel Furlanije - Julijske krajine in Veneta. Na tem srečanju naj bi preverili stvarne možnosti za zaposlitev brezposelnih delavcev iz Veneta v krajih naše dežele, ki jih je prizadel potres. Naloga pa ni ta- ' ko preprosta, če ni r.a razpolago j točnih podatkov tako o razpoložlji- i vih delovnih mestih, kot o zapo- ! slenih in pri tem je zlasti občutiti I pomanjkanje točnih statističnih podatkov o številu tujih, pretežno jugoslovanskih delavcev, ki v številnih primerih sploh nimajo urejenega delovnega razmerja. To zadevo je treba urediti, pravijo sindikati, in zato je treba najprej zbrati ustrezne podatke in spoznati stvarne potrebe. Vprašanj je torej več in to je potrdil tudi odbornik Tomč, ki je pokazal razumevanje za ureditev te zadeve. Žal, zaenkrat še ne deluje Deželna opazovalnica delovne sile, je poudaril, zato pa se bo verjetno dalo v sodelovanju z uradi posebne deželne komisije za potresno področje ter raznih odborništev zbrati potrebne podatke, ki bodo osnova za umnejše načrtovanje.
Skupščina sindikata prodajalcev časopisov
Tržaška sekcija vsedržavnega sindikata prodajalcev časopisov, ki je vključen v enotno federacijo CGIL, CISL, UIL je prejšnji teden na izredni skupščini obravnaval zaskrbljujoč položaj, ki je nastal v našem mestu po zaprtju distribucijske a-gencije Adista, ki skrbi za razpečevanje mnogih vsedržavnih časopisov in revij v Trstu in naši deželi. Na omenjeni skupščini so izglasovali resolucijo, v kateri se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, vse do takrat pa napovedujejo nove protestne akcije. Kot znano se sindikat prodajalcev časopisov odločno bori, da bi imela agencija Adista tudi naprej svoj sedež v Trstu, medtem ko se širijo govorice, da e bo slednja preše lila v Portogruaro.
Sporočamo žalostno vest, da nas je 8. marca zapus^ naš dragi
MARČEL0 ZERIAL
Pogreb bo danes ob 13. uri iz mrtvašnice glavne h° nišnice v cerkev v Borštu.
Žalujoči žena Hedvika, sin Giorgio, snaf14 Fiorella, mali Andrea ter drugi sorodni
Milje, Boršt, 11. marca 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Sporočamo bolečo vest, da nas je zapustila naša drag®
MARIJA RAVBAR
Pogreb bo jutri, 12. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice gl®v ne bolnišnice na Col.
Žalujoči sestri Olga in Zora ter W3j Rudolf z družinami in drugi sorod«
Col, 11. marca 1980
Dne 10. marca nas je zapustila 1,8 ša draga mama in nona
MARIJA ŠTOKA vd. MATIJAČIČ
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob iz mrtvašnice glavne bolnišnice cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo: sin hčeri Plerina in Silva z družin8,lw’
Trst, Melbourne, Kontovel, 11. 3. 1980
GORIŠKI DNEVNIK

Gledališča
Rossetti
Od jutri, 12. t.m., izven abonmaja “»medija v dveh delih Paola Mojce in Walterja Chiarija «Hai mai Pmvato neU’acqua calda?» Rezerva-^Pri osrednji blagajni v Pasaži
AVDITORIJ
Pregled predstav 1980 — danes ob stalno gledališče iz Turina Podstavlja delo Geneta «Les bon-es» z Adriano Asti, Manuelo Ku-rjnann, Čopi. Režija Mario Mis-siroli.
Kino
"^»nale 15.30—22.00 «Live show* raPoteosi del sesso). Prepove-. “an mladini pod 18. letom.
.“ton 16.45—22.00 «Sinfonia d’au-mnno». 1. Bergman. L. Ullman, t. Bergman.
16.30—22.00 «La terrazza*. U. tognazzi, V. Gassman S. San-arelli, C. Gravina, O. Čolli. eelsior 16.30 «11 testamentom. Prepovedan mladini pod 14. letom, "rattacielo 16.30-22.15 «Cafe ex-Pfessm. N. Manfredi. Barvni film. Cp'ce 16.30 «Cannibal Holocaust*. j., epovedan mladini pod 18. letom. 'Snon 15.30 «Innamorarsi alla mia eta». j. igiesias.
'todrammatico 15 30-22.00 «Le de Pravate del piacere*. Prepovedan J^dmi pod 18 letom rjstallo 17.00 Varietejski program skupino Maria Nobila: «Travol-.]ulmamente poon poon*.
^«arcia trionfale». F. Nero, M. amdo. Prepovedan mladini pod letom.
jjjlenio 16.30 «La tarantola dal ven-e nerom. Prepovedan mladini .w M- letom.
- Dra «6.00 «Meteor». Barvni film.
sb*°L	«L’infermiera nella cor-
gan“ei militari*. N. Cassini, L.
'eoir* ^ene*° 16.30 «Una strana Aid h 3 d* suoceri*. Barvni film. fo»nan !®-45—22.00 «11 pornogra-miij. 'Phard Drayfus. Prepovedan ^toi Pod 18. letom.
Volta
(Milje) Zaprto.
Ustave
Ut;	Rossoni bo danes ob 18.
Rot n la:'-stavo svojih del Adolfo
V	t 1ZS—va 1»° trajala do 20. t.m.
stavn	.i* Gartesius je odprla raz-
stav« ?v°iih del Olivia Siauss. Raz-
V	krajah do 20. t.m.
stav« r,'nslti Saleriji je odprta razstav« pl°var|nija Palladinija. Raz-\ bo trajala do 13. t.m. f8zxt«gaer'i* Planetario je odprl
V	gl0 ?y°jih del Corpora. galeriji centra Barbacan je od-
tanv, raastava osnutkov lepaka na ten®u_*^ens^a kot mir°!!i3<tRii,'1lM _v organizaciji tržaškega Zveže žensk ItiBjj«. 'A naltU--
V	IR slikark. Torbandena je
Mbora
*e
Vo Luciano Ceschia.
odprl
OBČINSKA GALERIJA BABNA HIŠA RICM AN JE
AVGUST ČERNIGOJ
Otvoritev antološke razstave in predstavitev avtorjeve monografije
danes, 11. marca 1980, ob 20. uri
NASTOPIL BO RIBNIŠKI OKTET
Pod pokroviteljstvom občine Dolina prireja PD Slavec, Ricmanje - Log v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in Slovenskim klubom v Trstu.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
sporoča svojim članom in prijateljem, da bo redri torkov večer
danes, 11. marca, ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih
ODPRTJE RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE AVGUSTA ČERNIGOJA
Sledil bo nastop RIBNIŠKEGA OKTETA
Večer prirejamo skupaj z ric-manjskim društvom »:Slavec» in Založništvom tržaškega tiska.
Člane prosimo, da si med seboj potelefonirajo in se domenijo glede prevoza: če jim to dela preglavice, naj se obrnejo na koga od odbora Slovenskega kluba.
SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ivuiturni dom
JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih Režija Zvone Šedlbauer
V	petek, 14. marca, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski
V	soboto, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri.
V	nedeljo, 16. marca, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri.
f Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan ZORA SANCIN. Iz srca ji čestitajo in želijo še na mnoga zdrava in vesela leta hči Miranda, zet Aldo, vnuka Mauro in Astrid ter vsi, ki jp imajo radi.
Danes praznuje 14. rojstni dan ELIZABETA FISCHER. Da bi jo sreča spremljala vse življenje, ji voščita nona in nono.
Danes praznuje rojstni dan, 14. marca pa bo godovala MATILDE GULIČ. Obilo sreče, zdravja in veselja ji želijo mož Dušan, mama Katerina ter sestra Marija z družino.
Danes praznuje v Praprotu 87. rojstni dan Amalija Kante. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo sin Gigi z družino ter vsi, ki jo imajo radi.
Prispevki
PRIZADEVANJA ZA BOLJ ODPRTO MEJO NA GORIŠKEM PODROČJU
Obmejne infrastrukture so skoraj nared manjka denar za cesto v smeri Ljubljane
Nova Gorica si prizadeva dobiti v srednjeročnem načrtu finansiranje za prvi odsek avtoceste proti Razdrtemu ■ Goriški župan želi, da bi s posojilom priskočila na pomoč Evropska gospodarska skupnost
Koncerti
.vonniivJišii)
JV, Četrtek,-1%. mftgca^b 18.30 v baziliki ,svr, dvesto Jtonpert pia-nista-Massima-SorHenzijav-Na sporedu Mozart, Chopin in Musorgski.
Izleti
posveta
ttiar„. ^e®na prireja v nedeljo, 16. 5kettl • °b 17. uri v kriškem Ljud-Hi l,„,rnu 5- srečanje s slovenski-MjUj. V^jalei. Sodelujejo: pesnik ter Cu*L Trio Glasbene matice tuj; n , ,rafa Skupine 75. Nastopata VeSnaek l®M in moški pevski zbor
ISaftt.MUJ.4JIM
tVzHL°"ier ' Katinara, VZPI-AN <tria Učenje aktivistov in ŠD A-
ki Kr, ji° na množični sestanek, v drnčfdan.es’ n- t.m., ob 20.30 Govor ^nih prostorih v Lonjerju. Roditve ° proslavi 35-letniee 0-
buni5ei,ltVe *n 35-letnice napada • na
2d
ta J** aktivistov osvohodilne-fii mk 8n^a na tržaškem ozemlju sta n/’r. zveze vojnih invalidov bo-^Ca	dan ?ena jutri, 12.
Odsek« 17- uri v prostorih I. Vlii,j26 zgodovino Ul. Petronio Mn<> vabljeni.
4)^ fotokluba pri ARCI pri-gfafiii v? debatnih večerov o foto-fco&V««! bodo v tržaškem štu-2o sn? domu. Jutri, 12. t.m., !*ku$ni u, b° govor o avantgardnih 'h Sii]«w ■ Predavala bosta Piccolo 1*4 bo ni V četrtek, 13. t.m., ob isti temi .p .«card° Toffoletti govoril o tičanja fotografa*.
SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki 14. ZŠI. Odhod avtobusov točno ob 6. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano).
Združenje UNION priredi 16. marca ob priliki praznovanja dneva žena poseben enodnevni izlet v Ravascletto. Informacije na sedežu združenja, UL Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17. do 19.30, razen ob sobotah.
Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs’ ih taborišč Buchenwald, Dachau in Mauthausen. Odhod bo 8. in povratek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk .Miinchna, VVeimarja, Dresdna, Prage in čeških Budojevic.
SPDT prireja v nedeljo, 23. marca, zimski vzpon na Porezen z osebnimi vozili do Sežane, kjer je zbirališče ob 6. uri, nato odhod z avtobusom PD Sežana. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno sobote, 15. marca.
V	počastitev spomina Helene Gantar daruje njena mama 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na mamo kolegov Ivana in Filipa Fischerja darujejo kolektiv Primorskega dnevnika in u-službenci ZTT 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Mirka Škrjanca darujeta Vida in Milan Bevk 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču.
V	počastitev spomina Helene Gantar darujeta Guido in Dario Vremec 30.000 lir za ŠD Polet. V isti namen daruje Alfonz Guštin (Col) z družino 10.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Helene Gantar darujeta Mira in Robi Franco 10.000 lir za ŠZ Jadran.
4» * #
ZA ŠZ SLOGA so ob nabiralni akciji darovali: v Trebčah: Karmela Škabar 3.000, trgovina Sivitz 20 tisoč, gostilna Zdenka in Kosenka 5.000: v Bazorici: mesnica Mevlja
10.000,	pekama Rudi Marc 20.000, drogerija Baizt 20.000, jestvine Rudi Križmančič 30.000, N.N. 10.000, N .N.
50.000,	pekarna Jerman 10.000, bar Metlika 10.000, zaloga gradbenega materiala Karlo Grgič 20.000; pri Banih: trgoma. Albert Vidali 30.000 lir; na Opčinah; Nabavno prodajna zadruga Opčine 40.000 lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Helene Gantar daruje Silvana Malalan 10 tisoč lir za Sklad Albina Bubniča.
Ob 3. obletnici smrti nepozabnega Otoma Berceta darujejo žena in hčerka ter družini Gašperšič in Žetko 50.000 lir za Sklad Otona Berceta.
V	spomin na Heleno Gantar darujejo Uča in Nada Berce ter družini Gašperšič in Žetko 50.000 lir za Sklad Otona Berceta.
Danes praznuje 87. rojstni dan
AMALIJA KANTE
Vse najboljše ji želi družina Frandoli. Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki.
""Milil,
"""innin,   .........................................................,,>>,,«,<,i,imin>.n«mili
Včeraj - danes
anes, TOREK, 11. marca S*	KRIŠTOF
*&.05 _v?jde .ob 6.25 in zatone ob 114 Vziri«, , ^'na dneva 11.40 — Lu t,,,6 ,°d 2.28 in zatone ob 12.02 r,> SREDA, 12. marca v	GREGOR
l3e.Ič®raJ: naivišja temperatu-$ 18 ,, Plni. najnižja 6,8 stopinje, %5,5	U,7 stopinje, zračni tlak
55JjP ustaljen, brezvetrje, vla-•hOfjP^stotna, nebo skoraj jasno, Ds*0raj mirno, temperatura
stopinje.
«H0nrfl°JSTVA IN SMRTI
•»o SO SE: Ole Bellen. San 1? PanCae^n’ Tarin Nurchis, Mar-*>tete ^°S’ Marco Mazzella, Gaia
Jfota SO; 73-letna Norma De Uzi0 Persano, 78-letni Carlo Fu-Išrio o tlla Alberta Tul, 78-letni Jjceiii '”Uzzi, 84-letni Giuseppe Anto-Sai kn’etna Anna Bologna vd.
AfJ ‘‘Metni Bruno Bello, 66-let-Ja Birtrndo Kacchin, 53 letna Tatia Vrt rv11' 62 letna Clotilde Sar-AjUfou' “isiani, 49-letni Francesco F-letf..®’ 57-letna Antonia Bossi, Jatflj p Rosa Bas vd. Bravin, 75-^latni ^PPiua Slobiz vd. Piscianz, Antonio Tripar, 82-letni Pie-
tro Balbi, 71-letni Ernesta Vertes, 63-letni Vittorio Emanuele Palombit, 72-letna Luigit Callegari por. Pi-scione, 70-letna Fortunata Nordib por. Paliaga, 87-letna Francesca Kralj vd. Roncelli, 87-letna Anna Milic vd. Giorgi, 61-letni Giuseppe Grieso, 70-letna Gemma Laurini por. Apollonio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8 30 do 13 in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMICO je odprl Dušan Milič. Toči belo in čmo vino.
PODJETJE za mednarodne prevoze in špedicije išče osebo z odsluženim vojaškim rokom in dobrim znanjem srbohrvaškega jezika. Telefonirati na št. 83-323 - Gorica.
ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev. 30-441.
TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7.
PRODAM FIAT 500 L - letnik 1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Telefon 410-372.
IŠČEM zmrzovalno skrinjo dobro ohranjeno položne oblike velikost največ 115 cm X 60 cm. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Skrinja».
ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca.
OSMICO so odprli Županovi v Medji vasi št. 1.
LUPING v Praprotu je odprl osmi co. toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Ce-rovljah štev. 34. Toči črno in belo vino.
Na goriški občini optimistično trdijo, da bodo naprave na novem obmejnem prehodu nared že letos jeseni. Tudi na jugoslovanski strani prehoda dela pospešeno napredujejo in zdi se, da bo zares prišlo jeseni do svečane otvoritve. Na italijanski strani so medtem pričeli u-rejevati tudi dostope k mejnemu prehodu, tiste ki so vezani na dokončna dela na cestni deteljici na Tržaški cesti. Pred kratkim so v u-pravnem odboru Goriškega sklada sklenili finansirati tudi razsvetljavo na že omenjeni deteljici in še nekatere druge napeljave za novo obmejno postajo. Avtocesta proti Vile-šu je že končana, vendar ni še uporabna.
Vse kaže torej, da bomo imeli na jesen nov obmejni prehod. Razbremenili bodo tako promet tovornjakov na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši, medtem ko bo, najbrž zaradi trenutnih nezadostnih povezav na jugoslovanski strani, osebni avtomobilski promet še vedno gost prehoda pri Rdeči hiši.
Tudi na jugoslovanski strani potekajo nekatera dela v prvem delu Rožne doline. Tam nameravajo v kratkem razširiti cestišče, tako da bo cesta štiripasovna. Istočasno imajo pripravljene načrte za novo cesto med panovskim predorom in Šempetrom ter novim obmejnim postajališčem. Ne vemo pa, kako je z denarjem za to šempettrsko obvoznico.
Pred nekaj tedni smo v jugoslovanskih časopisih brali, da hočejo v prihodnjem petletnem srednjeročnem načrtu v Sloveniji osredotočiti skoro vsa razpoložljiva denarna sredstva v gradnjo karavanškega predora z Avstrijo in izboljšanje prometnih vez med Gorenjsko in Ljubljano, kot tudi ljubljanskih obvoznic. Ker so se gradbena dela v primerjavi s tem, kar je bilo pred leti predvideno, podražila in tudi, ker so v vsej Jugoslaviji, upoštevajoč načela stabilizacije, zmanjšali investicije, so se pred nekaj tedni v Sloveniji nagibali k temu, da bi trenutno ne investirali v druge nove infrastrukture. Prizadeta naj bi bila zaradi tega predvidena in že načr-tana cestna dela ob meji in med mejo in Ljubljano na goriškem področju. Seveda so se Novogoričani pri tem čutili prikrajšani, precej škode bi bilo prizadete s tem novogoriški industriji in zato imajo v teh' dneh vrsto pogovorov na republiški ravni v prizadevanju spremeniti uvodne koncepte o finansiranju prometnih infrastruktur.
Enako si prizadevajo tudi na italijanski strani Gorice. Morda se odpirajo nove možnosti, odkar je pred kratkim Evropska gospodarska skupnost podpisala z Jugoslavijo sporazum o trgovinski menjavi. Obstajajo namreč možnosti, da bi v okviru pomoči obmejnim krajem v EGS dali Sloveniji posojilo za gradnjo avtocestnega priključka med Novo Gorico in Razdrtim. Ta nova in hi tra cesta bi služila tudi trgovinski menjavi med Jugoslavijo in EGS in je bila že pred leti načrtana. Zaradi tega je tudi goriški župan pred nekaj dnevi poslal vidnim funkcionarjem evropskega parlamenta v Strasbourgu telegram s prošnjo, naj se zavzamejo za ta podvig. Posebna komisija tega parlamenta bo namreč o tem razpravljala danes.
srnici v Ulici degli Scogli v soboto zvečer. Skupina mladeničev se je zabavala in to na dokaj nenavaden način: s streljanjem s pištolo, ki pa je bila le igrača, kakor so kasneje ugotovili na kvesturi. Podveršič je o »nevarni igri» obvestil policijo, ki je odpeljala 23-letnega Livia Lo-
niiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiimimmiiiimiiiiiiiitmimmiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiniiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHiuiiiniHiiiiiiiiHiiiiiiHi
Ženska govorica skulptur in slik
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nfkna služba za zavarovance [NAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732 6Ž7.
I.ERARNF V OKOLICI
Boljnnec: tel, 228 124: Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
v*‘- -BOT®-;
BANCA-DI CREDITO Dl TRIESTE fR2AŠKA KREDiTNA' BANKA
S. P. A.	'	■<	'
T RBT *	F. f ll.Vl 10 • ' 'S? G1 - da O
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 10. 3. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona
švedska kron~ Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
831.— 1850.— 1665.— 480.-196,—
27.50 461.—
64,20
715.—
420.-
148,—
191.—
162.—
18,-
35.50
35,50
Pretiraval je z altruizmom
Mladostna objestnost je 18-letnega Roberta Bergamasca iz Gorice, Ulica Lunga 72, tokrat veljala 4 mesece in 10 dni zapora, 60 tisoč lir denarne kazni, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. V petek so mu sodili na goriškem okrožnem sodišču po hitrem postopku. Fant je bil namreč od sobote v priporu. V tak položaj pa ga je menda spravil jezik zaradi prikrivanja istovetnosti ter žalitve javnega funkcio nar ja.
Pravzaprav se je fant znašel v zaporu zaradi altruizma, začelo pa se je vse skupaj v Podveršičevi o-
Savotu in Savini Ožbot se je rodila prvorojenka
KATJA
Iskrene čestitke srečnima staršema, mali Katji pa obilo sreče in zdravja želi igralska skupina PD Sovodnje.
renzona. Na kvesturi so stvar pojasnili in vse bi se lepo izteklo, če se ne bi tam oglasili tudi Loren-zovi prijatelji, med katerimi tudi Roberto Bergamasco. Protestirali so nad ravnanjem policije, zelo glasen pa je bil Bergamasco, ki ni varčeval z žaljivkami na račun policije, pozneje pa je trmasto prikrival lastno istovetnost. Stvar se je končala seveda z aretacijo in včerajšnjo kazensko obravnavo, na kateri je zagovornik skušal prikazati, da je fant včasih nekoliko čudaški, ker da je v mladih letih doživel močan pretres možganov, ko je padel z drevesa. Očitno se sodniki niso povsem strinjali z navedbami branilca ter so fanta lepo obsodili.
Dela na grobišču v Solkanu so bila zaenkrat ustavljena
Kot smo že pred dnevi poročali, so v Solkanu, ob železniški progi, na kraju imenovanem <tiNa skaii», med deli za napeljavo plinovoda v tovarno Gostol, našli grobišče, ki so
ga strokovnjaki Goriškega muzeja in pedagoške zdravstvene enote za arheologijo iz Ljubljane ocenili, da izvira iz poznega rimskega obdobja. Pisali smo, da so takrat našli 18 grobov, od katerih so bili nekateri langobardski.
Z izkopavanjem so nadaljevali, našli so še dva groba. Delo so v teh dneh zaključili, tudi ker so se znašli pred železniško progo in je logično, da ne morejo ustaviti železniškega prometa in nadaljevati z izkopavanjem pod progo. Na tem zemljišču bodo položili plinske cevi, ne bodo pa na njem ničesar gradili, saj je tu predviden vrt. Na sliki vidimo arheologa med raziskovalnim delom na grobišču.
~ .	i ..	. ~I • • • ,r • . «	. -	V	flini p.	•	. :V
Ženski imciativni odbor^eee-Gori-ško, ki bo v soboto,115. t.fiC pfite-dil osrednjo proslavo ob mednarodnem ženskem prazniku v deželnem avditoriju' v Gorici, je poskrbel tudi za zanimivo in za naše razmere lahko rečemo svojevrstno razstavo. Odprli so jo v soboto zvečer v razstavnih prostorih deželne palače, kjer bo na ogled še do "konca tedna. Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo lepo število obiskovalcev, vabilu pa se je odzval tudi goriški župan De Simor.e, ki je imel kratek pozdravni nagovor. Na slovesnosti sta bili prisotni kajpak tudi razstavljavki, Bogomila Doljakova in Ema Lavremčičeva.
Sprejemamo uveljavljanje ženske na delovnem mestu, mogoče premalo cenimo njeno vlogo in delo v gospodinjstvu, pri negi in skrbi za otroke, nekoliko čudno pa gledamo na uveljavljanje žensk na umetniškem področju, zlasti likovnem. Prav v tem je mogoče posebnost razstave, je dejala v kratkem uvodnem nagovoru Nevenka Petejan. Odtod tudi odločitev Ženskega iniciativnega odbora, da ob letošnjem 8. marcu predstavi občinstvu dve naši zamejski umetniški oblikovalki. Medtem ko se je Bogomila Doljakova že kar uveljavila z umetniško dekoracijo starih kraških skrinj ter našla svojstven izraz pri oblikovanju lesenih skulptur ter v zadnjem času pri izdelavi umetniških lesenih krožnikov ter prtičkov, pa pomeni razstava slik Eme Lavrenčičeve njen prvi stik z občinstvom. Doslej je samouka slikarka ustvarjala bolj zase, oziroma za ozek krog prijateljev in sorodnikov.
Strokovno besedo o izhodiščih in nagnjenjih obeh umetniških obliko-
DOBROSOSEDSKI ODNOSI NA GORIŠKEM
Član vodstva KPI Borghini na pogovorih v Novi Gorici
Preučili so konkretne možnosti obmejne industrijske kooperacije
MENJALNICA
vseh tujih valut
V Novi Gorici se je prejšnji teden mudil član vsedržavnega vodstva KPI Gianfranco Borghini. V spremstvu članov pokrajinskega vodstva KPI za Goriško se je v sosednjem mestu pogovarjal z najvišjimi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja severnoprimorske regije. Ker je Borghini v vodstvu KPI zadolžen za industrijska in energetska vprašanja, je na pogovorih beseda tekla predvsem o možnostih industrijskega sodelovanja ob meji. Predstavniki KPI in ZK so se obvezali, da se bodo na specializiranih srečanjih pogovorili o konkretnih možnostih industrijske kooperacije na obmejnem področju v okviru srednjeročnega razvojnega načrta. Italijanski gostje so si nato ogledali tovarno Iskra, kjer so se s člani Zveze komunistov pogovarjali o samoupravljanju v podjetju. Borghini je navzoče seznanil
V” - zb |
valk je povedal profesor Milko .Rei ner, ki je oskrbel tudi spremno' besedilo v priložnostnem dvojezičnem katalogu. Sledil je ogled, ki ga toplo priporočamo vsem, ki se iz takih ali drugačnih razlogov niso u-tegniii udeležeti sobotne slovesnosti.
Pridržana prognoza za fanta in dekle
V poznih popoldanskih urah se je pripetila na pokrajinski cesti Tržič-Gradež prometna nesreča, v kateri sta bila hudo ranjena 19-letna Lorena Lena, doma iz štarancana, ter 18-letni Franco Visintin, stanujoč v Tržiču na Trgu Isonzo 3. Avtomobil, v katerem sta se peljala je iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčil v kombi, ki je vozil v nasprotno smer. Dekle in fanta so zaradi hudih udar. cev v glavo sprejeli s pridržano prognozo v tržiško bolnišnico, v večernih urah pa so Visintina premestili na nevrokirurški oddelek tržaške bolnice.
z italijanskim položajem, zlasti pa je pri tem govoril o vlogi komunistov v industrijskih obratih.
Delegacija KPI je nato odpotovala v Kanal, kjer se je seznanila z obliko samoupravnega delovanja v krajevni skupnosti.
Član direkcije KPI Borghini je ob svojem obisku v Novi Gorici prinesel ZK Jugoslavije pozdrave italijanskih komunistov ter ob tem izrekel solidarnost z Jugoslavijo ter priznanje predsedniku Titu za njegovo delo pri razvoju samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije.
Borghini je o svojem obisku v Jugoslaviji govoril tudi na zborovanju delavcev, ki ga je posoška federacija KPI priredila v soboto v Trži; ču. Poudaril je prisrčne odnose, ki vežejo komuniste obeh držav, ter njihovo vlogo pri krepitvi miru in napredka.
Všeč so mu tuji avtomobili
Ne da se pomagati. Možakarju so všeč avtomobili, posebno taki, ki imajo ključe lepo vtaknjene v komandni plošči. Nesreča je v tem, da možakar, kljub temu da je star že 41 let, še ni uspel pridobiti vozniškega dovoljenja, kar sicer rade volje verjamemo, saj je skoraj stalen gost zaporov ali drugih «vzgoj-no-varstvenih» ustanov. Da ne bo pomote. Možakar je drugače prava dobričina, poštenjak in dobrega srca.
Ne boste verjeli. V petek je imel spet opravka s sodiščem zaradi avtomobila, ki ga je odpeljal z dvorišča nekega, lahko bi rekli soseda in s katerim je utegnil priti približno do Devina, kjer je povzročil celo manjšo prometno nesrečo (problem vozniškega dovolienia).
Sodniki so ga obsodili na štiri mesece zaporne kazni in plačilo sodnih stroškov, naš možakar (menda je doma iz Štandreža) pa se zaradi tega ni nič jezil. Prav nasprotno. Javnega tožilca, oziroma tožilko in uradnega zagovornika je celo povabil na poroko. Sredi meseca bo odsedel do zdaj odmerjeno kazen, nekaj dni zatem pa se namerava poročiti. Pravi zapor je spoznal že dodobra, saj je prvič prišel navzkriž s pravico že pred 26 leti, zdaj pa bi rad preizkusil še zakonsko ječo. ..
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča ljubitelje belega športa, da je še nekaj prostih mest v avtobusu za izlet na Zoncolan, kjer bodo 16. marca Zimske slovenske športne i-gre. Vpisovanje se zaključi jutri, 12. marca.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 20. aprila priredilo družinski avtobusni izlet na Repentabor s skupno večerjo in srečolovom. Dne 17. in 18. maja pa bo družinski avtobusni izlet na Plitvičjta jezera. Prijave vsak dan na sedežu SPD (zjutraj do 11. ure), kjer je moč dobiti tudi vsa pojasnila*
im županom De Simonejem in
■s itunta-T-ioJn'/.' o? i/Ju
Včeraj-danes
Iz goričkega matičnega urada
RODILI SO SE; Sandra Lombardi, Dimitri Tomasin, Matteo Milet-to, Erika Stella, Massimo Pascoli, Anna Tonzar, Marco Grendene, E-lisabetta Fcmasir, Giorgia Gero-metta, Michele Narcovig, Jasmine Camolese.
UMRLI SO; 74-letni Arrigo Mal-fatti, 68-letni Bruno Ceselli, 82-let-na Vittoria TavoJato vdova Marega, 40-letna Lidia Grusovin por. Za-nuttini, 88-letna Matilde Lang, 44-letna Mirella Zotti, 46-letni Fabio Calorio, 51-letni Giovanni Busatta, 60-letni Lino Medeot, 56-letni Francesco Martellani, 86-letna Marija Bremec vdova Kancler, 67-letni Giovanni Anconetti. ,
POROKE:	Silvano Bignolini in
Laura Baresi
OKLICI: Claudio Cardullo in Tiziana Saunig, Giancarlo Pizzi in Cinzia Battistutta, Bruno Casagran-de in Elvia Bello, Alberto Alberti in Luisa d’Aco, Tullio Corazza in Manuela Federici, Claudio Celante in Silvana Lovisini, Ermes Luisa in Mariagrazia Brumatti.
Predavanja
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi v soboto, 15. marca, ob 16. uri filmsko predavanje o Južni Ameriki v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. Vljudno vabljeni.
Razstave
Nocoj ob 18.30 bo v umetnostni galeriji »:La Bottega* odprl razstavo svojih del tržaški slikar Marino Sormani. Razstava bo trajala do 26. marca.
Ženski iniciativni odbor za Goriško vabi na ogled razstave lesenih skulptur in skrinj Bogomile Doljakove in slik Eme Lavrenčičeve. Odprta je vsak dan od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30 v razstavnih prostorih deželnega avditorija.
V razstavni galeriji «La Bottega* v Gorici bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo slik Marina Sormanija. Na ogled bo do 26. marca.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «L'amico scono-sciuto*. E. Gould in S. Jork. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30—22.00 cTesoro mio*. J. Dorelli in Z. Araya. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Una strada, un amore*.
PRINCIPE 16.30—22.00 »Brillantina rock*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Strogo nadzorovani vlaki*. Češki film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Safari ex-press*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči j*, v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72 341.
iiiiiiimiimmiiMiiiiiMtiiifiiHtiiiiitMiiiiiiiiiifiniHnitiiiiiitiiiiiiiiiiirmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiima
POKUŠNJA VIN V GRADEZU
GORIŠKA VIN \ NA SVETOVNEM VRHU
Krajinsko klet bodo razširili z državnim prispevkom v znesku 700 miljonov lir
Lanska izvrstna vinska letina, po kakovosti in po količini najboljša v zadnjih letih, je eden izmed poglavitnih vzrokov, da je ministrstvo priznalo zadružni vinski kleti v Krmi-nu skoraj 700 milijonov lir za njeno razširitev in posodobitev. To vest je na pokušnji vi*, v «tavemi» grade-škega županstva v nedeljo posredoval javnosti direktor zadruge Luigi Soini. Ob tej priložnosti je nanizal več podatkov o obsegu in delovanju krminske kleti, v katero je včlanjenih 220 vinogradnikov, ki jim pridelovanje grozdja predstavlja edino zaposlitev. Krminska klet prideluje skoraj izključno samo zaščitena vina (kar 99 odstotkov proizvodnje).
«Ni nam potrebno iskati inozemskih v;n, ki jih pridelujejo v dolinah Rena, Moselle in Marne, torej v Franciji, Švici in Nemčiji. Ob Soči pridelujemo najbolj znana vina na svetu — je dejal enolog Soini v svojem posegu pred izredno številnim in zbranim občinstvom, povečini hotelirji in gostilničarji, ki so jim hoteli predstaviti bogato izbiro vin, s katerimi je klet založena.
Zakaj ravno v Gradežu? Zato, ker je Gradež v naši pokrajini in ker ima mednarodno klientelo. Tej klienteli ni mogoče ponujati tujih vin, ampak domače. Tako. ravnajo povsod po svetu, zakaj bi bili prav
mi izjema. Domače vino moramo servirati ob domačih jedeh.
Tri vrste vina so letos na Goriškem izredno dobra in krminska klet jih ima na zalogi v velikih količinah. Ta vina so furlanski tokaj, istrska malvazija in beli pinot (burgundec). Kar 75 odstotkov proizvodnje predstavljajo bela vina. Soini je gostincem pripravil lekcijo, kako se servirajo njihova vina (bela pri 10-11 stopinjah, črna pa je potrebno odoreti 3 do 4 ure pred točenjem, da se prezračijo).1 Za ribe je Soini priporočil istrsko malvazijo. Z »lažjimi* jedili je priporočil bela vina, z «močnejšimi» pa črna. Brancina s šefovo omako, ki bo nekoliko močnejši., bomo zalili z re-foškom, je pristavil.
Z razširitvijo kleti bodo pričeli še pred poletjem. K obstoječemu poslopju bodo dogradili novo halo, povečali bodo kapaciteto cistern, predvsem pa polnilne linije. Eden izmed ciljev vodstva zadružne kleti je stekleničenje proizvodnje. Sedaj «proizvedejo* okoli 600 tisoč steklenic, zelo veliko vina stekleničijo v steklenicah po 5,10 in tudi več litrov, prodajajo ga tudi na debelo.
Direktor Soini nam je povedal, da sodelujejo z vinsko kletjo na Dobrovem in da bodo sklenili tudi pogodbo o nakupu steklenic, ki jih pri nas primanjkuj«.
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL V CORTINI
Slalom L Stenmarku
Po prvi vožnji je vodil Križaj, ki pa so ga diskvalificirali - Kuralt zasedel končno 16. mesto - Danes na sporedu veleslalom
V znanem italijanskem zimskem letovišču Gortini je bil včeraj na sporedu slalom, ki je veljal za svetovni pokal. Proga za to preizkušnjo je bila dobro pripravljena, čeprav mehka, ker je sonce dodobra načelo sneg.
Svetovni pokal se bliža h koncu in že pred včera jšnjo preizkušnjo so strokovnjaki upali J > bo utrujenost vendarle načela tudi nenadkriljivega Šveda Ingemarja Stenmarka, ki je že ves sve' «privadil» na svoje u-soehe. <Ingo» pa je še enkrat potrdi) svojo premoč in tudi včeraj stopil na nanjvišjo stopnico, s čimer je zabeleži) že 49. zmago v svetovnem pokalu. Obe slalomski progi je prevozil zelo zanesljivo in tako premagal ostaie tekmece, ki so se morali zadovoljit' s častnimi mesti.
Po prvem teku je vladal velik optimizem tudi v jugoslovanskem taboru, saj je Bojan Križaj celo vodil pred Stenmarkom. Žirija pa je najboljšega jugoslovanskega smučarja diskvalificirala, ker je «zaja-hal» 17. vratca in tako napravil napako. Upi za odlično uvrstitev so tako splavali r» vodi, isto pa se je pripetilo tudi Franku, Oberstarju in Benediku, pa favoritu za osvojitev pokala Wenzlu. Barve plavih sta tako zastopala še Kuralt in Strel, ki pa s svojo uvrstitvijo ne moreta biti zadovoljna. Kuralt je namreč 16.. Strel pa 22. v skupni razvrstitvi. Največje presenečenje pa je brez dvoma uvrstitev Italijana Trojeria, ki je z najboljšim časom v drugi vožnji zasedel odlično četrto mesto.
Danes je v Cortini na sporedu veleslalom, kjer lahko Križaj pozabi na včerajšnje razočaranje, seveda z dobro uvrstitvijo.
1.	Stenmark	1'30”92
2.	Žirov	1'31”32
3.	Orlainsky	1'31”37
4.	Trojer	1’31"51
5.	Mahre S.	r31”60
Sledijo še Neureuther, Frcmmelt,
Woerndl, Heidegger in Halvarsson.
set so se uvrstile še Quario, Giordani in Gatta, tako da je slavje Italijank popolno.
Viden uspeh je zabeležila tudi ju-goslovanka Anja Zavadlav, ki je z visoko štartno številko (46) zasedla odlično 11. mesto in s tem o-svojila tudi prve točke v svetovnem pokalu.
HOKEJ NA LEDU
Mladinsko evropsko prvenstvo
V B skupini Jugoslavija druga
JESENICE — Mladinska hokejska reprezentanca Jugoslavije je na letošnjem, po vrsti že 12. evropskem prvenstvu skupine B izenačila svoj doslej največji uspeh. Osvojila je drugo mesto, kar ji je uspelo le še leta 1972. Prvo mesto in napredovanje v skupino A so si po pričakovanjih zagotovili mladi Avstrijci, ki imajo največ znanja, kar so pokazali tudi v finalni tekmi.
Pomlajena jugoslovanska reprezentanca je morala v finalnem sre-
v svetovnem pokalu. Med prvih de-1 Čanju letošnjega evropskega pr-
venstva priznati premoč Avstrijcev, ki so s svojo četrto zmago na prvenstvu zasluženo osvojili naslov prvaka. Tekmo sta reprezentanci pričeli precej živčno, kar se je v največji meri poznalo pri domačinih.
V srečanju za bronasto kolajno so mladi hokejisti Bolgarije premagali Romunijo. Srečanje je bilo izredno borbeno, predvsem pa izenačeno. Kljub vsemu so bolgarski hokejisti zasluženo zmagali. V boju za 5. mesto je Francija premagala Italijo. Italijanski igralci so v tem srečanju razočarali. Nasprotnik pa je pokazal tehnično izredno dovršeno igro. Reprezentanca Madžarske si je z zmago nad Nizozemsko priigrala 7. mesto. Tekma ni bila najbolj zanimiva.
IZIDI
Avstrija - Jugoslavija 4:1 (1:1, 2:0, 1:0), Bolgarija - Romunija 4:2 (2:1, 0:0, 2:1), Francija - Italija 6:3 (2:2, 2:1, 2:0), Madžarska - Nizozemska 11:3 (2:1, 5:0, 4:2). KONČNI VRSTNI RED 1. Avstrija, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija, 4. Romunija, o. Francija, 6. Italija.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Domače enajsterice «neusmiljene»
Po velikih presenečenjih v jugoslovanskem pokalu je bilo pričakovati nova presenečenja tudi v nedeljskem, 19. kolu prvenstva prve lige. Do tega pa v glavnem ni prišlo.
Takoj naj povemo, da so bile tokrat domače e-najsterice z gostujočimi moštvi meusmiljene». Lete m so namreč prepustile le ~no samo borno, točko. In še to jo je osvojil vodeči na lestvici, moštvo Sarajeva.
Vseeno pa gre takoj poudariti, da domače e-kipe res niso imele tako lahkega dela z gosti. Nasprotno! Za primer naj navedemo le zagrebško sre-
čanje, v katerem je domači Dinamo z dokajšnjo težavo odpravil Osijek. Na primer, tudi Rijeka se je v Zenici upirala na vse krip-Ije domačemu Čeliku, preden mu je prepustila obe točki. Rečani pa so za nameček še zastreljali e-najstmetrovko. In kot ste videli pred TV ekranom, tudi Hajduku ni šlo vse tako gladko, saj so morali Spličani v drugem delu srečanja celo nadoknaditi gol zaostanka.
V treh srečanjih pa je bil izid le zanesljivejši v korist domačega moštva. Z dvema goloma prednosti je namreč Vojvodina odpravila ljubljansko Olimpijo, železničar mbstarski Velež in beograjska Crvena zvezda Borca.
Nedvomno so tudi v nogometu številke ali bolje statistika zelo dober pokazatelj. Dejstvo, da je bilo v tem kolu na tribunah ju-
goslovanskih stadionov skupno le 90.000 gledalcev, zgovorno kaže, da ljubitelji nogometa s prikazano igro svojih privržencev niso zadovoljni. Žal, tokrat se navijači niso zmotili, če so raje ostali doma. V devetih srečanjih so namreč skupno dosegli le 16 zadetkov. Kaj pa je v nogometu lepšega kot zadetek?
Na srečo je to kolo prineslo tudi ohrabrujoč podatek: sodniki so tokrat pokazali le 9 rumenih kartonov, kar je seveda■ več kot hvale vredno. Verjetno so konstruktivne kritike med tednom raznih medijev le dosegle svoj namen. Tipati je, da se bodo jugoslovanski nogomešati vopravili tudi glede na kakovost igre.
Prihodnje kolo bo že jutri. Na sporedu bo več zanimivih srečanj, vseeno pa bi našim čitateljem o-
menili dokaj važno srečanje v Mo-' starju, kjer se bosta spoprijela domači Velež in beograjska Crvena zvezda.
V nedeljo pa zopet na igrišče. Leva priložnost torej za nogometaše, da v nekaj dnevih z boljšo igro privabijo na tribune stadionov zopet množico privržencev nogometa.
IZIDI 19. KOLA Dinamo - Osijek	1:0
Vardar - Sarajevo	0:0
Crvena zvezda - Borac	2:0
Čelik - Rijeka	1:0
Vojvodina - Olimpija	2:0
Željezničar - Velež	3:1
Radnički - Partizan	1:0
Napredak - Budučnost	2:0
Hajduk - Sloboda	2:1
LESTVICA
Sarajevo 26: Crvena zvezda 25: Radnički in Hajduk 24: Napredak 23; Velež 22; Vardar in Partizan 19: Dinamo. Olimpija in Željezničar 18; Sloboda in Rijeka 17; Budučnost 16; Osijek; 15; Čelik in Borac 14; Vojvodina 13.
PRIHODNJE KOLO (jutri. 12. 3.)
Budučnost - Vojvodina; Olimpija - Željezničar: Borac - Hajduk: Sloboda - Dinamo: Velež - Crvena zvezda: Osijek - Radnički: Partizan - Vardar: Sarajevo - Čelik; Rijeka - Napredak.
SMUČARSKI TEK
V nedeljo na Piancavallu
Izreden uspeh Roberte Sardoč
Mlada tekmovalka SR Devin tržaška podprvakinja
V nedelje, je bilo na Piancavallu tekmovanje za «Trofejo Tommasi-nis>, ki velja tudi za tržaško prvenstvo.
Tega tekmovanja sta se udeležili tudi alpska in tekaška epika SK Devin. Med alpskimi smučarji se je Katja Škrk uvrstila na dobro 13. mesto, mladi miški Mauro in David pa sta obstali med 9. in 20. mestom. Pionirji, bili so trije, pa so vsi končali tekmovanje predčasno in kar je skoraj neverjetno, vsi pri istih vratcih.
Več uspeha so tokrat imeli tekači. Veselo nas je presenetila predvsem 14-letna cicibanka Roberta Sardoč, ki je zaostala za več let starejšo in izkušeno članico in večkratno tržaško prvakinjo Mestronijevo za pičlih 28 sekund. Robertin tek je bil odličen. Prav gotovo njen najboljši tek, če k temu še dodamo, da je letos Sar-dočeva tekmovala vedno na 3 km in da je na Piancavallu morala teči na 4 km, potem lahko trdimo, da ji je naslov tržaške pod-prvakinje pretesen. Seveda je v svoji kategoriji zasedla prvo mesto. Prvo mesto si je ha tem tekmovanju priboril tudi ciciban A-leksander Sosič, kateremu sledi z
nekaj sekundami zaostanka klu ski tovariš Elio lori, ki je tu tekel svojo letošnjo najboljšo te mo. V kategoriji sestavljeni mlajših mladincev, starejših m1 dincev ter mlajših članov, je P” predvidevanju zmagal Bradascht • Na drugo mesto pa naš tet Gianni Legiša, ki ;e zaostal več let starejšim zmagovalcem minuto in nekaj sekund, ra' tretjem
Antonič je obstal na
stu. S tem lepim podvigom, težkih zimskih treningov, se j praktično končala tekaška sezo '■ sedaj bodo tekači še nekaj ca trenirali, da bodo lahko dostoj branili klubske barve na tekasKc tekmovanju, ki ga bosta Prirc, j, SK Devin in Kulturno društvoj--.
pi vrh iz Ukev 24. t.m. v vasi.
Ovčji
■"'O'..........HMliim....mi......................................................mu...............iiiiiiiiinmn........................................................1...mmmiMii.iiiiiiiimimimuiiiiiimniii.....11...................11.......................................................................
OBVESTILO
TPK Sirena	_
prireja ob priliki zimskih šp°t nih iger izlet na Zoncolan 16-Cena izleta 6.000 lir.	,
Prijave sprejema Magda rer ' tel. 412095 od 20. do 21. ure.
hod izpred barkovljanskega P° ča ob 6. uri.
,,1,lili"""'
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
SLALOM ZA ŽENSKE
Zinijeva prva
STARI SMOKOVEC - V nedeljskem ženskem slalomu, veljavnem za svetovni pokal, v Velikih Tatrah na Češkoslovaškem, je italijanska smučarska ekipa zabeležila viden uspeh. V ostri konkurenci je namreč dvajsetletna Daniela Zini osvojila prvo mesto in obenem zabeležila prvo letošnjo italijanske)'' zmago
1. —
1.	Spugnino
2.	Endicott
1.	Frisinga
2.	Selec
1.	Abbas
2.	Etilico
1.	Betialo
2.	Duca d’Este
1.	Cebollera
2.	Albero
1.	VVorren
2.	Nisma KVOTE
12 - 1.168.667 lir 11 —	61.(400	lir
10 —	9.400	Ur
2. —
3. -
4. —
5.	-
6.	—
1
X
2
X
X
1
1
2
1
X
2
X
Po zmagi nad ekipo Riminija Triestina prva na lestvici
V nedeljskem srečanju je odločilni gol dosegel Coletta
Triestina — Rimini 1:0 (0:0)
STRELEC: Coletta v 16’ d.p.
TRIESTINA: Bartolini; Schiraidi, Magnocavallo; Politti. Prevedini, Mascheroni; Giglio. Mitri. Paina (od 32’ d.p. Panozzo), Franca, Coletta.
RIMINI: Piloni. Rossi, Buccilli; Vala, Stoppani. Calcagni; Mariani, Donati, Sartori (od 32’ d.p. Marchi), Donatelli, Tedoldi.
SODNIK: Lombardi. Koti 6:5 za Triestino. Gledalcev 10.000.
Dragoceni točki za Triestino proti direktnemu tekmecu -zaM prevjtop- v višjo ligo. Kdo bi ki mislil? še pred tremi koli je Triestina zaostajala za celih pet točk .za. vodilnimi,-.zdaj pa je skupaj z Varesejem in Cremone-sejem v vodstvu. Mar to že pomeni, da je tržaška enajsterica končno prebolela krize in težave, ki so jo spremljale skozi velik del prvenstva? Ali na gre njeno napredovanje izključno na račun krize, ki jo že nekaj • tednov preživlja predvsem Varese, z njim pa tudi Cremonese? Prihodnja, morda že kar prihodnji dve koli, bosta morali dati jasen odgovor na to vprašanje. Vsekakor bomo prisostvovali izredno zanimivemu in dramatičnemu finalu prvenstva, saj je resnih kandidatov za višji razred še vedno vsaj šest in med njimi je raz like samo za dve točki.
Če povemo, da je proti Riminiju Triestina zmago povsem zaslužila, smo s tem povedali resnico, ne pa vse resnice. Dejstvo je namreč, da
Komentar Mirka Novosela
ielovac (39) rešil Ljubljančane
V	17. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je bilo pričakovati več presenečenj, saj sta na primer Bosna in Jugoplastika igrali na zelo neugodnih igriščih v Skopju oz. v Zadru. Do presenečenj pa ni prišlo.
Bosna je povsem zanesljivo zmagala v Skopju, in to v glavnem po zaslugi Benačka, ki je bil najboljši strelec v sarajevskih vrstah; Jugoplastika pa je po dramatičnem koncu srečanja u-spela premagati Zadar z dvema točkama razlike, in to po zaslugi odličnega Šolmana. ki je dosegel 24 točk in je obenem tudi zanesljivo vodil igro svojih soigralcev.
Če dodamo še, da je tretji kandidat za državni naslov, zagrebška Cibona, premagal, sicer po pričakovanju, beograjski Radnički LUK, potem pa je stanje na vrhu lestvice še naprej nespremenjeno. Vseeno pa v tem kolu ni šlo vse tako gladko. Tu gre predvsem omeniti izredno dramatičen boj v ljubljanskem Tivoliju, kjer je domača Iskra Olimpija le po podaljških odpravila čačanskega Borca, ki je že kolo prej poskrbel za presenečenje, ko je v gosteh premagal Radnički LMK. Da tudi v Tivoliju ni prišlo do presenečenja pa je tokrat poskrbel odlični Vinko Jelovac, ki je bil z 39 točkami daleč najboljši košarkar na igrišču.
In tudi Šibenki ni uspel podvig, da bi v Beogradu premagala domači Beko, pa čeprav so Slavnič in tovariši igrali kot doma, saj jim je na tem, zelo težkem gostovanju sledila prava armada zvestih navijačev.
Po tem kolu je jasno, da so za vrh lestvice v borbi za državni naslov ostali še trije klubi. Že v prihodnjem kolu pa bo na vrhu lestvice slika jasnejša, saj se bosta v Sarajevu v osrednjem srečanju kola spoprijeli Bosna in Cibona. Bo Zagrebčanom zopet uspel podvig, da bodo premagali Sarajevčane? Če jim bo to uspelo, potem bo borba za določitev državnega prvaka še izredno zanimiva in zapletena.
Na spodnjem delu lestvice pa je stanje tako zapleteno, da je dajati vsakršna predvidevanja skoraj nemogoče. Po našem mnenju je kar osem moštev vpletenih v borbo pred izpadom. Tudi Ljubljančani, Crvena zvezda in Partizan niso na varnem.
IZIDI 17. KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija - Borac čačak
V	SKOPJU: Rabotnički - Bosna Sarajevo
V	ZADRU: Zadar - Jugoplastika Split
V	BEOGRADU: Partizan - Crvena zvezda Beograd
V	BEOGRADU: Beko - Šibenka Šibenik
V	ZAGREBU: Cibona - Radnički LMK Beograd
LESTVICA
Bosna 26: Jugoplastika 24; Cibona 22; Zadar 18; Iskra Olimpija. Crvena zvezda in Partizan 16; šibenka, Radnički LMK in Rabot-niški 14; Beko in Borac 12.
PRIHODNJE KOLO (15. 3.)
Radnički LMK - Iskra OUmpija: Borac - Zadar; Jugoplastika -Partizan: Crvena zvezda • Beko; Šibenka - Rabotnički; Bosna Cibona.
ll
105:102
83:92
92:94
92:90
94:88
91:85
je prvi del tekme ustvaril pri gledalcih jasen vtis, da je enajsterica Riminija bolje uigrana, da ima enostavnejši in preglednejši koncept i-gre, da hitro prehaja v napade z akcijami preko kril in da ima nekaj odličnih posameznikov. Proti ofenzivi in na trenutke tudi ostri igri gostov, se Triestina kar ni mogla znajti in urediti svojih vrst. Kljub temu pa gostje razen v prvih minutah, ko je moral Bartolini pokazati vse svoje znanje (enkrat ga je rešila tudi prečka), nikoli niso bili posebno frevami in so domačini imeli celo precej več priložnost za gol, ki pa so jih zapovrstjo , zamujali, pri čemer se je, kot vednortodlikoval Coletta in ludi tokrat požel svojo porcijo žvižgov in negodovanj. Največjo priložnost pa so domači napadalci zapravili nedvomno v 35’ prvega polčasa. Giglio, ! i bi že sam lahko streljal v vrata, je raje podal na levo Coletti v povsem ugodnem položaju za končni strel. Toda napadalec se je, očitno iz bojazni pred odgovornostjo, 'remislil in je žogo podal v sredino Paini in stoodstotna priložnost je šla po vodi. V 41’ je Piloni odbil nevaren strel Schiraldija, prav pred koncem polčasa pa je spet Coletta iz neposredne bližine streljal mimo vratnice
V drugem polčasu se je položaj na igrišču spremenil. Medtem ko so v prvem skoraj vse ofenzivne akcije Triestine slonele na Magnocavallu, je v drugem enajsterica zaigrala bolj povezano, bolj homogeno in prodorno kot celota, Rimini, ki je že proti koncu prvega polčasa iztrošil skoraj vse svoje moči, pa je močno popustil in soloh ni bil več nevaren. Z zavlačevalno igro je skušal ohraniti neodločen izid, toda v 16’ je moral kloniti. Politti je s polovice svojega polja z glavo podal dolgo žogo Mitri ju, ta pa jo je brez oklevanja podal proti Coletti. Paina, ki je bil pred njim, je žogo spretno preskočil in ji dal prosto pot do Colette, ta pa jo je najprej umiril in nato prisebno poslal v diagonali mimo nemočnega Pilonija v nasprotni kot vrat.
Coletta je tik pred koncem poslal še pravo bombo proti vratom gostov, ki pa jo je Piloni v zadnjem trenutku odbil v kot. Dva gola razlike bi bilo morda preveč, toda Coletta se je tudi s to potezo oddolžil občinstvu.
Še kratka ocena igralcev Triestine: najboljši mo' je bil tokrat Politti, ob njem še Prevedini, Magnocavallo, Mascheroni in Schiraidi, poleg seveda čuvarja mreže Barto-linija. Paina napreduje in njegova prisotnost vnaša določeno stabilnost. Mitri in Franca sta zaigrala izpod svojih sposobnosti, Giglio je bil še kar soliden, za Coletto pa velja, da zapravlja na tekočem traku priložnosti, a je z 8 goli najboljši strelec.
Sodnik je preveč cepil igro, vendar je prekrške in rumene kartone v glavnem pravilno dodeljeval in v bistvu ni oškodoval nikogar. Tudi gostov ne, čeprav jim je v drugem polčasu izključil zaradi dvojnega o-pomina najboljšega moža. A. K.
IZIDI 23. KOLA Biellese - Alessandria	1:1
Casale - Treviso	0:1
Lecco - Mantova	0:1
Novara - Cremonese	0:0
Pergocrema - Varese	0:0
Piacenza - Reggiana	1:0
S. Angelo Lodig. - Fgno	1:0
Sanremese Forli	0:0
Triestina - Rimini	1:0
LESTVICA
Varese, Cremonese in Triestina
•IMIIItllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIMIIIIIIIIIIUIIIIM
OBVESTILO
ŠD Mladina iz Križa
priredi ob priliki 14. zimskih športnih iger avtobusni izlet nu Zoncolan. Na razpolago sta dva avtobusa. Prijave pri Stojanu, telelon 220-423.	Vabljeni!
30, Rimini in Piacenza 29, Forli 28, Treviso 26, Faro in Sanremese 25, Casale 24, S. Angelo Lodigiano 23, Reggiana 22, Novara 21, Mantova 19, Alessandria 17, Pergocrema in Lecco 13, Biellese 10
PRIHODNJE KOLO (16. 3.)
Alessandria - Lecco, Fano - Tre-riso, Forli Biellese, Mantova -Triestina, Pergocrema - Casale, Piacenza - Novara, Reggiana - S. Angelo Lodigiano, Rimini - Cremonese, Varese - Sanremese.
Aseoli - Udinese	1
Avellino - Napuli	2
Cegliari - Bologna	1
Fiorentina - Milan	X
Inter - Torino	X
Juventus - Lazio	X
Perugia - Pescara	1
Roma - Catanzaro	1
Atalanta - Verona	1
Genoa - Pistoiese	X
LR Vicenza - Spal	1
Novara - Cremonese	X
Catania - Campobasso	1
KVOTE
13 — 1.159.500 lir 12 —	64.000 lir
KOŠARKA
_____	V 6. KOLU ZA PRESTOP V C-2 LjCji
SPODRSLJAJ JADRANOVCEV PROTI SPILIMBERGIi
Čuk daleč najboljši na igrišču - V promocijskem prvenstvu oba naša predstavnika izgubila
Jadran — VIS Spilimbergo 72:74 (40:44)
JADRAN: A. Sosič (k), Udovič 5, K. Starc 8, Ambrožič, Kraus, I. Starc, Vitez 20. Ban 13, Čuk 26.
SODNIKA: Scano in Bellotto iz Benetk.
Vis Spilimbergo je zadal Jadranu drugi zaporedni poraz. Pot do napredovanja je tako postala za slovensko ekipo nenadoma težka, saj se vsak poraz na domačem igrišču v tako izenačenem prvenstvu drago plača. V nedeljo si jadranovei v dvoboju s San Marconi, ki je medtem nepričakovano zmagal v ogorčenem derbiju z Die N’aiem, igrajo dobršen del svojih možnosti za napredovanje. Naše upafijč: 'JF, da bodo znali premostiti to nenadno krizo, s katero si lahko celo zapravijo vso sezono.
Kar je že postalo jasno, je dejstvo. da je Jadran najboljša ekipa te finalne skupine in da vsak poraz pomeni lepo darilo naših fantov nasprotnikom. Jadranovei so glede na porazno tekmo v Benetkah pokazali vsekakor velik napredek, vseeno pa so zaigrali še vedno dokaj slabo. Nasprotne ekipe so, kot kaže, odkrile bolečo točko Jadrana, ki je nestrpnost do počasne igre. Ja-dranovci ne zmorejo tako vsiliti svoje igre, ki je sestavljena predvsem iz hitrosti in tempa, tako da se naravnost izgubijo proti peterkam, ki igrajo preudarno in premišljeno in mečejo šele po dolgem napadu.
Sobotno srečanje so naši fantje začeli sijajno in vse je kazalo, da
fllllllllllf lili lllllllll UMI IIII tlltlllllMfllllltlltttVTVII lili ttllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllMMIttlllllltltltlf Hill
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Lep derbi v Aveliinu Katastrofa Videmčanov
V tem kolu je padlo 15 golov - Usoda Udineseja zapečatena
V triindvajsetem kolu prve italijanske nogometne lige so dosegli petnajst golov, igralci pa bi jih lahko še več, če ne bi bili tokrat vratarji zelo razpoloženi. Igra je bila v nedeljo na skoraj vseh igriščih na dobri ravni, kar kaže, da so hoteli nogometaši na izrazito športen način zavrniti vse polemike o podkupovanju. '
Prvo mesto je že dalj časa oddano in čeprav Inter ni šel preko remija na domačih tleh - proti Torinu, tega ni izkoristilo nobeno moštvo, da bi se vsaj za korak približalo vodilnemu na lestvici. Tako je vsa pozornost italijanskih ljubiteljev nogometa posvečena boju za drogo mesto in s tem vstopu v pokal UEFA. Tu je vsa zadeva slej ko prej zapletena, saj dobimo na drugem mestu kar štiri ekipe z istim številom točk. Juventus ni mogel na domačih tleh preko neodločenega izida proti Lazili, saj je bil vratar Cacciatori pravi junak tekme, poleg tega pa so se 'urinski nogometaši še enkrat «izkazali» za zelo neučinkovite. Dragoceno točko je osvojil Milan v Firencah proti istoimenskemu moštvu. Zanimivo je, da je bil rezultat 1:1 in to po avtogolih, ki sta ju dosegla. . . napadalca. Tudi Aseoli je utrdil svoj položaj na drugem mestu lestvice, saj je na zelo razmočenem in težkem igrišču dobesedno pregazil Udinese. Rezultat 3:0 popolnoma odgovarja dogodkom na igrišču, saj Videmčani niso pokazali prav ničesar in je njihova usoda najbrž zapačatena. Isto lahko povemo o Catanzaro, ki je potegnil krajši konec v Rimu. Liedholmovo moštvo je sedaj na drugem me-
stu razpredelnice in Pruzzo je še enkrat zadel v črno. Nasprotno pa so upi Catanzara vse manjši, pa čeprav uvršča ta ekipa v svoje vrste tako nevarnega napadalca kot je Palanca.
Na tem mestu moramo zabeležiti še zmago Perugie proti zadnjemu na lestvici Pescari in poraz Bologne proti Cagliariju. Tako si je Cagliari, z golom Selvaggija iz enajstmetrovke, najbrž že zagotovil status prvoligaša. Najlepša In najbolj razburljiva tekma nedeljskega prvenstvenega kola pa je bila vsekakor v Aveliinu, kjer je padlo kar pet golov. V derbiju so zasluženo slavili Neapeljčani, med katerimi se je izkazal Capo-ne, ki je dal dva zadetka. Pri
Aveliinu, ki je že izgubljal	z 0:2
pa velja pohvaliti De Pontija, ki je bil prav tako dvakrat uspešen.	
IZIDI 23. KOLA	
Aseoli - Udinese	3:0
Avellino - Napoli	2:3
Cagliari - Bologna	1:0
Fiorentina - Milan	1:1
Inter - Torino	1:1
Juventus - Lazio	0:0
Perugia - Pescara	1:0
Roma - Catanzaro	1:0
LESTVICA	
Inter 34, Juventus, Milan,	Aseoli
in Roma 26, Avellino, Perugia 25, Fiorentina in Torino 24, Bologna in Cagliari 23, Napoli 22, Lazio 21, Catanzaro 17, Udinese 15 in Pescara 11.
PRIHODNJE KOLO (23.3.)
Avellino - Cagliari; Catanzaro -Bologna; Fiorentina - Aseoli; Juventus - Inter; Milan - Torino; Pescara - Lazio; Roma - Perugia; Udinese - Napoli.
bo Spilimbergo lahek plen. Ko pa je stopil na igrišče star lisjak Za-ncn. pa se je stanje radikalno spremenilo. Furlani so začeli nizati koš za košem in s a tako kaj kmalu strli razigrane domačine, ki so sicer i-grali na trenutke skrajno nezbrano. Začetek drugega polčasa pa je zapečatil usodo našega moštva, ki še je v trenutku znašlo s trinajstimi točkami zaostanka. S požrtvovalno igro so nato ta zaostanek še nadoknadili, ko pa je bilo treba nasprotnike še prehiteti, so jim seveda zmanjkale moči,- V dramatičnem finalu je še sreča, ki je bila doslej jadranovcem stalno naklonjena, o-brnila hrbet, tako da sta točki odpotovali v Spilimbergo.
Na koncu morattio •Š£l'0 meniti tokrat odlično igro Čuka, ki je res zaigral na zelo v isokeftl "nivoju, vsi ostali pa so gotovo zelo razočarali, Ivo Starc IZIDI 6. KOLA
Jadran - Spilimbergo 72:74
Robur Palman. - Sagrado 74:79
Die N’ai - San Marco 54:64 LESTVICA
Sagrado in Jadran 8, Die N’ai, Spilimbergo in San Marco 6, Robur Palmanova 2.
PRIHODNJE KOLO
San Marco - Jadran (16. 3. ' ob 11.00 v Mestrah); Sagrado - Die N’ai; Spilimbergo - Robur Palmanova.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — Stel la azzurra 79:81 (41:39)
BOR: Žerjal 10, Klobas 24 (6:8), Leo Koren 11 (1:3), Ražem 6 (2:2)-, Race 5 (1:3), Krečič 5 (1:1),. Mar-sič 18 (2:4), Pegan, Canciani, Franko Koren.
PROSTI METI: Bor 13:21, Stella azzurra 16:28.
5 OSEBNIH NAPAK: Žerjal, Klobas.
SODNIKA: Polh in Fomasari.
Borovi člani so si v dolinski telovadnici zapravili zadnjo možnost, da bi se približali peterkam rja vrhu lestvice promocijskega prvenstva. Nasprotnik na igrišču je bila tokrat Stella azzurra,. katero so borovci v prvem delu prvenstva v gosteh premagali za 20 pik. Štokijevim varovancem tokrat ni uspelo, da bi ponovili dober nastop, tako da so izgubili s košem zaostanka.
V napadu so se učinkovito borili, tako da so ob koncu prvega polčasa vodili s košem prednosti. Vse je kazalo, da bi borovci lahko slavili nad italijansko peterko, a nekaj negotovosti in o-sebnih napak v začetku druge polovice srečanja je pripomoglo k temu, da so gostje nadoknadili zamujen koš in prešli spet v vodstvo.1 Minimalno vodstvo (največ 6 pik) so gostje obdržali prav do konca srečanja. To jim je uspelo zaradi bonusa, ki so ga imeli na razpolago od 10. minute drugega polčasa dalje. Pripomniti je treba tudi, da sta sodnika dodelila neobstoječo peto osebo napako Žerjalu, ki je po ugovarjanju bil izključen. Prav tako je bil iz igre izključen tudi Klobas. V tem napetem finalu je prišlo do grobega nešportnega dogodka, katerega avtor je bil Borov igralec.
Glede tega naj omenimo, da gre take dogodke res obsoditi in avtorja kaznovati.
Štefan
Barcolana — Kontovel 63:55 (29:19)
KONTOVEL: Ban 20. Kerpan 1, Velussi 2, Piccini, Emili 4 Lisjak 8, Robert Daneu 12, Prašelj 6, Evgen Daneu 2.
PROSTI METI: 5:31
SODNIKA: Spizzamiglio in Va riola.
Začnimo kar pri prostih metih 5:31, to se pravi 15 odst. Najbrž predstavlja ta ostotek svojevrsten rekord, ki ga je zmožna
porušiti kvečjemu kakšna miniko-šarkarska ekipa. Kontovelci pa so v sobotnem srečanju z Bareolano postavili še en rekord, saj so v prvih 20 minutah dosegli le borih 19 košev. Čitatelj si bo verjetno predstavljal, da so imeli naši fantje opravka z nasprotnikom, ki zelo močno brani. Resnici na ljubo je naletela vsa skipa na povsem negativen dan, predvsem pa je tokrat odpovedal met iz razdalje, to kar predstavlja v košarki glavno orožje, ki premaguje tako imenovane conske obrambe. Barcolana je namreč skozi vso srečanje uspešno branila s to kolektivno obrambo, proti kateri so bili Kontovelci dejansko brez moči.
.>• t , *jVj j \J Vli)*j J j Jbo TIT” T 1
■ ičlobon mat - ir ' iirP\-u "1ZHM' * 16 o“ROLAi	■
Barcolana - KobfoveT"..... 63:55
Rifle - Grandi Motori	66:39
Inter Milje - Alabarda	65:63
Bor - Stella Azzurra	79:81
Scoglietto - Edera	94:90
Cus - Ferroviario	n.o.
LESTVICA
Stella Azzurra in Rifle 26, Ferroviario 24, Barcolana in Bor 20, Sco-gletto, Cus in Kontovel 16, Inter Milje in Edera 8, Grandi Motori 6, Alabarda 4.
Ferroviario in Cus imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Cus; Grandi Motori - Barcolana; Inter Milje - Bor (15.3. ob 21.00 v Miljah); Alabarda - Scoglietto; Kontovel - Ferroviario (16.3. ob 11.00 na Kontovelu); Edera - Rifle.
1. DIVIZIJA Stella Azzurra B — 45:57 (19:28)
Bor B
zelo
Kljub vsemu je bilo srečanje ^ poučno, kar je za naše fan'eonraz
gal
važnejše. Kct opravičilo za P01??
lahko navedemo tudi, da je ye. borov kapetan Gerdol presedeti ^ čino tekme na klopi zaradi obr« nitve z osebnimi napakami.
— fP "
Bor — SGT 58:90 (32;52*
BOR: Pegan, Pahor 8 (2-^'T?e. stan 12 (4:7), Struna. Rudes W. risan 10 (2:5), Parovel 14 (“• Oblak 4.
SODNIK: Stefi.	.	„ *,!
Predstavljajte si dve ekipi: n® j. strani sedem «veteranova, ki 11 rajo enkrat tedensko, in ene®f„()e-raščajnika, na drugi pa devet k tov„.iiie4;flajboljšimi v Trstu, jjU-j. nlrajii vsaj trikrat tedensko, t 1 . ne'gk Bivšega, prvoligaša. Taksn ^ bila namreč slika v soboto na ^ dionu «1. maj». Potem menimo- ^ je vsak drugi komentar 0“vL'ofrli Od borovcev več tudi nismo 111 v pričakovati, čeprav bi verjeb^j popolni postavi povzročili le n ^ več težav nasprotniku. Nekateia celo zaigrali presenetljivo <* kot Rudes in Parovel.
A SKUPINA IZIDI 1. KOLA Jadran - CGI Milje Bor A - SGT Stella Azzurra B - Bor B Grepn Star - Don Bosco B Počitek: Servolana A
LESTVICA . n0n Bor B, CGI Milje, SGT m ^ Bosco B 2, Jadran, Bor A,
Star in Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO n3 Bor B - Bor A (15.3. ob 1»-^ . stadionu «1, maj»); Don_ B°sCOgtarl
64
58:9®
45:57 30:109
I Servolana A; SGT - Green
BOR B: Koren 28 (2:4), Raseni CGI - Stella Azzurra B.
1 (1:7), Bajc 4, Štavar 1 (1:3), Pisani 2, Berdon. Canciani 10 (2:5), Pegan 11 (3:8).
SODNIK: Škerlj.
PM: Bor 9:27.
V	prve. i kolu prvenstva «1. divizije* je Borova B ekipa poskrbela za nepričakovan podvig. Premagala je namreč v gosteh Stello Azzurro. Čeprav v zelo okrnjeni postavi, so «plari» z zagrizenostjo in borbenostjo obdržali prednost, ki so jo v začetku tekme pridobili.
«Plavb se morajo zahvaliti Franku Korenu, ki je tokrat zaigrali odlično v napadu, kjer ga ni bilo mogoče ustaviti, in tudi v obrambi. Kljub tej zmagi bo morala Ražmo-va četa še pošteno delati.
Max
Jadran — CGI Milje 64:69 (31:33)
JADRAN: Barot 21 (7:11), Deber-nardi, Pertot 4 (2:5), Male 2, Me-neghetti, Slavec 14 (2:3), Corbatti 10, Čok 13 (3:4).
V	prvenstvu prve divizije so ja-dranovci v prvem kolu izgubili z miljsko peterko CGI. Jadranovei pa bi lahko nedvomno zmagali, saj so bili občasno s prikazano igro boljši od gostov. Miljčani pa so bolj umirjeno igrali in to se jim j: na koncu tudi obrestovalo.
V	Jgdranovih vrstah sta bila najboljša Barut in Corbatti.
D. Čok
Bor C — La Talpa 50:55 (23:26)
BOR C: Schillani 6, Škerl 2, Pregare, Gerdol 5 (1:3), Don, Sancin, Švara 8 (0:3), Gregori, Lokar 21 (7:16), Kosove' 8.
PON: Gerdol (34).
SODNIK: Cozzolino (TS).
Borovi kadeti, ki nastopajo kot tretja ekipa svojega društva v prvenstvu «1. divizije*, so v uvodnem kolu tega turnirja doživeli tesen po raz proti peter- i La Talpe. Slednja je sestavljena iz starejših igralcev, ki pa so vse prej kot nepremagljivi. «Plavi» so v nedeljo sicer zasledovali vso tekmo, vendar bi z. večjo točnostjo v napadu gotovo osvojili prvi prvenstveni par točk. 1
Počitek: Jadran.
B SKUPINA „.0 Servolana B - Don Bosco A ‘ Bor C - La Talpa	,
Stella Azzurra A - Kontovel J? Barcolana - Hurlingham “• Počitek: Polet.
Konto.
gor
LESTVICA
Servolana B, La Talpa, in Hurlingham 2, Don B°sC01Afj/ii1 C, Stella Azzurra A, Barcol®1^ Polet' 0.
, PRIHODNJE KOLO „ ns
Kontovel - Bor C (16.3. ob p0jet Kontpvelu): Don Bosco A * ja); (16.3. ob 11.00 v Ul. deU lsl,Tai-Servolana B - Hurlingham; pa - Barcolana.
Počitek: Stella Azzurra A.
V	NEDELJO V «PLAY - °Ff’
Se tretje tekme
, nrv«#
V	vseh štirih tekmah P k1 izločilnega kola «play-offov*I)e' bodo odločali o naslovu ori p,v0 ga prvaka, so se poraženci lZ tekme oddolžili za neuspeh- $■ bo v vseh štirih dvobojih
na še tretja tekma. Najbolj dramatično
bil«

Forliju, kjer so bili dom^O flC-pragu izrednega uspeha: P pričakovani zmagi v Milan« šnjo nedeljo so namreč na „ * čih tleh vodili proti Billyiu fVcga dvajsetimi koši ob polovici P ^Vr polčasa in še z desetimi °D J?? vici drugega. Vendar pa n* poP^T tersonovi varovanci nikdar rjjeli stili ter tik pred koncem 0 nasprotnika.	,
Nadaljuje se kriza Sinu«-^
po negotovo tleh so čosič in visok poraz v Turinu
«PLAY-OFF»
IZIDI POVRATNIH TEK^
1. KOLA
Jolly - Billy Grimaldi - Sinudyne Gabetti - Arrigoni Pintinox - Emerson Prihodnjo nedeljo (16.3.)
71$
88-2
l05$
95:«V
ive>
* unuuiiju mruciji/	.p
digrali odločilne, tretje tel<rl prestop v polfinale.
nogomet
V NEDELJSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Napadalci Primorja so se tokrat razigrali
Primorec, Vesna in Breg ohranili tačko - Tretji zaporedni poraz Bazovcev
Primorje — Campj Elisi 3:2
(1:0)
PRIMORJE: Štoka, G. Husu, An-Tomizza, Milič, V. Husu, Zac-Germani, Albi, Vascotto,
bi!*®>1 ELISI: Castri, Miozzo, Ba-. Morgan, Carmeli, Fantina, teer, Petribelich, Cristofaro, Pe-Zacchigna.
PRELCI: v 8. in 71. min. Albi, V.-/,111!0- Zacchigna, v 82. min. v 85. min. Fantina.
Parise iz Cervignana. "LEDALCEV: 150. m a dorna&h tleh je proseško Prija zasluženo osvojilo dragoceni in S^nbni točki. S to zmago so se l^fani oddaljili s spodnjega dela M Vlce in so trenutno (s 23 točkami J8. sredini.
bilo -j po začetru razporeditvi je ta	da Prosečani računajo
s« uk . “zRupiček. «Rdeče-rumeni» takoj od prve minute na-Pfii,. 1 sistem in že po 8. minutah ja	v vodstvo, z golom Albi-
vo«t ^ spret,ru> izkoristil negotova K^ataria gostov. Vse je kazalo, d« I^0 Prosečani z lahkoto prišli sg P°ovojitve. toda nepričakovano ij J® P° doseženi prednosti umakni-v obrambo in skušali le nadzoro-ijL rezultat. Taka taktika se ni j^aia za preveč uspešno in gost-pfjj R°?tajali vedno bolj nevarni ter ^ in to predvsem v nadalje-
*	s° torej igrali pretežno
lfotJ~jaPadi in prav v trenutku, w Tržačani bili blizu njihovih -So «rdeče-rumeni» podvojili, po-tiso a .^Ilajetn- Toda Tržačani se “ *n kmalu nato je mladi P« ™gna zmanjšal rezultat na 2:1. šlo v Ut ,kasneie je Primorje pri-scotfji\napadu (po zaslugi Vaje uJ do tretjega zadetka. Vse file ni.!'ua -°’ da ie po tem gelu tek-bili n.1.™0 konec. Toda gostje so Wf.S*'ieaknvan0' ret rninut pred v® srečanja, še enkrat uspešni.
V. H.
pridobljeno točko še bolj utrdili svoj položaj na lestvici.
O sami tekmi sicer ni kaj povedati. Igra je bila skoraj vseskozi izenačena in napeta.
V	začetku je nekoliko boljše igrala Sovrana, kmalu pa so Brežani organizirali svojo igro in so nato oni diktirali tempo na igrišču. Priložnosti za gol, tako v prvem, kot v drugem polčasu, ni bilo veliko, najlepše pa so se ponudile na začetku.
Prvo je imela Sovrana v 4. min., Macor pa je odlično posegel. Nekaj minut kasneje je imel možnost se izkazati vratar Parovel, ki je u-branil zelo nevaren strel Tritte.
Najlepšo priložnost pa je (približno sredi prvega polčasa) imel Strnad, ko se je znašel le par metrov od vrat, vratar in neki branilec pa sta z obilico sreče strel odbila v gol-aut.
V	drugem polčasu večjih nevarno-
sti za vratarje ni bilo, igra je bila še vedno precej uravnovešena, zato je remi pravičen. Naj še omenimo, da je po dolgi odsotnosti v prvi ekipi znova zaigral Jež in se je kar dobro odrezal.	SMI
Primorec — Zaule 2:2 (1:0)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Štoka, Skrem, Križmančič, Husu (v 15. m n. d.p. Boris Kralj), čuk, Edvin Kralj, Pavel Kralj, Mauro Kralj H., Denich, 12 Pavatich.
ZAULE: TeteJa, Mihalich, Lego-vich, Tremul, Velia, Balzano. Caf-fueri, Ribezzo, Pelaz. Millo, Milane-se (v 42. min. d.p. Montrone).
C°sta|
unga - Vesna
0:0
C^^ALUNGA: Seppini, Družna, I^ra, Sciarrone, Roiaz, Plet
ti, §J“». Chiadini, Brainich, Bret-
(2la^^: Košuta, Tence, Zucca ČL n Acquavita, Perisutti, Vec-(^Kussignan, Giacchin, Querci, Čen^’ Massimi.
Srišče ^ ^esna stopila na i-cev fJ)re? več standardnih igral-bojja . njjfali so namreč Pribac, *n Pipan) je prisilila drugo-
Žani	v kateri bi se Kri-
Ho ji? ^aniU, nasprotrib; JZ agrčSiv-'k&Hn 80 ^krat spravili v za-MliZn-^Protnikovo obrambo in le fune . PPini jim je prikrižal ra-Vej j?3! bi «plavi» zaslužili nekaj V točke.
li	polčasu sta ekipi igra-
vratari^no na sredini igrišča in ^PoslenaSta osta*a Praktično ne-
Priložnosti smo videli v ^Cca ; QVac’ d P ’ ko sta najprej strelo^.0 nato Candotti z izrednima kovep a resno zaposlila nasprotnica ^ . Vratarja. Na drugi strani varno Ie. Costalunga le enkrat ne-bil n. Prinližala vratom, k sreči je Tok n naPada'ec nespreten.
Co y a^ nioramo pohvaliti vso eki-sebg in116, H* Je dala res vse od bolj Se je z osvojeno točko še stavil^ ” lža-'a cilM k' si ga je zaje ok,t Pred začetkom prvenstva, to ^ek v drugi amaterski ligi.
Sovrana
>CE£: Micor
Tritta
Fabio
0:0
(Zonta)
^a’ T°,r°PaL Ražem, Dagri, Daz-vS0VR4xrEamec’ Strnad, Fiorella. beri tv* Parovel, Vidoni, Doz, % De rn,c.lni- Godas, Visintin, Bot-V neH i - Grto’ Colombo. b>očno ^J0 ie Preg sprejel v goste Crv0 mravran°. ki trenutno zaseda ekipa eT® na lestvici. To je solidna ”1 noe^^jai0 jo starejši, izkuše-V višiihmetasi- ki so nekdaj igrali Vsein ltaHjanskih ligah. večjih ° Pa to ni delalo Brežanom Ukazan § a'dc *n s° tako še enkrat Odločna) ■ a se da z dobro voljo in to marsikaj doseči. Dosegli ’ ar so želeli in tako so z novo
Izidi nedeljskega devetega povratnega kola nogometnega prvenstva 2. AL niso spremenili vrh lestvice. Zapleten pa ostaja položaj na spodnjem delu, kjer sta spet v nevarnosti dve naši enajsterici.
Ena zmaga, en poraz in trije remiji je obračun nedeljskega zavrtljaja naših ekip. Ker so igrale proti razmeroma nevarnim nasprotnikom je ta obračun še kar uspešen.
Zmagalo je sicer le proseško Primorje, ki je na domačih tleh pripravilo pravo presenečenje svojim navijačem. Tokrat so se razigrali napadalci, ki so kar trikrat zadeli v črno (prvič v tem prvenstvu).
Prijetno je presenetila tudi Vesna. Z nekoliko več športne sreče bi lahko Križani odnesli celo zmago.
Brežani so zaustavili ekipo, ki ije več tednov vodi na lestvici. Brežani s tem nadaljujejo svojo pozitivno,-, serija \ (pet tekem, sedem točk}.-
S točko se je moral zadovoljiti Primorec, čeprav je imel v gosteh ekipo, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Trebenci so še vedno na repu lestvice in njihov položaj je skoraj že brezupen.
S tretjim zaporednim porazom se je poslabšal tudi položaj Zarje. Trener-nogometaš Vojko Križmančič se je poškodoval, Franko je bil izključen, skratka, /res nesrečna nedelja za Zarjo, katero je prehitela tudi Rosandra, ki je nepričakovano premagala San. Marco.
IZIDI 24. KOLA Breg - Sovrana	0:0
Costalunga - Vesna	0:0
Libertas - Baxter	2:0
San Marco - Rosandra 0:1 Primorje - Čampi Elisi 3:2 Domio - Campanelle 1:1 Primorec - Zaule	2:2
Giarizzole - Zarja	1:0
LESTVICA
Sovrana 34; Costalunga 33; Libertas 32; Campanelle 30; San Marco, Vesna in Giarizzole 24; Čampi Elisi in Primorje 23; Baxter 21; Domio in Rosandra 20; Zarja 19; Zaule 18; Primorec 15 točk.
PRIHODNJE KOLO (16. 3. 1980)
Sovrana - Libertas; Baxter -Breg; Vesna - San Marco; Campanelle - Primorec; Zaule - Domio; Rosandra - Costalunga Zarja - Primorje; Čampi Elisi - Giarizzole.
B. R.
STRELCI: v 35. min. p.p. Skrem, v 2. min. d.p. Tremul, v 8. min. Mi-lanese, v 42. min. Edvin Kralj.
SODNIK: Presoglia iz Gorice
Primorec je bil v prvem polčasu boljši od gostov. Takoj se je namreč podal v napad, a napadalci so bili nemočni proti sicer šibki o-brambi gostov. V 35. min. je pa le uspelo Trebencem povesti po zaslugi Skrema, ki je odbito žogo z lepim strelom poslal v mrežo.
V	drugem polčasu so gostje že v 2. min. izenačili. Sodnik jim je namreč dosodil enajstmetrovko, ker sp je Štoka sicer nehote dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Dvomljivo odločitev je Tremul spretno izkoristil. Trebenci so hoteli nato nadoknaditi zamujeno, saj jim remi ni koristil. Začeli so vsi skupno napadati in so se tako v obrambi odkrili, kar so v 8. min. gostje izkoristili in v protinapadu z Milanesejem podvojili. Od tedaj so Trebenci igrali na vse ali nič in so začeli oblegati vrata gostov, a niso nikoli resno zaposlili njihovega vratarja. Ko je že izgledalo, da bodo gostje odnesli ves izkupiček, je Edvin Kralj v 42. m'n. s paraboličnim strelom izenačil.
Bruno Križmančič
Giarizzole - Zarja 1:0 (0:0)
GIARIZZOLE: Di Maio, Mcdolo, Marino, Caddonar, Cannone, Benčič, Zacchignia, Basiacco, Drioli, Sul-cic in Macoratti.
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Samese, Križmančič (v 61. min. Fonda), Cancian, Mikuš, San-toni, Dana in Ražem, 12. Bois.
SODNIK: Rbugles iz Tržiča
STRELEC: Zacchignia v 59. min.
S porazom, ki ga je utrpela proti Giarizzolam, postaja pot Zarje do obstanka v ligi vedno težja. Ba-zovci tega poraza niso zaslužili, saj so se v obrambi in na sredini i-grišča srčno borili preti boljšemu nasprotniku. Vendar pa je tudi tokrat zarjanom zmanjkal napad, ki je letos najšibkejša točka ekipe.
Prvi polčas se je začel z rahlo premočjo Zarje; zagrizeno je napadala in zalagala napadalce z u-porabnimi žogami, ki jih tud: tokrat niso znali izkoristiti. Giarizzole pa sp s hitrimi protinapadi skušale presenetiti obrambo Zarje, ta pa je bila vedno na pravem mestu. Najlepša priložnost v prvem polčasu se je ponudila branilcu Zarje Francu, ki je iz ugodnega položaja poslal žogo za las nad prečko.
V	drugem delu igre so domačini takoj potisnili žarjene v njihov kazenski prostor. „Mcije Giarizzol so si sledile kot na tekočem traku in kmalu je padel tudi gol, ko je Zacchignia izkoristil trenutek nepazljivosti v bazovski obrambi. V tej akciji se je huje poškodoval Križmančič, ki je moral zapustiti igrišče. V nadaljevanju je skušala Zarja nadoknaditi zamujeno, vendar pa je
bila pazljiva obramba domačinov na mestu.
Na koncu moramo povedati, da so se domačini vedli nešportno; igrali so zelo grobo, za kar je krivda tudi slabo sojenje.
Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Puzzer in Mikuš.
BIG
KOLESARSTVO
ki je bila zaradi kratke proge precej nevarna, tudi zaradi velikega števila nastopajočih, dobro odrezala, saj je Čok prispel na cilj kot 16., potem ko je zaradi neizkušenosti zgrešil zaključni šprint, Sabadin pa kot 20., kar je razumljivo, saj mu bolj letijo vzponi, kot pa kriterijska vožnja. Vsekakor sta lonjerska vozača, ki sta v dveh dneh prevozila na dveh dirkah 220 km povsem zadovoljila.
VRSTNI RED
1.	Moro (Denardi - Bottecchia), ki je 99 km dolgo progo prevozil v 2 urah 17. min., s povprečno hitrostjo 43,582 km na uro
2.	Serpelloni (Quarella)
3.	Biason (Denardi - Bottecchia)
4.	Gemin (Trevigiani)
5.	Tonon (Denardi - Bottecchia)
6.	Giacomini (Denardi - Bottecchia) 16. Čok (Adria)
20. Sabadin (Adria)
R. Pečar
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM TURNIRJU
MILIČEVA DRUGA V GENOVI
S tem uspehom si je pridobila pomembne točke v boju za naslov državne prvakinje
NA DIRKI V PIANZANU
Lonjerca zadovoljila
Kolesarji kluba Denardi - Bottecchia so se v nedeljo v Pianzanu (Treviso) oddolžili za poraz, ki so ga pred tednom dni doživeli v Trstu na mednarodni dirki za trofejo ZSŠDL Z odlično dirko so na krožni stezi (60 krogov, z dolžino 99 km) po mestnih ulicah Pianzana osvojili prvo mesto z Giovannijem Morom (drugi v Trstu), tretje z Biasonom, peto s Tononom in šesto s svetovnim prvakom Giacominijem. Nastopilo je preko osemdeset kolesarjev iz Veneta in iz naše dežele, med njimi tudi predstavnika lonjerske Adrie Čok in Sabadin.
Dirka se je odločila na sredini proge, po 45. krogu, ko je ušla skupina petih kolesarjev, ki je z nezadržnim ritmom vodila do konca, ko sta se odlepila Moro in Serpelloni ter se za zmago potegovala sama v silovitem zaključnem sprintu.
Vozača Adrie sta se na tej dirki,
nniiiniiiiifiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiinniiiiiiiiiiimmniimiiiiiiiiiiUMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiimiiniiiiiif
PLAVANJE
REKORDI V MOSKVI
MOSKVA — Na mednarodnem plavalnem dvoboju SZ — NDR niti tokrat ni manjkalo odličnih dosežkov. Petra Schneider je dosegla nov svetovni rekord na 40 m mešano s 4’39"96, sovjetski moški štafeti pa evropska rekorda na 4 x100 m kravl s 3’24”39, in na 4 x 200 m kravl s 7'25”71. Na 1.500 m kravl je zmagal Salnikov s 15’16”74.
Vsedržavni namiznoteniški turnir v Genovi, ki je bil zadnji izmed tovrtsnih sezonskih turnirjev pred državnim prvenstvom v Parmi, je v ženski konkurenci prinesel Kra-sovim barvam nekaj res odličnih uvrstitev.
V absolutnem merilu je najboljši rezultat dosegla Sonja Miličeva, ki je po nekajmesečni odsotnosti ponovno stopila za zeleno mizo in odigrala vlogo protagonistke. V u-vodnih nastopi je namreč brez večjih težav odpravila igralke Fasolt. Eceardi in Ronzoni ter se uvrstila v finale. Tu je naletela na odlično razpoloženo Strinovo proti kateri je v odločilnem nizu sicer že izdatno vodila s 17:11, v zaključnih potezah pa si je to vodstvo nerodno zapravila in prepustila nasprotnici dragoceno zmago s tesnim 2:3 Kljub temu predstavlja drugo mesto odličen uspeh za slovensko igralko, ki si je tako nabrala dragocene točke v boju za osvojitev državnega naslova.
Na tej lestvici sedaj vodi Bevi-lacqua, ki je tokrat izpadla že v prvem kolu in je na letošnjih turnirjih osvojila dve prvi in eno dru go mesto; sledi ji Miličeva, ki je bila enkrat prva in dvakrat druga. Mlada Tržačanka Cergol, ki je dvakrat zmagala, pa je izven konkurence. ker ima roko v mavcu. Mi ličeva sicer zaostaja po točkah za Bevilacqua, vendar pa ima še precej možnosti, da na zaključni pre-
beri in Bruno Marušič, Boris Ger-golet, Aleksander Gorkič, Matej Dur-kič Marino Malič in Albert Kovic.
EKIPA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA «S. GREGORČIČ* (GORICA): Robert Pisk, Sandro Perič, Marko Komel, Franko Marassi, Darij Butkovič, Danilo Marušič, Robert Terpin, Peter in Danjel Braini in Jordan Grilj.
Sodnik srečanja: Oskar Beccia.
-ik-
izkušnji ubrani naslov državne prvakinje.
Med tretjekategornicami so tokrat zablestela mlada Krasova dekleta. Povsem zasluženo je zmagala Damjana Sedmak, ki je odpravila kvotirani Lagomarsinovo in Marascovo. V četrtfinalu pa je premagala klubsku soigralko Alenko Furlan, kateri je pripadlo peto mesto.
V	polfinale se je prebila tudi Sonja Doljak, ki je osvojila odlično tretje mesto.
S tem skupinskim uspehom so mlade krasovke dokazale, da vidno napredujejo in se po kakovostni vrednosti približujejo ravni najboljših igralk v državi.
V	drugi kategoriji sta sestri Dtr
ljak sicer prebredli prvo oviro in premagali igralki Marasco oziroma Chiappelli, v osmini finala pa je Vesna klonila Eccardijevi, Sonjo	.	-
Doljak pa je kotirana Arne tesno	Kosovel	tu.
premagala z 2:1 in v zadnjem setu V okviru priprav na prvenstvo 1.
• _ -1  — .t.« l^Mnlbn nktinlo Ir O V' 10
KOŠARKA
Prijateljska tekma Bor B — Bor C 166:131
BOR B: Canciani 42, štavar 20, Pegan 24, Koren 29, Bajc 38, Rase-ni 13.
BOR C: Škerl 9, Schillani 11, Pregare 6, Gerdol 12, Don, Sancin, Švara 18, Gregori 9, Lokar 48, Braico
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
POMEMBNA ZMAGA MLADOSTI
Sovodnjc prejele pol ducata golov - Tekmo Cave - Gaja prekinili - Neuspeh Krasa
Mladost — Isonzo 4:2 (1:1)
MLADOST: A. Gergolet, Candus-so, D. Frandolič, K. Ferfolja, E. Gergolet (Ferletič), G. Ferfolja, Ma-rizza, Pahor.
STRELCI: v d.p. v 2. min. D. Frandolič, v 30. min. E. Gergolet, v 43. min. K. Ferfolja.
Po dokaj zanimivem srečanju (padlo je kar šest golov) je do-berdobska Mladost odpravila še nepremaganega tekmeca za prestop v višjo ligo. Po začetnem žvižgu so domačini predvajali hiter nogomet, predvsem v napadu. Naši fantje so ustvarili več prijpžnosti za gol, medtem, ko so gostje izkoristili napake domače obrambe in ogrožali vrata Gergoleta. Domačini so prešli v vodstvo s pomočjo avtogola. Po vodstvu so naši fantje imeli še nekaj priložnosti in vse je kazalo, da bodo
z lahkoto odpravili enajsterico Ison-za. V zadnji minuti pa so domačini nepričakovano remizirali.
Po odmoru so domačini po zaslugi Darija Frandoliča zopet prišli v vodstvo. Po vodstvu so naši fantje le nadzorovali igio in ustvarili še nekaj nevarnih napadalnih akcij.
Mrzla prha za aomačine v 23. min., ko je napadalec gostov, po vidnem prekršku nad Gergoletom, poslal žogo v mrežo. Go) je razburil duhove v domačem taboru, kljub temu je v 30. min. Edvard Gergolet v gneči dobro izkoristil odbito žogo in—remiziral. Gol Karla Ferfolje v 42. rrfRf pa je bil sad mnogih "ha^adov domačinov, katerim je sodnik dosodil tudi enajstmetrovko, po vidnem Drekršku nad Darijem Frandoličem. Izid 4:2 v korist domačinov jasno prikazuje premoč Kraševcev na igrišču.	D. Gergolet
Brežani
nedeljo odnesli
Bregov vratar
Fogliano - Sovodnje 6:1 (3:0)
SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Franco, Tomažič, Bagcn, R. Vižintin, Kodrič, E. Petejan, Florenin, Mil-loch, Frandolič, C. Vižintin.
FOGLIANO: Tuniz, Martin, Cozzi, Cechet, Michelini, Trevisan, Visintin, Clocchiatti, Carrara, Gerebizza, Bressan.
Sovodenjem ni uspelo niti v nedeljo v Foglianu prekiniti dolge serije katastrofalnih porazov. Na nedeljski tekmi sta prišli na dan dve važni dejstv:^,, 1. ^ so.vodsojs^a ekipa je v zadrtjept obdobju tega prvenstva doživela pravi psihični zlom, saj ip^rjikdo' izmed igralcev, stopi na igrišče že s prepričanjem, da je poraz neizogiben; 2. sovodenj-ski nogometaši nimajo prave kondicije, da bi lahko zdržali vseh 90 minut.
Sovodenjci so v nedeljo v prvih 15 minutah povsem nadigrali domačine, niso pa uspeli konkretizirati z zadetkom svoje premoči. V preostalem delu tekme pa so nasprotniki prevladali zaradi boljše kondicije. V drugem delu igre je edini gol za slovensko ekipo dal Milloch, ki se je z Uršičem gotovo najbolj izkazal v lastnih vrstah.
Cave — Gaj'a
(prek. v p.p. pri stanju 2:0)
Cave in Gaja sta odigrali le prvi polčas, potem pa je moral sodnik tekmo prekiniti zaradi lastne po škodbe, kajti zagrabili so ga krči v mišicah in ni bil zmožen speljati tekme do donca. Do tega trenutka so domačini nepričakovano popolno ma nadigrali Gajo in vse je kazalo, da bo Gaja utrpela hud poraz, saj so domačini vodili že z 2:0. Domačini so nevarno oblegali Kantejeva vrata vse do konca polčasa.
Ko je manjkalo le nekaj minut do konca polčasa je sodnik nepričako vano iz prej omenjenega razloga tekmo prekinil in poslal vse predčasno v slačilnice.
Za Gajo je bila to prava sreča, kajti poraz je bil tokrat neizbežen Lahko rečemo, da tudi taka sodnikova nezgoda sodi k nogometni igri.
Jutri zvečer bo Gaja odigrala zaostalo tekmo z Aurisino na Proseku.
d. gr.
Esperia Sl - Kras 2:1 (0:0)
je slovenska igralka zbrala kar 19 točk.
B S.
ODBOJKA
V ŽENSKI B LIGI
Zaslužen poraz «plavih»
Mogliano Veneto —
Bor Intereuropa 3:1 (15:7, 11:15, 15:10, 16:14)
BOR INTEREUROPA: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Kalan, Kus, Mesesnel, Rauber, Zupančič.
Iz gostovanja v Moglianu Venetu se je Bor Intereuropa nekoliko nepričakovano vrnil praznih rok. Ekipa, kot je Mogliano Veneto, ki se bori proti izpadu jz lige, res ne bi smela povzročiti težav naši tehnično boljši šesterki. Vendar so tokrat bo-rovke povsem odpovedale. Glavni krivec za sobotni poraz je bil tokrat slab sprejem servisa, ki je o-nemogočil nadaljnje igranje. Naše odbojkarice so postale živčne in grešile tudi pri tistih elementih, ki jun sicer ne povzročajo težav. Na igrišču je prevečkrat vladala zmeda in poraz je bil tako neizbežen. Res je sicer, da je Bor Intereuropa tokrat nastopil brez Pavletičeve in tudi Gla-vinova š. ni okrevala od poškodbe, vendar je to le premajhno opravičilo za poraz.
V tem kolu si je Castelgomberto z zmago nad tržaško ekipo OMA po vsej verjetnosti že sedaj zagotovil prestopni; pevo Jigo„,velika «gneča» pa je na dnu lestvice. hlx lige bodo namreč izpadle tri ekipe, proti izpadu pa.,se. jih. bari pet.
OSTALI IZIDI TEGA KOLA Baribbi Brescia - Spinea 2:3 OMA Zanardo - Castelgomberto 1:3 Mantova - Cenate Sotto	0:3
Pallavolo Schio - Tiesse Treviso 3:1 LESTVICA
Castelgomberto 24, OMA Zanardo 20, Cenate Sotto 18, Bor Intereuropa in Spinea 16, Pallavolo Schio, Mogliano Veneto m Mantova 8, Baribbi BS in Tiesse Treviso 6.
INKA
NOGOMET
V	PRIJATELJSKEM SREČANJU
Uspeh dijaškega doma
Dijaški dom «S. Gregorčiča — Vipava (Peč - Rupa) 5:3 (2:3)
V	torek popoldne je bila na Peči pri Sovodnjah zanimiva nogometna tekma med mladimi (do 15. leta starosti) Pečanci in Rupenci prosvetnega društva Vipava ter ekipo slovenskega dijaškega doma «Sdmon Gregorčič* iz Gorice. Nogometni dvoboj je bil borben in zanimiv. V prvem polčasu so domačini nadigrali gojence dijaškega doma.
V	drugem polčasu pa so se gojen-
ci doma prebudili in zaigrali bolj odločno in urejeno.	/
Menimo, da ob podobnih prilikah končni izid srečanja ni bistvenega pomena. Važnejše pa je, da se mladi tudi ob podobnih srečanjih spoznavajo in spoprijateljijo.
PD - ŠD VIPAVA (RUPA - PEČ): Pavel Pavletič, Marko, Mauro, Jurij in Igor Kovic, Marko Zotti, Ro-
divizije sta se v sredo zvečer spoprijeli Borovi peterki mladincev in kadetov, ki bosta nastopili v različnih skupinah. Kot predvideno so zmagali mladinci, ki so pokazali boljše košarkarske elemente in odličen protinapad, saj so s tem izkoristili praktično vse napake kadetov. Slednji pa niso razočarali: pokazali so spodbuden napredek tudi v medsebojni uigranosti. Manjka jim še določena mera hladnokrvnosti, kar pa je opravičljivo zaradi njihove mladosti.	*fp-
KOLESARSTVO
TIRENSKO - JADRANSKO MORJE
Moser na vrhu skupne lestvice
Belgijec De Vlaeminck je osvojil drugo etapo kolesarske dirke od firenškega do Jadranskega morja, dolgo 168 km (Cassino - Subiaco), v času 4.25’36”, s p.h. 37,951 km/h.
V njegovem času je prispela na cilj večja skupina kolesarjev. Na skupni lestvici vodi Italijan Moser. ki ima 12 sekund naskoka pred De Vlaeminckom.
* * *
Zahodni Nemec je prispel prvi na cilj pete etape mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica.
Na skupni lestvici vodi Gilbert Duclos Lassalle. Italijan Contini je na tretjem mestu.
ATLETIKA
(KROS NARODOV*
Presenečenje v Parizu
PARIZ — Vs; šo pričakovali, da bo letošnji zmagovalec «Krosa narodov*, ki je veljal za svetovni naslov, John Tracy, toda na veliko presenečenje je slavil tekač iz ZDA Virgin, ki je v finišu premagal Zahodnega Nemca Orthmanna ter Angleža Roseja. Italijan Ortis je bil na čelu kolone v prvem krogu, potem pa je odstopil. Potem ko je evropski prvak videl, da ni najbolje razpoložen, je odstopil.
V ženski konkurenci je tretjič zapored najboljša na svetu v teku v naravi, Nonežanka Grete Waitz, ki je s tem dosegla edinstven velik uspeh. Pri mladincih je bil najboljši Španec Garcia. V tej konkurenci je bil Italijan Prassedi 9. med članicami pa je Tommasinijeva pritekla skozi cilj kot dvanajsta.
OBVESTILA
Odbor atletske sekcije Bora
sporoča, da bo seja odbora sekcije jutri, 12. t.m., ob 20.30 na stadionu (1. maj*.
« « «
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras
organizirata v nedeljo, 23. marca, smučarski izlet v Ravascletto-Zon-colan. Vpisnina 7.900 lir. Vpisovanje pri Jožku Miliču in Nadji Škabar.


«
NIX0N0V
PADEC
Bob Woodward Carl Bernstein
i
124.
t«-:-:;;;:.:.;.;* |*|-|.yI Dušan Dolinar
tei^6 ,^erKen )e v svoji pisarni sam sestavljal osnutke t>redSejPr*ntersko sporočilo Haigu Predlagal mu je, naj to^dn n*k spremeni svoj poraz pred vrhovnim sodiščem v liuust°St- tako b* z dramatično osebno iziavo vsemu Povedal, da se bo uklonil razsodbi. Zdaj je po-a°' ^ez nek&j ur izroče sodniku čim več izvirnih ižPojij.' določiti je treba tudi datum, do katerega naj bt lofcni 1 Vse zahtevane trakove. .Bodimo za spremembo do-bilj j* ie Pisal Gergen. Priporočal je tudi, doiua *-rakove pravosodnemu odboru
p
er8en ni vedel, kaj se dogaja v San Clementeju in bjjSe ute8ne odzvati predsednik, zdelo pa se mu je, da 5edhik° oujno treba odvrniti pozornost javnosti od pred-^°^isia’ se zateka v osamo in bo trakove bodisi izročil Urjjj be, ter jo preusmeriti k razsodnemu, sodelujočemu bPiku, ki čuti, da je zavezan spoštovati zakon.
naj bi predsed-predstavniškega
Haig je odkorakal čez ograjeni del posestva v San Clementeju v predsednikovo rezidenco. Ni mogel uganiti, kako bodo Buzhardtovi sklepi delovali na Nixona.
Nixon je iz naslanjača, ki mu je bilo mogoče spreminjati nagib, pogledal kvišku k njemu. Haig mu je mirno orisal Buzhardtovo razlago traku s 23. junija in njegovo razčlenitev možnosti, ki jih imajg.
Predsednik je zasikal. Buzhaidt je popolnoma znorel. Vse, kar je na traku, je razkril že v svojih prejšnjih izjavah, med drugim tudi v izjavi z 22. maja, v Haldemanovem in Ehrlichmanovem pričevanju pred senatnim odborom za VVatergate in še najbolj popolno v zapisnikih CIA. Jaz dobro vem, kaj sem mislil jaz, je besnel predsednik, mislil pa sem, da mora Haldeman zagotoviti samo to, da FBI ne bo začela grabiti po dolgo pokopanih skrivnostih CIA, ki so ostale tu kot dediščina operacije v Prašičjem zalivu. Potem pa je predsednik kot že tolikokrat zapičil v Haiga prodoren, strmeč pogled in mu zagotovil, da je nedolžen — v skrbeh je bil samo zavoljo nocionalne varnosti.
Predsednik je naskočil sodbo svojih odvetnikov — Buz-hardt je najbrž izčrpan, po nedavnem infarktu si še vedno ni opomogel; poleg tega se prerad vdaja brezglavemu strahu. Vdal se mu je tudi že v novembru, ko sta mu skupaj z Garmentom priporočila, naj odstopi. Motil se je takrat, moti se zdaj. Ne, je končal predsednik, Buzhardt ni zmožen uravnovešene presoje. Kaj pa St. Clair?
Haig je telefoniral St. Clairu, naj se jima pridruži.
St. Clair je medtem že govoril z Buzhardtom in je poznal njegovo oceno. Za vsak primer je poklical v VVashing-ton tajno službo in ji naročil, naj zagotovi, da bodo trakovi na varnem. Toda St. Claira je zdaj najbolj skrbelo, kaj sto-
riti po razsodbi vrhovnega sodišča. O vsebini trakov ni maral sklepati prenagljeno. Ali ie kak način, ki bi omogočil, da jih ne bi bilo treba izročiti? Ves živčen je čakal na besedilo sklepa vrhovnega sodišča, ki so ga pošiljali po teleksu iz Bele hiše. Združene države proti Nixonu — to je bila največja pravda v St. Clairovi karieri in že je mislil, da je v njej zmagal. Ko je zvedel, da je izgubil, ga je hudo pretreslo. Ko pa je prebral besedilo, je spoznal, da bodo trakovi morali k Sirici.
•Predsednik ni vzvišen nad zakonom. Česa takega si tudi ne lasti,» je izjavil St. Clair pred sodiščem. Upal je, da predsednik razume, kaj je hotel s tem reči. Nixon mu ni nikoli natanko povedal, kaj bo storil, če bo razsodba njemu v škodo, vendar je St. Clair vedel, da bo sam predsedniku svetoval, naj jo brez obotavljanja spoštuje/
St. Clair je torej prišel v rezidenco in povedal predsedniku in Haigu, da jima svetuje, naj predsednik docela spoštuje sklep vrhovnega sodišča. Predsednika to ni prepričalo. Ugibal je, če ni v zvezi z ohranitvijo njegove funkcije celo njegova ustavna dolžnost, da zavrne sklep vrhovnega sodišča.
Haig in St. Clair sta hkrati pripomnila, da bi kljubovanje zanesljivo sprožilo sojenje in odpoklic.
Kljub temu, je dejal predsednik, mi nemara veleva dolžnost, da popeljem to bitko v forum, ki bo vodil sodno o-bravnavo. Vse to bo močno vplivalo na predsedniško funkcijo in je zato treba zadevo do skrajnosti preizkusiti in javno preveriti. Ali ni naposled celo sam St. Clair dokazoval pred sodiščem, da je za predsednika <^nogoče uporabiti zakon samo na en način... s postopkom za sojenje in odpoklic*?
Razpravljali so še dve uri in šele tedaj se je pokazalo, da se je predsednik za silo sprijaznil z nekakšno obliko podreditve sklepu vrhovnega sodišča. In kar je bilo zanj značilno — odločil se je, ne da bi to naravnost povedal.
St. Clair je svoji stranki skušal razložiti, kaj najbrž pričakujeta sodnik Sirica in posebni tožilec.
Nixon je vztrajal, da je treba nujno zagotoviti nekakšno izjemo za gradivo, povezano z nacionalno varnostjo.
Sirica je tisti, ki bo odločal, katera zahteva po tajnosti zaradi nacionalne varnosti je utemeljena in katera ne, je rekel St. Clair. Šlo bo natanko tako kot pri prvem svežnju.
Predsednik je zahteval čas, da bo sam poslušal vse trakove. Splošnega preobrata ne bo. St. Clairu je naročil, naj obvesti Sirico, da bodo potrebovali precej časa — nekaj tednov in morda še več — če bodo hoteli opraviti to delo temeljito.
•Tega ne morem doseči,* je odvrnil St. Clair. Predsednika je spomnil, da si Javvorski dosledno prizadeva priti do trakov čim prej, ker skuša doseči, da bi prišlo do sodne obravnave v zvezi s prikrivanjem že jeseni, kakor je bilo načrtovano že prej. Sirica pa bo takojšnjo izročitev prav gotovo podprl. St. Clair, ki se je znašel med dvema mlinskima kamnoma, je čutil, da ga zdaj zlorabljajo za neresen poskus, s katerim želijo vso stvar še enkrat zavleči. Njegov poklicni ugled bo še enkrat omadeževan.
Nixon se je spet razjezil. Dejal je, da ima dovolj težav že, ko mu vrhovno sodišče ukazuje, kaj mora storiti. Nihče mu pa ne bo ukazoval, kdaj mora to storiti. In St. Clair je pri njem v službi, zdaj naj raje zagotovi, da bo prišlo do odloga, To želi on, Nixon. In konec besedi.
1
Jredništvo. uprava, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnl(e.
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 'A Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din. za organizacije in pod;et|a mesečno 80.00. letno 800.00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	11. marca 1978
ia SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT* DZS 61000 L|ubl|0iW.
Gradišče 10/II nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih trgovski 1 modul (šlr 1 st., vlš 43
22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalj« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir besed®. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije - JulijSK« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh driiaih dez« v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IzdaisLJ
in liska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FI£G
OB KONCU GISCAR30VEGA OBISKA V ŠESTIH ARABSKIH BRŽAVAH
Francija in evropska deveterica podpirata samoodločbo Palestincev
Zahtevo podprli ZRN in Velika Britanija • Zaskrbljenost v Tel Avivu zaradi vedno večje osamelosti - Francoski predsednik prispel v Riad
Nepričakovan razplet afere o nezakonitih nogometnih stavah
Sprožil je škandal sedaj sedi v zaporu
Alvaro Trinca aretiran pod obtožbo goljufije Je sodnik Menicucci tudi vpleten v škandal?
| V ospredju delovanja boj za narodnostne pravice Korošcev
Na Dunaju je bil občni zbor Kluba slovenskih študentov
Slovenski študentje iščejo stikov z naprednimi nemškimi političnimi silami ter krepijo stike z matično domovino
' RIAD — Francoski predsednik Velsrv Giscard d'Estaing je včerai dopoldne prispel v Riad, poslednjo etapo v svoji desetdnevni turneji po šestih arabskih državah. V kraljevski palači se je dvajset minut pogovarjal s saudskim suverenom Halidom. kasneje pa z vodilnimi funkcionarji vahabitskega kralje stva.
Po dosednjih »zgodovinskih* izjavah francoskega predsednika od Kuvajta do Jordanije je izbira Sau dove Arabije kot poslednje točke v francoski diplomatski ofenzivi de potankosti premišljena. Saudova A-rabija je s svojo politično in gospodarsko težo glavni cilj Giscar-dove misije. Prav tu je francoska diplomacija pričakovala najhui-še ovire, saj je Riad od vseh obiskanih držav še najbolj proamer; ško usmerjen. Giscardove izjave o pravici Palestincev do samoodloč be. zahteva o umiku Izraela z zasedenih arabskih ozemlj, obsodba sovjetskega posega v Afganistanu in nasprotovanje konfrontaciji med velesilama na območju Perzijske ga zaliva so povsod naleteli na odobravanja, da jih mora Riad po sili razmer sprejeti. Kočni Irance sko-saudski komunike se zato v bistvu ne bo razlikoval od prej.-, njih v petih arabskih državah. n im pa bo dokončno potrjena po sebna vloga Francije in posredno vse Evropske gospodarske skupnosti v brižne- in sredn-evzhodnih do gajanjih, ki se v marsičem razlikuj od uradne washingtonske po L l ike.
Mimo najrazličnejših polemik, ki so jih sprožile prožidovske sile \ svetu, so ocene Giscardove turne je pozitivne, saj Francija in z njo Evropa prvič trezno pristopata k sržu bližnjevzhodnega prob'ema, k pa'estinskemu vprašanju. Da Gi-scardova »zgodovinska* poteza li osam1 lena, dokazuje sobotna izjava zal odnonemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja. ki se je po srečanju z egiptovskim predsednikom Sadatom podobno kot Ghscard izrekel za pravico palestin skega ljudstva do samoodločbe z besedami ■ »Pravičen, vseobsegajoč mir na Bližnrem vzhodu mora za jemati tudi pravico pa'estinskega ljudstva do samoodločbe in praviri vseh držav na tem območju, vključno z Izraelom, da živijo varno v okviru priznanih meia*. Tudi britansko zurtan;e ministrstvo je po novilo Giscardove besede, da so Palestinci narod in ne begunci, da je izpolnjevanje niihovih neodtujljivih pravic poroštvo za rešitev bli rivevzhodne krize. Deveterica torej podpira francosko diplomatsko ofenzivo, s katero bo po mneniu večine Evropa pridobila ogromne gospodarske koristi. Uresničuje se zamisel o skupnem evropsko-arab •kem gospodarskem območju.
Evropa je s svojim odnosom do paestinskega vprašanja čez no: postala sprejemljiva za večino a-rabskih držav, ki so do seda; s sumom gledali taktiziranje EGS do tega vprašanja. Prvih rezultatov seveda skupni komunikeji ne obse ga.jo, a že dejstvo, da so Združeni arabski emirati pripravljeni na večje naftne dobave, da isto zatrjujejo kuvajtski naftni krogi, je do volj zgovoren dokaz, da se Francija ni uštela.
Cisto drugačnega mnenja pa so v Tel Avivu. Beginova vlada je ob sodila francoske pobude, izraelski tisk pa je sprožil pravo žolčno kampanjo proti francoskemu predsedniku, ki je po njenem »utelešenje vsega zla* Zaskrbljenost Te' Aviva je upravičena, Izrael je iz dneva v dan bolj osamljen njegovo politiko na zasedenih arabskih ozemljih zavračajo skoraj vsi in celo ZDA niso več voljne nuditi neomajno podporo trmastemu zavezniku. Tel Aviv pa je še najbolj prizadela francoska podpora PLO in izjava da bi morala PLO kot predstavni ca palestinskega ljudstva sodelova ti na vseh pogajanjih o reševanju bližnjevzhodnega vprašanja, (voc)
Na sliki (telefoto AP) Giscard d'Es(aing med svojim obiskom v Združenih -arabskih emiratih.
RIM — Škandal o nezakonitih nogometnih stavah in domnevnih podkupninah nekaterih najboljših italijanskih nogometašev se je v nedeljo nepričakovano zasukal: preiskovalni sodn-k dr. Bracci je izdal zaporna naloga za Massima Crucianija in Alvafa ‘TrittcO1,1 Hm: ska igralca na nezakonite stave, ki sta prejšnji teden z znano prijavo sodišču sprožila afero o podkupninah. Trinco so aretirali v nedeljo dopoldne v njegovem gostišču «La Lampara*. Cruciani pa je takoj po prijavi izginil neznano kam in ga italijanska policija še vedno išče. Sodnik ju je obtožil sodelovanja
V podjetju Zanussi
zaradi požara
ti,5 milijarde lir škode
PORDENON - Okrog štirih zjutraj se je v industrijskem obratu Zanussi - Rex v Porcii, blizu Pordenona, razvil silovit požar, ki se je razširil na površino treh tisoč kvadratnih metrov in je zaobjel predvsem sprejemno skladišče za surovine in polizdelke ter laboratorije za kemijske in električne preizkuse. Po prvih preiskavah je uprava podjetja, ki izdeluje gospodinjske stroje u-gotovila, da znaša direktna škoda 6 milijgrd lir in pol, vendar se bo ta vsota gotovo še.dvignila, ker bo pomanjkanje surovin povzročilo v prihodnjih drteh precejšnje zastoje v proizvodnji.
Požar je najbolj verjetno povzročil kratek stik, do katerega je prišlo, ko produkcijski sistem ni obratoval. Po alarmu, ki se je avtomatično sprožil, so na kraj takoj prihitele rešilne ekipe podjetja in gasilci, ki so še do 15. ure gasili posamezna žarišča požara. Med gašenjem se je lažje opekel član Žanussi.ieve gasilske ekipe, delavec Oscar Viel.
Preiskovalci in uprava podjetja za sedaj izključujejo možnost namernega požara ali atentata, čeprav je teroristična skupina »Prima linea* pred tremi leti v podjetju Zanussi že izvedla atentat na tri vagone, na katerih so bili natovorjeni pralni stroji. Pod vagone so takrat podtaknili eksploziv, ki je stroje ob eksploziji popolnoma uničil. »Prima linea* je v por-denonski pokrajini prevzela odgovornost že za nekaj aten-tatnih požigov v industrijskih obratih.
(skupaj z drugimi tremi osebami, katerih imena pa še niso znana) pri goljufiji v obtežilnih okoliščinah, ker sta hotela spremeniti regularni potek petih nogometnih tekem.
Konec preteklega tedna se je kar na lepem znašel v aferi tudi nogometni sodn k Gino Menicucci. Vanjo ga je vpletel bivši trener Pescare Giagnoni, ki ga je sodnik izključil med tekmo Udinese - Pescara, za radi česar je bil trener diskvalifi ciran za pol leta. Giagnoni je nekaj dni po tekmi prejel anonimno pismo, v katerem mu je pisec o-menil, da so igralci na nezakonite stave podkupili sodnika.
Menicuccija sta včeraj dopoldne zaslišala namestnika državnega tožilstva Monsurrd in Roselli, Zasli-
ševanje je trajalo vsega pet minut. Menicucci ni dal zatem novinarjem nobene izjave, pač pa je bil bolj gostobeseden njegov zagovornik od v. Di Maio. Dejal je, da bo sodnik tožil dnevnik »La Repubbli-ca» in Giagnonijevega odvetnika zaradi obrekovanja po tisku.
Kasneje sta preiskovalca zaslišala še novinarja Oliviesa Beho, ki je objavil v «La Repubblica* znani intervju z nogometašem Lazia Mauriziom Montesijem. Slednji mu je prvotno izjavil, da so ga hoteli nekateri soigralci podkupiti pred tekmo Milan - Lazio. pozneje pa je svoje izjave zanikal. Zasliševanje je trajalo pol ure, o njem pa se ni izvedelo ničesar.
Dr. Roselli je nato govoril še z odvetnikom Deanom, ki pravno zastopa nogometaša Perugie Paola Rossija, Della Martiro in Casarso, bogat dan zasliševanj pa se je zaključil zvečer z zaslišanjem aretiranega Alvara Trinca. (šč)
Umrla Olga Tschechowa
MUNCHEN - V starosti 82 let je v bavarskem glavnem mestu umrla nemška filmska igralka Olga Tschechovva. V svoji bogati filmski karieri je nastopila v več kot 250 filmih, med katerimi so bili najbolj znani »Bel Arni*, »Peer Gynt» in «Maskerade».
CELOVEC — Zveza slovenskih žena na Koroškem se je včeraj v Celovcu zbrala na rednem letnem občnem zboru ter hkrati proslavila mednarodni dan žensk — 8. marec. Izredna udeležba in pa številni mladi obrazi .so včeraj izpričali, da je ta organizacija našla svoje mesto v narodnostnopolitičnem dogajanju na Koroškem. Razen predstavnic žensk iz vseh treh koroških dolin so se občnega zbora kot gostje u-deležile tudi predstavnice obmejnih občin iz sosednje Slovenije, v imenu republiške konference SZDL Slovenije pa je koroške ženske pozdravila podpredsednica Tilka Blaha.
Ko je poročala o delu v minulem letu, je predsednica zveze slovenskih žena Milena Groblacher poudarila, da je bilo osnovno prizadevanje organizacije tudi v minulem letu usmerjeno k tistim problemom, ki so v zvezi z uresničevanjem člena 7. državne pogodbe. Zveza slovenskih žena je prizadevanja obeh osrednjih organizacij v prid ustvat' • janju razmer za enakopraven razvoj in obstoj slovenske manjšine ne samo podpirala, marveč je v njih ,’ktivno sodelovala, pri čemer se je še posebej posvečala vprašanjem, ki se nanašajo na dvojezično predšolsko in šolsko vzgojo. Tu gre predvsem za odpiranje novih dvojezičnih otroških vrtcev in za uvajanje dvojezičnosti v že delujoče občinske vrtce, ter za prizadeva-
DUNAJ — Klub slovenskih študentov na Dunaju je mladinska or ganizacija. Deluje že preko petdeset let ter združuje slovenske študente, ki obiskujejo dunajsko univerzo in sem prihajajo iz najraz iičnejših krajev Koroške.
Minuli teden je v prostori!i dunajskega kluba potekal enainpetde ! seti občni zbor. katerega so se u-j deležili, poleg študentov samih tudi predstavniki obeh slovenskih krovnih organizacij na Koroškem, Zveze slovenskih organizacij ter Na i rodnega sveta koroških Slovencev, ! predstavniki naprednih nemških štu dentskih gibanj ter predstavništvi Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta in SZDL iz Ljubljane.
Glavna točka občnega zbora je bilo poročilo predsednika KSŠ Francija Serajnika, ki je podčrtal pomembnost kluba dunajskih študentov v okviru narodno-politične-ga boja koroških Slovencev. Četrt stoletja po podpisu avstrijske državne pogodbe je namreč položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji vse prej kot obetajoč, avstrijska politika do manjšine je večkrat nejasna ali odločno nasprotujoča, koroški Slovenci pa se morajo poleg narodnostnih problemov spoprijemati tudi s številnimi so cialnimi vprašanji. Naloga KSŠ v narodnem boju je še posebno pomembna, ker je organizacija slovenskih univerzitetnih študentov deležna precejšnjega ugleda in teže tudi med nemškim prebivalstvom. V povojnih letih svojega delovanja se je namreč klub povezal z ostalimi naprednimi mladinskimi organizacijami na dunajski univerzi ter bil večkrat pobudnik pomembnih manifestacij proti desničarskemu ekstremizmu v Avstriji in proti fašistični propagandi na univerzi sami. Pomembne vloge, ki jo igra KSŠ se zavedajo tudi avstrijski politični organi, saj je v lanskem letu Klub slovenskih študentov obiskal sam avstrijski zvezni kancler Kreisky; ki je s slovensko mladino razpravljal o vladni manjšinski politiki ter ob zaključku srečanja prejel tudi resolucijo koroških študentov, ,	,	,, , ...
Poleg važne politične vloge ima KSŠ tudi združevalno funkcijo. Dunajski klub je namreč nadstrankarska študentovska organizacija, kjer se lahko slovenska mladina, ki študira na Dunaju zbira ne glede na svetovno nazorsko gledanje, ter deluje v zavellnem antifašističnem in demokratičnem duhu. Poleg politične dejavnosti nudi ta organizacija svojim članom možnost, da se v številnih seminarjih, ki jih klu-baši prirejajo v sodelovanju z matično domovino, izobražujejo v slovenskem jeziku ter se obenem iz popolnjujejo v študijski stroki,- tu di glede na učne programe v Slo veniji. Važen je tudi Kulturni krožek, ki se v okviru kluba ukvarja s kulturno dejavnostjo, mlade seznanja z umetnostjo v matični do movini, obenem pa išče stikov z naprednimi nemškimi kulturnimi predstavniki.
Pestro delovanje torej, ki člane kluba vzgaja v demokratičnem in narodno zavednem duhu, predvsem pa krepi kulturno-politično dejavnost koroških Slovencev ter njihove stike z matičnim jezikom in do
nje, da bi slovenske družine svoje otroke prijavljale k pouku slovenskega jezika; kot so kritično poudarili včeraj, naj bi se s tem zadnjim ukvarjali vse leto in ne samo v času neposredno pred vpisom otrok v šolo.
Občni zbor je v imenu Zveze slovenskih organizacij pozdravil tajnik te osrednje organizacije Slovencev v Avstriji Feliks Wieser. Dejal je. da je na občnem zboru vsako leto več novih obrazov, pri čemer ženske prevzemajo vedno večji delež boja v osrednjih orga-nizacijih. VVieser je opozoril na to, da so rezultati dosedanjega dela na dlani. Vse bolj se odpira meja med Jugoslavijo in Avstrijo, vse več je takšnih nemško govorečih državi ja nov, ki zavračajo teže nemške na cionalistične desnice in podpirajo manjšino, vse večja pa je tudi aktivnost manjšine same. Wieser je v zvezi s tem opozoril, da za nadaljnji razvoj teh aktivnosti sama nacionalna gesla niso dovolj, marveč mora manjšina v boj za svoje narodnostne pravice vključiti tudi socialno ekonomske potrebe. Rezultati tega pristopa so očitni in o njih govorita dva otroška vrtca in dva kulturna domova, k temu pa še številna nova delovna mesta, ki jih odpira sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo. Ob koncu je Wieser opozoril še pa naloge, ki čakajo zvezo slovenskih žena, še posebej
movino. Dejavnost kluba, ki pote ka v duhu antifašizma in mednarodne solidarnosti, hoče biti za manjšino konstruktivna, saj je zanjo značilna odprta diskusija in avtokritika, ki naj bi mladim pripomogli k bolšemu spoznavanju politične in socialne stvarnosti manj šine in celotne države.
SUZI PERTOT
Khieu Samphan prispel v Peking
PEKING — Razgovori med Khie-uem Samphanom in Hua Guofengom so že prvi dan bivanja delegacije Demokratične Kampučije v Pekingu potrdili, da obe državi soglašata v oceni, da je mogoče »kampučijski problem* rešiti le s strogim spoštovanjem resolucije OZN o zahtevi po umiku vietnamskih okupacijskih sil iz Kampučije.
«Ne nasprotujemo političnemu reševanju, je dejal šef države in premier Demokratične Kampučije, a
LJESE — Živeti in delati na lastni zemlji. To si želijo in obenem odločno zahtevajo beneške ženske: misel so na sobotni prireditvi ob mednarodnem dnevu žena v telovadnici na Ljesah poudarile tako v krajših nagovorih kot tudi v kulturnem sporedu.
Proslava osmega marca postaja v Benečiji že tradicija, še vedno pa ostaja najbolj svojstvena oblika praznovanja tega dne v zamejstvu, oblika, ki ji svojstvenost dodeljuje tudi precej izrazita vsebinska po globitev.
Glavno zaslugo ima seveda Zveza beneških žena, s katero je letos sodelovala ženska sekcija pri Zvezi slovenskih emigrantov. Ob vprašanjih domačink, tistih, ki so vedno živele v domačih krajih in tistih, ki so se vrnile iz tu.iine, so tako prišli do izraza še težki problemi žensk, ki se, predvsem zaradi poroke, priselijo v Benečijo. Poleg splošnih ženskih vprašanj težijo te ženske raznih narodnosti še problem jezika, prilagajanja in razumevanja tako zapletene stvarnosti kot je slovenska beneška
Ženska problematika v Benečiji je torej precej raznolika, skupno potezo pa ima v izredni težavnosti položaja vseh žensk. S tem se skuša Zveza beneških žen soočiti in težave prebroditi, del tega skuša
v prizadevanjih za uveljavitev dvojezične vzgoje. Predlagal je. naj koroške slovenske ženske skupaj /. drugimi avstrijskimi ženskimi organizacijami začno vseavstrijsko akcijo v prid dvojezični predšolski vzgoji.
Občni zbor zveze slovenskih žena je predsedniški mandat ponovno zaupal dosedanji predsednici Mileni Groblacher.
M. S.
BEJRUT — Libanonski musliman Ibrahim Hammoud je včeraj zjutraj. po vzletu iz Amana, ugrabil letalo libanonske družbe «Mea», vendar se je takoj po pristanku letala na bejrutsko letališče vdal silam javne varnosti. Razložil je. da je želel opozoriti javno mnenje na zagonetno izginitev verskega vodi telja Mousse Sadra.
Potres v Bolgariji
BEOGRAD — Potresni sunki, ki so v epicentru zabeležili 6.5 stopinje po Mercallijevi lestvici, so v nedeljo zvečer prestrašili prebivalce številnih mest in vasi v Srbi ji. V višjih nadstropjih hiš so se lestenci zibali kar pet sekund. Epicenter potresa je bil po podatkih beograjskega seizmološkega inšt* tuta v bolgarskem mestu Svoga.
ključ političnega reševanja je samo eden: umik vietnamskih čet iz Kampučije in ustvarjanje takih pogojev, da kampučijski narod brez tujega vmešavanja sam reši svoje probleme.*
Med drugim je Samphan napovedal. da se bo v prihodnjih dveh mesecih vietnamski pritisk še povečal, da bodo skušale okupacijske sile pred nastopom mo.nsumskega obdobja skušale streti kampučijski odpor.
Kitajski premier Hua Guofeng je podprl boj kampučijskega ljudstva proti okupatorju in zagotovil, da bo njegova država toliko časa pomagala Kampučiji »dokler ne bo končana vietnamska agresija in ne bo kampučijsko ljudstvo uresničilo svoje pravice*.
TOKIO — Neki moški se je včeraj zabarikadiral v banki «Tokiwa sogo bank* v Tokju in z nožem prisilil 20 uslužbencev, da so po stali njegovi talci. Od uprave je zahteval, naj mu izplača 300 milijonov jenov (približno milijardo lir). Zadeva do sedaj ni rešena.
prikazati v sedaj že vsakoletnih prireditvah.
Nekoliko svojstven pečat daje večerom ob mednarodnem dnevu žena v Benečiji daljši glasbeni uvod. ki prireditvi da ton vsake beneške prireditve. Vsebinsko težo dobi večer predvsem zaradi krajšega gledališkega dela, ki ga izvedejo člani Beneškega gledališča. Prikazana igra govori o ženski stvarnosti v Benečiji ali pa vsaj skuša dati poudarka ženskim likom.
K tem drugim bi šteli tudi letošnje delo «Nedel.ja pod lobjo* (»Nedelja pod lopo*), ki ga je napisal, priredil, režiral in vsestransko pripravil Aldo Clodig. Igrali so člani Beneškega gledališča ter prikazali včerajšnje in današnje predsodke v odnosu do ženske, take trdovratne predsodke, ki so največkrat še danes isti in enaki, čeprav jih — samo v igri seveda — ublaži srečen zaključek prikazane zgodbe.
V programu je še sodeloval Učiteljski zbor šolskega centra Vojvodina iz Tolmina, ki je pod vodstvom Vere Clemente zapel nekaj narodnih. Recitatorka Clara je po dala zanimiv odlomek iz knjige Oriane Fallaci »Lettera ad un bam-bino mai nato* (»Pismo nikdar rojenemu otroku*), še prej pa so Clara, piše se Chiabai, Teresa Trun-gnag in Gabriella Floreancig številnemu občinstvu zelo, zelo na kratko povedale nekaj misli o «be neškem osmem marcu*, (bp)
Maroko izključili s konference saharskih držav
BAMAKO (Mali) — Na konferenci predsednikov in šefov držav saharskega območja v Bamaku so podprli boj fronte Polisario in onemogočili maroškemu predstavniku, da bi se udeležil konference. Poraz maroškega kralja Hasana H. je toliko hujši, saj ga ni nihče podprl in so vsi složno zahtevali, naj se Maroko umakne iz Zahodne Sahare.
TUNIS — V tunizijskem glavnem mestu se je včeraj začel proces proti udeležencem napada na tunizijsko rudarsko mesto Gafsa ob libijski meji.
V Rimu agenti zaplenili dva kilograma heroina in aretirali tri Turke
RIM — Policijski agenti za boj proti mamilom so včerai v Rimu zadali hud udarec mednarodnim razpečevalcem heroina. Po dolgih preiskavah so namreč na železniški postaji aretirali tri turške državljane, ki so ravnokar izstopili iz vlaka. Pri sebi so imeli dva kilograma čistega heroina tipa «turk lemon*. ki je posebno nevaren, ker se njegove posledice čutijo precej časa potem, ko si ga narkoman vbrizgne v žilo, trajajo pa dolgo in so posebno nevarne za centralni živčni sistem.
Na črni borzi bi dva kilograma, iz katerih bi z vmesnimi snovmi, ki jih razpečevalci dodajajo, posta la kar osem, imela vrednost dveh milijard lir.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiHUUiiiiiMitiiiimiiiimmfiiiiimiHiniHiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TUW NA KOROŠKEM PROSLAVILI DAN ŽENA
KOROŠKI ŽENSKE OB 8. MARCU ZA DVOJEZIČNO ŠOLSKO VZGOJO
Proslava je bila sočasno z občnim zborom Zveze slovenskih žena

BENEŠKI DNEVNIK
Prireditve ob 8. marcu tudi v Beneški Sloveniji
Beneške ženske hočejo živeti in delati na domači zemlji - Proslave mednarodnega dneva so v Beneški Sloveniji postale že tradicionalne
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
13.00	Dan za dnem,
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	3, 2, 1. . . stik!
17.30	Mazinga «Z», risanka
18.00	Šolska vzgoja
18.30	Aktualna oddaja DNEVNIKA 1
19.00	... in leto se nadaljuje 19.20 Halo - nujna pomoč
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«11 gioco degli inganni*,
Tri epizode o vohunstvu
21.40	Alfa, znanstvena oddaja
22.40	Koncert jazz glasbe
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
9.25	EvrOvizija:
Svetovno prvenstvo v smučanju
Veleslalom za moške,
1.	tekmovanje
12.30	Objektiv Jug,
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
14.00	Evrovizi.ia:
Svetovno prvenstvo v smučanju
Veleslalom za moške,
2.	tekmovanje
15.00	Mcntegiorgio: Kolesarstvo
17.00	Čebelica Maja, risanka
17.30	Trideset minut za mlade
18.00	Šolska vzgoja:
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50	Dober večer z. . .
Ugom Gregorettijem 19.43 DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Gulliver
21.30	Ubil bom IVillieja Kida, film Ob koncu DNEVNIK 2 -
Tretji kanal
18.30	Šclska vzgoja:
Zdravje
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 — Deželne vesti
20.00	Malo gledališče
20.05	«Per una nave in piu*
20.45	Znanstvena oddaja
21.30	DNEVNIK 3	.
22.00	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25	Cortina:
Veleslalom za moške
13.05	Šolska TV:
14.00	Cortina:
Veleslalom za moške
15.10	Slalom za ženske, posnetek iz Saalbacha
16.10	Veleslalom za moške, posnetek iz Cortine
17.15 Jakec in čarobna lučka
17.30	Pustolovščina
18.00	Glasbeni pejsaži Srbije; Mačva
18.30	Obzornik
18.40	V boju in obnovi
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Mednarodna obzorjat EGS in Jugoslavija
20.55 Grozdi mojega vinograda, nadaljevanje in konec
21.45	V znamenju	.
22.00	Dan, ki ga ni bilo, balet
Koper
18.00	Svetovno prvenstvo v srnU' Čanju:
Veleslalom za moške
19.45	Odprta meja, program v slovenščini
19.50	Stičišče
19.00	2 minuti
20.30	TV DNEVNIK
20.50	Moški ljubijo plavolaske
22.10	Aktualna tema, politična oddaja
22.30	Hokej:
Jugoslavija — Italija
TRSTA
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Luciano Co-dignola: «Dirka po Italiji*; 9.45 Glasba v razvedrilo; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?;
12.00	Kulturno pismo: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim pre-
ke glasbe; 17.10 Mi in glasD»;
17.40	Sestanek z Carole _Kins;
18.00	»Prerod*, igra v 3 dejanji*1!
18.50	V ritmu conge.
KOPER
'(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročfl*-
6.00 Glasba za dobro jutro;
.U 4	\>!>	4- *V
RADIO TRST A
JUTRI. §REPA, pR 15.30
MED DVEMA OGNJEMA
Jutri, 12. marca, bo ob 15.30 na sporedu neposreden prenos iz radijskega Avditorija A druge javne oddaje MED DVEMA O-GNJEMA. Tekmovali bodo dijaki III. razreda Državnega strokovnega zavoda za trgovino iz Gorice in III, razred Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* iz Trsta. Tekmovalna skupina vsake posamezne šole šteje 10 dijakov, 5 razmeščenih na odru, 5 pa v dvorani. Dijaki na odru so neposredno udeleženi v igri, če pa pridejo v težave, jim lahko pomaga skupina v dvorani. Zastavljenih ho 10 sklopov vprašanj sestavljenih iz učnih predmetov ter iz sodobne družbene in kulturne proble matike.
povedano!- 15.00 Rezervirano za... ji Postni govor: O poslednjih rečeh: I 15.40 Doba kantavtorjev: 16.00 Kul I turna rubrika slovenskih časopisov
Pregled dogodkov; 13.05 P°n}?a. pevci zabavne glasbe; 13.40 M le- sklatibe^velikih mojstrov: S*'1 tana, Beethoven; 14.00 poslušalcem; ”14.37 Glasbeni 0“ tes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Iz zborovsk” ga arhiva: moški zbor Fran ve turini od Dcmja in vokaln1 c* Janko Premrl iz Spodnje Ičrjl :
16.30	Primorski dnevnik; Sotočje skupna oddaja R8” Koper, Maribor, Murska Sobot8-
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 120“:
14.00,	15.00, 19.00 Poročila: <>•£ Dobro jutro, otroci!; 7.30 b n ših sporedov; 8.08 Z glasbo dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol ■' ZGBI - Ljubljana: 9.05	^
Z radiom na poti — vmes ob y Turistični naootki za naše g°s iz tu line; 10.05 11.35 Rezervira8" za...! 11.35 Ncčne podobe ski Korsakov. Dubussy, F'a''a.iA
12.10	Danes smo izbrali; b-Kmeri iški nasveti; 12.40 Po dorn če; 13.00 Danes do 13.00 - b ših kraiev; 13.20 Zabavna |,8^ ba: 13 30 Priporočajo vam.
V korak z m'adimi: 15.30 Zaba na glasha; 16 00 »Vrtiljak*-
r
o
S
M
o
?
c
o
o
o
o
o.
£
>o
E
o
‘o
Polica «4R»: z leti se pomladi Od nekd°i dober zaveznik av b . obilista
MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike.
FRANSI2A 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč.
EVIDENČNE TABLICE- GO - TS
a>
(A
Tip		FISKALNE		KM	ifl
Police	do 10	10-12	12-14	14-18	nad 18 17000°
4R	63900	95200	101000	133600	
Bonus Malus	82283	122622	130005	172056	218922
“O
©
v
POLICA AVTO
Poiščite v rubriki »PAGINE agencijo Lloyd Adriatlco, ki vam |e na|bliž|a
Lloyd
Adriatico
4^
GIALLE*
J