Posamezna številka 1 K. Poitnlna plaiana v gotovini.
M®-	»LMinl»sredo, ane 23, ioalja na
Lelo ML
»SLOVENEC« velja
po poitl u TSO strani Jngo.
slavile In t LJubljani; *» oelo loto napre|. It 180-— *a pol let« „ .. „ 9Q*_ fc* četrt lata , ,.B 45-— «« en mesec ,
8a inozemstvo celoletno K240v
Insoratl:
B Sobotna izdaja:
Za oelo leto.....K 30<_
*a inosematro. .... 35 —
Enostolpna petltvrsta (59 mat Stroka tn 3 mm visoka aH nfa
prostor) •a enkrat . . . po K 4*59 ■ratlnl razglasi, poslana ttd. , , , , po K i
Iti večjem naročilu popust
Najmanjši oglas 5 8/8 mm K10,
Ishaja vsak dan IzvzemSt po« nedeljek ln dan po prazniku, ob 3. ari zjuiraj.
Uprava ]e v Kopitarjevi nI. S, — Račnn poštne hran. ljubljanske št. 690 za naročnino ln št 348 zq oglase, avstr. In češke 24.787, asr. 28.511, bosn.-hero, 7563.
Difetat iz HnssMmi.
Navajeni smo že izza predvojnih časov na boj radikalno-socialističnih strank proti absolutističnim maniram, ki so jih izvajali v posameznih državah vlade in vladarji. Boj je bil v celoti opravičen, O najvažnejših stvareh, ki so zadevale usodo države in državljanov, so odločali vladar in klika, ki se je zbirala okoli njega. Na zunanjo politiko držav, so imeli parlamenti silno omejen vpliv. Celo o življenju in smrti državljanov, kar v svojem bistvu pomenja vojska, so odločali vladarji in njihovi najožji zaupniki. Take razmere so v dobi demokracije nevzdržljive. Boj proti njim ie zahtevala socialna blaginja ljudstva. V večini držav so se po vojski zrušili zadnji ostanki absolutističnega samo. držtva. Načelno vsaj so dale ustave odločanje tudi v najvažnejših državnih poslih ljudskim zastopnikom v roke. Ta oblast je sicer v dejanskem izvrševanju dostikrat precej imaginarna. Nevidne sile, ki delujejo za kulisami in določajo smer javnega mnenja in samoodločbo ljudskih zastopnikov, so si znale pridobiti moč, da naravnavajo potek dogodkov v strugo, ki napeljuje vodo na njihove mline, Če pa imajo ljudske zbornice dovolj uvidevnosti, državniške modrosti in parlamentarne spretnosti, imajo po ustavi tudi možnost, aa v imenu ljudstva dejansko vccujo usodo države.
Samodržtvo absolutističnih vladarjev in vlad je pomedla vojska s površja. Zli duh je izginil, na njegovo mesto pa stopa devet novih, ki nič manj ne ogrožajo svojo ljudske zborniec dovolj uvidevnosti, samodržtvo mase, samovoljna oblast razreda. Svojo voljo hoče diktirati vsem drugim slojem, celi državi, celemu svetu, V svojem bistvu tudi to ni drugega, kakor absolutizem peščice oseb, ki imajo maso v rokah in z njenimi silami slepo razpolagajo. Tudi v tem primeru imamo opraviti z nasiljem le nekaterih. Absolutističnim državam so služile vojske, -loclernim teroristom služijo organizirane mase. No-sitelji nasilja so se menjali, stvar je ostala v svojem bistvu ista. Nasilje razreda je pa tem nevarnejše, ker se noče omejevati več le na meje ene države. Po notranjem nagonu stremi za tem, da preseka meje držav in narodov, organizira mednarodni proletarijat v bojno falango in dilv lira svojo voljo celemu svetu.
Kar smo povedali, ni lc prazna teorija, ampak živa resnica. Računati moramo z danimi dejstvi. Prvič je postala ta misel življenje na Ruskem, Žilavo se bori za svoje življenje. Od tam si je poskušala
priboriti tal v sosednjih1 državah", Dosedaj brez uspeha. A zamrla ni. Življenjske sokove ji priliva revolucionarni proletariat vesoljnega sveta. V zadnjih dneh smo doživeli novo metodo, ki si jo je izbral novodobni absolutizem, da nasilno uveljavi svojo voljo. Iz Amsterdama je izšlo novo povelje. Tam so si socialisti ustanovili sedež nove vrste svetovne vlade, Amsterdam je sedež mednarodne strokovne zveze. Vodstvu zveze ni bilo všeč, da je bilo na Ogrskem boljševistično gibanje zatrto. Ljudstvo je strlo nasilje židovskih komunistov in si postavilo svojo vlado. Razumljivo je, da nova vlada ni gledala pre-križanih rok na grozodejstva, ki so jih vršili pod vlado Bele Kuna na Ogrskem komunisti raznih vrst, Z ostrino zakona jc nastopila proti zločincem. Mogoče je, da je šla vlada v tem ali onem primeru predaleč — vse to se odteguje naši razsodbi — gotovo je pa to, da je imela pravico in dolžnost, postaviti pred sodišče vse one, ki so se pregrešili proti zakonu, To pravico urejenih držav proglašajo komunisti za atentat na pravico proletariata de revolucije. Iz Amsterdama hočejo prisiliti neodvisno državo, da kapitulira, da j odstopi in da upostavijo po možnosti zo-1 pet prejšnji režim. Zato so proglasili splošen bojkot proti Ogrski. Blokirana, zapita naj bo od vseh strani na suhem, kakor jc bila med vojsko Nemčija blokirana na morju. Ves promet iz inozemstva na Ogr-! sko in ves promet iz Ogrske v inozemstvo mora počivati. Uniči se naj vse gospodarsko življenje na Ogrskem. Ta šiba naj iz-žene sedanjo vlado in tako napravi mesto novi vladi. Taka je volja samodržcev v Amsterdamu, V resnici, ti ljudje si prilaščajo vlado naci vesoljnim svetom.
Prepričani smo, da se bo ta poizkus nasilja in samovoljnosti žalostno zrušil sam od sebe. Pokazal je pa menda dovolj jasno, kam plovemo. Novo nasilje vstaja, ki hoče svojo politiko diktirati celemu svetu. Sedaj se obrača proti Ogrski, jutri ogroža lahko katerokoli drugo državo. Ne pozna odgovornosti, ne razmer, proti katerim nastopa. Doseči hoče politični cilj in se re meni, če upropašča milijone. To nasilje je hujše kakor je bilo nekdanje, ker mu je edin vidik politični uspeh. Če bi se mogotcem v Amsterdamu sedanji poizkus posrečil, nimamo na svetu več samostojnih držav. Tako nasilje odklanjamo. Države se naj pa zavedajo, da jih bo le demokracija, sloneča na večnih načelih pravičnosti, obvarovala vesoljnega go-spodstva nasilja,
Vladni svetnik Ivan Š u b" i c , ravnatelj državne in obrtne šole:
Univ. prof. dr. IC. Hinterlechner, t. č. dekan tehn. fakultete, je minuli teden objavil v treh ljubljanskih dnevnikih istočasno obširen članek; »Tehniška fakulteta in njena bodočnost«, v katerem se trudi dokazati, da je usoda tehniške fakultete v veliki nevarnosti, ker se ravnateljstvi drž. obrtne šole in realke branita, ugoditi vsem zahtevam g. dekana v zadevi namestitve nekaterih oddelkov tehnike na obeh imenovanih zavodih.
Po stat c-m izreku: audiatur et abera pars hočem v naslednjem obrazložiti stališče obrtnega šolstva napram izvajanjem člankarja ter ta izvajanja pojasniti v pravi luči.
Glede odstopa nekaterih prostorov v državni obrtni šoli je ravnateljstvo v soglasju s poverjeništvom za uk in bogo-častje stalo od prvega početka na stališču; Državna obrtna šola mora imeti prostore, ki so ji po obstoječi organizaciji neobhodno potrebni za izvrševanje predpisanega pouka in za njen normalni razvoj; če poleg tega preostaja v poslopju še kaj drugih lokalov, ni nobenega zadržka, da se začasno in do preklica odstopijo tehnični fakulteti.
To stališče mora ravnateljstvo zavzemati, ker je njegova dolžnost, čuvati in negovati obrtni pouk in ker je odgovorno za učne uspehe. Pravico do nemotene uporabe poslopja mu daje tudi pogodba, s katero je mestna občina leta 1914. odstopila naučnemu erarju poslopje državne obrtne šole; ta pogodba izrecno določa, da ima šolsko poslopje edino in izključno služiti samo za namene državne obrtne šole.
Prof. dr. Hinterlechner pride v svojem članku do zaključka, da ima državna obrtna šola dovolj prostora tudi za tehnično fakulteto in da stavi le iz gole naga-jivosti in iz nerazumevanja modernega časa ovire zahtevam g. dekana; eksistenca tehniške fakultete pa je po mnenju člankarja odvisna edino le od uporabe poslopja državne obrtne šole.
Eno kakor drugo je povsem napačno, kar hočem osobito glede prostorov na državni obrtni šoli dokazati,
Najprvo pripominjam v informacijo čitateljem, da bo štela državna obrtna
šola v prihodnjem letu 25 različnih raz-, redov, za katere je treba pripraviti primerne prostore.
G. dekan nastopa kakor poznavatelj obrtnega šolstva in kakor sodnik v njegovih zadevah. Čitatelj bode iz mojih vrat spoznal, da člankar te vloge ni rešil zadovoljivo.
Primerile so se mu namreč razne po< mote, izmed katerih naj tu nekatere naštejem.
Prvo napako je napravil pri štetju učencev na državni obrtni šoli. Trdi, da iih je okroglo 300, potem pa vzame to število za temelj svojim računom in izvajanjem ter postopa čisto po vojaško. Kakor komandant, ki pripelje rekrute v vojašnico, napravi račun; 300 mož, toliko sob, torej v vsako sobo 20 mož. Da je tako računanje pri namestitvi posameznih razredov zgrešeno in nemogoče, mi menda ni treba dokazovati. Vendar to ni glavna stvar. Važnejše je, da uporablja g. dekan število, ki ne odgovarja resnici. Na podlagi šolskih katalogov bi se lahko uveril, da je bilo letos vpisanih 492 obiskovalcev, torej skoro za 200 več, kakor jih je naštel. Odklonili pa smo morali še letos 20 prosilcev, ker nimamo zadostnih prostorov, Člankar-ju je tudi znano, da zavod letos še ni kompleten in da prirastejo prihodnje šolsko leto še zadnji letniki obeh višjih obrtnih šol, delovodskih šol in stavbne rokodelske šole, skupaj 5 novih razredov. Če računamo najskromneje, bo znašal prirastek vsaj 100 učencev in število frekven-tatov bo v prihodnjem letu avtomatično narastlo na 600. G. dekan kralkomalo zataji 300 učencev in potem operira s tem, že za letos napačnim številom kakor z gotovim dejstvom za bodočnost. To nepravo število 300 mu je podlaga za di-, menzioniranje šolskih prostorov, to se pravi, državna obrtna šola bi za dolgo vrsto let nikdar ne mogla sprejeti več kakor okroglo 300 učencev, ustvaril bi se »numerus clausus« in vsako povečanje, vsak razvoj, ki ga zahteva napredek časa, bi bil nemogoč, izključen. Vsi razumni krogi, v prvi vrsti šolska oblast, priporočajo ob pričeiku šolskega leta, naj mladina ne dere na srednje šole, temveč naj se vpisuje v obrtna učilišča. Pri nas pa naj bi to priznano načelo ukinili in številnim mladim ljudem vzeli možnost, vpisati se v obrtno šolo zato, ker je g. dekan, kot izboren poznavatelj obrtnega šolstva in potreb obrtnega stanu, ex kathedra fiksiral število učencev vsaj za bližnjo bodočnost s 300!
Pristaviti moram, da g. profesor v svojem dopisu na ravnateljstvo državne obrtne šole našteje še 350 učencev. V
fj'4
Dr. Fr, Štele in Fr. Terseglav:
Rus3ga".
Misli o zbližanju ruske in katoliške cerkve,
(Dalje.)
Bistvo razlike mej obema krščanskima polovicama.
Pravoslavni očitajo katoliški cerkvi dve popolnoma nasprotujoči si reči: na eni strani ji očitajo klerikalno željo po oblasti, dalje fanatizem in ozkosrčnost; na drugi pa ravno narobe tožijo, da se naša cerkev prilagodi vsakemu časovnemu toku. Ta nasprotnost v obtožbah izvira iz tega, ker pravoslavni ne razumejo stališča, ki ga ima po naših pojmih zavzemati cerkev v javnem življenju. Mi prav dobro razumemo, zakaj se mora cerkev na eni strani razvijati, na drugi po ohranjati svoje versko-nravne principe; pravoslavni pa si nikakor ne morejo predstaviti, kako je to mogoče vse obenem. Če oni smatrajo sebe za tolerantne, izvira to iz tega, da pravoslavna cerkev pušča javno življenje, da gre naprej po svojem naravnem toku; sami versko-nravni principi pa ostanejo skriti v nedrih ccrkve. Zato dela pravoslavna cerkev opravičen utis, da se v. versko-nravnem. oziru prav nič
ne razvija. Na eni strani vidimo grozno konservativnost v tem oziru, na drugi pa res neko širokoglednost, toda po naših pojmih v negativnem smislu, to se pravi, da versko-nravni principi jako slabo odsevajo v političnem in sploh javnem življenju.
Tu precej vidimo, v čem je bistvo razlike mej njimi in nami.
Mi se dobro zavedamo temelja in bistva verskih in nravnih resnic v evangeliju; in v cerkveni tradiciji, ali z drugimi besedami, v verski zavesti članov cerkve, ki jo vodi učiteljstvo (magiste-rium) cerkve, dopuščamo razvoj spoznavanja, poglobljenja in razširjenja verskih in nravnih resnic na zunaj. Pravoslavna cerkev pa niti take evolucije vsaj v praktičnem življenju ne pozna, Pri nji sicer ni dogmatično fiksirano, toda prešlo je vsaj
v praktično zavest, da je poznanje verskih in nravnih resnic popolnoma zaključeno s sedmimi vesoljnimi cerkvenimi zbori; v veliki večini pravoslavne duhovščine sc jc to stališče tako vkoreninilo, da so nekateri duhovni Terseglavu pri predavanju v Čeljabinsku očitali, da se mi katoličani ne nahajamo daleč od protestantov in da smo pristaši evolucionizma dogem, Seveda bi nc bilo težko prepričati jih, da je naše stališče zlata sreda mej okamenelim kon-servatizmom pravoslavja in liberalnim evolucijonizmom protestantov. To pravoslavnim dokazati- ie naloCa naših bogo-slovcevr
S tega stališča je tudi mogoče razumeti stališče pravoslavnih napram primatu, Ako bi jih hoteli prepričati o opravičenosti primata, bi jim morali citirati take tekste iz evangelijev, ki bi popolnoma jasno dokazovali, da ni dobil samo sv, Peter ampak vsi njegovi nasledniki od Krista polno, absolutno in vrhovno nad-oblast v verskih, nravnih in disciplinarnih zadevah vesoljne cerkve t. j. človek bi moral naravnost dokazati, da se v evangelijih dobesedno nahaja taka definicija primata, ka&or jo je objavil vatikanski koncil. Tako pa s svojega stališča vedno najdejo kak modus tolmačiti Kristusove besede po svojem, a ne po našem smislu. Zato se nam tudi težko posreči, prepričati jih na podlagi tekstov iz poznejše cerkvene zgodovine; kajti takrat sploh ni bilo potrebe primat tako izrecno poudarjati, kakor pozneje, ker je bila verska zavest še razmeroma zelo enotna; pravoslavni pa iz tega sklepajo, da pri-mala v našem smislu poprej sploh ni bilo. Celo take javne pojave uveljavljenja primata kakor pri Leonu Velikem (Kalce-donski cerkveni zbor), ki ga zelo spoštujejo, tolmačijo tako, kakor da je vzhodna cerkev soglašala z Leonom le radi tega, ker je Leon verske resnice definiral jasneje kot dragi; ne kot formalni poglavar v dogmatičnih in formalna in zadnja inštan-ca v verskih zadevah, ampak le osebno kot najbolj veren tolmač tradicionalne verske resnice. Slej ko prei vzdržujejo
mnenje, da je zadnja inštanca koncil, t. j, soglasje vseh škosov. Ako se jim reče, da se tudi škofje motijo, pa oni obrnejo vprašanje zopet na to, da bi se tudi papež, t. j. c n škof mogel zmotiti. In sedaj jim je bilo zopet treba dokazati, da je v evangelijih in pri sv, očetih jasno in brezdvomno definirano tako, kakor je to izrekel vatikan-ski koncil.
Iz vsega tega se meni (Terseglavu) zdi, da je jasno, da se za enkrat s teološko disputacijo ž njimi ne more priti do konca in da se jim da primat dokazati samo praktičnim potom. Najsilnejši in edini dokaz bo zanje, če bodo enkrat jasno uvideli, da sc more cerkev normalno razvijati in realizirati vso svojo n ravno silo samo pod enim enotnim vodstvom.
Ta dokaz jim je deloma podala zgodovina s tem, da se njihova cerkev klub svoji konciliarni teoriji le ni razvijala pod vodstvom koncilov, ampak je kmalu prišla pod oblast ene osebe — carja, ki kanonič-no sicer ni bil poglavar cerkve, pač pa faktično. Če se sklicujejo na to, da car ni imel pravice in ni mogel definirati ali iz-premeniti kako dogmatično ali nravno resnico, na drugi strani njihov episkopat v tem oziru tudi ni ničesar storil, ampak le pasivno ohranjeval zaklad božjega razodetja, vsled česar je njihova cerkev postala samo nekak petrefakt. Med njimi jc sicer dosti mislecev in tudi bogoslovcev, ki so hoteli cerkveno življenje osvežiti s tem. da so noskusili uvesti v Rusiio meto-
javnosti jc to število tedaj Še izdatno znižal...
Drugo temeljno napako je napravil g. dekan s tem, da projektira eno novo, s prezidanjem pridobljeno učilnico sredi oddelka: Ženska obrtna šola. Ta oddelek je po predpisih in iz samoobsebi umljivih vzrokov ločen od oddelka za moške učence, Ker ima ženska obrtna šola zase zadostno število učn^h sob, bi mogla nova učilnica slnžiti samo učencem. Da pa ni mogoče sredi ženskega oddelka''nastaniti moški razred, temu bode -— nc glede na obstoječe predpise — pritrdil vsak razumen človek. Predlogu g. dekana ne more ugodili nobena šolska oblast, a če bi se to vendar le zgodilo, bi morala iz moraljčnih odrov poseči vmes končno .— policija, G. dekan torej ni vedel, kaj predlaga ali pa je mnenja, da temeljne zahteve vzgoje ne veljajo za obrtno šolstvo.	(Dalje.)
LDU Boulogne, 21. junija. (DKU. — Havas.) Druga seja konference se je vr-fcila danes popoldne od 16, do 19. Obravnavali so turško vprašanje jn sklenili, naj ostane v veljavi datum 26. junij, ki je bil prvotno določen za sprejem mirovnih pogojev. Konferenca je odobrila vojaške odredbe maršalov Fochfc in Wjlsona, da postanejo zavezniki gospodarji nad Carigradom in morskimi ožinami, Nato so sklenili pozvati češkoslovaške, jugoslovenske, poljske, grške, portugalske in rumunske delegate k razgovoru v Spai, ki n~j bi sc tikal vprašanj, ki jih neposredno vežejo z zavezniki. Konferenca je odobrila po maršaloma Fochu in Wilsonu predloženo besedilo note, namenjena nemški vladi glede nemške razorožitve in uničenja vojnega materijala, kakor tudi dosedaj še ne oo-polnoma izvedenega znižanja efektivnega staleža nemške armade na število, ki 'c bilo določeno v versailleski mirovni pogodbi.
LDU Boulogne, 22. junija. (DKU.) Po nazorih posebnega poročevalca Agence Havas, ki je dobil svoje informacije o stanju pogajanj iz angleških krogov, so se francoski in angleški strokovnjaki zedinili glede načrta o plačilu nemške vojne odškodnine. Načrt bo določil celotno vsoto, ki jo dolguje Nemčija za obnovitve, dalje tudi letna odplačila, ki jih bo morala Nemčija plačevati v svrho poravnave svojega dolga. Konferenca je sprejela načrt maršalov Focha in Wilsona glede razorožitve Nemčije. Po tem načrtu zavezniki Nemčiji ne bodo dovolili, da si ohrani armado 200.000 mož.
LDU Boulogne, 22. junija, (DKU. — Havas.) Po poslaniški konferenci pripravljena nota glede znižanja nemške armade na 100.000 mož je bila izročena nemški vladi,
LDU Boulogne, 22. junija, (DKU. — Havas,) Posebni poročevalec Agence Havas doznava: Zavezniki so sklenili predlagati mednarodni finančni konferenci v Bruslju v svrho mobiliziranja nemškega dolga razpis mednarodnega posojila, ki bi bil krit z nemškimi dohodki in čigar titre bi ostale nemška lastnina, a bi za sedaj bile v rokah zaveznikov, Ako bi Nemčija glede izvedbe mirovne pogodbe kazala upornost, bi se mogle izdati prisilne odredbe, celo zasedba. Zavezniki so odločeni izvesti razorožitev Nemčije z vso strogostjo. Uničenje vojnega materijala se bo pospešilo. Na prigovarjanje Venizelosa bo Grčija svoje čete, ki se nahajajo v Smirni, postavila proti turškim nacionalistom in jim zaprla pot, Angleži bodo svoje čete ojačili. Angleško brodovje se nahaja
že na potu proti Carigradu, Končno so odposlanci velesil sklenili, da i :, bodo zastopali v Berlinu poslaniki. Konferenca v Spai se bo vršila, kakor določeno, dne 5 julija.
Nemilja.
Nova nemška vlada. LDU Berlin, 21. junija. (DKU. Wolff.) Kakor se doznava, se more smatrati, da je sestava kabineta docela gotova. Novi kabinet bo sestavljen tako-le: Državni kancelar Fehrenbach (centrum), notranji minister dr. Koch (demokrat), finančni minister dr, Wirth, državni poštni minister dr. Giesbert (centrum), državni minister za prehrano dr. Herme (centrum), državni brambni minister Gessler (demokrat), državni pravosodni minister dr. Heinze (n. ljud, stranka). Za ministrstvo državnega zaklada je določen v. Kardorff (nem. ljud. stranka). Zasedba držav,nega prometrega ministrstva še ni končnoveljavna, pravta-ko tudi ne zasedba gospodarskega in delavskega ministrstva. Za dela. ko ministrstvo bo določen zastopnik krščans ke strokovne organizacije.
Avstrijska r©Bsu§*lSk$>„
Državni tajnik Paul obolel,
LDU Dunaj, 22, junija. (DKU.) Kakor poroča korespondenca »Herzog«, se je danes zelo poslabšalo stanje državnega tajnika Paula, ki je obolel v Belgradu za grižo.
LDU Dunaj, 21, junija, (DKU) Po listu »Neues Wiener Tagblattu«, se je stanje državnega tajnika Paula nekoliko izboljšalo,
Anglija.
Izgredi na Irskem.
LDU London, 22. junija. (DKU. Reu-ter.) V Lond0nderryju so se 20. junija ves dan vršili izgredi. Bilo je oplenjenih več hiš. Izgredniki so napadli ognjegasce, ki so hoteli zatreti požar. Razbili so jim briz-galno. Ko je dospel iz Dublina v London-derry vlak, so sinfajnovci obkolili kolodvor, Policija jim je zabranila, da vlaka niso napadli. Na obeh straneh se je streljalo. Govori se, da se proglasi obsedno stanje. Ob 9. uri dopoldne so se unionisti in sinfajnovci srdito spopadli, Tepež jc trajal do opoldne. Trgovine in banke so zaprte. Nad tisoč tovarniških delavk si radi streljanja ni upalo na delo. Pristaniški delavci so delo prekinili.
de sholastičnega latinskega bogoslovja in poživiti cerkveno umetnost s principi za-pada, toda vse to so smatrali za latinizaci-jo, za mikavno moderničenje, kvarno filozofiranje, jezuitizem itd. Celo njihova askeza je ostala na svoji prvotni pustinj-ski stopinji. Ker se ta meniški ideal v praktičnem življenju nikoli ne da izvesti, je večina meništva pošla posvetno pot; samostani so začeli s carskimi priviligeji zbirati zemljo, bogateti in verske praktike izrabljati v ekonomične svrhe. Reformatorji meniškega življenja, n. pr. sv, Nil Sorski, pa so obnavljali vedno tisti pustinjski, strogo asketični, vsemu svetskemu sovražni ideal; zato se pri njih ni moglo razviti idealno meniško življenje našega zapada, kjer so se posamezni redovi pametno prilagodili potrebam in zahtevam javnega življenja in delovanja (frančiškani), pri njih obstoja še danes le en tip meništva, baziljanci; masa pa gre brez ozira nanje
svojo pot.
Sicer je pa posvetna oblast globoko posegla v kononični ustav cerkve, posebno v zadevi zakona in vzgoje duhovnov, ki ie čisto posvetno erarična. Seveda si je pridržala imenovanja, nameščenja in odstav- |
1!__rt__t------ie n ^oln,rtinJd i c ,
jr.ujit bi^oiuv, i,J»»«j»|\f..-u,v ,^-
bilo popolnoma onemogočeno, zato celo v nravstvenem oziru niso imeli svobode pri- i javljali svojo delavnost.
Rušila.
Sovjetska Rusija in Nemčija.
LDU Pariz, 21. junija. (DKU.) Moskovska brezžična brzojavka sc glasi, da je Čičerin poslal nemški vladi brzojavko, v kateri zavrača zlobne tendenčne govorice o sovražnih naklepih sovjetske Rusije proti Nemčiji.
Razna poroclls.
Boji med Poljaki in B LDU Moskva, 22. junija. (DKU, Brezžično,) Frontno poročilo od 21. t, m.: Zapadno in južnozapadno od Desne so naše čete osvojile nekaj krajev. Zapadro od Rječice so rdeče čete zasedle meslo Bu-bičin, Sovražnik se je umaknil. Naši oddelki so zavzeli post-jo Žmerinko.
LDU Varšsva, 22. junija. (DKU. Brezžično,) Frontno poročilo od 22. t. m. ob 13.: Med Dvino in Berezino je začel sovražnik silovito napadati; vse napade smo odbili. Boljševiške čete so imele močne izgube. Ob Berezini se vrše poizvedovalni boji, V Ukrajini je divjal ves dan boj. Podrobnosti še niso znane, Boji potekajo za nas ugodno. Severno od Dnjestra so ukrajinske čete zasedle Borovko.
'+' Socialno Intriganstm Naš nedeljski komentar proti liberalni stanovanjski politiki je zmešal našim demokratskim »socialno« čutečim prijateljem vso misli. Rešilna misel jim je zopet farška gonja. Ljudske instinkte hočejo obrniti od sebe proti »klerikalcem«. Piše, da naj pomagajo n. pr. matere uršulinke in drugi posestniki obsežnih duhovskih hiš iz stano-
vanjske zadrege. Ko bi bile vse hiše in
stanovanja liberalnih bogatašev tako napolnjena, kakor so omenjene hiše, bi bila
stanovanjska mizerija v Ljubljani znatno manjša. Če sc pa liberalnemu milijonarju
v »Narodu« zdi v teh hišah Še prostora, naj opozori na to stanovanjsko komisijo. Farška gonja naših demokratov pa ne bo zakrila dejstva, da so z vso silo nastopili proti resnemu prizadevanju poverjsr.ištva za socialno skrbstvo, da preskrbi najbed-nojšim prepotrebna stanovanja. V hrbet so mu padli, Belgrad kličejo na pomoč, vsci svoje upanio stavijo na svojega »za-.
plečnika« v Belgradu, ki se vtika v stvari, pri katerih nima prav nobene besede. Mostno občino Imajo v rokah, pa dosedaj niso za sanacijo stanovanjskih razmer prav ničesar storili. Ko pride človek, ki Ima energije in socialnega čuta dovolj, da je spomnil bogataše brez usmiljenja na njihove socialne dolžnosti, je liberalna stranka postavila vso svojo žurnalistično moč v službo bogatašev, da jih ščiti ln smeSi resno socialno reformatorično delo. Če ne bodo enkrat začeli zidati, kdaj bomo lm.sli stanovanja? Če nočejo tisti, ki bi mogli zidati, ali ni socialno upravičeno, da se jih prisili? Tako mislijo vsaj pametni ljudje, liberalno-kapitalistična stranka je drugega mnenja. Ze slutijo, da bodo ljudske mase drugega mnenja, kakor so vodivne osebe v stranki. Zato hočejo zbuditi sum, kakor da bi naredba zasledovala le strankarske tendence. Opravičeno se bojite volitev. Tega ne boste spravili s svota, da ste vse storili, kar je bilo v vaši moči, da bi preprečili osnovno misel stanovanjsko naredbe. Konstatiramo, da jc omenjena stanovanjska naredba kljub vašemu odporu in smešenju že dosegla znatne uspehp. če bi bila samo to dosegla, kar se je dejansko že doseglo, je bilo vredno, da se je objavila.
4- Korajža tudi nekaj v«lje! To je stara resnica. Glasilo liberalnih mladinov »Domovina« je mnenja, da mora tudi pokazati kaj korajže. Če je ni, jo mora saj markirati, da popolnoma ne izgube vse vere vase oni zapuščeni in maloštevilni raztresenci, ki Me kaj dajo na program JDS. Včerajšnja »Domovina« skuša z vpitjem preglasiti svoj in svojih maloštevilnih pristašev strah. Naravnost lepo je in prijetno, ko dokazuje ljudem svojo moč in veljavo: »JDS., Samostojna knietska stranka in obe grupi socialistov« — pravi »Domovina«, kakor bi hotela reči: Poglejte, koliko ti as je! Pri tem se spomnimo na onega starega Črnogorca, ki je na vprašanje, koliko je vseh Črnogorcev, odgovoril: »Z Rusi vred nas je 80 milijonov.« Ta primera bi bila čisto v redu, ko bi JDS. in njena »Domovina« imsla 1?. količkaj črnogorskega duha. Toda stari Črnogorec, ki ni bil kukavica, bi bil kruto razžaljen, ko bi slišal, da ga kdo primerja s stranko »Domovine«, ki jo vodi dr. Kukovec. Bodite, gospodje, brez skrbi! .TDS in slovensko ljudstvo sta dve čisto različni stvari. Slovensko ljudstvo šteje poldrugi milijon, JDS. pa i7 milijonarjev in še nekaj njihovih podložnikov. Vse vpitje na korajžo nc bo JDS rešilo pred polomom.
Pogodba z Atierspcrgom razveljavljena. Došla je uradna vest, da je demokrat minister dr. Krizman znano pogodbo z Auerspergom razveljavil. Minister ne navaja nobenih pozitivnih razlogov, zakaj jo je razveljavil. Pogodba je bila predmet strastnih napadov. Najbolj so se trudili za razveljavo liberalni mladini z dr. Žerjavom na čelu. Pobijali so jo v prvi vrsti zato, ker je bilo pri pogodbi tudi naše zadružništvo soudeleženo. Konstatiramo, da Gospodarska zveza kot taka na pogodbi ni bila soudeležena. Sklenila je pogodbo le za zadruge v bližini Auerspergovih gozdov, ki so njene članice. Brezdvoma je, da bodo skušali oddati les raznim bankam in velekapitalistom. Ljudstvo, ti boš pa zopet gledalo, ko tujci bogate na zemlji, ki obdaja tvoja polja. Ti boš robotalo, vozilo, sekalo, dobiček bodo vlekli drugi. Pa pride dan obračuna!
-f Za žensko volivno pravico. Iz Belgrada poročajo, da je prejel Jugoslovanski klub iz Konjio na Štajerskem brzojavko, v kateri se 3000 organiziranih žen in deklet, zbranih na zborovanju dne 20. junija na Brinjevi gori, zahvaljuje Jugoslovanskemu klubu, ker je izvojeval žensko volivno pravico za občinske volitve. Obenem zahteva štajersko ženstvo tudi volivno pravico pri volitvah za konstituanto. — Pri tej priliki moramo povdariti, da je posl. dr. Hohnjec v imenu Jugoslovanskega kluba izjavil v narodnem predstavništvu pred glasovanjem o določbi glede volivne pravice, da bo klub glasoval proti § 9. vo-livnega reda, ker ne vsebuje volivne pravice za žene. Zato so neresnične vesti nekaterih demokratskih listov in vladnih novinskih uradov, da je Jugoslovanski klub umaknil svoj posebni predlog glede ženske volivne pravice.
-f »Učiteljski Tovariš« se pere. Celih 20 let je sedanji nadzornik Gangl kot urednik »Tovariša* v družbi z Jelcncem in Dimnikom navduševal učiteljstvo za svobodno šolo. Lansko leto je izdala Zaveza kot višek tega dela Gangl-Fleretov šolski načrt, kjer so vrgli verouk med staro šaro in ga nadomestili z moralo. Mislili so, da je Jugoslavija že zrela za njihove namene, toda pokazalo se je drugače. Vsaj polovica slovenskega učiteljstva noče o takih eksperimentih ničesar slišati, ker še stoji na pozitivnem verskem stališču. Ta del učiteljstva zahteva obračun od Zaveze in njenega »stanovskega« Glasila »Učit. Tovariša«. Ker dosedanjim voditeljem teče voda v grlo, so se pričeli — prati. To pol so poslali v boj svojega najbolj nerodnega in med učiteljstvom najmanj priljubljenega pristaša t— uadučite-.
lja Jakoba Dimnika. Ta na svoja stara leta brska po starih političnih listih in napada druge, da opere sebe. Pa se ne bodo zmu-zali. Učiteljstva prav nič nc zanima, kaj piše to ali ono politično glasilo, učiteljstvo hoče vedeti, kaj sme ali ne sme — stanovsko glasilo. To boste povedali, kaj sle delali z učiteljsko organizacijo in njenim glasilom — skozi 20 let. Dimniku se ne posreči več, da bi še hujskal učiteljstvo v svoje osebne in družinske namene. Dosti gorja in škode je že napravil učiteljstvu. Hujskač naj gre iz učiteljskih vrst, ki jih je celo življenje zastrupljal —- potem bo mir v šolstvu,
Drcmrne novice.
—	Seja načelstva K. T. D. bo dane*
v sredo popoldne ob 4. uri.
—	Gospodarska bank rt v Ljubljani,
Ustanovni občni zbor Gospodarske banke je bil v ponedeljek, 21. junija ob 10. uri dopoldno v srebrni dvorani hotela Union. V imenu koncesijonarjev je ravnatelj Za< družne zveze Evgcn Legat otvoril in vodil zborovanje. Pozdravil je delničarje, kate< rlh je bilo navzočih 44, ki imajo v posei sti -1704; delnic ter zastopajo 892 glasov. Ob živahnem zanimanju se jo vršilo zboro-vanje, kakor je bilo določeno po dnevnem' redu. V upravni svet so bili izvoljeni gg.l Karol Čeč, ravnatelj Jugoslovanske ti-i skarne v Ljubljani, dr. Josip Dermastijaj načelnik Ljudske posojilnice v Ljubljani, Josip Dular, ravnatelj Gospodarske zvezo v Ljubljani, Evgen Legat, ravnatelj Zai družne zveze v Ljubljani, dr. Jakob Moho-i rič, odvetniški kandidat v Ljubljani, ing. Dušan Srnec, ravnatelj deželne elektrarne v Ljubljani, Ivan Zabrct, tovarnar in pm sestnik, Bobovek pri Kranju. V nadzori stvo so bili izvoljeni gg.: Josip Burgar„ posestnik, Hraše pri Smledniku, Franc Cerar, tovarnar, Stob pri Domžalah, Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubi Ijani, dr. Franc Kulcvec, profesor v Ljubljani, dr. Ivan Mazčk, odvetnik v Litiji- Z vzklikom: »Gospodarska banka banka vi« vat, floreat, crescat« jc predsednik za* ključil zborovanje.
Obljubljena informativna predavanja o Koroški, katera priredi Narodni svet za Koroško, se vršijo prihodnji teden v tej-lc vrsti: V ponedeljek, dne 28. junija: Ptuj* Marbreg, Slov, Gradec, Laško, Tržič, Krško, Litija, Višnja gora, Velike Lašče. —« V torek, 29, junija: Ormož, Šoštanj, Rogatec, Radeče, Kostanjevica, Vrhnika, Trebi nje, Ribnica. — V sredo, 30. junija: Slov* Bistrica, Ljutomer, Sevnica, škofja Lokat, Novo mesto, Kamnik, Žužemberk, Kočevje. — V četrtek, 1. julija. Celje, Zgor. Rad" gona, Gornji Grad, Šmarje, Brežice, Radovljica, Brdo. — V petek, 2. julija: Maribor, Kranjska gora, Mokronog, Črnomelj, Cerknica. — V soboto, 3. julija. Št. Lenart v Slov. Goricah, Vransko, Konjice, Kozje, Kranj, Metlika, Lož. — Lepaki in letaki so se že razposlali in sicer županstvu se-i deža sodnijskega okraja. Vse krajevne faktorje in društva prosimo, da podpirajo žu« panstva pri razpošiljanju lepakov in preskrbe sporazumno ž njim dvorano za pre< davanjc ter določijo uro. Predavanje sc vrši popoldne ali zvečer. — Za narodni svet: kapetan dr. Dolar s, r.
—	Iz Jcžice nam pišejo: Dne 12. jun< bi r-e imela vršiti pred ljubljanskim okrajnim sodiščem sodna obravnava proti ne-, katerim Ježičanom, ki so trosili proti bivšemu žapanu Ahlinu in sedanjemu gerentu Kosu zelo žaljive govorice. Omenjeni so vložili na državno pravdni štvo dne 23, jun. 1919 ovadbo radi poslovanja gg. Ahlina in Kosa pri občinski aprovizaciji. Državno pravdništvo je moralo preiskavi ustaviti, ker so bile obdolžitve brez stvarne podlage. Nato sta Ahlin in Kos vložila tožbo radi razžaljenja časti. Po dolgem preiskovanju in zasliševanju bi moralo končno dne 12. junija priti do končne razsodbe. Obtoženi so uvideli, da kaže zanje edino porav. nava v katero sta tožitelja privolila. Dali so tožiteljema častno izjavo, v kateri obžalujejo in preklicujejo vse obdolžitve, ki jih vsebuje ovadba na drž. pravdništvo v Ljubljani od 23. junija 1919, kakor tudi druge tozadevne obdolžitve tekom pravde. Obvezujejo se tudi vzajemno nositi vse pravdno stroške. Gg. Ahlin in Kos sta dobila zadoščenje. Zdi se pa, da imajo nekateri na Jezici preveč denarja, ki ga tako nepremišljeno trosijo za drage pravde V Ljubljani,	u
—	Iz kamniškega okraja se nam pi-e: Kulturno delo, ki so ga zaposli nc.ši navdušeni pevci in pevke, bo med našim narodom v tem okraju dobilo velik pomen. Prvič se zberemo vsi pod zastavo zedinjenih pevcev in se s tem približajo v skupnem delovanju za prospeh i v^ga naroda, Drugič pa doseže naš okraj prvo odlikovanje v sočutnem delu za zapuščene v vojski oslepele vojake.	(It)
—	Cbčine, ki Selijo, da sc v njih kra-jih osamosvojajo slovenski trgru -i, naj pošljejo tozadevne dopise nemudi a trgovskemu gretnij- v Mariboru, kateri ima več InJovcev. v lo svrho na raz. la<o,

lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo dancs( ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
lj P. Z. Ljubljana, Nocoj ob 8. uri nujna kratka vaja moškega zbora, Po vaji odborova seja.
lj Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo ima v sredo, 23. t. m, ob 20. uri v običajnem lokalu nujno sejo širšega odbora, Dnevni red; Poročilo belgrajskih delegatov. Seje naj se udeleže vsi gg, odborniki.	(k)
lj Telovadna akademija, Danes, v s^edo, 23. junija, ob 6. uri zvečer v Lich-tenthurničnem zavodu telovrutra akade-mija. Vsi dobrodošli!
lj Zastavice po 1 K in po 1.50 K ima v zalogi knjigoveznica Fr. Pajk, Cankarjevo nabrežje 25.
lj »Učiteljico«, Ntccodemijvo komedijo, uprizori 27. t. m. na Ljudskem odru jug. kat. akad. društvo »Danica«. Vstopnice v predprodaji v prodajalnici Ničman, (k) lj Zadruga ^»Ščtčarjev in mer^čarjiv v Llubljani uljudno naznanja, da je z dovoljenem pristojne oblasti z dne 16. junija 1920 primorana z dnem 23. junija 1920 vsled visokih cen surovin zvišati ceno svojim slaščičarskim izdelkom,	(K)
lj Odstranite! Pred regentovinj prihodom v Ljubljano sc morajo na vsak način odstraniti sledeči spomini stare habsburške Avstrije: V vseh šolskih poslopjih spominske plošče Franca Josipa I„ v poslopju, kjer se nahaja komanda mesta nemški napisi revizijske pisarne, samonemški napis tvrdke Zanki, Resljeva in Sv. Petra cesta, kakor tudi na Sv. Petra nasipu; cesarski orel v Prešernovi ulici in zaznamek C. kr. Nadalje napis dr. Prossenegg v Šelenburgovi ulici, ki gleda izzivajoče iz veže na ulico v samonemškem napisu, Samonemški zamazani napis tvrdke El-bert, Kongresni trg. Vsi spominski trakovi na cesarja Franca Jožefa iz šolskih zastav, Ako se z lepa ne odstranijo ti nedo-statki, naj se sestavijo deputacije, ki bodo v imenu narodnih društev od vsakega posameznega posestnika to energično zahtevale. Ob regentovem prihodu teh madežev ne sme več biti.
lj Stoji, stoji Ljubljan'ca, Ljubljan'ca dolga vas .,, Pod prizanesljivimi očmi naše policije se je zopet udomačila prelepa navada pokanje z biči po našem mestu. Toda, če naši živci po dnevi morajo marsikaj prenašati, kar bi čisto nič ne bilo treba, naj bi imeli vsaj v nočnih urah priliko, da se odpočjjeio po dnevnih naporih in mukah. Žal, tudi temu ni tako, V konkurenco z raznimi nočnimi razgrajači in in pijanci so stopili zadnje čase psi, katere spuščajo brezobzirni hišno gospodarji kakor nič manj rahločutne stranke na vrtove, dvorišča, balkone itd., kjer ti ti ljubljenci bevskajo, lajajo in pretulijp celo božjo noč in počitka in miru potrebnim ljudem kradejo še tistih par ur spanja, kolikor ga jim jc določenega. Mestni policijski red sicer take brezobzirnosti strogo prepoveduje, ali kaj pomaga vse to, ko se zanj nihče rfe briga, in ga ignoriajo kužoni vseh vrst, njihovi gospodarji in slavna policija. Upajmo, da bodo te vrste zadostovale, da vsaj policijo vzdramijo iz njenega mrtvila in da vsaj ta ne bo pozabila na svojo dolžnost in da enkrat poseže energično vmes. Rjoveč pijanec končno vendar odkolovrati čez pol ure ali magari čez uro in se tudi vsak večer ne oglaša. Toda tuleči štirinožni derviši ponekod ne prizanašajo niti po pet minut in vrše svojo službo redno in brez usmiljenja noč na noč, Torej prosimo!
lj V Mostah ukradena konjska oprema. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Andreja Martenca na en mesec težke ječe, ker je 25. maja ukradel Jožefu Oraž-nu konjsko opremo-.
ki je ponudil regentu po starem slovanskem običaju v znak gostoljubja kruha in soli. Regent se je zahvalil za pozdrav, nakar je pregledal častno stotnijo. Z regentom so došli min, predsed. dr. Vesnič, minister dr. Korošec, dr. Kukovec, dr. Križman, dr. Drinkovič in dr, Kovačevič, številni častniki in razni drugi dvorni funkcionarji. Regent se je nato peljal v štiri-vprežnem vozu zagrebškega nadškofa proti Markovemu trgu. Ogromna množica prebivalstva je navdušeno vzklikala regentu. Vojaštvo je tvorilo ob potu špalir. Regenta je vse navdušeno pozdravljalo; bil je to vihar nepretrganih ovacij, Z oken so metale gospe in gospodične na regenta cvetje. Ves pohod po mestu je bil velik triumf. Na Markovem trgu so pričakovale regenta gospe in gospodične v narodnih nošah. Regent js bil burno pozdravljen ter se je moral neprestano zahvaljevat za ovacije. Na določenem mestu je zbor zagrebških pevskih društev odpel vse tri jugoslovanske narodne himne. Na Markovem trgu je vladalo nepopisno navdušenje. Na večer se je priredila velika baklja-da; mesto je plavalo v morju luči. Ob 10. zvečer so zagrebška pevska društva pred banskira dvorom, v katerem se je regent nastanil, odpela po eno srbsko, hrvatsko in slovensko pesem. Sprejem, ki ga je doživel v Zagrebu regent prestolonaslednik, bo zapustil trajen vtis na vse udeležence. Jutri bo regent prisostvoval katoliški službi božji v stolnici, kjer se mu bo predstavila tudi duhovščina. Pozneje bo sprejemal regent v banskem dvoru zastopnike oblasti.
VOLIVNI RED.
Belgrad, 22. junija. Dosedaj je bilo sprejetih 14 členov volivnega reda. v prvem čitanju. Z ozirom na to, da se bodo vršile še znatno obširne debate o nekc-terih paragrafih, bo končano 1. in 2. čitanje bržkone meseca avgusta, Vsled tega bi moglo priti do volitev v najboljšem slučaju šele meseca novembra. V drugi polovici avgusta bodo seje narodnega predstavništva za gotov čas cdgcdene, ker sc bodo vršile občinske volitve v Srbiji,
ški funti 76—78, ameriški dolarji 19 do 19.25, italijanske lire 117—120, bolgarski levi 38—39, nemške marke 55—55.50, ru-munski leji 50.50 — 51.50, češkoslovaške krone 57—60, avstrijske krone 14—0,
m
/53
PRIHOD REGENTA PRESTOLONASLEDNIKA ALEKSANDRA. Zagreb, 22. junija, Danes vlada v Zagrebu slavnostno razpoloženje, Vse ulice so okrašene z zastavami. V bližini kolodvora so postavljeni veličastni slavoloki. Markov trg je ves preprežen z električnimi žarnicami. Okna hiš So okrašena z zastavicami in preprogami. Po izložbah trgovin so razstavljene ozaljšane slike regenta in kralja. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu zastopniki vlade, poslanci iz Hrvatske in Srbije, zastopniki raznih kor-
Eoracij, mestni odborniki, zastopniki cer-ve z nadškofom dr, Bauerjem in škofom Letičem na čelu. Pred 6. uro je prišel na kolodvor ban dr. Laginja in pregledal častno stotnijo, Prisoten je bil tudi general Tucakovič, poveljnik mesta Zagreba. Točno ob 6. uri popoldne se ie pripeljal dvorni vlak. V tem trenutku so zagromeli topovi, vojaška godba pa je odsvirala vse tri naše himne. V imenu Hrvatske in Slavonije je pozdravil regenta prestolonaslednika Aleksandra ban dr. Laginja. V imenu mesta Zagreba je pozdravil regenta naistareiši mestni zastopnik Milan Kresič.
KANCELPARAGRAF. Belgrad, 22. junija. Kakor se dozs ivi iz gotovega vira, bodo demokrati .'.ahče-vali v narodnem predstavništvu, da se uveljavi predlog o kancelparagraf«.-. Vsled tega predloga ho došlo do hudih bojev v parlamentu. Socialisti bodo proti temu predlogu istotako nastopili, ker bi ustvaril za javne nameščence položaj, v katerem bi bili izpostavljeni denuncijacijam in terorju.
GIOLITTI IN LONDONSKI PAKT, LDU Belgrpdf 22. junija. »Pravda« priobčuje vsled vesti, da namerava Giolitti izvesti londonski pakt in zameniti D' An-nunzieve čete z rednimi italijanskimi četami. Te izjave se pripisujejo D' Annunziu. »Pravda« jih samo komentira. V naših dobropcučenih krogih se trdi, da je Giolitti znan kot realen politik in da se zaio ne more misliti na to, da bi poravnal spor z našo kraljevino po tistih smernicah, ki bi bile nevarne sa Italijo. Giolittiju in vsej Italiji je meralo postati jasno, da bomo mi branili svoja nesporna prava in življenske interese z vso odločnostjo. Kar bomo v tem primeru storili, je razvidno iz vse naše junaške preteklosti, najstarejše kakor tudi najnovejše,
GARIBALDI HOČE V CRNGGORO. LDU Belgrad, 22. junija. »Samouprava« piše pod naslovom: »Albanski dogodki«? Ne da bi Italijani dvignili ugodnega razpoloženja v korist sporazumu na podlagi pametnega popuščanja, netijo njihove osvajalne težnje sovraštvo še bolj. Garibaldi pripravlja z akcijo v Črnigori drugo DAnunzijevo epopejo. Njegove čete bi se morale izkrcati v Črnigori, kjer bi pomagale pristašem Nikite, da bi ti mogli vrniti Nikoli prestol. Garibaldi meni, da bomo mi prekrižanih rok gledali, kako se on šopiri po Črnigori. Da se je pričela nova kriza, kateri še nI mogoče predvideti obsega, se imamo zahvaliti edinole albanskim dogodkom. Ali bodo zavezniki trpeli, da se tako težko pridobljeni evropski mir proda pustolovcem na milost in nemilost?
KONFERENCA V BOL"13GI!S. LDU Boulogne, 22. junija. (DKU.) Konferenca je danes končala svoje delo, Komunike o pogajanjih veli, da sc sestanejo v Parizu francoski, angleški, italijanski, belgijski in jugoslovanski strokovnjaki, da predlože na podlagi gotovih smernic skupne predloge. Ti predlogi se bodo izročili bruseljski konferenci, ki bo 2. julija. Nadalje se je konferenca bavila z razorožitvijo. Bruseljska konferenca so bo bavila z vprašanjem glede, neizvršitve določb o dobavi premoga. Končno so določili, da se bodo v Londonu z ruskimi delegati za-početa pogajanja nadaljevala, p.i čci er ni govora o priznanju sovjetske politike
BORZA.
LDU Belgrad, 22. junija. Borza. Valute. 20 dinarski zlati 23.40—23,40. antila-
Tovariši gcsjlci! Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze nas prosi za pri-občenje: Slovenija se pripravlja na veliko slavnost, kakršne nc pomni sedanji rod in kakršne niso doživeli naši dedje in pra-. dedje, Regent naše krvi, regent, naše slovanske misli poseti našo belo Ljubljano in nekatere kraje naše slikovite in čudo-tvorne ožje domovine. Vse se pripravlja na dostojen in slovesen sprejem in tudi gasilci nc smemo biti zadnji. Narodni čut nam veleva, da se radujemo nad prihodom regenta. Radi tega Vas vabimo, tovariši gasilci, da se sprejema v Ljubljani udeležite v častnem številu, Gasilna društvo in gasilci, ki se udeleže sprejema, se zbero v soboto ob 14. uri pred Mestnim domom, kjer ce sestavijo čete in zbori. Oprava: paradni kroj (bluza ali slavnostna suknja., čepica (brez sekirice). Društva in gasilci, ki nimajo paradnega kroja ali čepic, nastopijo v osnaženi delavni obleki s sekirico, pasom in čelado. Iz teh sestavimo poseben oddelek, Društva, ki v svojem kraju pozdravijo regenta, nastopajo vedno kot oddelek pod vodstvom župnih načelnikov ali pod vodstvom najstarejšega društvenega načelnika. Oprava kakor zgoraj. Župni in društveni načelniki nosijo trobko čez levo ramo proti desnemu boku.
»Narodne noše« ce zbirajo v soboto v prostorih I. državne gimnazije (poleč Narodnega doma). Točno ob 13, jih odpeljejo gg. reditelji na odločene jim prostore. Prosi se, da se vsi udeleženci nemudoma javijo vOdse-ku za narodne noše«, Deželni muzej, Bleiwei-sova cesta, ustno ali pismeno. Da bo nastop narodnih noš čim veličastnejši, se vabjio vsi moški in ženske iz vse Slovonije, ki so nameravajo udeicžiti izprevoda. Posebna vabila se ne bodo izdajala, ker to sploh ni mogoče.
Zenilovanjsko skupino, ki bo nastopila pred Ni. Vis. regentom v nedeljo popoldne na Kozlerjevetn vrtu, prirede jjkcfjeločani pod spretnim vodstvom veletržca g. Rafka Thalerja
rovlie—Jesenice—Bled in nazai; odhod iz Bo-roveli ob 8., prihod na Bled ob 10.. odhod z Bled i 18.30, prihod v Bcrovlje 20.17. Nedeljski vlaki iz Ljubljane v Bohinj, na KoroSko, v Planino in Kamnik radi tega v nedeljo dne 27. t. m. ne bodo vozili, — Na progah južne železnice: V soboto dne 26. t, m,: Na progi Zidani most—Ljubljana: odhod iz Zidanega mo6tu ob 11.30, prihod v Ljubljano ob 13.; od-hod iz Ljubljane proti Zidanemu mostu ob 23., prihod v Zidani most ob 24.30. — Na progi Ljubljana—Borovnica: odhod iz Ljubljane proti Borovnici oh 22,30, prihod v Borovnico ob 23. — V torek, dne 29. t. m.: Maribor— Grabštanj: odhod iz Qrabštania ob 7.. prihod v Maribor oh 10. — Cakovec—Maribor. odhod iz Čakovca ob 6.32, prihod v Maribor ob 9.30. Povratek v GrabStani: odhod iz Maribora 15.29: povratek v Čakovec; odhod iz Maribora 18.55,
Sveče za razsvellavo ojrs/i ob prihodu regenta sc prodajaio kakor zastavice ob Prešernovem spomeniku; dobiček ie namenjen za koroško deco! Ljubljančani! Kupujte edino tam sveče iu zastavice, s tem sodelujete pri delu za Koroško in pomagate rešiti koroško deco. Sramota bi bila, če bi naroden Slovenec kupil te stvari drurfod!
Za nastanitev tuicev, ki pridejo slavnostne dneve v Ljubljano, se je osnoval poseben pododsek, ki ima svojo pisarno na Mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, pritličje levo), kjer je bila centralna pisarna mestne aprovizacije. V tej pisarni se prične uradovati od četrtka naprej, od 8. do 12. ure in od 3. do 6, ure zvečer. Meščani se uljudno in nujno naprošajo, da dajo za eno noč prenočišča na razpolago in to javijo pisarni. Pripominja se, da pridejo v soboto v Ljubljano velikanske množice, katerih gostoljubna uaša prestolica ne more in ne sme puščati na cesti.
Spreten regenta na Bledu. Ker bodo jahali regentu naproti jezdeci v narodnih nošah in sokolskih ter orlovskih krojih, zato je želeti, da se do petka priglasi večje število jez-deccv podobno, kakor na dirki na bledu. Iz vsake vasi naj se v petek zvečer ob 7, uri vsaj eden udeleži seje v Blejskem domu. V nedeljo popoldne pa naj bi bik poskušnja in nai bi jezdeci že prišli s konji; zbirališče oo 3. uri popoldne v Loki na dirkališču, seveda bodo mogli priti samo bližnji. Narodne noše morajo biti pravilne, jaha se lahko na sedlu alf brez sedla. Konji naj bodo okrašeni, vsak jezdec ima malo slovensko zastavo. Plasljm konji in oni, ki močno bijejo, so izključeni. Ena skupina bi bila na lahkih, druga na težkih konjih. Kdor ima na razpolago pravilne narodne noše, zastave, sedla aii konje, nai to naznani. Priglase nai se iz celega radoluškega okraja pri Jakobu Kleindienstu, načelniku jahalnega odseka.
Posebni vlaki za časa bivania N. kr« Vis. prestolonaslednika v Sloveniji. Povodom po-seta Nj. kr. Vis. prestolonaslednika v Sloveniji bodo vozili raz-jn rednih še nastopni posebni vlaki Na progah državpih železnici V soboto dne 25. t. m,: Na progi Jesenice— Ljubljana gl. kol. Vlak št. 1721 in 1710 II. del; odhod z Jesenic 11.49, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 13.47, odhod iz Ljubljane gl. lool. ob 23., prihod na Jesenice ob 1.10. - Na progi Kamnik—Ljubljana drž. kol. vlak št, 2156/11. del in 2159; odhod iz Kamnika ob 12.30. prihod v Ljubljano drž. kol 13.40, odhod i Ljubljane drž. kol. 22.49, prihod v Kamnik 23.55.
—	Na progi Novo mesto—Ljubljana vlak st. 2214 in 2211; odhod iz Novega mesto 8.32, prihod v Ljubljano 11.26, odhod iz Ljubljane 23.40, prihod v Novo mesto 2.27; na progi Kočevje—Grosuplje vlak št. 2312/11. del m 2317/11. del, z zvezo z novomeškim posebnim vlakom; odhod iz Kočevja ob 8, pnhod v Grosuplje ob 10., okiroma v Ljubljano 11.26; odhod iz Ljubljane 23.40, oziroma iz Grosupelj 0.40, ter prihod v Kočevje 2.40..— V nedeljo dne 27. t. m.i Na progi Jesenice—Ljubljana gl kol. vlak št. 1711/11. del in 1718/11. de ; odhod z Jesenic 5.30, prihod v Ljubljano gl kol. 7.40, nazaj kakor v soboto — Na progi Kamnik—Ljubljana drž. kol. vlak št. 2152/a in 2159; odhod z Kamnika 6.38, prihod v Ljubljano drž. kol. 7.45, nazaj kakor v soboto
—	Na progi Novo mesto—Ljubljana gl. Kol vlak št. 2212/Il.del in 2211; odhod iz Novega mesta ob 6.40. prihod v LJubljano 9 50, nazai kakor v soboto. — Na progi Kccevjc—Orcj-suplje vlak št. 2212/11. del in 2217/11. del; odhod iz Kočevja 6.30, pnhod v Grosuplje 8.30, oziroma v Ljubljano 9-50, nazaj kakor v soboto. — Na progi rebn,c-St Janž vlak št. 2673 z zvezo na ljubljanski vlak št. -211 ; odhod iz Ljubljane 23.40, prihod v St. Jani 3.20. « V oanadalink. dno 28. t. m,: Na Drogi Bo-
i* a
pr Upsava Leonove družbe je pričel^
razpošiljati književni dar Leonove družbe za leto 1920, Baarov roman Zadnja pravda vsem članom, ki so že plačali naroča nino za leto 1920. Ljubljanske člane pa vljudno prosimo, da po možnosti vzamejo knjigo osebno v Prodajalnici katol, tisk/ društva (Ničman, Kopitarjeva ulica); na ta način prihranijo družbi stroške poštnine, ki so sedaj veiiki, Obenem prosimo vse, ki še niso plačali članarine, naj to hitro storijo, cla moremo tudi njim poslati književni dar. Zahvaljujemo se vsem članom, ki so prostovoljno pridejali k članarini še kak znesek. Priporočamo v posnemanje, saj je članarina za sedanji čas izredno nizka (25 K). — Blagajnik Leonova družbe.
Iz pisarne Glasbeno Matice, V četrtek 24. t. m, se vrši v veliki dvorani Glasbene Matice produkcija gojencev, ki obiskujejo inštrumentalno šolo. Nastopijo učenci na flavti, oboi, klarinetu, rogu, trorapetl, pozavni in tubi, dalje na čelu in kontrabasu. Pričetek ob 2, uri popoldne, Razvcn fagota so to vsi inštrumenti velikega orkestra, kojih poduk se je v tekočem šolskem letu nanovo uvedel v Glasbeni Matici.	i
K tej produkciji se vabijo vsi intere* sentje za instrumentalno glasbo, zlasti oni, ki bi se želeli v prihodnjem šolskem letu
Eosvetiti temu ali onemu pihalu ali tro-ilu, v prvi vrsti dijaki višjih razredov in visokcšolci ter drugi ljubitelji glasbe, ki bi se hoteli izobrazili v navedenih inštrumentih in pozneje sodelovati pri orkstru orkestralnega društva Glasbene Matice. Glasbena Matica bo v prihodnjem šolskem letu imela za pouk večje število inštru« mentov na razpolago.
Po končani produkciji se sprejemajo prijave za pouk v prihodnjem šolskem le-in v posameznih inštrumentih.
CerE&vsni vssSnfki
c Marijina kon^egacija za gospode. Danes ob pol 8. uri sklepni sestanek.
d Potovalna listina J. K. D. L. jc izšla in se takoj razpošlje vsem našim organizacijam. S priročno obliko in primernim tiskom desega skoraj v polni meri svoj namen. V uvodnem članku: Tovariši! govori urednik o visokem narodnem in kulturnem smotru »Potovalne listine«. Pomembni so J. D-evi o načinu, kako mora dijak proučevati svojo materinščino: Jezikovne študije med potovanjem. Tudi informacije in seznam so precej obširni. Ugodnosti in za-piska ne pogrešamo.
Orlovski vsstssik-
Orlovski tabor v Tržiču na Gorenjskem. Tržiški Orel vljudno vabi vse brate in sestre, tudi njih prijatelje v nedeljo 27. junija na Tržiški orlovski tabor. Prihod v Tržič z vlakom ob pol 9. uri zjutraj, po prihodu vlaka slavnostni sprejem gostov. Nato sprevod po trgu. Ob 10. uri sv. maša na trgu. Ob 12. skupno kosilo. Ob 1. uri skušnja za telovadbo. Ob 3. popoldne javna telovadba, po telovadbi velika ljudska veselica. Godba pri telovadbi in veselici (jeseniška). Nazaj vozi posebni vlak, ki ima zvezo s turistovskim. Prosimo vse bratske, odseke, kateri nam še dosedaj niso javili število udeležencev, da to nemudoma store. Narodne noše dobrodošle, V nedeljo, bratje in sestre, na svidenje V Tržiču! Dvignite Orli v jasno višavo, v krepkem telesu dušo zdravo.	(kj
Orlovski tabor v Rajhenburgu se vrši v nedeljo, 4. julija 1920. Iz Zagreba so javlja velika udeležba, krški in brežiški okraj odpošljeta na tabor vso svojo mladino. Vozne cene so polovične, izkaznice izdaja Orel v Rajhenburgu proti vplačilu 1 K prispevka, kamor pošljite, tudi prijave glede hrane, Zvečer se vozijo udeleženci proti Zidanemu mostu s tovornim vlakom.
Izgubljeno. V Litiji je izstopila iz vlaka neka ženska in pozabila na klopi črno torbico z denarjem. Kdor jo je našel, naj jo odda v. Ljubljani, Zelena jama št. 118.
(Za dvakratno objavo v tednu so računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
/»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c, 6, Cunc Franc, Wolfova ulica 6,
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI
Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Priporočalo sa sfadele doma že tvrdfce:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigama, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta«
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Urancs«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg II.
RESTAVRACIJE
»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunai. c. 33. (Tel. 366.) Uher F> & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., .Wolfova ulica 3.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15.
(Za dvakratno obiavo v tednu s računa 8 kron.)
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati*
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesti 10. (Mar. Ter. cesta.)
UGLAŠEVANJE IN POPRAV«
LJANJE GLASOVIRJEV. Povše Feliks, Tržaška cesta 45.
ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, bireti, »Štora«, dr. z o, z., Št. Vid nad Li
Naročajte »Slovenca"!
Iščem dve flekllci SK^I!
kruh in nekaj kuhati. Mesečna plača 210 K z oskrbo. Dušan Natoševič, Novi Slankamen, Srem.
Korespodenlinls iuslrnEfft
polnoma slovensko in nemško in če le možno tudi hrvatsko korespodenco. Ponudbe pod „Stublca 2452" na upravo .Slovenca". Spričeval v izvirniku ne prilagati.	2452
Drnifocfa CD 2 popolnoma nova čev-rlUUUMU O C Ijarska šivalna stroja sistema „Singer" in sicer cilinder in levostoječi (Linksarm). Ponudbe na Iv. Auerhamer, Ljubljana, Streliška ulica št. 22., kjer se tudi lahko ogledata.
No" 7lflifl HPfl (Schaffhausen) z dvema va LlUlU UIU pokrovoma, cenjena na 16-000 se proda za 12-000 K. Naslov pri upravi lista pod št. 2478.
onemu, ki preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje v mestu 1 — 2 sobi, kuhinjo, pritikline, z električno razsvetljavo za takoj ali 15. juli, ako pa za prvi august 1500 K. Cenjeno ponudbe pod »Čisto in mirno.«
DFflltam ma'° rabljeno kladivo na n UUU111 pero (Federhammer št. 1.) in torpedo-motomo kolo 3 «/s HP. ivan Triller, ključavničar na Btedu. 2489
Hrata COVOP za,o0a pohištva ln ta-D1UIU Migi potniška delavnica, LJubljana, Gosposvetska cesta, Kolfzei,
priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled.
M za ponija na 4 peresih, majhen, proda Josip Peterca, kolar, Koseze pri Ljubljani.	24y5
Kot skladiščnik, kompanjon v kaki
trgovini išče mesta 31 letni mož, sedaj gostilničar, ož., kat, vešč hrv., nem. in ital.. najraje v Sloveniji. Ponudbe pod St. 2496 na upravo.	i
Dnnroča CD iz Ruskega vjetništva r Ulj! C JU OD Anton Vrtačnik, rojen 1886 leta, ki je odšel začetkom vojne k 27. pešpolku v Ljubljano. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi soprogi Agati Vrtačnik, Gradišče hšt. 5, občina Litija, kjer se mu bodo stroški hvaležno poravnali.	2484
Odvetnik
Dr. Alohil iuvan
v Maribora naznanja, da se nahaja njegova pisarna na Aleksandrovi cesti št 28. I. nadstropje.
Lokomobilo dinamo 32 KV (skoraj'
nov) in pretikainik se proda radi povečanja obrata. Kje pove upravništvo lista pod št. 2396.
Ing. Leo Mencinger
gradbeni svetnik
Anica Mencinger roj. Tratnik poročena Ljubljana, 21. junija 1920.
Dr. Adolf A. Štern
odvetnik ln posestnik
Franka Štern — Kavčič roj. Verbič poročena
Malacky, Čehoslovaško	Ljubljana
V Malacky, dne 10. rožnika 1920.
Smrekov gozd
Parceli 1686/15 in 1710/12 tik kolodvora južne železnice Verd pri Vrhniki (Ljubljanski vrh) sta na prodaj. Ponudbe do 31, julija 1.1. na Ivana Cvenkl, Pesnica pri Mariboru.	2441
na debelo vedno 5—10% ceneje kot drugod. Stalno skladišče v Zagrebu. Cenjene naročbe redno naravnost pri producentu: VLADIMIR JALIČ, ZAGREB, PANTOV-ČAK 11.	2346
Mestni stavbenik
Ivan Bricelj
stavbeno podjetje tehnična pisarna, LJubljana, StomSkova ulica 19 nasproti mestne elektrarna, se priporoča za vsa stavbna dela, nanravo načrtov in proračunov. Deio solidno, cene zmerne in najboljše klasificiram delavci.	3377
Za dekoracijo konov ob prihodu
Njegove kraljeve visokosti regenta v Ljubljano, priporočam slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznih cvetočih in vednozelenSh rastlin. Z odličnim spoštovanjem Anton F^rant, u-metni in trgovski vrtnar, Ambrožev trg 3. (Bivša cukrarna).	2436
Stalna vojna bolnica v Ljubljani proda od l.juDija dalje ves od 9 konj in 9 prašičev produciran flijnj Reflektanti naj predlože ponud-SJlIuJ, be najkasneje do 25. t. m. do 9. ure dopoldne za celo količino produ-ciranega gnoja. Ponuditi je dnevno vsoto za vsakega konja in prašiča. —
Več provizijskih iffif^jKFK
mičnih izdelkov. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod »TOVARNA 2492".
Mocpfnn cnhn iSCe 26leten privatn lTlbJbulIU jUUU uradnik. Eveptuelno tudi s hrano. Ponudbe prosim na upra vništvo »Slovenca" pod »NUJNO 2493«
Razpis službe.
jelov ali smrekov od 15—30 cm premem 5 —10 m dolg ter bukova drva v ve'S! množini se kupijo. Ponudbe na anonCno ekspedicijo AL. MflTELIČ, Ljubljana.
Hotel Toplic®
preje
Pristno medicinsko
nudi lekarna Piccoli LJubljana, Du najskn cesta.
Št. 12.919.
ref. X.
Razglas.
V smislu § 37 občinskega reda za glavno mesto Ljubljana razglaša podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine za čas od 1. Julija 1920 do 30. junija 1921,, ln siccr: mestnega zaklada ubožnega zaklada zaklada meščanske imovine mestne pehotne vojašnice mestne klavnice mestnega vodovoda amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila mestne elektrarne mestne plinarne mestnega pogrebnega zavoda mestne zastavljavnice mestne priprege in ustanovnega zaklada dogotovljeni ter občanom v dobi od 21. junija do 4 julija 1920 v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 19. julija 1920.
Louisenhad -m
na Bledu, popolnoma prenovljen zopet otvorjen.
fo znižam ceni nova
jraznovrstna dvokolesa z Jnajboljšo pnevmatiko, po-
_fsebej plašče, zračna čreva
tovrstni deli za dvokolesa in jrazne stroje. Vzamejo se tudi stara jdvokolesa in stroji v račun. F. Ba-jtiel, Ljubljana, E!ari trg št. 28.
Št. 180/pr.
V živinozdravniški službi mestne občine ljubljansko razpisuje sesluS-beno mesto X. in event. IX. činovnega razreda. Novo sprejetemu živinozdrav-niku poverili bi se pred vsem posli tržnega nadzorstva.
x Pl:avilD0 °PremIjene prošnje za razpisano službo, podprte s spričevali o dovršenih študijah ter event. dosedanjem službovanju, vlagati je najkasneje do
12. Ma 1920
pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani.
Prednost imajo prosilci, ki so uspešno položili izpite za preizkuše-vanje živil.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 21. junija 1920.
Priložnostni nakup.
Vsled opustitve prvovrstne modne trgovine se za primerno ceno prodajo ostali predmeti, velika ogledala, izložbena oprava, dekoracijski predmeti, vošč. punčke v izvirni velikosti, itd. ter moderna popolna oprava za trgovino. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubi]., Cankar, n.5.
Komercijelni vodja
prvovrstna, starejša moč z zaupnemu mestu primernim nastopom, verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z veCletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro JI. J. K. 2423.
Proda se nekaj prvovrstnih generalno popravljenih
AVTOMOBILOV
ii
FIAT"
ii
STOEWER"
in vse
frebšane s skladišči
j. goreč, umumi

. V • ' * • • K ' f «
Dobri Bog je danes, 22. junija 1920 odpoklical k Sebi " :
Minko Jeglič
v cvetoči pomladi njenega osemnajstega leta. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti št. 91 v četrtek ob štirih popoldne.
V	globoki žalosti potrti
Ivana Jeglič,
mamica.
Franjo, Jlnka dr. Stanovnikova, Ivanka Velikonja
brat.	sestri.
Dr. Ivan Stariovnik, Narte Velikonja,
svaka.
V	Ljubljani, dne 22. junija 1920.
Brez posebnega obvestila.
atier
«1
eiss
Hlaribor
Anončni in inform. zavod Vedež, Maribor.
za volno bombaž in svilo
nemški izdelek, uporabne s in brez kisline, v kartonih po 1 in 2'/j kg nudi od skladišča
„PATRI A"
zadruga za kemične potrebščine
ZagreD, PreradoviCeva niica 12,
Telefon: 16—91. — Naslov za brzojave: Kropalria—Zagreb. Zahtevajte cenik In vzorce!
brek 20—24 HP za 12 oseb s šestimi novimi obroči z zelo varčno porabo bencina, pripraven za kopališčno in poštno zvezo.---
popolnoma novo opremljen luksurijozni avtomobil, 22 HP s sedeži, novo usnjato prevleko, novimi obroči, generatorjem„Autofox". 28—30 HP luksurijozni avtomobil z 4 sedeži, 2 rezervna sedeža, dobrimi obroči, z električno „Bosch" razsvetljavo, usnjato prevleko i.t.d.
Cenjena naročila na HANS KERKOWIUS, Gradec Joaneumring 20.
.PRAGA"
nanaacDaaaaaaanannanaannnnnn
Ljudska posojilnica
d LJubljani, o lastnem domu IHihloSICena cesta Sten. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°/«
Ljudska posojilnica v Ljubljani jo največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
□uunnaanaaanangncannan^T-ir-irin
Sveče ~*>i
za iluminacijo ob priliki obiska Nj. Vis. regenta Aleksandra
MILO znamke vAngelc
cerkvene sveče, kadilo nudi po znižanih cenah
Prva jugoslovanska milarna in svečama, prej Paul Seemann,
Ljuhljana~Vič.