O G L A S N I K št. 10.
k 14. listu Novic v sredo 4. aprila 1866.
Kdor želi, kako oznanilo v Oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako vrstico s takimi črkami kakor je ta opomba natisnjena, 7 kr., ako oznanilo le enkrat natisniti da* dvakrat 10 kr., trikrat pa 13 kr. — Večji črke bodo po prostoru ki ga potrebujejo, prerajane. Za vsakkratni natis je še 30 kr. za kolek (štempel) plačati.
(53) Št. 1808.                                                      (i)
Razglas.
Trihinska bolezen, ktera se je pokazala na severnem Nemškem, in tudi v Avstrii, v Pragi in Brnu pri ljudeh, ki so jedli meso od prešičev (svinj), kteri so trihinsko bolezen imeli, je pripravila vse prebivavce zares v strah, tako, da se je bati, da bo ta bolezen na škodo ne le cenljivemu in potrebnemu živežu, ampak tudi važnemu oddelku narodnega gospodarstva in obrtnijam, ktere so z njim ozko zvezane.
Da se pa ta strah, kar ga je preveč, postavi na prvo mero, in se v okom pride hudim nasledkom, ki bi izvirali iz tega, če bi ljudje ne hotli več jesti svinjskega mesa, je potrebno, da se ljudje podučijo, kako se imajo varovati in ravnati pri uživanju svinjskega mesa, kterega jesti je nevarno zavoljo tega, ker se v njem pogostoma trihine nahajajo, tako da se hudi nasledki, izvirajoči iz po-vžitega trihinastega mesa, vsaj dosti zmanjšajo, če se popolnoma odvrniti ne morejo.
V poduk naj bo to-le:
Med vsemi živalmi, ktere človek rabi za živež, se nahajajo samo v svinjah (prešičih) tam pa tam trihine, tako da se človek ne more nalezti trihinske bolezni, česvinjskega mesa ne je; ker pa taka vročina, da voda v njej vre, trihine pomori, tako da ne škodujejo, torej je le sirovo ali na pol sirovo svinjsko meso nevarno (kakor tudi sirove gnjati, krače, plečeta, klobase in tako imenovane salame); vse druge jedi pa, ktere so od svinjenine, bodi si pečenka (prata), gnjat, klobasa ali kaka druga reč, če so bile dalje časa v taki vročini, v kteri voda vre, tako da se skoz in skoz popolnoma prekuhajo, se utegnejo povžiti brez vsega strahu.
Ako ravno se te trihine le redkoma v prešičih nahajajo, in pri nas dozdaj še nismo zapazili ne trihin v prešičih, in ne hudih nasledkov po njih pri ljudeh, vendar zavoljo tega ne moremo misliti, da bi bili naši prešiči popolnoma brez^trihin^kajti pri nas je naj brž naša navada, da svinjsko meso le dobro kuhano jemo, nas obvarovala te bolezni; na severnem Nemškem imajo pa to šego, da svinje-nino, posebno gnjati in klobase sirove ali na pol kuhane jedo, in torej se je tam razširila trihinska bolezen.
Kolikor je mogoče se morajo tedaj ljudje svariti, da ne bodo jedli sirovega, ali pol sirovega, to je, sploh ne popolnoma kuhanega svinjskega mesa, gnjati, klobas itd.
Da se meso samo v dimu posuši (prekadi), na to se ni zanašati, ker še zmirom dvomljivo ostane, če je potrebna vročina celi kos mesa prešinila, ali ne.
Sol sicer škoduje trihinam, vendar pa to, da se meso nasoli, le toliko pomaga, da poznej, kadar se meso kuha, trihine prej poginejo.
Vsakdo,   kteri   ima   svoje   ognjišče,   se   tedaj
lahko   obvaruje   tega,   da   se   ne naleze   trihinske bolezni.
Da se pa tudi tisti, ki morajo jesti, kar se dobiva v ptujih kuhinjah in gostivnicah, obvarujejo te bolezni, se navezuje na vest krčmarjem itd., da se bodo na tanko držali tega zaukaza, in ojstro čuvali tudi nad svojo družino.
Našle so se pa trihine ne samo v prešičih, ampak tudi v podganah, miših in mačkah; ker je pa znano, da jedo sem ter tje prešiči tudi te živali žive in mrtve, in da se vrh tega dajejo pre-šičem sirovi mesni ostanki, kakoršnikoli so, torej se lahko misli, da se potem takem nalezejo trihin, in če se tudi, kakor se lahko razume, svinje ne morejo povsod in vselej odvračati od teh škodljivih stvari, vendar varnost (previdnost) to tirja, da se ljudje opominjajo, naj svojih svinj ne puščajo na gnojišča, sekrete itd., naj pazijo nato, da bodo svinjaki prav snažni, kakor tudi piča za svinje, in naj si prizadevajo, da se podgane do čistega pokončajo, ali vsaj njih število pomanjša, kolikor se da.
Mrhovina vjetih in pomorjenih podgan in miši kakor tudi maček se mora vselej pokopati dalječ od hlevov, in tako globoko, da jih svinje ne morejo izriti, zakaj trihine ostanejo tudi v popolnoma gnjilem mesu dolgo časa žive in imajo moč se raz-ploditi (zarediti). Najboljše varstvo zoper to, da se trihine dalje ne zazširijo, bi pa bilo, ako bi se sežigala mrhovina.
C. k. deželna gosposka za Kranjsko. V Ljubljani 13. marca 1866.
^     Oznanilo.      «»
Na podlagi postavnih odločeb zastran delitve premij in svetinj za dobro pleme in rejo konj se s tem oznanuje, da se bo v letu 1866 na Kranjskem delilo deset premij, v vsem skupaj 48 cesarskih cekinov, namreč:
Ena premija z 10 cekini za naj lepšo kobilo z žebetom;
pet premij po 4 cekine za tiste kobile z že-beti, ktere so po tej naj lepše;
ena premija z 8 cekini za tako triletno kobilo (žebico), ki obeta, da bo za pleme naj boljša;
ena premija z 4 cekini za tisto triletno žebico, ki je naj lepša za uno, in
dve premij po 3 cekine za dve drugi premije vredni žebici.
Tudi se bodo delile sreberne svetinje „za dobro konjsko pleme in rejo" gospodarjem tistih kobil, ki  so  premije  dobile, kakor  tudi  drugim ko-njorejcem,   kterih   kobile   so   premije   vredne,   pa zavoljo premalo premij niso bilo obdarovane. i    Za premije morejo prositi: a) Kobile  od  četertega  do  sedmega  leta  svoje starosti z lepimi žebeti, če so dobro izrejene,
zdrave in močne, in če  imajo lastnosti dobrega plemena, potem b) triletne  žebice,  ktere  obetajo, da  bodo za pleme izvrstne, in še niso z vožnjo vidoma pokvarjene.
Gospodar kobile, kteri se oglasi za premijo dobre reje, mora seboj prinesti pismeno spričevalo od svojega župana, ktero potrjuje, da je kobila z že-betom pripeljana njegova bila že predno je zebe storila, ali pa, da je triletna žebica, ki jo pripelje, od take kobile, ktera je takrat, ko je zebe storila, njegova bila, in pa od njega izrejena.
Kobila z žebetom, ktera je premijo prejela, utegne potem do sedmega leta svoje starosti še enkrat premijo dobiti, če se pripelje po preteku tistega leta, ko je premijo dobila, zopet z lepim žebetom*
Kobile z žebeti, kterim so se že dvakrat premije dale, ne dobijo več nobene.
Ravno tako utegne kobila, ktera je kakor triletna žebica premijo prejela, še dvakrat potem premijo dobiti, če se pripelje z lepim žebetom.
Ktera kobila je premije vredna, to se razsodi glede na visi ali nižji stan, v kterem je zares deželna konjoreja v okolici tistega kraja, kjer se premije delijo. Kobile, ktere imajo na sebi očitne znamnja zanemarjene reje, ne dobijo nobene premije.
Politično-vojaška komisija poslana v kraje, kjer se premije delijo, preudarja, ktere kobile so premije vredne, in kteremu gospodarju se bo premija in svetinja prisodila, in precej na mestu se bodo izročile premije za štempljano kvitengo, svetinje pa za prejemni list.
V letu 1866 se bodo te premije delile v Postojni 16. avgusta, in se bo začel ob devetih dopoldne komisijski ogled pripeljanih konj. Od c. k. deželske gosposke za Kranjsko. V Ljubljani  12. sušca 12. marca 1866.
Edvard baron Bach 1. r.,
c. k. deželni  poglavar.
(41)  (Štev. 1236.)                                              (2)
Oznanilo.
Ker je mestni magistrat opazil da se zidavci pri zidanju mnogokrat ne držijo tukajšnjega stavnega reda, in da se sploh te imenitni reči potrebna pazljivost neskaže, ponovi dotične postave, s pristavkom, da bo na natančno spolnovanje teh postav ojstro gledal, in vsak  prestop z odločeno kaznijo kaznoval.
Tukajšni stavbni red zapoveduje:
§. 1. V okrožju glavnega mesta ljubljanskega ne sme zidati noben privatni novo zidanje, in tudi ne sme staro popravljati, brez dovoljenja gosposke.
Prošnji se mora priložiti dvojni obris ki je od zidavca, kakor tudi od potrjenega stavitelja, zidarskega al tesarskega mojstra podpisani.
§. 2. Preden se zidanje ne dovoli se ne sme začeti zidati, akoravno je bil dotični komisijski spregled.
§. 3. Pri vsakim dovoljenim zidanju se mora zidavec poslužiti postavno potrjenega stavitelja zidarskega al tesarskega mojstra.
§. 5. Kdor prestopi enega omenjenih §§., bo — ako prestop ni še posebej prepovedan po kazenski postavi, kaznovan od 5 do 50 gld. v dnarji. Po okolnostih more se tudi brez dovoljenja zoper postavo sezidano pohištvo na njegovo nevarnost in njegove stroške podreti.
§. 8. Če kdo brez potrjenega stavitelja pod streho
sobe napravi, ali kaj drugega zida, ali če dimnike kurjave, ogniša in peči prenareja, za ktere pre-naredbe po postavah mora že zavoljo ognja komisiski pregled biti, bo od 25 do 200 gold. kaznovan, in če kaj sastran ognja res nevarnega sozida, mora to koj podreti, in v novic tako zidati, da ni nobene navarnosti zastran ognja.
Kakor so zidavci dolžni držati se zmerom natanko teh štabnih zapovdi, tako se tudi pod ome-nenim kaznim zidarskim mojstrim zapove, zvesto spolnovanje  tukajšnega stavbnega reda 27.  maja
Mestni   magistrat  v  Ljubljani 15. marca 1866.
^~     Razglas.         s
Njih c. k. apostolsko Veličanstvo je z najvi-šem sklepom 12. t. m. milostljivo dovolilo, da mesto od dneva tega oznanila naprej pobira na-davek na pivo 40 krajcarjev od vedra, od 1. januarja 1866 začenši pa priklado na hišno najem-ščino in sicer od najemščine od 50 do 100 gold. 1 krajcar in od najemščine nad 100 gold. 2 kraje.
To se splošno oznani z pristavkom, da se bo pobiral nadavek 40 kr. od vedra pive od 1. aprila t. 1. naprej z vžitnino vred, pobiranje priklade na hišno najemščino se bo pa posebej razglasilo.
Mestni   magistrat  v   Ljubljani 27. marca 1866.
Dr. E. M. Costa,
mestni župan.
(54)   Razpis natiečaja.    co
Za službu županijskog živinovračitelja sa sie-dištem u Delnicah razpisuje se oviem natiečaj do 15. travnja t. g.
S ovom službom skopčana je godišnja plača od 200 for. i nagrada godišnjih 100 for. a. vr.
Natiecatelji imadu svoje sa potrebitimi svie-dočbami podkriepljene molbenice do opredieljenog roka ovamo podnieti.
Na Rieci 24. ožujka 1866.
Veliki župan županije riečke: ________________________SMAIC v. r.________
(55)                                                                                   (1>
Visoko častiti duhovšini se naznani, da se pri podpisanemu bukvovezu še nekoliko iztisov Š e-matizma frančiškanskega tukajšne Pro-vincije po 30 kraje. dobi.
Matija Gerber.
(56)       Priporočba.       C1}
Častitim gospodom grajšakom in večim posestnikom, se v službo priporoča izučen živinozdravnik, ki je tudi v vožnarstvu kmetijstvu in vrtnarstvu izurjen. Skazati se zna s spričali. Več se izve v ekspedicii „Laibacher Zeitung."
(3)                                                                                   (10)
PF» Razprodaja, -f^g
Po sklepu odbora Janez Krašovic-ovih upnikov se bo v njegovo poravnavno maso spadajoča zaloga mnogovrstnega galanterijskega, ni-remberskega in druzega blaga nove šege vsako sredo po ponižani ceni razprodajala.
Ljubljana 8. januarja 1866.
Dr. Jernej Zupanec I. r.