List slovenskih delavcev v Ameriki. "Ž -';. y Ee 9t ----- lOO iztlsov KOLEDARJA za letošnje leto ima-mo y zalogu Kdor rojakov fa Se nima, naj hitro poseže po njem in n^ni dopošlje 30 ct., kar se tudi lahko v poštnih znamkah zgodi. Upravniiiva "flUn luifa'1. 82 Cortlandt St., Kew York. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered u Second-Clara Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 67. — ŠTEV. 67. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 22, 1910. — TOREK, 22. SUŠCA, 1910. VOLUME XV1LL — LETNIK XVILL Iz delavskih krogov. 'Položaj v Philadelphia Proti bankam, Štrajk ni končan, ORGANIZACIJA ? FEDERATION IVSLUŽBENCI ULIČNIH ŽELEZNIC 1 r lr ! i: I OF LABOR ZA DRŽAVO ILLINOIS POŽIVLJA SVOJE ČLANE, NAJ DVIGNEJO SVOJ DENAR. Štrajk v papirnicah še vedno ni končan in se je razširil na dr-( žavo Maine. V PH3LADELPKIJI ZAHTEVAJO POPOLNO PRI-POZNANJE UNIJE. Ker družba ni brezpogojno privolila v to zahtevo, se štrajk zopet nadaljuje. T —o— BREZVSPEŠNO POSREDOVANJE POLOŽAJ V PENNSYLVANIJL ; -o- \ _o__Philadelphia, Pa., 21. marca. Vče- ' .. m m m . . rajanja vest, (la je štrajk vslužbeneev „ ™> marca; TukaJ- tuika jsnje Rapid Trosit Co. končan, snji oddelek velike organizacije A- j. biIa prezgodna> kajti družba je si_ menem Federation of Labor je spre-;cer privoH!a skoraj v vse zabteTe jel resolucijo, s ktero poživlja svoje .štrajkarjev, vendar oa ne v taki obli-delegate, ki bodo prihodnje dni odšli jki, kakor so oni želeli in- tako so v Washing-ton h konvenciji imenova-j deJavei k0n(fin0t ko ^ je u na vs€ ne organizacije, naj delujejo na to,jstrani sporočilo o končanem štrajku. da se sklene, naj člani delavskih or- (družbeno ponudbo odklonili i« skleni-ganizacij gotovega dneva dvignejo ]j & v nadalje vztrajati pri štrajku. ves svoj denar iz hranilnic. Te ko- Ko so delavci odklonili družbeno rake priporočajo delavske organiza- j ponudbo, je mayor Reybmvn zajedno cije kot odgovor organizovanemu ka- 7. odborniki družbe sklepal, kaj je se-pitalu, ko j i skuša povsodi v republiki daj družbi storiti, toda pri tem po-uničiti delavske organizacije, kar se svetovanju ni prišlo do posebnega je najbolj dokazalo povodom ravno- zaključka, ker navzoči zastopniki bo-kar končanega velikega štrajka v gate družbe ni-o bili j edini. Philadelphiji, Pa. ;! Senator Penrose je,- kakor se je že Livermore Falls, Me., 21. marca, včeraj poročalo, porabil ves svoj Strajk v papirnicah International vpljiv, da se doseže končni sporaz-Paper Co., kteri traja v vseh družbe- um. vendar se je pa nadaljno sknpno nih tovarnah v državah New York in zborovanje obeh strank saj začasno "V ermont že nad dva tedna, se je se- preložilo. S tem pa naravno medse-daj razširil 'tudi na državo Maine, bojno posvetovanje še vedno ni kon-kajti delavci imenovane družbe so v čano in tako je pričakovati, da bode družbenih tovarnah v tukajšnjem me- štrajk tekoml današnjega diiieva do-slu. kakor tudi v Cbisholmu in Ri- j končan. Delavski vodje pričakujejo leyu pričeli s žtrajkom. Tukaj je ; vse najboljše, dasiravno priznavajo, pcenehalo nekaj fciad 400 {delavcev j da je tudi mogoče, da se medsebojna z delom. ; posvetovanja izjalove. Philadelphia, Pa., 21. marca. Pred- Generalni štrajk. iki naj se prične i sednik penusylvanskega oddelka or- P° vsej P-emmsylvaniji je toraj odvisen ganizaeije American Federation of °d položaja v Philadelphiji. vendar pa Labor je naznanil vsem delavskim delavci ne bodo pričeli s štrajkom. unijam v državi Pennsvlvaniji, naj ! dokler n? zgube toidi zalnjo nado na ne izvrše odredbe, tikajoče se sklepa i0™rao poravnanje, glede uprizoritve generalnega štrajka medsebojnega sporazuma ni pri- po vsej Pennsylva ni ji, kajti štrajk t šlo vsled tega, ker dražba ulične že-železničhj-jev v Philadelphiji se je leznice ,ueč-e direktno pripoznati unije povoljno zaključil. svojih delavcev. Slednji pa absolnt- Chicago, 111., 21. marca. Štrajk no zalitevajo_, da družba pripozna nji-zapadnili železničnih strojevodij in ,lovo organizacijo in da se jim takoj kurikev se najbrže v kratkem prične,'ko P1™) z delom, ida po 23 centov kajli konference, ki so se vršile med na uro' zastopniki zapadnih železnic ter za- -0- stopniki delavcev in vladinim delav- 1 skim komisarjem. so se završile ne- ' Klub proti kletvini. povoljno, tako, da skoraj ni upati,1 Utiea^ Y*» 21 ■ marca- Vslužbenci da bi bilo še mogoče doseči sporazum !Xew Yoilk Central železnice so usta-Predsednik meddržavne komisije, ki lnoTili v tukajšnjem mestu (klub, kte-je prišel semkaj iz Washingtona v t J'e ravno n-Bnjkal<>> kajti inače s vrbo posredovanja med ° obema ; bi se novemu klubu ne posrečilo v iz-strankama, je že odpotoval nazaj v red"° kratkera *'asu dobiti nekolilko Washington in pred svojim odpeto- !*t0 viao iu tlel° senzaeijonelne podatke vrši v zastopniški zbornici proti zbor- ° delu jetnikov v raznih državnih in ničnemu predsedniku Joe CannonuJ2vezinib kaznilnicah. Pri tem so pose vedno ni končan in sedaj se gre za | vdarjali. in sic-er povsem opravičeno, j to, da se starega Cannona odstrani da (lel° J^nikov škoduje vsem obrtLm I povsem iz odseka za zbornični opra-T deželi' tla korumPira državne in zve-vilnik. Cannon se nepopisno hudujej*,,,e l,rad,like' da -iem,ie ti- na takozvane republikanske insurgen- !f'erun 1,1 tiso5erim delavcem in da te, kteri so zajedno z demokrati gla-i ?kodu-'e ne5tevi»nim rodbinam pri nji- Katastrofa na železnici. Petinštirideset mrtvih. V IOWI SE JE PRIPETILA GROZNA ŽELEZNIŠKA KATASTROFA. NA GREAT | WESTERN. I Pri Shellsburgn je skočil raz tir to-' vorni vlak in potem je ponesrečil. RANJENCI. Preiskava draginje. Ylada omahuje. PREISKAVE GLEDE DRAGINJE SE NADALJUJEJO; ZASLIŠEVANJE PRIČ. Zasliševanje bode tekom današnjega dneva dokončano in potem gre zadeva pred poroto. RAZPUST KORPORACIJE. Chicago. III.. 21. marca. Tekom Xa današnjega dneva bode komisija, ki Pittsburški grafterji. Morajo v ječo. V PITTSBURGU SE BODE MORALO TE DNI ZAGOVARJATI ŠESTDESET TAKOZVA-NIH GRAFTERJEV. Kaznovani bodo, ker so tekom zadnjih let varali mestne blagajne. PODKUPOVANJA. Pittsburg. Pa.. 21. marca. Kacih suvali za to, da se njega kot pred- hoverni zas!u/.(ku. jsednika zbornice odpravi iz odseka! Ako POStan€ ta Predl°^ kon?I1° za" za zbornični opravilnik in da se mu^""' bode prcd vsem dolor'aL da Itako odvzame ves njegov dosedanji delano v .^ali ne sme razva- \l>liv v zbornici. To ga je tako vje- | žilo, da je včeraj nazval one zastop-!pa °dkriva ta pVe(Uo* tu li 11 InikP. ki Sft dnevni; _ tace?a' kar J«vnost dosedaj Sf jžati iz j^d'nega kraja v drugi. Poleg mno- nike. ki so glasovali proti njemu — [T Kiir Jav,m>l uoseaaJ sPluh I lopove. Slednji so vsled tega skle-i*6 m kajtl °no' kar ^ ^^^ Inili, da preje ne bodo mirovali, do-: v ki so P^zem predlogu, je i , - , uprav grozim, kjer ne lzposlujejo se jedno glasova- ~ . . , - . , . , i ako je nek tovarnar, ki se bavi z nje proti t annonu, m sicer bodo pred ... . . ♦ ■ i• ji j ^ ; iizdelovanj?ini sra.h*. navedel, (hi ie vsem stavili predlog, da se Cannona . ™ , ' . . J i , i j m t - • ; sodnik atson otl pnzivnega soiisca ; kot predsednika zbornice in irneno- , , - T . , . . , , , . . ;v državi India ni vanega odseka jednostavno odstavim iiance deliii'-ar znane Ke- ------ St-erlina: Jlanufaetutins: Co.. na njegovo mesto po novem opravil- ,, . . . .. , ...... , 1 , ktera je mace znana tu.rti sx)d imenom ,niku izvoli druzega zborničnega pred- v j i- , jetniaki trust . Nadalje se ie so- sednika. ; . . J J daj tudi zvedelo, da je warden neke j V tem smislu namreč izjavljajo vsi kaznilnice v državi New York tekom insurgentje. kteri pristavljajo še iz- j jedne-a samiga leta dobil od raznih javu, da se sedaj boj proti zbornic- podjetnikov, ki izročajo svoje delo Raleigh, X. C., 19. marca. Včeraj so v tukajšnjem- državnem zaporu elektrokucijonirali zamorca Walter Morrisona, ki je bil prvi kaznjence, da je moral v North Carolini umreti na električnem stolu. Dosedaj so v ni bil° treba žteti do de5€t- — smrt obsojene zločince še obešali po j jin=°! • • • starem evropskem zakonu in zakon, I ki določa uvedbo električnega stola,1 Ministerska kriza v Italiji, so žele nedavno ustanovili. Morrison ! Rim. 21. marca. Italijanski kabi-je bil zločinec najhujše vrste. Ne- net je danes podal ostavko in sicer davno so ga izpustili iz ječe, v kteri je bil radi nekega zločina par let, toda takoj drugi dan za tem, je posilil neko Hrvatieo, vsled česar ga je sodišče vsled tega, ker je poslanska zbornica od-klonila predlog, ki je določal državno podporo za italijanske porobrodne družbe. Kabinet so ustanovili dine potem obsodilo v smrt. Ker električ- j 10. decem/bra v minolem letu in sicer ni stol še ni bil postavljen, so morali dan njegove smrti štirikrat preložiti pod predsedovanjem ministerskega predsednika Sidney Sonnino. Krasni novi in brzl parnilc Martha Washington (Avstro-American proge) odpljaje v sredo doe 6. aprila vožnja do Trsta samo \i dni. do Trata ali Reke -do Ljubljane ... - $38.00 $3&60 - $39.20 nemu predsedniku šele prične in da bode dosedanji boj v primeri s prihodnjim le malenkost. Položaj v kongresu je postal tako kočljiv, da se zamore boj iz zastopniške zbornice zanesti celo v senat, in ako se to zgodi, potem bode itudi v senatu republikanska večina izdatno oškodovana. Dosedaj v senatu še nimajo takozvanibi insurgentov, vendar se pa »to prav lahko zgodi in to bode izredno škodovalo vsej postavo-daji. — in ZA PREDSEDNIŠKE VDOVE. Vdovi predsednikov Cleveland Harrison bodeta dobivali letne pokojnine po $5000. Washington, D. C.. 22. marca. Pokojninski odsek zvezinega senata je včeraj odobril predlog, vsled kterega-naj zvezi na vlada ipodeli vdovam pokojnih predsednikov Cleveland in Harrison letno pokojnino v zneskih po $-3000. Pokojnino bodeta obe vdovi dobivali do svoje smrti. Zajedno s tem predlogom je bil vložen tudi predlog, vsled kterega naj se podali bivšemu predsedniku Rooseveltu kot vrhovuemu poveljniku naše vojske in mornarice, letna pokojnina v znesku $10.000. toda ta predlog je imenovani odsek zavrgl. Denarja v staro domovini« poiOjajB* za $ 10.35 ........................50 kron, za 20.50 ........................100 kron, u 41.00 ........................200 kron, sa 102.50 ........................600 kron, za 204.50 ........................1000 kron, za 1020.00 ........................5000 kron. Poitarina j« viteta pri tek avotafe Doma m nakazan* svoto popolnost izplačajo brra vinarja odbitka. Halo denarno poiiljotve IsphSmJ« c. kr. poštni kranilni irad v U. de IS. dnek. Denarje nam poslati Je aajprfllt noje do $25.00 v gotovini v priporočenem «11 registriranem pismo, večja metke po Domeetie Postal Money Order all pa Kew York Bank Draft. FRANK SAX8SX CO, IS Cortlandt St, Few York, M. 1. 104 St. Clair Ave. IT. WL, ..«..s 1..., iaittiia. - ■'■■ —^ vodst voni kaznilnic, $10.000 komisije. dcK-iin so oblasti nekega war lena v Kentuckyjn morale (»staviti, ker je od pojrocU>enikov prejmal velike podkupnine. Imenovani trust kontrolira jednajst kazriilnie (penitentaries) in poboljse-valnic (reformatories) ter plačuje kaznjencem, v državi Xew Jersey" le po 25 centov za devet urno dnevno delo. Sto jetnikov izdeluje žepne robce na strojih in teh sto jetnikov izdela vsako lt-to (X) Ieset milijonov žepnih robcev, ktero bhr.ro se prodaja po 4 cente ducat cenejše, kakor jednako blago, ki je izdelano v tovarnah, v kterih delajo prosti delavci. Nadalje s? je dognalo, da izdelajo jetniki vsako leto po 4,.")00{).000 srajc, oziroma 75% vseh srajc, 'kar se jrh v Zjedinje-nih državah izdela. Nadalje se v predlogo vili razlcgili trdi. da. je takozvani kontraktni sistem skrajni brutalen in mnosro sJabši, kakor oni 11 peonage". Jetniki -morajo drl at i od ranega jutra do pozne noči. tako, da nimajo časa. da bi se duševno in telesno razvedrili ter poboljšali. Ker je konkurenca z delom v kaznilnicah nemogoča, .ie moralo že več podjetij napovedati baaikerot in tako je priSIo tekom č-asa že na tisoče delavcev ob delo in zaslužek, vs-led česar je že skrajni čas. da se delo v zaporih za vodno odpravi. Upati je, da bode tozadevni predlog kakor hitro mogoče sprejet. -o- Nad sto Indijancev umrlo vsled lakote. Victoria, B. C., 21. marca.* Iz Dawson a v Ya'konu, so danes prišla semkaj poročila, okraji;j>ko pravniitvo " obljubnje je bila vslsd tega proga zaprta, je bilo mk Wilkerson in posebni pomočnik ouilll. ki 1},k1o prostOVoIjno prišli k j potrebno poslala dva osobna vlaka po Pagin so vse dokaze že pregledali in j sodišču, da bode z njimi kar nailep-I drugih progah v St. Paul in Mnmea- , potem so svoje mnenje o tej zadevi še postopalo in zajedno oziroma v Chicago. Vsled tega takoj sporočili vladi v Washington, obljubuje. da se b-.de Hedalo nato so oba vlaka zvezali skupaj in jih od kjer dobe v kratkem nadaljna na- da ne bodo kaznovaui, ako uiso kake' po-laJi dalje z dvema lokomotivama, vodila glede postopanja proti mesar- prevare zakrivili Ivo so putern nekaj časa vozili dalje. Iskemu trustu. ■ , , ..... . . \«eraj so se pri tukajšnjem sodi- je prva lokomotiva skotila raz tir m Vlada je prvotno nameravala po- vr-llu zaQ,iševan ja r".17.;ih j t ako je 4 udi drugo potegnila za seboj, skrbeti za to. da bodo oni. ki so krivi, [mestnih |Ob > sta obtičali v vlažnih tleh in | da je prišlo med mesarji do medse-; vsled tega se je ves vlak nepričakova no bili ,, , : . ..." . . "I"«*® h— «««»»«. «ia se raz- pravništvu. Klein je namreč *voie potni.ii. ki so bili v teh vagrmh, so nu^ti vsaka koi-noraeiifl L-; ^ t> - • , , , U-,- t - - J,- - pusti \suK3 Korporacija, ki je v zvezi ,.asno izpovedal, da ve za šestdeset bih na mestu uhati. ljudi je z določanjem cen mesu. Tako bode j Svetovalcev in uglednih t™ C bonskem vagonu m tudi v va- lreba najprejc razpu&titi tuk^gnjo PitKo lako storili nekoliko uslug takozvanim političnim bossom. Klein je podal tudi sodišču imenik teh ljudi in pristavil, da je prepričan. da .-<> tekom zadnjih par let prevalili mesto za najmanj $102.000. Takoj po zaslišanju bodo Kleina odvedli v državne zapore v side, kjer mora odsedeti tri leta kazni. -o- Rusi na otočju Hawaii Kiver-in pol Szerenyi ranjena. OBILO KRVI. CENJENIM NAROČNIKOM. Cenjenim naročnikom, kterim smo poslali opomin glede plačila zaostale naročnine naznanjamo, da naj isto kmalu ponove, ali poravnajo, ker drugače bodemo prenehali list pošiljati Stroški dnevnika so veliki in naj se nihče ne huduj e, ako ga opozorimo za plačilo.. Lahko se nam dopošlje tndi le za četrt leta 76 i in to v poštnih znamkah. Upravništve fflroiri-fr^ri Pol milijona za sliko. Kakor se je šole v soboto izvedelo, je kupil bankar Otto Kahn od prodajalcev umetnin Duveen Bros. za 500 tisoč dolarjev neko portretno sliko holandske^ra slikarja Frans Ilals-a. Znani milijonar J. Pierpont Morean je ponujal za njo mei $3-50.000 in f400.000. Z največjo previdnostjo so prepeljali sliko v Metropolitan muzej. Ta slika spada k drugrim šestih slik. slikanih v naravni velikosti. Štiri so v Haarlem muzeju na Holandskem, peta v nacijonalni galeriji v Londonu ; Šesta, ki je prešla v Kahnovo posest, je baje najJepša in najbolj ohranjena. Slikana je bila menda v leta-1G40. Velika je 9 čevljev 4 palce x 6 čevljev, 7 palcev. V sredi je videti slikarja samega, poleg njega njegovo soprogo, ki si podajata desnici in si gledata v obličje. Sliko spopoinjujeta dva slikarjeva otroka pod varstvom zamorskega sluge. Roosevelt na potovanju. Asuan, Egipt, 21. marca. Bivši predsednik Zjedinjenih držav Theodore Roosevelt in njegovo spremstvo, je danes odpotoval po železniei proti severu in sicer v Luxor, kamor pride zvečer. Semkaj je'prišel včeraj zjutraj* z parnikom in si ie zajedno s svojo rodbino ugled al*' znidni* ft^i BrtSJt? nasip, ki je__ Yokohama. Japonska. 21. marca, j Semkaj je dospelo iz Sibira mnogo Rusov, kteri potujejo na otočje Ha-Ministerski predsednik Khuen Heder-j waii. Meti njimi je mnogo premož- vary in poljedelski minister nih !iadi* ri ^»^ie nameravajo na imenovanem otočju delati kot delavci na nasadih, temveč si nameravajo nakupiti velika zemljišča in se na njih naseliti kot samostojni poljedelci. Kedor se hoče izseliti iz Si-| bira na Hawaii, se zamore t je tudi Budimpešta, 22. marca. Pri včerajš- brezplačno peljati. Samoumevno je, nji seji državnega zbora je prišlo do da ruska vlada ne vitli rada, da se nepopisnega boja med poslanci. Pri ljudje izseljujejo v inozemstvo, kajti t?m boju je teklo obilo krvi in glav- s tem je naseljevanje v Sibiru izdatni žrtvi ciganske razburjene krvi sta j no oškodovano, bila ministerski predsednik Khuen ( Hede rvary in poljedelski minister Sze- ven jem. so končno sejo zaključili, renyi. Da pride do izgredov, je bilo j kajti ministri so že preje odnesli pete iz dvorane. že v naprej pričakovati, kajti vlada je naznanila, da bode parlament razpustila. Nihče pa ni pričakoval, da bode prišlo do pravega divjaškega pretepa. so takoj prihiteli so ramjonce v neki Xa lice mesta zdravniki, kteri stranski sobi pričeli obvezovati. Ministerski predsednik je le lahko ra- Takoj, iko je ministerski predsednik njen. toda poljedelski minister je UIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and »ddreama of above officers: 82 Cortlandt ftreet, Borough of Manhattan, New York Olty, N. Y. la celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 • pol leta.........1.50 * Uto za mesto Now York . . . 4.00 " pol leta za meet o New York * . 2.00 ** Evropo za vb« leto . . . . 4.50 * " " pol leta.....2.50 • " " četrt leta .... 1.76 *GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" t "Voice of the People") ■med every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. adv»rtl«*in«nta on agr Hit. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne aatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov C mimo, da se nam tudi prejšnje vallšče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na- «OLAS NARODA" M Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Avtomobili« Ameriška avtomobilska obrt se je v izredno kratkem času razvila tako, da je nadkriiila tozadevno industrijo vseh druzih dežel. Še pred par leti je bila neznatna, toda dandanašnji je tako velika in tako vsestranska, da zamore po vseh deželati tekmovati z jednakimi podjetji. Pri tej obrti je vslužbenih na stotisoČe delavcev in sedaj je prišlo že tako daleč, da tvori jedno najvažnejših obrti v Ameriki. Ves svet mora pa tudi želeti, da se ta obrt razširja v takej in tolikej meri, kakor dosedaj, kajti avtomobili, ki so bili prvotno namenjeni le bogatinom, so postali pri nas tako mnogoštevilni, da so se spremenili kar preko noči v vsestranski potrebno prometno sredstvo. Vsak napredek je pa treba drago plačati in to velja tudi o avtomobilih. Mir zahteva vedno več žrtev, kakor vojna, kajti v neprestanem obrtnem vrvenju je nemogoče preprečiti vsakdanje nesreče, ktere se dogajajo baš vsled obrti. Največ človeških žrtev pa zahtevajo brezdvom-no avtomobili. Skoraj ne mine dan, da bi se ne pripetilo več nesreč z avtomobili in pri item morajo umirati lastniki teh vozov kot žrtve lastne neprevidnosti in lastne zabave, kakor ttudi mnogo drugih Jjudi, kteri se pravočasno avtomobilskim dirjaleem ne morejo izogniti. Vsled tega je bilo že skrajno potrebno, da se stori takim avtomobilskim umorom konec. Pri nas se je že mnogo govorilo o postavodaji, katera se bode bavila s takimi umor-stvi in še več se je o tem pisalo, do-čim se v tem oziru dosedaj še ni ničesar ukrenilo. Zajedno se pa tudi tž obstoječimi zakoni, po kterili za-morejo «odišea avtomobiliste kaznovati, tako malomarno ravna, da se na (te zakone pri nas nihče ne ozira. Tekom jed nega samega meseea je bilo v New Yorku večje število od-raščenih ljudi ranjenih po avtomobilih in poleg teh je bilo tudi dvaindvajset otrok težko poškodovanih, dočim jih je moralo pet umreti. Njihovi stariši so zaman jokali za svojimi dragimi otroci, kajti oni, ki so provzročili njihovo smrt, se za te solze ne zmenijo, ker dobro vedo, da jim ne bode treba plačati kake odškodnine, dočim jim tudi v ječo ne bode treba iti. Vsled tega bi bilo umestno proti avtomobilistom uvesti skrajno stroge zakone. Ti zakoni naj bi določali, da se mori vsak šofer izkazati, da je v svojem poklicu tudi mojster in ki naj bi določali, da se oni, ki provzroči nesrečo, kaznuje s strogim zaporom in ne le z denarno kaznijo. Fanatik iz Tennessc& iNa dan sv. Patrieka se je mudil v našem mestu zverini senator Taylor iz države Tennessee, kteri je pri nekem banketu v hotelu Waldorf-Astoria nad vse hvalil Irce ter med drugim dejal: 44Proč z Angleži, Škoti in drugimi narodi, kajti danes je Patrickov dan!" Tako govorjenje na javnem mestu, in sicer pri banketu, pri kterem niso bili le sami Irci, temveč -Kidi zastopniki drugih narodnosti, nikakor ni umestno. Oni časi, ko so bili še Pofcrkaf -je le enkrat prav močno kar s celo pestjo. Postajal je že nestrpen — kri mu je silila v glavo — srce mu je bilo močnejše. Aha! Sedaj se gori nekdo giblje — koraki se čujejo — odpira vrata. Koraki po stopnieah — zdaj je že iu — vrata odpira — in zasliši se strašen vrisk. Nekdo je padel za vratmi po tleh. Nande je skočil naglo skozi odprta vrata in pogledal na tla. Tu je ležala vsa polna strahu sivolasa starka mirno — kakor mrtva. Nande se je začudil, ko je videl tu kaki narodnostni prepiri v Ameriki. v svoji hiši neznan obraz, a ni rekel mogoči, so namreč že davno minoli, nie. in nihče si jih več ne želi nazaj. Na Prno je stekel po stopnicah), odprl zgorajšuji govor bi se tudi nihče ne naglo vrata in obličje mu je obsijala oziral, ako bi oni, ki ga je govoril, slučajno ne bil zvezini senator. (Navzoči Irci so tudi imeli toliko takta, da so sen. govor zelo hladno sprejeli, kar naravno dokazuje, da močna blesteča svetloba ' Zdelo se mu je, kakor da gori soba. Stopil je ves omamljen naprej in gledal. Ni mogel umeti, kje se nahaja. Saj to ni njegova soba, nje- imajo oni mnogo več takta, kakor go- govo stanovanje. Gledal je pozorno vornik iz Tennessee. Vsekako ga ne P<> nji in videl ob zidu postavljeno bodo nikdar več povabili, da bi na j dolgo, črno-pregrnjeno postelj... Ob njihov praznik govoril. ^ so S°rele dolge sveče... Mrtva- V južuih državah se pritožujejo j ška soba. vsled stagnacije in poleg tega sku-l Približal se je ves drhteč postelji šajo pridobiti inozemce za to, da bi in pogledal na njo. se na jugu naseljevali. Ako pa uva- Tu je ležala žena, suhih, izpitih žujemo, da imajo na jugu ljudi take Ke — njegova Reza. vrste, kakor je Taylor, potem se nam j Zavrtelo se mu je v glavi in opri-ni čuditi, da se tamkaj nihče nečejjeti se je moral bližnjega stola, da naseliti. Nestrpnost, kakoršna odse- i ni padel na tla. Strmel je z mrtvim va v novejšem času zopet iz prohi- očesom tja v ta nemi prizor-- bieijonističnega gibanja, je razvoju Sveče — postelj - mrtvec — žena našega juga več škodovala, kakor ~ vse to se mu je podilo po bliskovo vse dru * In tudi one zapadne dr- j v Slavi- — se je za njo, skočil žave nazadujejo, v kterih se širi pro- do postelje, zgrabil mrliča za roke hibicija in fanatizem- im ^kričal divje, strastno: "Reza! K sreči pa spada Taylor tudi na jugu k ljudem, ki izumirajo, kajti na njihova mesta prihajajo pametnejši ljudje, kteri bodo skrbeli za razvoj dežele onstran "Dixon Tine". Prišla bodo leta, ko se bode država Tennessee sramovala, da je svoje-"•asno izvolila Taylorja zvezinim senatorjem. Številka 78. (Konec.) Zora je nastajala, ko je begunec Nande prišel na vrhi hriba, s kterega se je videlo v dolini majhno mestece. Vse je bilo še v lahnem nočnem snu in nič ni kazalo življenja v njem; NAZNANILO. Vsem Slovanom v Aspen, Colo., in okolici se naznanja, da je društvo sv. Barbare št. 47 J. S. K. J. pri zadnji seji 7. marca sklenilo vstopnino v društvo znižati. Dosedaj je bila pristopnina $4.75 in sedaj od 1. aprila do 30. junija je le $3.75 za vsakega kandidata. V društvo se sprejme vsaki Slovan katoličan od 18. do 45. leta. Naše društvo zboruje vsaki prvi in tretji ponedeljek v mesecu v Redman Hall na East Haiman Ave. Kdor želi toraj pristopiti, naj se Članu ali odboru. Vsak drage volje vse tozadevno o pojasnil. Louis Lesar, L tajnik. SUME ii iS I— mmt ■..... vale lične eno šice. a v sredi njih je veličastno kraljevala cerkev, farna cerkev mesteca N. Begunec je postajal nekoliko na hribu in zrl z rosnimi očmi na mestece, ki je ležalo pred njim zavito v lahno jutranjo meglo. Roka se mu je tresla, ko jo je vzdignil, da bi si odpel srajco. Dušilo ga je v grlu, v prsih; v glavi se mu je vrtelo sedaj, ko je po tolikem času zagledal kraj, kjer je nekdaj preživel leta veselja, sreče___ Stegnil je hrepeneče roki proti dolini, kakor bi hotel ves ta kraj objeti, pritisniti na svoje nemirno srce; ta svoj lepi, rojstni kraj... Ustnice so se zganile in izpregovo-ri«'\je Itibo: "Bodi blagoslovljena hiša. ki kriješ v svojih stenah moje najdražje, mojo družino! Nikdar nisem verjel, da te posetim v tej sramotni obleki, da ti pokažem človeka-preganjanca! Nikdar! A takega so me napravili ljudje, ki pravijo, da so pravični, da ljubijo svojega bližnjega..." Otrl si je solzo iz oči in stekel po hribu navzdol poln hrepenenja, poln upov... Malo trenotkov pozneje je bil že v mestu. Po ulicah je bilo še mrtvo in okna v hišah so bila zaprta. Vse je še spalo. Le semintja se je zaslišalo zamolklo pasje lajanje in petelin se je 'tudi oglašal in naznanjal jutranjo, zgodnjo uro. Težko so odmevali begun Če vi Litri koraki in hitel je iz ulice v ulico. iKonečno se je ustavil pred majhno enonadstropno hišo. Pogledal je na okna in videl, da so še zaprta. V hiši je še vse spalo. Sel je na prag in čakal najmanjšega šuma, da mu naznani, ali so prebivalci hišice že vstali ali ne. Sedel je tako nekaj časa in ko je zaslišal nekak šum, je skočil hitro pokonei in pogledal na okna. Stanovniki so se najbrž zbudili in prižgali luč. Videl je natančno svetlobo skozi špranje oken. Približal se je počasi vratom in potrkal precej močno na nje. Prisluškoval je pozorno — nič se ni slišalo — nihče se ni odzval — vse je bilo tiho kakor v grobu. Še dihati si ni upal, da bi le ničesar ne preslišal, a — zaman. Nič — nic —t — Potrkal je zopet — čakal in čakal, a nič odgovora •— — •Strah se ga je polotil, tak. strah, kakoršnega čutimo v mrtvaški sobi, kjer je vse mirno — molčeče-- Kaj pa jef Ali ni nihče več živ v hiši? — Ali se je varal, ko je vi-del v s^ttobef ,.,.;.., -V^-:, , T'- maštm 'M, C. Po zapiskih detektiva Nat Pinker-tona. (Nadaljevanje iz priloge G. N.) DRUGO POGLAVJE. Smrtni sovražnik. Postalo je že temno, ko je Giuseppe Tosti po dolgem, trdnem spanju odprl v de tek t i vo vi oblačil niči oči. Najprvo se je moral še ogledati in prevdariti, predno se je zopet domislil dogodkov, ki so ga privedli sem. Potem je pa hitro poskočil. Ni čakal dolgo, ko so se vrata odprla in je v sobo vstopil popolnoma razcapan postopač, držeč svetilko v roki. Človek je v resnici izgledal naravnost odurno. Scefrane hlače so bile ovite z vrvicami, da so se še nekako skupaj držale, tudi podplati na čevljih so bili na isti način pritrjeni. Srajce pa mož menda sploh ni imel, ker skozi raztrgano s-ukno se je na več krajih bliščaIa gola koža. Obraz je obdajala umazana, rudeč-kasta brada in na glavi z skuštranimi lasmi je imel zmečkan klobuk, kterega je gotovo že nosilo nekaj njegovih prednikov. Giuseppe se je prestrašen zdrznil, ko je zagledal moža. Ali ga je tova- | poselni delavci, večkrat riš lopovskega gostilničarja vendar i dodelci. zasledoval, ne da bi za to vedel? — j Za nekaj centov se dftbi v takih Ali je bil to eden zločincev, ki hoče- j umazano ležišče, na kterem revež vsaj do jutra nekoliko na svo- da* Če posije gostilničar kakega sela, mu sledita! Na noben način ga qe smeta izpustiti izpred oči, ker vas mogoče privede na prostor, kjer je Violetta. Možui z menišiko kuto se ne sme nič zgoditi, naj pride sem! Ko pa stopi v spalno sobo in če slišiš 'žvižg, Bob, potem velja! Naredi gostilničarja neškodljivega. Saj je tako vedno v predsobi!" "AUrighi, mojster!" je odgovoril mladi detektiv. 4 4Zanesite se na to, da bodeva svojo dolžnost v polni meri izpolnila!" "Toraj grem1 naprej! — Pazita se. Če v prenočišču opazijo, da stojita vzunaj na straži, lahko ves naš načrt pade v vodo!" 1 Giuseppe je mojstru še povedal, da je vhod k prenočišču približno v sredi ulice, in na to je Pinkerton hitro odšel. Čez nekaj časa je res videl na levi strani ozek prehod, vodeč na temno dvorišče. v Sedaj je začel detektiv, ki je bil oblečen kakor kak razbojnik, žvižgati neko pocestno popevko, se opotekal skozi hodnik in dospel na dvorišče. Videl je vhod v klet; zraven je brlela majhna svetilka. Tudi nadpis je videl. Bilo je eno onih prenočišč, kterih se v New Yorku toliko najde. V njih se navadno sestajajo reveži in brez- pa tudi hu- alovensko katoliško sveteBarba M / Za 2^jediryene države Severne Amerik*- Sedež: Foreat City, Pa. / jokorporlrano dne 31. januarja 1902 ▼ driat i pefiacrfTSBtffr ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 6S5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 51, Mineral, Rana L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohfct Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 637, Forest City, Pa, IReza! Tu sem! Ali me ne vidiš ? Ha, ha, ha! Prišel sem, da te rešim — ha. ha! — prišel sem--" "Reza — čujiš, sam sem prišel — skozi okno — po vrvi — ha, ha, ha! Gospod direktor — ti, da si mrtva — uh! — ne, ne — pojdi no, Reza — greva tja — saj veš, kakor sva šla že večkrat — roko v roki — hi, hi, hi! Stresal je mrliča na postelji in nje-» govo motno oko se je divje zarilo v strašnem blesku — — Pogledal je po sobi in se zganil — — "Ali vidiš, Reza, tam na steni — nudeče — madež — krvav madež .> je rckel pinkerton. kterega nflUlUUTSL""AHIBriCflll LlllBl mfMiitPh &tnnniMl) doli in Še vedno —__________ ^„ O kamenitSh. stopnicah doli in Še vedno žvižgajoč je stopil v predsobo. Gostilničar se je dvignil izza mize, za ktero je sedel, in na kteri je bil krožnik z novci, koje so mu dali njegovi prenočevalei. Mož je bil strašno grd. Zraven toga pa hudo debel in se je mogel le počasi gibati. Vsako gibanje ga je hotelo zadušiti. Ta mož res ni mogel nikomur postati nevaren. Če je hotel izvršiti kako hudodelstvo, je moral imeti pomočnika. "Hjalo!" je zaklieal dozdevnemu potepuhu, ki je vstopil, "ne razsajaj tq|ko, boy. Notri spi še več tvojih tovarišev!" Pinkerton se je postavil pred njega in se gromko zasmejal: "Ha, ha! Ta je pa dobra! Goddam, na-me se nikdo ne ozira, kadar je strah lopova jako veselil in ga je hotel še bolj preplašiti. "Kakšne pripovesti?" je viknii Jonnv. "Jako fine! — Tako na primer o nokem možu, ki se časih rad na ta način zabava, da se v čudnih preoblekah okolu sprehaja!" "V čudnih oblekah?!" "Recimo na primer v mniški halji z na obraz potegnjeno kapuco!" (Dalje prihodnjič.) DOPISI. spim Toda govori, ali nisi Sam Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med i NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo 1YARN0STI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. I POSEBNA SKRB IN POD- VORBA ZA SLOVENCE. Calumet, Mich. Cenjeno uredništvo:— Dasiravno je naša naselbina ena 1 največjih v Ameriki, je vendarle ma- HAMBURG — odpluje 29. marca, lokdaj čitati kak dopis od nas v Va-I ^AxK^^l^ šem listu. Zatoraj g. urednik upam. HAMBURG — odpluje 10. maja. Warwas?! E, ravno tako izgledaš, da bodete danes malo bolje volje in , Za vožnje listke in vožnji red, po kakor moj dobri, stari Sam!" .bodete vrgli ta dopis, mesto v koš, v! vprašajte pri "Nisem Sam, ne!" je zarenčal go-' kak kotiček nam priljubljenega lista stilničar. "Imenujem se Jonny Tai lor! Povsodi me poznajo!" "Jonny Tailor! — Res je, Jonny Tailor! O, prav dobro te poznam, še bolj, kako si misliš, Jonny!" Gostilničar je nekaj časa nezaupljivo gledal postopaču v njegov zagoreli obraz, potem se je pa zaničlji-vo nasmehnil, šel zopet k mizi ter se vsedel. t "Toraj. kaj hočeš, boy! Ali želiš »tukaj spati? Potem urno! Plačaj pristojbino za to noč in idi v spalno sobo! Ne preostaja mi za tebe časa!" Pinkerton je šel sedaj še bližje mizi, se naslonil nanjo z obema rokama ter s^ nekoliko nagnil k Jonny Tailorju in ga ostro pogledal. "Da", je rekel. "Tudi spati hočem ! Se preje moram pa s teboj nekaj govoriti!" "Nimam časa!" ga je gostilničar, nejevoljno zavrnil. "Ne govori neumnosti! Ne vem, kaj naj bi imel sedaj delati, če nimaš za mene nekaj minut časa! — Sicer pa kalkuliram — mislim, — da postaneš kmalu drugačen." Sedaj je udaril gostilničar po mizi. "Kaj hudiča pa hočeš od menet!" '"Denar!" je Pinkerton mirno odgovoril. "Poglej me, Jonny Tailor! Prenočišče imaš, ki ti veliko nese in delaš si lepe dolarčke. Tudi jaz bi jih nekaj rabil. All right, daj mi jih nekaj — toda hitro! — Saj jib imaš dovolj!" Začuden je strmel gostilničar v postopača. Nato je pa hitro odprl miz-nico, ter potegnil iz nje revolver, kterega je imel vedno pripravljenega za neljube goste. A hitro kakor blisk je bilo orožje v mojstrovih rokah. "Ne delaj neunmostij, Jonny! Saj niti ne mislim na to, da bi ti kaj storil, samo nekaj dolarjev bi rad imel!" Gostilničarja se je polastil strah. To se mu je videlo na upadlem obrazu in nemirnih očeh. "Toraj rop — navaden rop!" je zajecljal. "Neumnost!" Še bolj se je sklonil detektiv k njemu in mu zašepetal skoraj neslišno: !"Ali bi ti bilo ljubše, če pustim denar in grem k policiji?!" Jonny Tailor se je prestrašen zdrz- policij pa; hoč« Glas Naroda. O tukajšnjih razmeral.i ne morem, žal, poročati* nič dobrega. Zavladali so malo .trdi časi; prišla je draginja in mesto, da bi se sedaj na spomlad začelo odpirati delo, so pa še celo zaprli en tukajšnji rudnik in delavce enostavno domov poslali. O kakem zvišanju plač tudi ni govora. Cena Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. način se predrzne napadati našo družbo, ko vendar vemo, da je družba bila, je, in ostane na strogo narodno-katoliški podlagi. Družba je svoje otroke vedno v katoliško-narodnem „ duhu vzgajala in to tudi sedaj dela, bakru noče mc kaj napredovati in feravno ni več ^ komando zagriže- kapitabsti se pritožujejo, da pod se- nih kIerikalcev> ampak narodno-na- danjimi cenami ne napravijo nobene- ^^ mQŽ In kak5na sebi£.no3t ga dobička. Toraj dobička ni. Odkod pa potem dividende, ktere vlečejo mesec za tmesecem delničarji. Seveda vsak izgovor je dober; kaj vraga jih brijra delavec, da le oni vlečejo mastne dobičke; delavec pa pogini od gladu. Potem nikakor ni čuda, če se delavci-trpini zavedajo svojih dolžnosti in se vzdihujejo čez svoje tlaeiitelje! Vsaka mera je enkrat .polna in tmdi mera potrpežljivosti <[n.or.onill> mora priti do vrha in se razliti čez one, ki mu kradejo kruh iz ust. Tako je povsod po tej ljubej Ameriki. Časih se obrne malo na bolje, potem je pa zopet slabše. Posebno se tukajšnji gostilničarji pritožujejo, da sploh ni ni kakoršnega "biznisa" več. Ali kaj hočemo; če mora delavec z majhno plačo plačevati meso in druga živila po teh cenah, kakoršne so sedaj, potem mu preklicano malo ostane za ječmeno-vec. Toda upajmo, da se bode obrnilo na bolje — tega upanja pa je se sedaj kaže pri teh "ljudskih vo-diteljiL". Ravno zato, ker so izgubili vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, hočejo ugonobiti družbo. Seveda se mi vsem njihovim napadom smejimo, ker dobro vemo, da na.ša družba obstoji na dobri podlagi, in predno se bode po napadih kakšnje cunje, a la "Slovenec", omajal njen steber, se bode na svetu ie marsikaj remenilo. Sedaj pa rojaki, pristopite v največjem številu v našo družbo. To bode najbolji odgovor nesramnim napadom; pokazati hočemo, da čim bolj nas napadajo, tem večja bode naša moč. Mi bodemo napredovali, sovražniki bodo pa z zavistjo gledali naše število in spoznali bodo, da nam z vsemi svojimi napadi ne morejo škoditi niti trohice. S pozdravom Josip Cešarek. Dostavek: Najboljši odgovor nesramnemu "Slovenčeremu" Članka malo — in takrat bodo tudi naši go- Je tlaI dne -8- februarja na Verdu stilničarji bolj zadovoljni. Pri Vrhniki blizu Ljubljane zamrli Sedaj bi pa še rad o nečem dru- veleposestnik in tovarnar Karol Kot-gem spregovoril par besedi. Kaj pa ki ,ie v svoji oporoki volil družbi takega? se vprašuje radovedni čita- sv- Cirila in Metoda 430,000 kron. to-telj. Le malo potrpljenja; ni ravno raj skoraj pol milijona. S tem da-nič kaj novega in ti dragi bralec in rom plemenitega pokojnika stoji dru-bralka, sta gotovo že o tem čitala. tako trdno, da ji razni napadi od Jaz mislim namreč tisto Bonaventu-' strani ljudij "Slovenčevega" kalibra rino plahto, ki izhaja nekje v Ljub- 1,e m°re mine> 6~7 za kter-s mi vemo, da je storila več ?evljev prem°-a" 0dPrte svetilke ia dobrega kot bodo vse družbe pod le v ™zPokhnah se rabi zaprte ali "Slovenčevo" komando storile, do- Safety lamps- ^ ^cma tamošnjih sta-kler bodo obstale. Vfeak. ki je bral i:ejslh Prcmo^rJe^ so Slovenci — "Slovenčev" napad na našo družbo, Strajka m* ~ P°n«dbe naj se pošlje-se je moral zgraiati nad a >e je pričelo one^a dne, ko je rcladiea vrjrla na senu tri slepe mladičke. Stara mačka, ki je tudi v senu imela svoj manjši zarod. kaT ni mogla videti mladice. Ta pa ne bodi lena, pograbi mladička in ga odnese na sosedov kozolec, ki je gotovo 2.~>0 korakov oddaljen, da se iz-otrn" vednemu pihanju stare mafčke. Kasneje je znosila še ostala mladička na novo domovanje. Ker ni prišla nič domov in je bilo treba preskrbeti hrane, si je upala predaleč na port je. lam pa jo nekega večera J ?aloti najemnik lova ter jo brez pomisleka pihne. Zjutraj je našla sosedova dekla marko mrtvo v razboru. Vsem s«* je smilila ker je bila izvrstna lo-viea. Še Ik)Ij pa so se je smilili mladiči katere je imela ne kje na kozolcu -krite. Tu pa se je zgodilo nekaj posebnega. Stara mačka je postala nemirna ter krenila na sosedov kozolec. kjer je- našla osirotele mladinč-ke. In umna žival je po svojem nagonu izprevld?la, da je treba pomoči gladnim mavicam. Brez obotavljanja je pograbila prvo ter jo zanesla v svojo pnealo; prvi sta sledili še ostali dve. In tako se je zgodilo, da je stara mačka dojila in izredila svoje osirotel? vnukinje. »Slični slučaji se par redkokedaj dogajajo. Požar. Iz Semiča se piše:' Dne 28. svečana je začelo soreti ob 11. uri ponoči v va-i Pod reber, pri g. Simo-niču. Goreti začelo v hlevu; požar, ki najbrže delo zlobne roke, je uničil vsa hišna poslopja, ter 4 glave goveje živine. Domači so si sami komaj rešili življenje. Na kraj nesreče je takoj prišla se mišk a požarna hramba, ki" je neumorno delala do 30. ure zjutraj ter tako preprečila veliko nesrečo, kajti veter je silno piha!, in so bile soselne hiše v nevarnosti. Simonič ima občutno škodo, ker ni bil nič zavarovan. Porotne obravnave pri okrožnem sodišča v Novem mestn. Med Francetom Prahom, 241etnim mizarjem iz Št. Rupert a na Dolenjskem in 22 let starim Janezom Simončieem ni vladalo posebno prijateljsko razmerje. Dne 25. decembra 1909 namreč na Miklavžev večer je bil France Prah oblečen v parkfdjna od nekega iepem in drugi so mu povedali, da sta bila gič. Pri neki priliki je obračunil Prah z Jurgičem, ko ga je dobil samega in ga je sunil z roko v zob? in parkrat klofut nil. Dne 26. decembra 1909 se je pripeljal France Prah v družbi fantov iz Št. Ruperta v Bistrico pri Mokronogu, kjer je Anton Zaje odprl novo gostilno. Čez nekoliko časa gre Franc Pr^li iz sobe za hišo, I opravljat potrebo, skoraj za njim pa i stopi iz hiše Janez Siaiončič, se približa Prahu in ga vpraša: "Zakaj si J pa ti Jurgiča tepci?" Prah odgovori: "Če ne boš tih, bom pa še tebe," se obrne in udari Janeza Simontiča z ostrim d?lom ročaja močne palice, da tou kljuka — bila je 20 cm dolg rog jelenov — prebije črepinjo in se zasadi v možgane. Tako izpove priča Anton Jerič, ki je stal 4 korake vstran in pravi, da ni videl nobenega noža v Simončičevi roki. Obtoženec Prah pa pravi, da je pristopili Simon-čič k njemu, mu prerezal suknjo na hrbtu in ko je drugič dvignil roko, da bi ga z nožem, ga je on udaril s palico, da bi se mu ubranil. Dve drugi priči, ki sta stali več korakov vstran in izmed' katerih je bil eden vinjen, izpovesta slično kakor Jerič, le s to razliko, da so ,bile besede Si-mtončiča v grobem tonu izgovorjene, j Simončič sam, ki je bil dne 28. decembra 1909 na smrtni postelji zaslišan pod prisego, je rekel da ni bilo pri usodnem udarcu nobenega pre-! pira med njima. Mesec pozneje, dne 25. januarja 1910 je Janez Simončič 1 umrl na otrpnenju možganov, ki je nastopilo vsled gnojenja. Porotniki potrdijo vprašanje o krivdi in vprašanje o prekoračenju med silobrana in ga spoznajo krivim pregreška zoper telesno varnost. Sodni dvor ga na tej podlagi obsodi na 8 meseceA' strogega zapora s postom vsaki mesec. Olajševalni razlogi so, da se kesa »dejanja in da irrra bolno mater, obteževalni pa, ker je bil že takrat radi pretepa, enkrat 24 ur, drugič 3 tedne zaprt. Oče ranjikega se s svojimi zahtevami zavrne na civilnopravno pot. PRIMORSKE NOVICE. Tatje po Vipavskem. — V zadnjem času so bili na več krajih vlomi in tatvine, ki so brez dvoma izvršene po enej in istej družbi. Pred nedavnim časom so vlomili tatje v prodajalnico konsumua N. D. O. v Šturjah, v postajne urade žel. v AjidovšČini; nedavno so vlomili po noči v postajne u-rade železnice na Cesti. Od tu jih je prepodil načelnik, ki je ob istem času vstal. Ravno ta dan so vlomili v župniače v Sv. Križu. — Baje so do-šli skozi klet v hišo. Tu so vse pre-vrgli, se napil i žganja, pikolita in so pokušali v kleti vina, otipali so železno blagajno, a se jim je zdela pretrda. Odnesli so ie iiekaj buteljk, 3 K v d«enarju in puščico za hostije, ka-koršno rabijo duhovni, ko neso zadnjo popotnico. — Ta je bila jako dragocena; stara je baje 300 let. Sv. Križka cerkev jo je dobila v dar od neke plemen itaške rodovine. Konec pijanca. 511etni 'brezposelni natakar Andrej Stanie iz Trsta, pristojen v Ajbo na Goriškem1 je bil zadnje večere zaporedoma tako pijan, da je obležal na ulici. V četrtek ponoči se ga je zopet tako navlekel, .. , na tlak ' umrl dejstvo, da se Zidje izredno; m umr . ^ množe in nobeden krščanski narod v ^aP. / er3em Ti I tej deželi ne more .ni od blizu meriti V Irstu je 4. marca popoldne napadel , . ... , . , . 1 „ ., se s to mnozit\ijo. Leta je bilo z revolverjem neki trgovski pomočnik i . . . __ „AA r~.., _ r K" - IT -1 on I v vseJ Osrs111 samo 7o,000 Zidov. Le- Lazar Ollobic iz Hrvaake^a, 241etno , io-n ^ r.- i • v i xtr - J— i • - J i - i ta 18'0» toraJ P° Je P° teda- Fndo Weidmger, ki je dospela se-le ' VABILO K VESELICI, ktero bode priredilo društvo sv. Barbare postaja št. 50 v Burdine, Pa., na velikonočni ponedeljek 28. marca ^ v Frank Petrovičevi dvorani. Priče-' tek ob 4. uri popoludne, konec ob 12. uri. Vstopnina za možke $1.25, da (19-23—3) _ me proste, pivo prosto. Za izvrstno godbo in za dobro po-; NAZNANILO, strežbo bode skrbel v to izvoljeni od- Podpisani naznanjam, da me je mo-bor. ja žena ANA TONČIČ, rojena ŠL"- ^Vljudno vabimo vsa sosedna dru- ŠTARIČ, po domače pri Šupniku. štva v okolici, da se udeležijo te na- Jerneja vas pri Črnomlju, že pred i še veselice. Čisti dobiček je name- 8. meseci zapustila, ter živi sedaj v , njen postajni blagajni. Rankin, Pa., na Kenmar St. št. 101. Fran Petrovič, I. tajnik. Jaz sem star 32 let. ona pa 26, in (19-22—3) i pa pravi, da sem za njo prestar. Hi- ; —————————navsko in sladko se liže okolu mla- Kje je JOSIP GERLt Star je kaeih llih in neizkušenih bovsov. 28 let. Bil je v Clevelaudu, Ohio, Jaz P« vsacega svarim pred njo. in pozna se lahko na tem, ker ima ker oua ne ^^ samo lagala, marveč nad desnim očesom veliko bulo. Za inJa tu
  • imlata skupno izvršit i '' Jugoslovanska akademija'' v Zagrebu in " Kraljevska akademija" v Belgradir. Zagrebška akademija se je v tej stvari že obrnila v Belgrad. RAZNOTEROSTI. Ali je to znamenje napredka? — Avstro-ogrska vojska šteje v miru 380.866 mož in 28.742 častnikov; torej pride na vsakih 14 mož en častnik. Na enega učitelja pride v naših deželah povprečno 60 otrok, v mnogih krajih pa tudi po 100. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "G&.AS NARODA"! Henninie, Pa., v Litijo; Mihael Fe-j deršek iz Milwaukee, Wis., v Ptuj-! sko goro; Vincenc Puhelj iz Whit-j nev, Pa., v Krško; Ivan Virant iz 1.;'. Salle. 111., v Novo mesto; Fran Le-var iz Richiwood, W. Va., v Dolenjo vas; Andrej Znidaršič iz Johnstown, Pa., v Bločice; Fran Čadež iz Brockton. Pa., v Poljane; Josip Pleše iz Roslyn, Wash., v Delnice; Anton Ja-vornik iz Cooper Hill, Tenn., v Bistrico; Josip Župevec z družino iz Willoek. Pa., v Novo mesto; Anton Mirt iz Willoek, Pa., v Krško; Anton Fatur iz Willoek, Pa., v Kilovče; Josip Fitz z družino iz Pipper, Ala., v Kočevje; Matija Slane iz Pipper. Ala., v Čermošnice; Leo Henigman z družino iz Elkland, Pa, v Toplice; Matija Simčič iz Monongah, W. Va., v Sepljane; Ivan Kosanc iz St. Louis Mo., v D. M. Polje; Ivan Oblak iz Rock Springs, AVvo., v Poljane; Josip Gasperič iz Cleveland, Ohio, v Novo mesto; Fran Rupnik z družino iz Clinton, Ind., v Zagor; Alojzij Pire iz Hendricks, W. Va., v Videm; Matija Zupan iz Pittsburg, Pa., v Videm; Jurij Porok iz Durbin, W. Va., v Gorenje Jezero; Ivan Kravost iz Bessemer, Pa., v Postojno; Peter Ba-lenjeviČ iz Bingham Canyon. Utah, v Žitnik; Fran Pintar iz Anderson, Ind., v Litijo; Josip Koss iz Colorado City, Colo., v Dane; Jakob Kast elie iz McKinley, Minn., v Škofljico; Alojzij Žitnik iz McKinley, Minn, v Litijo; Matija Papič iz Peoria, 111., v Metliko; Anton Petrač in Josip Kirn iz Livingstone, Mont., v Reko. iVsi ti potniki so kupili-parobrodne listke pri tvrdki Frank Sakser Co.. 82 Cortlandt St, New York. KRETANJE PARNIKOV. LA TOURAINE odpluje 24. marca v Havre. CEDRIC odpluje 26. marca v Liverpool. OCEANIC odpluje 26. marca v Southampton. LAPLAND r odpluje 26. marca v Antwerpen. AMERIKA odpluje 26. m^rca v Hamburg. POTSDAM odpluje 29. marca v Rotterdam. ARGENTINA odpluje 30. marca v Trst. GEORGE WASHINGTON odpluje 31. marca v Bremen. LA SAVOIE odpluje 31. marca v Havre. PHILADELPHIA odpluje 2. aprila v Southampton. KROONLAND odpluje 2. aprila v Antwerpen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 5. aprila v Rotterdam. KAISER WILHELM n. odpluje 5. aprila v Bremen. MARTHA WASHINGTON odpluje 6. aprila v Trst LA LORRAINE odpluje 7. aprila v Havre. FINLAND odpluje 9. aprila v Antwerpen. NEW YORK odpluje 9. aprila v Southampton. GRAF WALDERSEE odpluje 9. aprila v Hamburg. NOORDAM odpluje 12. aprila v Rotterdam. LA PROVENCE, odpluje 14. aprila v Ifavre. RHEIN odpluje 14. aprila v Bremen. 10.548 to je bila Številka bolnika, kalni je bil zadiri v letu 1909 Še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravr.ateljaSlovenskega Zdravišča v Nerv Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh bolezni j mr Najbolša Garancija "^Bg za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter žrli v kratkem svo;e izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAK! IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti : — zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor : . reumatizmu, kaši ju, naduh i, prehlajenju, 'sušici. na pljučah, 'na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku. na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesitfc na lišaju, na srbečiai, na prhutah, na mazulih, t L>fi. J. E. THOiHPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifiiisu, i/curenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju; nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, r.a vnetju na tern ice, r^plGtlovitcsti,— tedaj se z zaupanjem obrnite za poiv.oč r.a s!«tvnejra in po vsem svetu radi nje ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. ^ad tegi naj ni kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v tiri« svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj pfiljiibljeno ter se dobi z vset £x jsih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pr: Cco, Trsvaiktr-ja 6102 St. Cltto ? S kteiri Vam drage volje vse pojEsai. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAtO CLEVELAND, O. Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 »pljet, Celovec sprejema vloge na kn}iiloe in na to- M I Ot kpSi račun ter je obreetu)« po člatlh^l- jO In prodaja vse vrste vrednostnih iiapiijev po dnevnem kurzo. SAKSER ca^a - i^.^-r'-■ T S?- S« tifr : • V- -,v ' : ' - •' ' ■ 'tcajr "---Ali "• t. ' "*_■■ - vi ?j v ■ / ,..,-«•■» ti Vataaavljeaa doe 16. avfotta 190S. Inkorporlrana M. aprila 1909 v držav! Ponna. • sedežem v Conemaugh, Pa. C GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328. Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDV VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JAOOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa, FRANK PBRKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. J0SIT DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAS GLAVIČ, porotnik, P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa. "" V _L1 ' ~ ■i . • . . Vi V Ustanovljen 1897. minim PROSTOVOLJNA ZAHVALA.^ j m\ ROJAKIH! POSLUŠAJTE KAJ VAM SLAVNI PROFESOR THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTA SVETUJE. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljndno proieni pošiljati Benar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa aa glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društvuni tajniki pri meseenih poročilih, ali aploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega "Collins N". Y. Medical Instituta' 'in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga "Človek, I njegovo življenje in| zdravje". Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in< prazn. od 10 do 1. V torek In petek od 7-8 zvečer. PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV. Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete biti sreEm in zadovoljni, svoje vsakdanje delo opravljati in svojce preživeti. Naveije bogastvo in sreča človeka je ZDRAVJE. Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje oboli. Radi tega se pa tudi ravno v tem. časa, raznovrstni zdravniški mazači po Časopisih hvalijo in bolnikom ničvredna zdravila po nizki ceni ponujajo, katera vam pa več Škodujejo kod koristijo. Menjava temperature je največji sovražnik zdravja. Iz najmanj&ega prehlajenja nastanejo čestokrat jako težke bolezni in nevarne posledioe. Ravno tako si pa tudi lahko težke in nevarne posledice nakoplje te ako se takim zdravniškim mazačem poverite, kateri vaše bolezni nemorejo spoznati, še manje pa ozdraviti. Radi tega pazite koran da zaupate svoje zdravje. Ne iščite pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboleli, ne iščite nikjer proprej pomoči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Collins New York Medical Instituta za svet vprašali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navodila povsem ZASTONJ- r Zdravniki, vsem Slovencem in po celem svetu dobro, poznatega zdravniškega zavoda The Collins Now York Medical Institute so v toku zadn jih 13 let svojega obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drngi zdravniki niso zamogli nič pomagati, radi toga se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zahvalnih pisem, od po metodi The Collins New York Medical Instituta in pod vodstvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovenoev, kateri se še dandanes z naj-prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje. Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopajte Be težkih posledic, temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na Cbt Collins Hew York medical Institute 140 WEST 341h STREET — — NEW YORK CITY. ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano. > M Gospa Kislan katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok. Bj>i«al Karl May; za G. N. priredil B. P. U _ ŠESTA IN ZADNJA KNJIGA. « (Nadaljevanje.) Najpreje nič drugega ne, kakor posedati Abmed Acadu, da smo o na-»eraranena napadu podueeni. Napad potem najbrže to nov izostane » A ga bode jutri pddvzel!'* 'M** ie rerpam **> da mi Jo takrat P™de kaka dobra misel " t „ n,aj Kurd izve' da nam i* bil nameravan napad izdan?" Po ogleduhju. kterega hoče poslati, A izve, če spimo in če kurimo." Temu hočete povedati?" "Da." „ - ;. j-a f* "Na kak nat-in pa, master, sidi in efendif' '' Vjaaiem ga." * :<-K: 4'Ah, oh, vjeti!" .....- -r Kljub temi vidim, da se Iordova usta vsled veselja spremenijo v odprt trapccoid m da se 2ač-ne njega,- nos gibati. Prime me ea rok0 in nada- "Slušajte me, vi veliki, izborni in slavni Kara ben Nemzi ali hočete te victje meni prepustitif Med vso to dolgo, dolgo ježo nisem- imel ni-fr<*r oprava«, prav nič ne, in vendar bi se rad enkrat bojeval s kakim ervom m rc bi bil deževen. Sedaj je najlepša priložnost, da bi svojih osemj pndov, kj so mi ostali, položil okolu kakega bebejskega vratu. Dovolite »J to. >ir! Plačam vam rad sto ali pa tudi več funtov!" "Je lahko tudi brez plačila, milord. Dovoliti vam hočem, samo pod pogojen . da sem jaz poleg in da se ravnate po mojih predpisih'" "Well -dobro, yes! Bebe Kurd, prsti, vrat, predpisi, izborno, nedosegljivo. Sedaj se menda vendar'zopet enkrat začne pravo, solidno živ-Ijenje! ' To tako glasno zakliče, da ga moram prositi, naj ostane miren Čez ■-'ka-' ' a** ffiesee- in tega grem, ne da bi 5evetfa Hadedinom o .fin kaj oir^nil, z Angležem proti skalnati ožini, kjer se hočeva skriti. Ker jo na gorenji strani obseva ogenj Hadedincv, jo obkroživa ter se videva na drugi, neosvitljeni strani za grm drug zraven drugega na tla. Ker j« tukaj tcimno, naju ogleduh ne more zapaziti. "Samo. Če bode prišel?" vpraša lord, ki komaj čaka, da bi dobil Be-bejca v roko. Gotovo. odgovorim. "Amad Acad, šejk, je tako rekel. A sedaj bodat« tiho, da ga ne bodeva samo videla, ampak tudi njegov .prihod slikala." Tako leživa gotovo kake četrt ure. Od s|x>daj slišiva ono monotono šumenja gozda, ki pripoveduje vsetnoc Neskončnega, Večnega. Tu sUšim nek ŽTim spodaj. "Poslušajte!" zašepečem lordu. "Ni-č ne elišim," odgovori. " Taz pa natančno. Koraki so. Bližajo se nam." "Well! Dolga ušesa morate imeti, sirl Mislim, da sežejo do tja, kjer so zavrženei. Unikrnn ste in spaldate v kak panoptikutm1!" "Hvala, milord! Sedaj pa pazimo, ker ne bode dolgo trajalo da pridejo ogleduhi." ' Kakih pet minut preteče in slišim, da se je sprožil kamen. "Že prihaja." pravim lordu. "Zgrabite ga za vrat, toda tako trdno da ne bode mogel zakričati!". "Inpotemt" • "Drugo je moja stvar." Tihe korake sliši™ in nekaj trenutkov kasneje ga tudi vidiva. Mesec ara sr*tlo obseva, medtem ko sva midva v temni sonci. Gotovo je bil najboljši kurrf-dti ogleduh, a vendar jako slab; jaz bi na njegoi-em mestu poiskal neobsevane prostore za grmovje in bi se plazil, medtem ko on zra rniii, ° Njegovi koraki so počasni; popolnoma v naši bližini postoji, da bi pokušat. Ker ne vidi in ne sliši nio sumljivega, gre naprej, proti ožini; mera priti mimo na?. S-daj dregnem lorda, ki takoj vstane; ko vidi Kurd uaenkrat visoko postavo pred seboj, skoči prestrašen, nazaj; predno pa •nore zakričati, ga prime Anglež za vrat. "linam ga!" meni Lindsay. "Kaj sedajf" "Položite ga sem1." '-tebejcu izpodbijem noge in lord ga položi po tleh; Kurd se nič ne brani. Prjmem za nož. mu ga nastavim na prsi, prosim Lin^saya, naj mu razgali vrat in račem j?rožeče: "(> izgovoriš kako glasno besedo, te takoj zabodem; nasprotno se ti pa oie ne zgodi, če ubogaš!" Nekaj ča>a grgra, in potem globoko vzdihne; govoriti, ali pa celo kričati, se ne upa. j||;v ■ . "Vidiš, da pri poizvedovanju ne imaš sreče," nadaljujem. "Enkrat tse ti je posrečilo, ko »i bil s svojim tovarišem prvikrat tukaj; sedaj pa je Ujbi. če se ne zadržiš tako, kakor ti zapovem. Odgovarjaj na anoja toda tako tiho, da bodemo samo mi pisali! Ahmed Acad tabori dolini?r» ; ,^M®J^ll| ne odgovori; najbrže premišlja, kako bi se v tem položaju naj-aadrial. Vprašanje ponovim in ga z nože «A.OO ! 60.4« Val spodaj naveden: novi parobrc-di na dva vfjaka im«j o braa-šiSni brsojav: AIjIOE, LAURA, XABTHA WASHmQTO* ABGXBTDTA. OCEANIA.