Poštnina plačana v gotovini Stcv. 192 V Ljubljani, petek 23. avgusta 1940 Leto V Madžarski predlogi o novi meji z Romunijo V Bukarešti odločno zavračajo nove madžarske predloge, ker bi tako Romunija morala odstopiti eno tretjino svojega ozemlja v Ankara, 23. avgusta, m. Radio Ankara poroča: Tako v Budimpešti kakor tudi v Bukarešti še ni bilo objavljeno besedilo madžarske-Ra predloga Romuniji. Toda iz zanesljivih virov je zvedelo, da je Madžarska romunski vladi izročila predlog, po katerem bo nova meja med Romunijo in Madžarsko šla od reke Maroš do železniške postaje Dreikirchen, za tem južno °d Arada preko Kronstadta po Karpatih proti ?e'eru po stari predvojni meji med Madžarsko 111 Romunijo. Pred vsem bi Romunija po tem Predlogu morala odstopiti Madžarski 102.000 km svojega sedanjega ozemlja. Med drugim bi od-mesta Arad, Kronstadt, Bistrico, Julio, Veliki Varadin, Cluj in Oldenburg. \ svojem predlogu madžarska vlada po-Jiaarja, da ne naSprotuje preselitvi manjšega .VJla romunskega prebivalstva, v nobenem primeru pn ne bi mogla pristati na to, da bi se 'se romunsko prebivalstvo preselilo iz teh kra-Jev- V svojem protipredlogu ni dala nobenih konkretnih ponudb, temveč je samo poudarila, da se mora v prvi vrsti doseči sporazum o izmenjavi prebivalstva. Romunski politični krogi ne mislijo, da bi moglo priti do sporazuma o vprašanju nove razmejitve obeh držav. Bukarešta, 23. avgusta, m. Transcontinenial Press. Na podlagi zakona o Židih so vojaške oblasti že začele odpuščati iz vojske romunske Žide. Budimpešta. 23. avg. m. Transcontinental: Posvetovanja madžarske vlade o sestavi odgovora na predlog romunske delegacije so se nadaljevala tudi včeraj. V zvezi s teni je kraljevski namestnik H ii r t h y sprejel predsednika vlade grofa Telekjja in zunanjega ministra grofa Csakyja, ki sta mu poročala o poteku pogajanj v Turn-Seve-rinu. Včeraj so o teh vprašanjih razpravljali tudi v visokih vojaških krogih. Snoči je bilo uradno sporočeno, da bo voditelj madžarskega zastopstva Hory danes odpotoval z brzovlakom v Turn-Severin. kjer bo v soboto spet plenarna seja romunske in madžarske delegacije. Budimpešta, 23. avgusta, o. Stefani: Zastopnik zunanjega ministra je dal izjavo tujini časnikarjem o pogajanjih v Turn-Severinu. Dejal je med drugim, loproic«i rv i,alir3k; 'i6' deče: Močan udarec v ' ?bjaV',‘-f' mu cesarstvu hrbtenic en j0 zlolnl1 anKle-ske* leta 1935 ni mogla nreno V°Sp0duioža AnSliia' ki na indijskem potu, ie ffnvLll,ahianslie Prisotnosti zaradi samo enkratnega >..La’ ,da ^ Se ®as’ ,i0 Danes pa je sama prisiljena nrf,pec.® 7,e.S, sv.el' italijansko zmago. Izredno važni ^ Anglijo vsekakor huje od naše akdie v' Ali dočim je tedaj Anglija zaradi stvari ,?)eslnlJ.1' niso tikale, grmela proti Italiji, bi ona’ danes »i.6 radi izgube ene svoje kolonije hotela svetu novo dati, kako je to nevažno. Isti Churchill 8i ‘ .' poraz pripisati »višjim silam«. Italijansko cesarstvo, povezano z domovino, lahko samo z radio valovi in na nepremagljivih krilih fašizma zlomi silo angleškeca cesarstva. Na misel nam prihaja famozna Churchillova fraza iz leta 1935: »Mi z ‘SKrenun obžalovanjem mislimo na usodo italijan-mladine, k, je brezvestno vržena v Abesinijo nit »°m°vine zapuščena, kjer bo žalostno pogi-iilif C °bžalovana italijanska mladina je osvo-'esnrstvo in danes razširja njegove meje in vanje angleške obale Je trajalo vso noč in iz številnih obrežnih mest poročajo, da je bilo porušenih mnogo hiš. London, 23. avg. o. Takoj, ko se je začelo obstreljevanje angleške obal«, so se dvignila angleška letala in odletela proti francoski obali, da bi odkrila sovražna topniška gnezda in ustavila delovanje sovražnih topov. London, 23. avg o. Snoči je govoril po radiu francoski general de Gaulle in izjavil, da je vlada v Vichy-ju ukazala francoskim letalcem v Alžeriji, v Maroku in v Tunisu, da se morajo takoj vrniti na letališče v Istresu v južni Franciji. Tako je iz Afrike priletelo v Francijo 800 letal, ki so bila takoj izročena sovražniku na razpolago. Kodanj, 23. avgusta, m. Europa Press. Kakor poročajo časopisi iz Združenih ameriških držav, v6i američfei vojaški strokovnjaki, ki objavljajo članke o letalskih spopadih nad Anglijo, trdijo, da bodoči razvoj sovražnosti ne obeta za Anglijo nič dobrega. »Newyork Herald Tribune« piše, da je letalska premoč Nemčije očividna in da je verjetno najpravil-neje izražena v razmerju 5:3 v korist rajha. Listi prihajajo do zaključka, da bo Nemčija, ne da bi pri svojih vojaških akcijah kaj popustila, mogla s še večjim tempom nadaljevati boj proti Angliji. Premoč Nemčije se vidi tudi iz tega — nadaljuje omenjeni list — da se letalski boji v glavnem odigravajo nad britanskim coemljem. Egipt bo moral v vojno proti Italiji jila njegovo moč’ Obrambni posveti med Kanado In USA Newyork, 23. avg. A A. Tass: »United Press« poroča, oka 1.10 m. Nad normalo je 60 cm. Normalno stanje Save pri tamošnjem vodomeru je 50 cm. Tudi Sava naglo upada. Vali pa s seboj razno dračje, otavo in drva. V gornjem teku je Sava že zelo upadla, toda v srednjem teku od Zidanega mosta naprej pa Sava zelo narašča, ker se vale tja proii Zagrebu silne množine vode iz vseh krajev Slovenije. Hidrotehnični oddelek je davi prejel več poročil o stanju voda, glede Save navajamo: Čatež: 22. avgusta ob 5 pop.; Sava 244 cm. Krško: 23. avg. ob 8 zjutraj; 131 cm. Radeče: 22. avgusta ob 4 popoldne: 300cm; ob 5 popoldne pa že 330 cm. t Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 23. avg. < Ljudje, meščani, okoličani in vsi deželani so včeraj s strahom in grozo opazovali silno neurje, ki je besnelo skoraj po celi Sloveniji, posebno po Gorenjskem, okoli Kamnika, po Notranjskem in po širni Ljubljanski ravnini. Vsem je pred očmi že lbedela povodenjska katastrofa, ko se ne bi včeraj popoldne zaprle nebesne zatvornice, ko bi še naprej tja v pozno noč in še danes tako strašno lilo, ko so padali iz oblakov kar celi snopi dežja. Danes so se ljudje povsod oddahnili, le po nekaterih krajih so se vode razlile po travnikih in njivah. Danes se v Ljubljani drugače razvija življenje mirno in v vsakdanje vrvečem tempu. Promet je živahen. Živilski trg je veselejši ko včeraj ob nalivih. Branjevke živahno diskutirajo o vseh mogočih vprašanjih. Tarejo jih tudi hude skrbi. Ne izgube pa njim lastnega humorja. Drugače ne zna-muje dnevna kronika nikakih napetih dogodkov in razburljivih dram in tragedij. Nadebudni ubežniki Tam na Selu pri Ljubljani je urejeno po modernih vzgojnih načelih deško vzgajališče za malo-letnike, ki so prišli že v zgodnji mladosti v prepir s kazenskim paragrafom. V nedeljo so 4 gojenci tega vzgajališča porabili priliko in jo popihali v zlato svobodo. Koliko časa? Ne za dolgo! Sedaj jih išče policija in tudi orožniki so obveščeni o njihovem pobegu. Pobegnili so: Drago Kostanjšek, rojen 25. maja 1925 v Za-vidovičah, srednje in močne postave, oblečen v rjavo obleko z dolgimi hlačami! Drugi Maks Brišnik je rojen 25. aprila 1925 v Celovcu, srednje postave, oblečen v plavo obleko z dolgimi hlačami. Tretji France Borovinšek, rojen 1. avgusta 1922 v Pečicah pri Šmarju, srednje postave, obleka zelenkasta, hlače-pumparice in četrti Stanko Rebernik, 2. novembra 1924. na št. Urški gori, majhne postave, oblečen v svetlorjavo obleko. Baje se potikajo po okolici in gozdovih, kjer se preživljajo z robidami in beračijo okrog. Pozor pred drznim žeparjem Orožniki in policijski organi se intenzivno zanimajo za prav drznega žeparja in pustolovca Ra-sima Šeriča, rojenega 1015. v Bos. Dubici. Žepar je mlad, eleganten in visok. Zasledovan je zaradi raznih žepnih tatvin in posebno zaradi velikega vloma v Rog. Slatini, ko je odnesel velikanski plen raznih draguljev in zlatnine v vrednosti 122.000 dinarjev. Nastopa ta pustolovec pod tujimi imeni in zelo rad obiskuje razne slavnostne prireditve, sejme in romarska pota. •- > i - *•< -U s •tv-- « L.. ' . - . *_________<1 J ■" Velika tatvina usnja Orožniška postaja na Ježici je sporočila policijski upravi, da je bilo pred dnevi ponoči vlomljeno v delavnico čevljarskega mojstra Jerneja Kurenta v Črnučah. Vlomilci so mu odnesli večjo množino raznega usnja v vrednosti 2685 din. Ople- nili so mu skoraj vso delavnico in mu niso do mala pustili niti eno fliko. Take brezsrčne vlomilske tipe naj sodišče najstrožje kaznuje, kajti ti tipi ne pomislijo, da napravijo poštenemu obrtniku velikansko škodo ter ga spravijo v finančne in gmotne stiske. Razne aretacije Od včeraj do danes je policija izvedla več aretacij. Prijela je najrazličnejše tipe, ki so osumljeni raznih manjših tatvin in drugih zločinov. Danes v petek policija izvaja strožjo kontrolo nad berači. Pred dnevi je policija prijela prav starega berača, doma nekje na Dolenjskem od Grosupljega naprej. Možakar ima to strast, da obiskuje vsak petek svoje ljubljanske klijente in naberači prav čedne dinarje. Pravijo, da ta berač hrani prav čedno vsoto gotovine, ki maša po več desettisoč. K vlomu v pisarno luščilnice riža, katere lastnik je g. Boris Sancin, omenjamo še, da je vlomilec kaj lahko prišel v vse pisarniške prostore, ker niso bili zaklenjeni. Vlomilec je bil v toliko pretkan, da je sezul čevlje in hodil po pisarnah bosonog. Potrebno bo mogoče, da uvedemo še posebno stroko za dognanje oblike r«»n ih nog, tako-zvano »pedoskopijo.« Nadloga komarjev ob Ljubljanici Prebivalci Dolenjske ceste in oni ob bregovih Ljubljanice vedno bolj tožijo kako nadležni so letos komarji. Pojavili so se v veliki množini zaradi deževnega poletja in s svojim brenčanjem ter s pikom ljudem kradejo spanec. Vsakdo ve, kako neprijeten je pik komarjev in obadov, ki se prav posebno radi razmnožujejo v močvirjih ali poplavljenih krajih. Zato 6mo sestavili nekaj praktično uporabljivih nasvetov, kako se te nadloge ubranimo. Proti komarjem priporočajo razna sredstva, med drugim n. pr. polivanje močvirja s petrolejem, ki uniči zalego. Prav dolgo nas obrani komarjev umivanje s prečiščenim kisom, ki razredčen zdravi koži ne more škodovati. Priporočajo tudi tinkturo Pyrethrura roseum t. j. divje rastoča rastlina iz perzijskih in kavkaških gora, katere cvetje uporabljajo za izdelovanje perzijskega praška proti mrčesu. Tinktura deluje že v desetkratkem raz-redčenju. Na enak način se lahko uporablja alkoholični izvleček iz dalmatinskega praška (zaherlin). Za obrambo proti komarjem in mušicam v stanovanju je treba preko dneva skrbeti za močan prepih. Ko potem v mraku zapremo okna, pride še marsikak komar iz skrivališča in se vsede na okno, kjer ga lahko ubjiemo. V temi okna zopet odpremo Kri sesajo le samice, ki spustijo v ranico kapljico strupa, da se ne strdi kri pri sesanju. Posledica je silno srbenje; praskanje pomaga le tre-notno in je nevarno radi možnosti okuženja rane. Težave si pa olajšamo, če s prstom nataremo v ranico nekaj vlažne kuhinjske 6oli. Enako deluje košček vlažnega (oslinjenega) sladkorja. Za uničenje strupa uporabljamo predvsem alkalne (lužnate) snovi, najbolj znana je uporaba salmijaka, ki res pomaga, če ga kmalu po piku uporabljamo. Dober je tudi košček mila, zlasti kreolin ali lizol-milo, ki uniči strup in uteši bolečino. ZGREŠENI STREL jjjEj 34 »Taka mi je sam oče pripovedoval. Saj sem vam že rekel, da mi je nekoč sam zaupal vso to tajno. Oženil se je s to deklico samo zalo, ker «o ga njngovi starši silili, čeprav je ni mogel žive videti. Bila je pobožna, razvajena deklica, naš oče pa je imel rajši svobodna in živahna bitja. Pripovedoval mi je. da se je doma sprl s svojimi zaradi tega, ker s svojo ženo ni ravnal tako kakor s pravo ženo ... Nje-ov oče mu je rekel, naj dela in živi ta- o, kakor se spodobi, ali pa naj gre od hiše. Nato je moj oče takoj odšel od doma.« Za tajnika je bilo vse to očitno velika novost. Izbuljil je oči in zijal .v Jima, kakor da bi ga videl prvikrat v življenju. »In potem... to torej pomeni, da vi sploh nimate pravice na dedščino?« je rekel po kratkem odmoru. Jimov obraz se je zresnil. »Vi, mladenič, nikar ne zbijajte šal, ali ste me razumeli?« »Nikar se ne jezite JVn,« ga je miril detektiv. »Gospod Bandillo gleda stvar čisto s pravnega stališča. Povejte, gospod Bandillo, ali je pokojni Hubert Ruvan kdaj prej govoril o mladosti svojega strica?« »Ne, njegov oče mu skoro nikdar ni govoril o 6vojem sorodstvu in družini. Zato je mislil, da Se je moral v rodbini dogoditi kak škandal.« »Kaj pomeni škandal?« je zamrmral Jim. »Moj stari je bil fin človek, pa čeprav ni nikdar nosil poškrobane srajce.« Bil je nekoliko zmeden zaradi tega pripovedovanja o družinskih stvareh, ki jih je do sedaj Varoval zase kot največjo skrivnost. Šele čez čas je nadaljeval; »Nisem dosti dosegel v življenju in to mi moja sestra, ta čarovnica, zmerom očita in piha pod nos. Naš stari se ni dosti brigal za nas otrck, to je res. Najrajši je imel, da smo ga pri miru pustili. Toda rad nas je imel in kadar koli je ItBtl kaj časa, je bil vedno zelo prijazen z nami.« »Mi vas popolnoma razumemo,* je prekinil Slad to neprijetno razlaganje. »Vsi dobro čutimo, kako vam je pri srcu. Toda za vsem tem se skriva nska velika rkrivnost. Vaš sorodnik in njegov odvetnik sta ubita, mi pa ns vemo zakaj. Toda sedaj vemo, da se je v hiši pojavil nekdo, kisijedalime Percy RRuvan. Prav tako vemo, da ga je poznal tudi odvetnik Staridge upoštevajoč pri tem, da se je njegovo ime zares nahajalo na seznamu, ki ga je odvetnik sestavil in izročil.« Nadzornik je strogo pogledal tajnika. Ta je zardel ter ostro in jezno odgovoril; »Hočete morebiti s tem trditi . . .« »Ne trdim ničesar,« ga je hladno prekinil Slad. »Toda vi trdite, da ste našli ime Percy Ruvana v seznamu, ki ga vam je dal odvetnik Staridge. Toda tega seznama ni in vi nimate nobenega dokaza za to. Edino to je dokazano, da ste bili vi tisti, ki je pisal te pozivnice. To ste tudi sami potrdili.« Bandillo se je ugriznil v ustnice. »Morebiti se bo seznam našel v odvetnikovi pisarni,« je hladno pripomnil. »Morebiti, bomo videli!« Slad je prekinil pogovor s tajnikom in se obrnil k Peelu, ki je stal ob strani: »Pojdite z menoj, Peel. Rad bi naredil nek poskus z vami.« Pri vratih pa sc je nečesa spomnil m ponovno vprašal Jima: »Se eno vprašanje, J:m: ali morda veste, da bi imel vaš oče s kakšno drugo žensko — torej niti z vašo materjo nr in da utegne biti med točkami dnevnega reda K^ne tudi Predlog> da se volitve v hrvatski sabor takoj razpišejo. Hrvatje so namreč mnenje, da je za izvedbo vseh reform v hrvaški banovini neizogibno potreben sabor. Poleg tega pripravljajo v Zagrebu reformo, po kateri bi se razdelila hrvaška banovina na več županij, ki bi prevzele del oblasti banske oblasti. Poleg hrvaškega sabora kanijo ustanoviti tudi posebno telo, v katero bi prišli zastopniki občin, okrajev in županij in bi predstavljala ta institucija neke vrste drugi predstavniški dom poleg hrvaškega sabora, kamor bi prišli neposredno iz\oljeni narodni zastopniki. — Proslava sporazuma v Zagrebu bo trajala več dni. Obletnico svojega delovanja v belgrajski Delavski zbornici je praznovala Jugoslovanska delavska organizacija ali na kratko Jugoras. Pri svečani seji je bil navzočen tudi gradbeni minister dr. Krek, oba belgrajska podžupana, upravnik mesta, zastopniki raznih visokih uradov in raznih ?rganizacij. Na pozdrav j>odpredsednika Jugorasa tajnika belgrajske Delavske zbornice Mitiča je 9dgovoril miinster dr. Miha Krek, ki je rekel, da Je nova uprava v belgrajski Delavski zbornici v enem samem letu opravila veliko delo, kakor nobena uprava poprej. Na njeno pobudo je bilo iz-amh veliko število socialnih uredb, ki so izbolj-položaj delavstva. Po govoru ministra Kreka 36 bll» skupna večerja. ^andzoruje in vodi tudi glede dohodkov banovine ^ Z* niso bili pravično odmerjeni kir i !n,?enJa: zagotovila tiste dohodke, ki jih ip. iu Je a čunani višini izterjati, medtem ko^m«° k Pro™ le take dohodke, ki so dostikrat probleS"? Zaradi tega. pravi list, bo treba nekatere stvnri Popraviti. Kakor je bd pravilni politični instinkt Privedel do sporazuma, tako bo zdravi politični razum omogočil tudi popravila, da se bo sodelo Vn«ie Srbov, Hrvatov in Slovencev postavilo na ^ave temelje. Občinn mestn Subotice se sedaj nima svojca letnecn proračuna in si mora pomagati z dvanajstin-,^; Ker pa je občinska uprava imela Pavice do dvanajstin le do 1. septembra se sedaj Pogaja n finančnim ministrstvom, da bi dobila dovoljenje za nove dvanajstine, ker bi v nasprotnem Pnmeru ne mogla izvrševati svojih obveznosti in . 1 *U(li svojih nameščencev ne mogla plačati. Kaj Je vzrok temu, da občina nima svojega proračuna. Pa ni znano. Jngo.slovnnsko-nemška konferenca za ureditev predvojnih dolgov lejm napreduje. Komisiji končujeta delo, ki je bilo že dvakrat na dnevnem redu, in sicer enkrat v Belgradu lani v jeseni in v Berlinu letos spomladi. Na prvih dveh konferencah je bilo rešeno vprašanje predvojnih dolgov iz tistih dolov naše države, ki so bili prej v Avstroogrski monarhiji, sedaj pa rešujejo tudi vprašanje predvojnih srbskih dolgov. Precejšen del vprašanj je bil že ugodno rešen, prav tako pa pričakujejo, da bodo rešena še vsa ostala vprašanja. Cergol Izidor obsojen na 2 meseca zapora. Včeraj^ je senat okrožnega sodišča v Celju obsodil po § 53. tiskovnega zakona 24 letnega akademika Cergola Izidora iz Celja^ na 2 meseca zapora. Cergol je v prevodu Ljotičevega zvezka žalil najvišjega predstavnika državne oblasti. Društvo Mali gospodar v Celju priredi v ne-nedeljo 25. avgusta drugi tečaj o kapunjenju na dvorišču okoliške osnovne šole v Celju, Komenskega ulica. Na tečaj vabijmo tudi nečlane. Taksa za vsakega kapunjenega petelina je 2.50 din. Za kapunjenje določeni petelini se ne smejo krmiti 36 ur pred kapunjenjem. Konccrti Trboveljskega slavčka. Trboveljski slavček namerava prirediti ob svoji 10 letnici po vsej Sloveniji vrsto koncertov. Mladi pevci bodo obiskali tudi Celje, kjer bo 5. oktobra večerni koncert v Celjskem domu, 6. oktobra popoldne pa duhovni koncert v Marijini cerkvi, kjer bo sodeloval tudi orkester vojaške godbe 39. pp. Pred Šahovskim kongresom v Celju. V nedeljo ob 3 popoldne bo kot zaključek nacionalnega šahovskega turnirja redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Kakor izjavljajo odbor-> zborovanje zelo živahno in se ga bodo udeležili delegati Srbske, llrvatske in Slovenske ahovske zveze. Iz Zagreba prihajajo vesti, da am niso zadovoljni, da bi ostal še nadalje tajnik g- Majdič, ki je sicer Zagrebčan, Med zveza-j' Hrenih trenj in zdi se, da gre le za Latoi-,(iiZa?eve'-®anes *’° v Zagrebu seja JEZ, na ®j' . ° r®*'li vsa pereča vprašanja, predvsem vprašanje novih pravil in prilagoditve novim razmeram, ker so ustanovljene tri zveze. Na nedeljsko zborovanje bo predvidoma prišel tudi predsednik JS£ bivši minister g. fcirič Stefan, in minister za trgovino, obrt in industrijo g. dr An-dres, ki je predsednik Hrvatske šahovske zveze. Nesreča pri reševanju na Ojstrici. O samomoru zagrebškega prokurista Veiiča smo žo poročali. Pri prenašanju njegovega trupla se je ponesrečil drvar Štebe Peter iz Solčave in si zlomil desno nogo pod kolenom. starega reka »in dubio pro reo.« Druga dva obtoženca sta bila takoj izpuščena iz sodnih zaporov na svobodo. Prvi Razberger pa se bo moral pokoriti za drugi greh. •k * rt Matko Razberger je bil poleg prvega vloma pri Rusu obdolžen in obtožen tudi, da je lani 11. septembra pri belem dnevu med 7. in 10. uro dopoldne vdrl v hišo posestnice Helene Golorajeve v Voklem pri Kranju ter ji vso hišo prebrskal in vse premetal. Odnesel ji je več zlatnine v vrednosti 2900 din. Neka ženska je pozneje del te zlatnine ponujala na prodaj zlatarju Rusu v Kranju. Posestnica Golorajeva je to zlatnino spoznala za svojo. Po daljših poizvedbah so naposled orožniki dognali, da je to zlatnino ukradel Matko Razberger, ki je znan v kriminalu kot poklicen vlomilec. Razberger se je skušal na vse mogoče načine izmazati, toda večkrat se je temeljito zagovoril. Spreminjal je svoj zagovor pred sodniki in orožniki. Na podlagi zbranega obremenilnega gradiva je mali senat obsodil Matka Razbergerja na 2 leti robije. * * * Mali senat je te dni imel priliko voditi nenavadno kazensko zadevo in o njej soditi. Zločin po § 109 k. z. pride v Ljubljani pred senatom zelo redko na vrsto. Ta paragraf vsebuje zločine proti obstoju države in nje ureditvi. Za te zločine je določena huda, večletna robija. Tega zločina je bil obtožen od državnega tožilstva Mariborčan Julius Klippstatter, uradnik špedicijske tvrdke Schenker & Co, prve jugoslovanske transportne delniške družbe, podružnice na Jesenicah. Razprava je bila v interesu države tajna. Po končani razpravi, ki je obravnavala prav delikatne stvari, je bila proti Klippsttaterju Juliusu objavljena oprostilna sodba. Strela ubila človeka Maribor, 22. avgusta. Zadnje dni je v Slovenskih goricah divjala huda nevihta, med katero je močno udarjala strela ter zahtevala smrtno žrtev. Opoldne je na dvorišču posestnika Franca Jančiča stal Avduša Avdulovič. Takrat je nevihta najbolj divjala in strela najbolj udarjala. Nesreča je hotela, da je v isto drevo udarila strela in tudi pod njim stoječega Avduloviča oplazila, da je ta na mestu obležal. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Po Slovenskih goricah sta nevihta in strela povzročila tudi veliko škodo. V neko drevo pred hišo poseslnika Maksa Šimana iz Radehove jo strela udarila v trenutku, ko je pod njim stala 4000 din vredna krava. Strela je oplazila tudi kravo, tako da jo je posestnik moral zaklati Ptuj Državna moška šola za pletarstvo v Ptuju. Do 5. septembra t. 1. se bodo sprejemali učenci obojega spola, ki imajo veselje do pletarstva, v prvi razred. Učna doba traja tri leta in ima dovršena šola značaj nepofiolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Glavna naloga sole je, dajati učencem teoretično in praktično strokovno izobrazbo v ple-tarstvu in vrbogojstvu ter jih izobraziti za ple-tarske pomočnike. Vse šolske potrebščine sprejemajo učenci v zavodu brezplačno. Revnim in pridnim, ki se sami ne bi mogli vzdrževati, se bodo po možnosti priskrbele tudi podpore. Za podrobnejša pojasnila se obrnite na upraviteljevo omenjene šole. Nova »bratovščina« išče svoje člane. Kakor v Ljubljani in v Mariboru, so tudi tu začeli stikati za onimi, ki bi se hoteli vpisati v Društvo prijateljev Sovjetske Rusije. Kakor se čuje, bo v Pt iju le nek odsek mariborskega društva. (Za samostojno društvo bi bilo premalo članov: najbrž bi si vsak moral naprtiti p>o dve odborniški mesti. Dela pa se taki ljudje bojijo!) Čudimo se, kako velevažna in mikavna more biti v imenovanem društvu v Ljubljani oseba bivšega senatorja g. Hribarja; ker tukajšnji nabiralec članov povsod začne svojo siečo z reklamo: »Le vpiši se; saj je senator Hribar tudi med nami!« — Člane baje nabira nek .'kademik-domačin iz okolice, ki pa študira v Belgradu. Menda ja ni ta eden onih, ki za svoje »požrtvovlno« delo prejemajo bogate nagrade! ŠPORT Ilirija : Jadran (Split) Drevi nastopi v Ljubljani na kopališču Vremensko poročilo »Slov. doma« lv,» lil limi gostovanje uuuvum mu.»uui0»Ml pia- vnlk. žal pa je moralo to srečanje odpasti ker Mariborčanke ne bodo prišle. Nocojšnji sjiored bo naslednji: 1. 400 m prosto gosjiodje — liga. 3. 100 m hrbtno gospodje — liga. 2. 100 m prosto dame — liga. 4. 200 m jirsno dame — liga. 5. 400 ni prosto gospodje — Ilirija. f>. 100 m prosto gospodje — liga. ?• 100 m lirbtno dame — liga. H. 200 m prsno gospodje — liga. 9. Skoki — Ilirija. 10. 4X100 m prosto dame — liga. tl. 4X200 m prosto gosjiodje — liga. 12. \Vatcr-poio. Nekaj atletskih rezultatov Iz inozemstva. Madžarsko atletsko prvenstvo: Tek na 100 m Szigetvary 10.9, na 800 m Narsany 155.9, na 5000 m Kclen 14.35, na 110 m preko zaprete Nidas 15.1 sek.j skok v dlajavo Bermes 7.17 m. 6kok s palico Zsuffka 319 cm; me! kopja Varszeghi 65.45 m. Pri atletskem dvoboju med Švedsko in Finsko je Finec Storekrug pretekel 200 m preko zaprek v času 24 6 in s tem postavil nov finski rekord. V tri-skoku je Šved Nallgrem dosegel daljavo 14.98 m, v metu kopja na je zmagal Matti Jarvmen z 71.70 m. Nov svetovni rekord v teku na 3000 m je postavil v Stockholmu Šved Henry KjSlame v času 8:09. Dosedanji »vetovni rekord je imel Gunnar Ho-ckert, ki pa je letos padel v lineko-ruski vojni Krai Barometer sko stanje temperatura v C' S > > — X 'Z bi 35 ■t > c * Veter (smer. iakoatl Pada- vine = s; > CJ , *» c « m/m vrsta Ljubljana ?5S-5 134 8-4 88 a«i. in 0 43-2 dež Maribor 757*0 9-4 4-0 90 4 NNVV 33-0 dež Zagreb 757-7 20-0 19-0 90 / 0 45-0 dež Belgrad /56'fc 23-0 iy-t 30 9 E, — — Sarajevo 755-4 22-0 19-0 70 5 0 2\ dež Vis /5P3 2i-0 io-o 90 5 S3F« — — Split 751- 26-0 19-0 70 8 SEt — — K um bor 754 1 24-0 21-t 38 6 NE, 2-0 dež Rab 757 4 25-0 15-0 90 9 >’« 9-0 dež iJuiroi/nii1 752•/ 25-0 21-0 33 6 -« — — Vremenska napoved: Oblačno in nestanovitno. Vrem. napoved: Delno oblačno brez padavin. Koledar Danes, petek, 23. avgustas Zdenka. Soboto, 24. avgusta; Jernej, Bartol. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr Gartus, Moste-Zaloška ce6ta 47. Odkritfe spomenika kralju Aleksandru v Ljubliani Le še kratkih 14 dni nas loči od tega velikega dogodka. Zaradi tega je stvarno nemogoče, da bi mogel delovni odbor za odkritje sjiomenika sproti odgovarjati vsem posameznikom in posameznim organizacijam na številna vprašanja zaradi voznih olajšav, prijave, udeležbe in razjx>reditve na slavnostnem prostoru. Zato bo delovni odbor odslej sproti objavljal navodila, pojasnila in sploh vse, kar je v zvezi z odkritjem spomenika, v posebni rubriki naših dnevnikov. , Vse, ki se zanimajo za odkritje spomenika in se ga nameravajo udeležiti, posebno pa društva, organizacije itd. opozarjamo na to in jih vabimo, da pazljivo spremljajo te objave, da bodo o vsem informirani. V kolikor bi pa bila potrebna še jx»ebna pojasnila, pa naj vsakdo osebno ali telefonično poizve pri odboru za odkritje spomenika — Ljubljana, Kongresni trg l-II (Kazina) — telefon št. 33-60 med poslovnimi urami ob delavnikih od 8.—12. in od 15,—19. ure. Rateče-Planica. Ob četrti obletnici posvečenja Marijine ceikvice v Planici bo v nedeljo, 25. avgusta ob 10 sv. maša v tem ljubkem planinskem svetišču. Planica ki njene gore so kenec avgusta najlepše. Ljubitelji planin, prisrčno vabljeni! — Podružnica SPD v Ratečah-Planici. 1 Naknadni pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu štev. 20, dohod z Novega trga, dne 24 avgusta 1940 od 8. do tO. ure. Pri tej priliki bodo pregledana tudi druga motorna vozila, ki retos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana, odnosno odobrena za promet v letu 1940. K.er se sme obratovati samo s pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava [>olicije eventualne zamudnike na j>osledice. Bahate kočije po mestnih ulicah so že skoro docela izginile. Izvoščke so zamenjali^ taksiji. Slovensko kolarstvo, stara domača obrt že od nekdaj na visoki stopnji, pa še vseeno ni zamrla, tudi ona se je prilagodila novim razmeram ter zahtevam in ima še lepo bodočnost. Mnogi naši kolarji sedaj izdelujejo smuči, postali so izdelovalci avtomobilskih ogrodij, itd. Mnogo dela pa imajo še vedno z izdelovalci avtomobilskih ogrodij, itd. Mnogo dela pa imajo še vedno z izdelovanjem kmečkih kolesljev, značilnih slovenskih zaprav-ljenčkov, ki jih pri našem kmetu avtomobil še ne bo tako kmalu izpodrinil. Naši kolarji so pa tudi mojstri v izdelovanju najrazličnejših ročnih vozičkov, kakršne še vedno rade ujx>rabljajo naše mlekarice. Slovensko kolarstvo bo razstavilo svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra 1Q40. Za vpisovanje na drž. srednji glasbeni šoli je določen rok od 1. do vključno 15. septembra. Novo-vstopivši gojenci se morajo javiti do vključno 5. setpembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. septembra. Vrstni red izpitov bo objavljen na razglasni deski. Informacije glede sprejemnih pogojev se dobe v pisarni Gosposka ulica 8-1. Poučevalo se bo v oddelkih za teoretične predmete, za solopetje (koncertno in operno), za klavir in orgle ter' za okestralne instrumente. Glasbena Matica ljubljanska se je odločila, da bo čim bolj propagirala pouk orkestrskih instrumentov. Predvsem gre tu za pouk violine, ki je glavni instrument pri sestavi orkestra. Gojenci tega predmeta bodo imeli v novem šolskem letu dvakrat na teden f>o 20 minut pouka in ne po 15 minut, kakor doslej. Pri obisku vseh ostalih orkestrskih instrumentov pa imajo gojenci dvakrat pol ure tedenskega pouka. Ukovina ostane ista, kakor doslej. Na šoli Glasbene Matice poučujejo se klavir, violina, petje iti teoretični predmeti. Vpisovanje se bo vršilo v dneh od 2. do 5. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. 7-1. Danes je zadnji dan, da se je mogoče še prijaviti za romanje na Ptujsko goro z obiskom mesta Ptuja. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva 7. od 8. do 14. ure. Pri prijavi je treba plačati 70 din. Romarjem na Ptujsko goro sporočamo, da odhaja vlak iz glavnega kolodvora 10 minut za rednim vlakom, to je 13.40. Na vozovih bodo napisi: Ptujska gora. Marsikdo misli, da je Slovenija gospodarsko-napredna pokrajina le zato, ker ima Pr®c®) dobro razvito industrijo. Ima pa tudi posebno dobro razvito obrt in bogato tradicijo. Naša obrt sloj'' kot posebno solidna tudi preko slovenskih meja. To pač zato, ker je slovenski obrtnik gospodarsko napreden, zadovoljen s prav skromnim zaslužkom ter vzorno pošten, pa tudi -ato, ker nismo vrgli pušete v koruzo v najbolj kritičnem času, ko nas je tako hudo morila kriza. Ljubljanski velesejem je iz leta v leto vedno nesebično podpiral stremljenje naših obrtni kov ter prirejal razstave obrlnih izdelkov. Te razstave so najboljša propaganda za koozum obrtnih izdelkov in Spodbuda obrtnikom, da vztrajajo v ksi-stenčnem bom :n se prilagodujejo vedno novim zahtevam časa Na letošnjem Ljubljanskem vele*e|mii od 31. avgusta do 9. septembra bo naša obrt prav častno zastopana. Sfran 4 \ M l Tl | M|'j h i,) s m',M 'i , i < ” !' H t1 j'' 11 ’ K * * ’! ' ' »SLOVENSKI DOMc, dne 23. avgusta 1940.____________________________________________________________gtev. 192. mmm ■■■■ ^ liiitflitfHHHij! i|' jji:: Z« )nso drugod. V ostalem pa gre za to, da se med ljudstvom ne bt ustvarjali spodnji sloji in da takšni Sloviti ameriški polarni raziskovalec dr. Frede-riek Cook, ki je pred kratkim umrl, star 72 let. Hotel je na vsak način veljati za človeka, ki je bil prvi na Severnem tečaju, pa mu tega niso hoteli priznati. Radio Program radio Ljubljana Petek, 23. avg.: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Naše veselje (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 15 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled lujsko-prometne zveze — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Bosanski satirik (Srd j a Djokič, Zgb) — 19.40 Objave — 20 Deset minut za planince — 20.10 Spet so se odprla šolska vrata (gdč. A. Lebarjeva) — 20.30 Domač koncert. Sodelujejo: Fantje na vasi — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Nekaj komor, zvokov (plošče). Drugi programi Petek, 23. avgusta: Belgrad: 20 10 Simi. konc. Zagreb 20.30 Brahmsove skladbe — Praga-Brnos: 20 Jeremiaš: Češke narodne pesmi za solo, zbor in orkester, 20.30 Fr. Škroup: »Piskrovec«, opera — Sofija: 19.50 P. I. Čajkovski: »Evgenij Onjeg