Naklada Benzigera i drugi v Einsiedeln u Švicarsko. Dep, Molite brez prenehanja. - 8 - ZLATI KRIZ ali sv. križni pot za premišljevanje in molitev v pesniški obliki pomnožen z navadnimi molitvami in pesmimi. Za priprosto ljudstvo in vse, ki imajo dobro voljo spisal J. F. M. Priporoča se za dovoljenje visokoča- stitega škofijstva. —-MIH"— V Ljubljani 1893. Založil J. M. — Tiskal R. Milic. * .n.,,,,,..,. * I II II i % 110153 /tTTTTTVTTrVTTTVTTTTTTTTTTTTTvK Predgovor. „ Zlati križ “ — kaj ue, slavno, da zlato ime? A nikar ne misli, ljubi moj kristijan ! da sem zato si izvolal „-zljito“ ime, ker sem sv. križni pot spisal‘ha do.£d(ij- fte&hven način v obliki pesmi. O ne zato, temveč ker ima vsak dobro opravljeni sv. križni pot čudovite milosti v.sebi; ker zadobiš po njem, se ve da, če si v stanu milosti Božje, tako veliko po¬ polnih in nepopolnih odpustkov, da po be¬ sedah sv. cerkve in nekojih misijonarjav ni umestno, natančno o vseh teh odpustkih pov- sodi še pridigati ne; ker je izvrsten način zadoščenja za grehe in vrlo delo za vzveli- čanje drage človeške duše; ker svetniki in pobožni kristijani ga neizmerno cene, a hu¬ dobneži se ga sosebno boje ter radi overajo. . Spisati sem hotel sicer dolg križni pot v premišljevanjih, ozerajoč se na okoliščine l II — raznih ljudi in njih grehov in razlagajoč greh, svetost Božjo, bedo grešnikov, grozo kazni in nezmerno dobroto odrešenja na tak način, kakor uče svetniki in pobožni kristijani — torej resnico. Pri tern sem vplel tako ne¬ kako cel katekizem, vso našo vero in razne stanove. Vse to pa le v takem pesniškem duhu, da ne bi preskočil meje resnice in ra¬ zumljivosti in da bi me razumel vsakdo, ki hrepeni po pravi pobožnosti. Tako sem se trudil nekako v podobi rekov in pregovorov govoriti. Lepi reki pa javljajo lepo resnico in že mislim, da spadajo tudi k pesmim. Pa „ut intelligant et convertahtur, non ut solum judicent atque labantur 11 , — to mi je geslo in veslo. In veste kaj, Vi veščaki! preverjen sem, da večkrat ga itak ne bo molilo naše olikano razumništvo, zato ga nisem spisal tako zanje, nego za naše še nepopačeno in verno ljudstvo. Seveda, dobro bi tudi bilo, če bi izvolil ga moliti, kak g. razumnik. Mislim, neresničnega in nedostojnega nisem nič zapisal. Ako pa in ako sem pisal kaj zoper vero in nravnost, to s tem prekličem. Če se komu predolge dozdevajo postaje, pa prenehaj moliti sredi postaje ter začni — III moliti naslednjo postajo, saj sv. cerkev ni določila, kako dolgo se mora pri vsaki po¬ staji premišljevati, da zadobiš odpustke. Res da se ne more lahko vseh postaj pri enem križnem potu prebrati, zato jemljite vselej kake 2, 3 te cele postaje, kakor po nekodi store, druge krajšajte, kacih 10—20 vrst, kjer stoji zapisano : „Jezus govori" in kacih 10—12 vrst, ki jih „grešnik govori 11 , pa je zadosti, ali moli druge postaje zadej iz pri- dejanega II. križnega pota, kakor se ga navadno moli v Rimu. Sicer je pa ta križni pot za premišljevanja in bolj primeren za posebne čase ali slovesnosti, postavim: duhovne vaje (eksercicije) ali sv. misijon, ali v postu in adventu, o spokornih časih, po dolgi ali ve¬ likonočni spovedi, o urah molitve, ali kadar si sicer ginen. Ako ne sodi ga moliti v cer¬ kvi ali na glas, pa vsaj na tihem ali doma, kakor mnogi .bolniki. O kako dobro ga umejo porabiti vrli kristijani! Mimogrede, ne da bi se hvalil, omenim, da gaje več kot 100 ljudi hotelo imeti ali prepisati koj v početku. Res, rad bi še več stvari popravil, ali potem ne bi bil tako pripraven ali umljiv. 1 * - IV — Dodane molitve sem sam spisal ali iz molitvenikov nekako posnel. Glede pisave omenim : Kakor vidim, slo¬ venski pisatelji so zlasti nedosledni glede pi¬ save črke „u“ in „v“. Res še najdosledniši se mi dozdeva učeni P. Stanko Skrabec. Zato pišem i jaz „v“ z g. Skrabcem. V rodilniku množine pišem „i“, ne „ij“, a vem, zakaj Vi. Kakor v vseh jezikih, sosebno v fran¬ coščini, v nabožnih knjigah se piše z veliko črko: Božji, Cerkev in zaimki mesto besed: Bog, Marija . .. zaradi spoštljivosti ali po¬ sebnega naglasa, tako sem pisal tudi jaz. O naglasu. Držal sem se bolj natornega in stalnega naglasa, ki se čuje skoro po vsem Slovenskem. Le nekoje spremembe v nagla- ševanji, ki se jednako skoro po vsej Slove¬ niji slišijo, p.: srca, srca; Boga, Boga; pod zemljo, pod zemljo; po vodo, po vodo; strašno, strašno .. . najdejo se i pri meni. Glas „e“, kadar se sliši čist, pisal sem s prosto črko „e“, kjer se glasi na Dolenj¬ skem in še drugod ko „ej“ ali celo „aj“, pisal sem tako: „e“, kjer se čuje „je, ie“, pisal sem „e“, kadar se na Dolenjskem iz- govarja ko „ea“ ali skoro „a“, rad bi bil pisal spet drugače, p. tako: „e“, žena, zelena. A ogibal sem se preveč posebnosti v nabožni knjigi, da ne bi koga odvračal od glavnega namena pobožnosti.*) Glas „o“, kadar se glasi kakor „u“ na Dolenjskem, pisal sem ko „o“, kadar se glasi na Dolenjskem ko „uo“, na Štajarskem ko „ou“, pisal sem kot o, p. za goro, koža. (kouža, kuoža), mož = mouž ali inuož. strsl. M Sb JIC. Časi bi bilo težko določiti glas „e“ ali „o“, p. Kranjci reko: ne vejm, celo vaj m, kmalo, kmalu, mesto, mestu. Dolenjsko sem povdarjal, ker se tam samoglasniki najčistejše govore. Te posebnosti naj bodo natisnene bolj le nazadnje, v XIV. postaji, da ne bo preveč. Skrbno sem gledal na lepo mero in čiste pravilne rime. Torej hiti med svet o „zlati križ“ „križni pot“ in glej,' da se mu prikupiš. Naj verniki duha, ki te prešinja, v svoja srca dobe, da jim spokoriš srca in vnameš za divno Božjo ljubezen. *) Tudi menim, da nema tiskar te črke, kakor morda tudi ne češkega e = je (ie), kar bi bil rad uvedel mesto „e“. - VI — Vse pa, ki boste kaj radi molili ali premišljevali ta križni pot, prav vljudno pro¬ sim, če Vam ne bo neljubo, spomnite se časi na-me in darujte kak vroč vzdibljej molitve za mojo dušo! Pisatelj. -^r -b- -^r ~b~ tIt -^r -^r vj;C"'^' “'J r 2^1 ^l?3 r ' > “C'’j r ~^~ Jj':., ': I *«*- K mi:: m_i_ .' . **> jjCj^C3^3i|C^C3JCj^ jfC '^. 3|C j|C3^C ^C3>JC3>jC jjv. 3^C _»*». -^C j}C^ | : " : ' " ; : ’_ Vvod. O Srce Jezusovo! bodi nam češčeno. Ko Ti nam sveto nikdar bilo ni rojeno. Kako neskončno ljubiš Boga Otca Ti, Z ljubeznijo to vžgati hočeš vse stvari. Ljubav ta Božja v Srce Majke Božje teče In v svetih: Jožefa in angeljev, svetnikov, Da, vseh nebeščanov in naših v raj vodnikov; O naj še v moje, saj sicer le vest me peče! Govori ljubeznjivo Ti mi na srce. Jaz rad Ti posvetim vse misli in želje. Ti Sam Gospod razsvetli um neverni moj, Omeči slabo voljo, nagni srce moje. Da bom spoznal nedolžnost in trpljenje Tvoje, Vso hudobijo grehov in stan grešni svoj, Ljubezen čisto Božjo in pravico sveto, Pogubo duš, pekel, raj, milost nam odvzeto, Da bom sovražil greh in večno čednost ljubil. O Bogorodica, nebeščani presrečni! Otmite me, da grešnik se ne bom pogubil, Da ljubil bom Boga in vas v radosti večni. — Britkost, ljubav Device čem premišljevati, — 2 - Za Njene svete čednosti se ves navduševati. Prerad bi, Mati! Tvoje čednosti spoznal, Krasoto solnčno hvalil, ljubeznjivost ljubil. O polna milosti! — Glej, jaz sem milost zgubil. Britkosti polna! sprosi, da se bom skesal. Te prošnje sklenem v Srci Jezusa, Marije, Naj v večno bodo hvalo Božjo, čast, zahvalo, Bolj kakor kar je vseh src vkup in še bo znalo, Tako ko Te slave vsi večne domačije. O Jezus, kralj nebeški! si nevesto svojo Ozaljšal s svetci rajskimi v čast Svojo, mojo, Ti so kot zvezde v čednostih svetili se In bodo večno pri Bogu slavili se. Dosegli zmago nad sovražniki so ti. O stokrat srečni! — Kako moč da Božja kri! Vsa dobra dela, čednosti svetnikov slavnih So, Jezus! le prijetni sad ran Tvojih davnih. O Jezus! Ti Srednik med Bogom in ljudmi, Ki z vso ljubeznijo skrbiš za vse stvari, Razžaljenemu Otcu Svoje rane kaži, Da bomo jeze Božje rešeni in kazni, Da Otcu Večnemu in Tebi bomo blaži, Da bomo zrli kdaj obraz Boga prijazni. Naj Bog! spoznam Te, ljubim, se vzveličam kdaj, Več dobrega storim, več rešim duš za raj! Naj zmagam v smrtni uri smrt, pekel, hudiča, O reši me skušnjav, pregroznega vsem v smrti biča! Daj Jezus v razsvitljenje svetega Duha, Da vname močno v nas ljubezen do Boga. — 3 — Gospod! ljubezen, čednosti, trpljenje Tvoje Naj vse globoko vtisnejo se v srce moje. V namen ta lepi Ti darujem križni pot, Ki zdaj premišljajoč ga bodem obiskal. Po grešnih potili hodi rad človeški rod, Zato tolikokrat se je ogoljufal; Jaz v pota Tvojega spomin ta pot bom hodil, Zato, o Jezus! daj, da duh me Tvoj bo vodil. Odpustkov dražili kakor demant in bliščečih Gospod! se hočem ves skesan vseh vdeležiti, Zatorej čem natanko z željo duš gorečih Vse v zadobljenje vseh odpustkov rad storiti. Ta križni pot darujem, Jezus! v slavo Tvojo In nekim dušam v prid, z gorečo željo svojo; Naj dobro vse dobe, kar srca njih žele, Naj greh puste, Te ljubijo in raj dobe. Amen. ms 2| = r^fk 3%£B ^gfL :^f*: -?5^G VPa.■-...■-...’■... •...■■-...■■... .. ■*,-'■■...’-' I. postaja. Jezus je k smrti obsojen. V. Molimo Te o Kriste! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premili Jezus nas uči: Moj ljubi rod človeški, glej, kaj se godi! Nezmerno ljubim te, pa kaj si dal Mi ti? O človek, kristijan, globoko premišljuj! Po Svoji sem podobi vstvaril te — in čuj ! Z nebes Me vlekla za-te je ljubezen čista, V človeško Me podobo je oblekla ista. Glej! za-te revež sem v sramotnem stanji tem, Rad vdam se revščini, trpljenji, križem vsem. Kot vbožec za-te v revnem hlevčku se rodim, V pokorščini, samoti dolg čas rad živim. Na to učil sem ljud in blagre vsem delil, Da vsakdo laže bi vzveličanje dobil. In zdštj!? — Od nehvaležnežev obsojen Jaz sem v smrt, — Ker grešnik si grešil, da greh bi bil zatrt — Od Judeža prodan, od Petra zatajen, Od groznega krvavega potu spoten, Razbičan do krvi, od pljunkov ves pokrit, Od silnih muk, glej! ves sem zdelan, ves pobit, Od sodrge ljudi ko črv zaničevan, Od judov in nevernikov po tleh teptan, S preostrim trnjem venčan in s pestmi suvan. Se tolovaj Barabas boljši se jim zdi, Samo da Božji Sin se smrti izroči. Oh glej! kak človek sem, poglej, o kristijan! Naj viši judovski duhovniki, prvaki, Veš: Anas, Kajfas, — pismouki in druhal, Herodež in Pilatuš, judje vsi enaki; Vse zaničuje Me — vsak muk je nekaj dal. Celo najdražo reč dam — Svoje dam življenje, Da ti nesrečnež večno bi prejel rešenje. O srce! Kaj bi naj še dal, da ti bi rešen bil, Da ves hvaležen bi Me ljubil in častil. Oj grešnik v Meni znaj! nedolžnost se obsodi, V Mariji pa lepota, ker ljudi strast vodi. Oh Bog! svet Jezusa je mestu vas obsodil; Da ne bi pa vas Jezus kdaj v pekel zapodil! A grešnik ti nedolžnosti pač nemaš več, Le ogenj grehov v udih tvojih je goreč, Nedolžnost obvaruje Božji strah v človeku. Če si nedolžnost zgubil, ni miru v tem veku. Vse krega te: Ti Božji vrag, nesrečni sin! Trenotek vsak, — če vmrješ — ti grozi pogin. Viharji strasti v srci naj ti ne buče. Če iščeš kaj razun Boga, ne boš Mi v miru. Ti nisem Jaz dovolj ? — tu najdeš vse kar v viru. če Mene iščeš le, bo mirno ti srce. — 6 — Veliko njim v spodtikljej bom in v padec, čuj! To — tarča raneno ljubeče je Srce, V katero strelja grešnik pušice ostre, Ki ostrupljene so s hudobo vse — veruj! Glej! tolikanj te ljubi Jezus — oh, ne greši! Oh grešnik! Bog vse vidi, sliši, zna in ve, Pozna vse zid, ki če srce, samo ne sme, On ne trebuje tebe, vendar rad te reši, Nesrečnež ti! če brez pomisleka grešiš, Ko vodo piješ greh -- pa ne skrbiš? Jaz, Vaš Vzveličar, več trpel sem, kakor vi; Zatorej nekaj pač trpel boš sin še ti. Ce še tako telo in duša ti trpi, Sin! nikdar za nebo preveč se ne stori. Le vedno na nebo obračaj svoj spomin, Če mogli drugi so, zakaj pa ti ne, sin! Bog nas uči, Boga iskati v vseh stvareh, ln najti ga, ljubiti vse — kar le ni greh. Ti si za čast. penez, telo, slast, moder, zvit, A za Boga si ves nevkreten in pobit. Ljubezen čista se živi z zatajevanjem, Slabi se, da izginja vsa z nasladovanjem. Čim bolj s samozatajo tere se telo, Tim bolj se lepša duša — leta duh v nebo. Nikar ne slušaj, sin moj! kaj te svet uči, Svet svetno povzdiguje, Mene pa črti. Srca mu ne prodaj in v grešni rog ne tuli, Daši sladka se ti in modrega se štuli Zakaj spoznaš premalo Boga in skrivnosti, Ker ljubiš le nečimrnost, — sveta novosti. Zato oči zaklepaj za zemlje stvari, — 7 In boš spoznal Boga in lepih več reči. Ne slušaj praznih čenč in sveta žlohodranj, In molči, če ni treba govoriti zanj. O pravem času molči, pravo pa govori. Če molčal boš za svet, bo Jezus te učil, Po teh vodilih pravo boš modrost dobil, Vsprejeli bodo nekdaj te nebeški kori. Ko Pavel kliči rad: „Za Jezusa gorim, Za blato vse imam, da Kristusa dobim. Živim, — a ne jaz — v meni Jezus sam živi!" Naj bo, kar če, da se le Bog ne žališ Ti. A ta pobožnost ni mogoča brez pokore, Pokoro vsakdo delaj, kakor vsakdo more. Svetnik in grešnik vsak spokorno naj živi. Če vže zelenemu se lesu to godi, Če vže nedolžnost sama tu grozno trpi, Kaj s suhim lesom bo — kaj grešnik, ti preti! Veš, največ Jaz trpim — pa sem brez vse tolažbe, Tam bo pa grešnik, ki tu dela z Bogom zdražbe. Če bode nespokorni grešnik se pogubil, Ne bode ljubljen več in sam ne bode ljubil. Ne ljubi Bog ga več in ne nobena stvar, Zato, ker za Boga mu tu ni bilo mar. Bog zanj je trpel, ljubil, kakor več ni znal, Tam Bog bo grešnika najhujše strahoval, Spomin Boga, nebes trpljenje zvekša še, O večni Bog! ta kazen, muka je nad vse. Kako pa bodo vsi pravični tamkaj srečni! — 8 - Sam večni Bog jih bo pozdravil in poljubil: „0 pridite izvoljeni v nebes kraj večni!“ Kako bo sam vesel, da večnosti ni zgubil. Nebeščan lepi vsak jih bo najslajše ljubil, Ko da bi sam ga za nebesa večna snubil. Duh najprijetniše vonjave jih obhajal. Ljubavi Božje ogenj jih sladko navdajal. Pa oh, nebeški Oča Moj! kaj grešnik dela? Nič ne stori, kar Moja volja je velela, Le grozno črno nehvaležnost v srci pase, Trpljenja Mojega nič ne porabi za-se. Kako bom dolgo še, o človek! te svaril? Poklekni tu in stori, kar te bom učil! Razjokaj grešna duša se in bridko plakaj! Spoznaj svoj greh — skesan na odpuščenje čakaj! Grešnik vzdihuje k Jezusu: O Jezus! zdaj spoznam ljubezen srčno Tvojo, Da vse si za-me dal, da rešiš dušo mojo. Spoznam vso svojo nehvaležnost, hudobijo, S katero Tebe žalil sem tolikokrat. Spoznam, o Jezus! ves sem Tvoj nevredni brat. Ubbgal tiste sem, ki na-Te se srdijo. Pa naj bo konec zdaj — le proč, ti grešni rod! Zakaj najboljše Tvoje žalil sem srce. Kesam se — a odzdaj me vddi boljša pot. O zdaj oči prelivajte gorke solze! Da bi toliko solz imel, ko je stvari, Ker srce ranil sem Očetovo grozno! 9 — Da srce v solzah bi mi plavalo tako, Oh, kakor dražil sem Ga vse dni in noči! O vi svetniki vsi, o Božja Mati sveta, In milost Jezusova stokrat vže prejeta; O dajte potok solz, o dajte kes mi blag, Da se očistim ves, Bogu da bodem drag! Preljube cvetke, ki oltarje zaljšate, Z vonjavo nam bivanje v cerkvi daljšate, Vaš duh, moj kesa duh združita se lepo! Preljube tiče, letajoče po drevesih, Ki milo pevate po cvet ji in peresih, Zletite mi v nebo, Bogu recite to, Da grešnik jaz le-tii za grehe se solzim, Nemiren sem, če odpuščenja ne dobim ! Jaz čutim, revček, da o Bog me ljubiš Ti,' Tvoj križ mi ljubeznjivo k srci govori; A vendar je trdo ko kamen mi srce, Oh ljubi Bog, odpusti grešne mi dolge! Obljubljam, ljubi Bog! da hočem ves Tvoj biti: Ne dajani, mili Bog! od Tebe se ločiti. Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Čast bodi Bogu Očetu . .. V. Vsmili se nas, o Gospod, vsmili se nas! R. In revnih duš v vicah! 10 II. postaja. Jezus vzame križ na svoje rame. Molimo te, o Kriste! in Te hvalimo!. . . Mili Jezus govori: Prijatelj moj, glej! viš, kaj za-te Bog stori! Kaj čakaš zmerom, — ali boš Me ljubil ti? Poglej o grešnik! sem, poglej na rame Moje! Kaj vidiš? Križ težak za grehe nosim tvoje. Pomisli le enkrat: Kedo sem Jaz in ti? Če prav pomisliš, srce te močno skeli. Jaz Bog neskončni, od nebes vseh ljubljeni, Ti grešnik zgolj, po Meni le odkupljeni; Pa ker te ljubim ter te nečem pogubiti, Zato sem na-se vzel tvoj greh, čem odpustiti. Oh ! le predraga Mi je bila duša tvoja, Zato premagala Me je ljubezen Moja, Da za-te sem naložil si pretežki kriz, Da laže ti ga nosiš, bolj za raj skrbiš. Ta križ - preljubi moj! —skrivnostno je drevo. Vže v raji raslo je — oh, bilo je lepo! A ko nesrečna Adam, Eva sta grešila, Drevo je tudi to hudoba posušila ; Iz raja zlatega vun vrženo nemilo Je v štirih tisočletjih mnogokaj prebilo; Skrivnosti delalo, — a v vodi je ležalo, — Pa Bog odldčil je, da bode kraljevalo. Zato po Božjem sklepu spet so je vzdignili, In križ napravili in Meni naložili. — 11 — In ta skrivnostni križ sem rad sprejel za Tebe, Samo da ljubil ti bi Me in ljubil sebe. Pa oh! kako težak je ta križ, dela rane, Ko da bi muke vseh ljudi Mi bile dane! Pa saj ni čudno, saj za cel ta svet trpim, Za vse ljudi živim, to grešni svet učim. Vže vse življenje Moje, trud, skrb in molitev, Ki Otcu jih darujem za sveta rešitev, Vže to vse bil je križ Mi velik, dolg in strašen, Ki ga prizadejal je mnog sin samopašen. Pa tudi ti, Moj sin, nezvesta grešna hči! Oba sta Mi težila križ, da Me boli. Oh, grešni človek! ali ti to k srci gre? Boš li poboljšal se, boli te li srce? Kaj, ali bi sedaj še rad se izgovarjal? Boš li sedaj še skrb za večnost zanemarjal ? Oh to ne gre, ne gre, če zreš Odrešenika. Naj vendar, vendar te ljubav njegova mika! Poglej, poglej moj sin! kaj vse store ljudje, Da grehu služijo, srce zadovolje! V vseh službah noč in dan se trudijo, pote, Da jim od žuljev roke, noge krvave. Glej! kupci staknejo vsa mesta in vasi, Trpe vročino, mraz, bedijo dni, noči. Kaj pa še le prestane hraber mnog vojščak, Ki za svoj dom, cesarja biti če junak! Tam v vojski krogle švigajo ko strašne strele, Na desni, levi mnozega so vže zadele. Vže tisoč jih leži — kako strašno ihtijo! Vže sto giej! vmira jih — koliko ti trpijo! 2 n - čuj! muke zmaga vse ljubav in srca vdanost, Ljubezen čista, -- ta je moč, mogočna zna¬ nost. To vse trpe ljudje za ta ničvredni svet. Viš ali se ne splača nekaj bornih let Trpeti za nebeški, za neskončni raj ? Tam boš v veselji se topil — razumi, znaj! Boš li zdaj služil Meni, ali češ ljudem? Morda zdaj vendar boš! — če ne ti zapovem: Ti moraš križ sprejeti, moraš križ nositi, Sicer ne boš se revež smel z Menoj gostiti. Grešnik ves skesan, v solzah kar pade na kolena pred Jezusom: O ljubi Jezus! ki tako lepo učiš, O sladki moj Gospod! ki za-me nosiš križ, Razumem, kaj storila je ljubezen Tvoja,' Da silno si trpel za grozne grehe moje. Spoznam pa tudi, da ne pridem v raj brez boja, Da je trpeti mi, krotiti strasti svoje. Ker križ ostal mi bo, če hočem ali nočem, In če se branim ga, če se srdim in jočem, Da, ker še hujše bo, če se ga bom ogibal; Če bom se pa kar v vdanost do Boga zazibal, Potem bo Bog z menoj: — zato čem križ sprejeti, Čemu se braniti? — Le kar srčno začeti! Saj revček moram tudi zdaj se pokoriti, Ker bi stotisočkrat vže znal se pogubiti. „0 Bog tu žgi, tii zbadaj!“ rečem z Avguštinom, 13 — „Da mi ne bo trpeti tain s prekletim sinom". Pač rajše hočem s Tabo, Jezus moj! trpeti, Ko s pogubljenimi tovariši goreti. Kedo, oh! dosti solz bo mojim dal očem, Da svoje silne grehe bom objokoval, Za ktere je sam Bog pod križem vzdihoval! O Jezus! zdaj nič več žaliti Te ne smem, Le daj, o Bog! za dobro mi močno srce, Da bom do Tebe usmiljen, da Te ne razžalim, Da kisal se ne bom nad križem težkim, malim, Daj, da bom za-se vsmiljen, daj solze gorke, Da speral dolg bom svoj, da pretrpim rad križe, Ki dal jih boš, o Bog! da k Tebi dojdem bliže. Ti križe vse prestal si, vso prebil bridkost; Da bom še jaz svoj del, podperaj mi slabost. Amen. Oče naš . .. Češčena si Marija .. . čast bodi. . . Vsmili se nas! 2 * 14 — III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!... Pod križem padli Jezus kliče nam: O moj sin, moja hči! kaj križ te moj uči? Glej, grešnik vse to za-te, kaj pa za-Me ti? Oj grešnik, glej! kako sem tukaj Jaz ponižan, Tu nesem težki križ, da bi na njem bil križan. Pa ves sem vtrujen, zdelan, križ pa pretežak, Da sem pod silno težo pal na zemljo vznak. A še ne bil bi padel, pa sem pil potrt, Da vedno svet greši, dasi hitim zanj v smrt. To reže in boli in žge — te srčne boli, Da ves sem onemogel s križem v prah pal doli. Zdaj veš lahko, kako si ti Me večkrat dražil: Nad Mano godrnjal in grešnega kaj terjal, Še žalil Me takrat, ko sem te Jaz tolažil, Če sem pa malo tepel te, rad si zamerjal. Povej Mi, ali ni tako? Se nisi kregal? Nad Božjo pa previdnostjo se togotil? Kar nisi Sam razumel, si preklel, besnil. Nad bratom, sestro se srdil, pa v greh jih begal, Ves proti sebi, bližnjikom krivičen bil. V napuhu, srdu, v vsej hudobi se topil, Peščico pa izvoljenih, si le sponašal, Kaj Bog, kaj vest ti dovoljuje, nisi prašal. Kaj mar li misliš, ko si ti tako hudoben, — 15 — ln ne ubogaš Me, da nisi ves sposoben Težiti Mi ta križ ter Me na tla metati, Da sem pod križem zvijal se, nezmožen vstati? Veš, grešnik! ti in grehov vseh ljudi število Me je pod križ, med trnje, kamenje pahnilo. Pa oh, za Božjo roljo! ali boš tako, Tako nevsmil jen do Boga — zdaj ? — oh strašno ! Ne, ne, tako ne bo! kaj ne, saj bolji boš, Odslej po Moji volji delal boš ko mož? Zato če si za kaj, če nisi duša slepa, Ce te je volja stopati v nebesa lepa, Nič ne zanašaj se na svojo lastno moč, Sicer se še v pekla pogrezneš temno noč. Toliko bolj Boga v vsem prosi blagoslova, Da v vseh početjih vodi milost te Njegova. Le zvesto vmikaj se nevarnostim za greh, A ko junak zmagaj v skušnjavah in strasteh. Naj sveti zakramenti bodo ti radost, In ko svetniki skrbi za nebes svetost. Glej sin! ljubimcem Mojim je le križ tolažba, In to še bolj ko zlemu svetu kreg in zdražba. In viš, moj sin! kdor v delih se spokornih trudi, Ta Meni, Bogu, križ vzdiguje v sili hudi, In zraven sam v nebesa rajska se vzdiguje. Kaj ne, moj sin in Moja hči ! da križ zmaguje ? Zatorej dragi mož in žena ti krščanska! Mladenič in dekle! — kjer vera je dejanska — Recite: naj kraljuje križ in ž njim naš ljubi Bog, In s križem brani, reši večnih nas nadlog. 16 — Ves ginen poklekne grešnik vzdihajoč k Jezusu: Preljubi Bog in moj Gospod, naj bo Ti hvala! O da bi, Bog, Te duša prav hvaliti znala! Zahvalim Te za milost, nauk Tvoj presveti, Za tak lep dar, da grešnik jaz ga smem prejeti. A do sedaj sem bil prerad Ti nehvaležen; Le pikast sitnež bil sem, ko sem bil betežen, Težavnega nič nisem maral rad storiti, Veselega, prijetnega nič opustiti, Ko vendar Tvoja je ljubav vse dala za-me, Da mojo mrzlo dušo za nebesa vjame. Občutim v duši Tvoje ljubo vzdihovanje, Tvoj strašni padec, zraven vse zaničevanje. Odkupil si me s križem, z drago vso krvjo, Zato pa duša moja Tebi zvesta bo. Kaj? Zdaj naj služil hudim bi duhovom, In vbrezdno padel k vsem zavrženim sinovom ? Ne! — Jezus reši me po Svojem svetem križi, Da škratom vmaknem se in bodem Tebi bliži! Glej, mili Jezus! greh svoj srčno obžalujem. Če prav telo boli, o Jezus obljubujem, Da s postom in zatajevanjem bom povračal, Vse kar, o Bog! si moji duši v prid obračal, V ljubezni za-Te gorel bom, daj da močno, Da rad bom na-se vzel vse, kar Ti je ljubo, Da bom opuščal rad vse, kar bi Te žalilo. O ljubi Jezus moj! naj bo Ti to še milo: Oh! spreobrni grešnike še revne druge, Da bi ljubili Te — vse reši grešne kuge! Ker vemo pa, da mora grešnik res začeti, 17 Zato popravljalmo vsak greh in vse krivice, Potem če koj Bog vsrniljeni nas rad sprejeti,*) Če ne — za mal čas — le postaviti nas v vice. Res, ljubi Bog! mi hčemo ljubiti pravico, In Ti vzveličaj nas, za spravo daj desnico! Amen. Oče naš . .. Češčena si Marija ... Čast bodi. .. Vsmili se nas! *) Pri Bogu jasno je vse in na onem svetu vse je sama sedajnost. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!... Na ramah s križem Jezus solzan govori: O glej sem sin in hči, -ko Jezus se solzi, Neskončno ljubim vas, kaj Mi pa daste vi? Ti moj sin, moja hči, o daj Mi. daj srce! Toliko tisoč let te ljubim — večno vže. Le dela vse ljubezni Moje premišljuj, hi to ljubezen večno Mojo občuduj! Prišel na svet nedolžen, majhin sem otrok, Pa kakor bi med nama bil prepad globok, Svet nič Me ni spoznal, celo Me je preganjal, Do Mene, Moje Matere le srd oznanjal. Se volek in oslič spozna, a človek noče. Kako Me srce peče, o ti grešna duša! Da tvoje srce Moje Matere ne sluša, Da Moja ljubeznjiva Mati se zajoče. Kolikorkrat si kak Moj nauk zametaval; Kolikorkrat Me dražil, druge zapeljeval; Kolikorkrat si klicu Mojemu se vstavljal; Kolikorkrat si se za dobro obotavljal: Tolikokrat si v Mojo Mater vsajal meč, O, da ga ne bi, črna duša, nikdar več! Kedo je drug ko ti, tako oskrunil Mene, Da zrl bi ude Mi s krvjo vse oškropljene, In pa, da sem ves opljuvan, zasramovan, Med dvema bil razbojnikoma k smrti gnan! Občuti duša, kaj se reče to prestati; 19 — Vso žalost, strah, gorje, ki jo je Moja Mati! Oh! grozo vidi, sliši, čuti vso Marija. Vže smrt je ta strah, žalost, besna tovaršija. Zdaj hoče govoriti, tožna, sveta Mati, A vse zastonj — ne zna besed od Sebe dati, Le bleda je ko smrt — jok usta ji zapre, O Mati, Mati! — kaj trpela Ti si vse! Kedo izreče žalost strašno - oh nezmerno? Kedo preštel bo solze? — oh, ti srce verno! Oh, človek veš, kaj materino je srce? če muke vse trpiš — na mater vsč lete. Zakaj si grešnik brusil meč za take rane? Kaj vidiš zdaj, kaj Njo vsak smrtni greh tvoj stane? Pa s čim si Nama ran zavdal tako globokih ? Ker hodiš le po potih grešnih in širokih. Ne izgovarjaj se — saj hodiš v temne družbe, Kjer sam peklenšček hlapcem rad oddaja službe, Ti tam si rad, kjer se popiva preobilo, Kjer vlada ravs in kavs, kjer se čez vse zabavlja, Nečedne kvante kvasi, cvenk, čas, čast za¬ pravlja, Kjer jih premnogo je nebesa vže zgubilo. Zdaj tam glej milijonov parov v grešnem znanji, Ki dan na dan greše z besedami, v dejanji, S poljubom, v mislih, željah in nečednih listih. Pa, oh Moj Bog! kdo vse preštel bo groze tistih ? — žO — Tam kjer razumniki po žarnih gledališčih, Po mnogih*) plesih — res tam škratovem skakanji, Kjer več duš vrag vlovi, ko pajek muh ob špranji; Sploh kjer se zberajo po hrupnih zberališčih Ti vsi neverniki, ki z grehi se igrajo, Kjer Mene, Kristusa Boga in cerkev Mojo, To Mater, Svetce vse v nečasti le imajo, Kjer slobodnjaki bahajo se z ložo**) svojo; O Bog! — oh groza! — oh kako tak 'bije Naji! Saj tak, namestu Mene, vraga moli raji, Sploh thm sem ranen, kjer se čednost zas¬ mehuje, Kjer žali se nedolžnost, kjer le greh zmaguje. Preštej le sin! velikih grehov vseli število, O da bi vidil jih — oh, to bi plakal milo! Zdaj Marija vsa bleda in solzna govori: O moj nesrečni sin, nesrečna moja hči! Kaj sva storila ti, da Naji črtiš ti? Oj grešnik, grešnica! zvestobo mi oznanjaš, Zakaj pa z grehi vedno Jezusa preganjaš? Moj Jezus je otrok najlepši vseh ljudi, *) Rečeno je: po mnogih, ne: vseh, takisto velja i o druzih podobnih zberališčih, **) Loža : - skapščina, družba — prav za prav le bivališče. Slobodnjaki ali prostozidarji imajo take lože, pa tudi drugi posebni družbeniki. “21 — In Midva najnedolžniša oba in mila, Pa glej! trpiva več ko človek kak trpi. Resnično največ križev, toge sva prebila, Pa najbolj žaljena sva in zaničevana, Človeštva le izvržek sva imenovana. Zdaj čuj me, sin in hči! Glej, kak je Jezus bil; Modrost in ljubezujivost sladko vže razlil Bog Oča v zibki je po Jezuščku še malem, In zdaj tako ravnajo z mojim, svojim kraljem. Glej! rabeljni kot roparja Ga krog love, Stepd in zmerjajo, na vislice pode. Kaj neki hudega je storil rabelj ti? Zakaj ko divjo zver Ga biješ — čuj! — če ni? O grozno, strašno jaz trpim, trpljenja Mati, Oh Bog — oh vsmiljenje! kedo če to prestati? Ker On mi je oh! najnedolžniši moj Sin! Ob enem ljubi Bog, presladki moj spomin. Zdaj vidiš, da v najhujšem sva trpljenji Midva, Pa mirna, vdana sva Bogu, potrpežljiva. Tako trpita grešnik, grešnica! še vidva, Drugače čednost vajina je goljufiva. Zakaj ti godrnjaš in brcaš, da je križ, Kaj češ v nebesa priti, če le ješ in spiš? Boga zahvali za vsak križ, ker Bog te ljubi! če nočeš — glej, da satan kdaj te ne zarubi! Če svet te črti, pa ne bodi nič pobit, Sam Kristus skusil je, da svet je grešen, zvit. Ker pa napuhnen grešnik vse preveč svet ljubiš, _ 22 — Le grešno družbo, cvenk, čast, grešno slast le snubiš, Zato te Bog, ker ljubi, od sveta odganja, Ker tvoje srce naj se na Boga naslanja. Ker pa še ljubiš greh, pošilja kake križe, Da bi spokoril se, k Bogu prišel bi bliže. Zato napravlja pot ti trnjevo premndgo, Na posteljco*) ti siplje trnje in nadlogo. Zakaj pa nočeš biti večno zvest Bogu? Zakaj le vedno svetu se sladkaš temu? Cel svet ne škodi nič, če zvest si le Bogu. In kaj brez Kristusa ti hasne pol sveta? Zato zapusti svet in ljubi zgolj Boga! Le večkrat dej: Jaz — Naj svetu služim ? — Čemu? Če ti tolažke, sreče, družbe treba bo, Najboljše pri Bogu, Mariji bo s tabo. Zapusti torej svet in sveta goljufijo, In z vnetim srcem išči Božjo tovaršijo. Grešnik ginen kleče odgovarja: Kako lepe sem nauke čul, slaba reva. Zahvalim se, naj mbja duša hvalo peva! Verujem zdaj in vem, kaj sta trpela draga, Zahvaljena bodita milijonkrat blaga! O da bi mogel Vama le kaj povrniti, Da z Vama mogel bi trpeti in ljubiti! Pa, o moj Bog! kako pobit, nerad trpim. In če trpim, kako le tožim in kričim. *) Stanko Škrabec uči tako, kakor namreč tudi lučea, ljuljka, ne: lučica, lulika. I Hrvati pišo tako. — ^3 Oh Bog, kako je človek tukaj revna stvar! Rad srečen je, do sreče pa mu nič ni mar. Spoznam zdaj, da brez truda nič ne bo plačila. Zdaj vem, da družba grešna bi me pogubila. Spoznam te svetna, goljufiva tovaršija. O moja družba bodi Jezus in Marija! O zlati brat, prijatelj, ljubi Jezus moj! Tu moje na srce, Ti mi na strani stoj! In srce mi gori za Rožo rož, Marijo, O Mati, naj le za-Te, srca vsa plamtijo, O Mati, moja Mati! — Mati in Devica! Kaj ne, da jaz sem Tvoj, Marija, Vladarica ? O ljubi Jezus, Mati mi, oh, naj še drugi Vsi grešniki se grešni odpovejo kugi! O da bi svetu, laži, grehu vsi odmrli In angeljci nam vsem nebesa kdaj odprli. Amen. Oče naš .. . Češčena si Marija . . . Čast bodi.. . Vsmili se nas! . . . - 24 — V. postaja. Simon Cirenejec pomaga Jezusu križ nesti. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!... Premili Jezus govori: Daši sem silno vtrujen o moj sin, o liči! Nezmerno ljubim te, o kaj pa daš Mi ti? Jaz čakam tukaj na prijatelje ketere, A ni jih, vsi bojijo se sveta zamere. Kedo Me bo Vzveličarja pomiloval, Da bi nad bolečino Mojo vzdihoval. Zapuščajo Me vsi ter se sramujejo, In grešne slasti sveta nasledujejo. Nihče ne mara biti til zaničevan, Potrpežljiv, ponižen skoro ne en dan, Še Simon Cirenejec, o kako nerad! Za sveti križ Vzveličarja je on prejel, Če prav za tako čast lahko bi bil vesel, Saj Jaz izbral sem ga za večni Moj zaklad. Otroci moji! vi ne služite, Bogu, Vi vsi ljudem sladkate se — oh, pa čemu? Oh, kaj bo rekel svet? — se poprašujete, Če se pa žali Bog, pa ne tožujete. Tediij tako vi v nemar puščate Boga! Oh, nehajte žaliti Ga na dnu srca. Kaj pravim! še sami si nič ne hasnite, Zakaj? Le vi sami si to razjasnite; Če radi križa malega ne nosite, Tedaj si s tem le hujših še nalagate, Ker nepotrpežljivosti ne zmagate. — 25 — Koliko tacih križev si naprosite! Cel kup si križev s tem nakladate sami, Ker jeznim križi vsi so pretežki. če z Jezusom bi voljno mali križ nosili, Sam Jezus bi pomagal rad vam v vsaki sili. Če Kristusa ne marate, vam križ ostane, In satan sam vam vedno seka nove rane. O človek čudni! ti bi rad vže kraljeval, Za krono pa tu nič se ne zatajeval. Kaj misliš, da z neba so padali svetniki? O ne, čuj! vsi v pokori bili so veliki. Pa vedi, človek moj! dolžnosti več imaš: Skazuj ljubezen bližniku, če jo le znaš! Ljubav v dejanji bo vodila te v nebo, Pekla pa ogenj zadobi srce trdo. Res, kaj zasluži grešnik, ki je vsak dan veči? Glej! kakor ob viharji hudih ur v nesreči Nesreča zmerom se množi, gorje prinaša. Tako vi, grešniki! v peklu bo rasla vaša. Gorje! tam ni tolažbe, upanja, miru, In večen je pekel, poln ognja in strahu. Saj pri svetnikih tudi večno vse trpi, In rajska njih radost se vekomaj množi. Zatorej grešnik, grešnica! nič več ne greši, Pokore ne odlašaj, časa ne zapravljaj, Nositi križa s Kristom se ne obotavljaj In svojo večno dušo in kaj druzih reši! Koliko biserov ti blagi križ ponuja! Če več imaš skušnjav in če je vojska huja, Če en križ druzega podi: sam Bog te ljubi; I.e ljubi, trpi, molči in ne boš na zgubi. Trpeti moraš kdaj, ko ves človeški rod. Poklekni tu zdaj, nauk Moj spolnuj povsod! Grešnik vzdihuje k Jezusu: Preljubi Jezus Moj! na večno hvaljen bodi! Naj hvali Te nebes in zemlje krog povsodi! Zakaj Te torej nisem srčno ljubil še? O Bog! še večkrat na-Te nisem mislil ne. Jaz moral biti bi ubog, zaničevan Namestu Tebe bičan, križan, zapljuvan. Pa, ob! jaz ne samo, da moral bi trpeti, Se maral nisem križa pravega imeti Ne iz ljubezni do Boga, ne revček za-se; Le svetno srečo sem iskal, ter gledal na-se. Pa tudi bližniku nič nisem križa krajšal, Premalo ljubil ga, težav mu nič, ne slajšal. Pa najbolj plašil sem se s Tabo križ nositi; Premagovati se, krotak, ponižen biti, In pred ljudmi kot kristijan povsod živeti, Rekoč: „Kaj bodo drugi rekli? mi je vmreti!“ A zdaj, Gospod! ko Tebe vidim v križih strašnih, Kedo se križa bal bo rev nas siromašnih? Sam Lucifer peklenski bi se bil ponižal, Da zrl bi bil Te v mukah, ko Te ljud je križal. Jaz hočem za svoj grešni dolg s Teboj trpeti, Na ljubo Tebi hočem vsak križ rad imeti, Saj vem, za take križe čaka Božje me pla¬ čilo. — 27 — Če, srce! nočeš tu, boš pa v peklu tulilo! O Jezus, daj, da radi molimo, trpimo, Vse brate, sestre ljubimo, za raj skrbimo! O Jezus, ki prelil za nas si drago Kri, Oh, reši nas zavoljo Rešnje te Krvi! Amen. Oče naš .. . Češčena si Marija . .. Čast bodi. . . Vsmili se nas! . . . 3 — 28 — VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!. . . Ves ljubeznjivi Jezus govori: Les na ta prt poglej, ti moj sin, moja hči! Poglej, kak za-te sem, kaj dal si za-Me ti? Ko silno vtrujen, bled, krvav sem s križem hodil, Prijatelj ni noben Me na tem potu vodil. Le jedna blaga duša na-Me se ozre, In koj se smilim ji, brž da Mi, kar zna vse. Pa oh, — moj Bog! se vstraši — kaj bo ta druhal! E kaj bo, nič ne bo! - kedo se bo je bal! Saj blago srce, veš, se nič ne plaši — ne. Zato pogum velja — glej! urno plane tje, Poklekne, zre in vzdihne: „0 moj Bog, naj dam, Gospod! če vredna sem, pijačo, prt imam", „Ne boš pobrala se!“ — kar judje zarenče, A še ne ve ljubeče srce, kaj groze. Koj Jaz se k nji ozrem in vzamem prtič beli, In da ljudje od Mene bi spomin imeli, Podobo Svojega obličja vtisnem v prt, Ki kaže naj, kako sem bil krvav, potrt. Vis, duša! glej, kako ljubezen jaz povračam, Najmanjši vsak čin vsmiljenja nezmerno plačam Kako bi bil vesel, da zdaj bi plačo znal, Če bi trpljenje Moje rad premišljeval! — 29 - Kolikorkrat se zmisliš ti rad na Boga, Tolikokrat ti drage milosti On da, Ter misli na-te ko najljubši Oče. O da bi še ti mislil Nanj, saj veš da hoče. Ni čuda torej, če ga malokdo spozna, Ker mlačni svet nerad spominja se Boga. Še ti, če gre za čednost, le se izgovarjaš; Osebo to zapusti! — Oh! srce mi poka. Priložnostim slovo daj — oh! spet srce stoka. Med tem s prismojenostimi prerad se vkvarjaš, Namestu, da bi slabih se navad odkrižal, In ves bi spokorjen pred Bogom se ponižal. Oh, ljubi človek! češ zgubiti res Boga? Ti več je človek tisti, kakor Bog sveta? Oseba ta ti je v spodtikljej, v pogubljenje, Oh! za Boga jo pusti, to ti bo v rešenje, Odrečeš-li ljubezen rajše ti Bogu, Ko grešnim strastim, poželjenju le-teimi? Ti čudni grešnik! kaj se manj bojiš Boga Ko vmazanega, zapeljivega sveta? Nikar pa moj sin, moja hči, nikar tako! Glej prtič beli tu Veronikin ljubo! Na njem glej sveti Moj obraz, se ve oskrunen, Veš za-te tak sem, premišljuj ga rad presunen! Tak potni prt pa bodi tvoje naj srce! Oe srce poželjenja b6š očiščeval, Trpljenje Moje z dušo rad premišljeval, Potem boš Moj in svete boš imel želje. Le v tistem srci rajske čednosti cvete,*) *) cveteti, cvete in cveti, — čuje se jednako. 3 * — 30 Ki satana je z mrežo, zanjko proč spodilo, In grešnih vseh smeti, nesnag se vseh je vrnilo, Kjer vladajo nebeške misli in želje. Ne pasi grešno se nad zemeljsko lepoto, Le Stvarnikovo rajše premišljuj dobroto, Da grešne želje se ne polaste srca, Da ti ne prideš v zanjke hudega duha. Veš, sin! svet nema Kristusovega duha, Podobe Božje v sebi nič več ne pozna. Če pa te vragu — strast in greli ne izroči, Srce ti vendar oslabi, duh otemni, In v tebi tempelj Svetega Duha se vmaže, In Jezusov obraz se v srci več ne kaže. Oh ti moj ljubi, ljubi sin, da znal bi kaj, Kako neznansko srečni so svetniki zdaj! Srce oh, njihovo tako je ljubko, mirno! Kako so blagi vsi — srce sladko, obširno! Ljubezen Božja se je zlila v njih srca, Kaj iz oči jim sveti, ker so blišč Boga. Oh sin, oh hči! še vidva poskusita tisto! Kar koli Vaji kdaj učim, spolnujta čisto. Ozrita najprej se na svoje zdaj srce. O da bi Mojemu podobno bilo vže Pa oh! — Veš, kak si zdaj! oh, več se ne spoznaš! Kras Mojega obličja otemnel je v tebi, Moj uk in vzgled, o srce! ali najdeš v sebi? Oh ne! — ker skrite grehe v sebi zdaj imaš. Prerad si ljubil sebe in sveta temo, Napuh, meseno slast, penez, hudobo vso. — 31 - Zato pa hiti si polepšati srce, Saj veš, kak grešne želje sad store. Oj, stori dobro tisto, kar prej nisi storil, Opusti slabo vse, tako se boš spokoril, če vdaš se Bogu, bo se k tebi Bog obrnil, Če boš pa brez Boga, bo Bog v pekel te zvrnil, če k Bogu se za en korak približaš ti, Bog k tebi milostno korakov sto stori. Ce je tako — in res je — torej trudi se, * Da boš podoba Božja, in ne čudi se, če duša se solzi, če stoka ti telo, Ker trud in solza blaga ti odpre nebo. Zato za slavni raj, sin! bodi ves junak, In moli, da junak tak bil še drug bi vsak. Grešnik poklekne pred Jezusom in vzdihuje: O Jezus, luč sveta, nebes Učitelj moj! Moj um človeški rad se vda Ti — naj bo Tvoj! Ti grešnikom si daroval Obraz Svoj sveti, Da na-Te zrli bi, posnemali Te vneti. Obličje Tvoje vseh je čednosti podoba, Ki sveto naj pravilo bode nam do groba. Ljubezen ljubka Božja, rajska dobrotljivost. Ponižnost redka, draga — ta srca svetost, Kras čistosti, krotkost — ta angeljska sladkost, Kreposti sad in krona: — oh, potrpežljivost. Tvoj uk in vzgled, nebeško Tvoje vse življenje O da bi v nas budilo srčno koprnenje, Kako naj vera, up, ljubezen vse nas vodi, Ko križ, molitev, delo spremlja nos povsodi, — 32 - Pa glej Gospod! strast srca me je oslepila. Da duša vsa nezvesta Te je zapustila. Ker mikanje sveta sem v duši rad poslušal, Zato, Gospod! sem Tebe se znebiti skušal. Vže sem v temo zašel — pa oh, Gospod! daj luč, Da se spoznam, skesam — o daj nebeški ključ! Daj, da bom svetno vse cenil tu kakor Ti! Moj duh, srce, življenje se Ti izroči. Pokaži Jezus večni, lepi Svoj obraz, Ljubezen in trpljenje Svoje vtisni v nas! Naj nič ne loči več me od ljubezni Tvoje Ne lišp, lepota, cvenk, ljuba v, čast, strasti moje, Le sam Ti, o moj Jezus lepi, ljubeznjivi, Mi bodi rajskega veselja vrelec živi! Z ljubečim Avguštinom zdaj gorim za Tebe: „0 bodi moj, le vzemi mene, daj mi Sebe!“ Amen. Oče naš .. . Ceščena si Marija ... Čast bodi... Vsmili se nas!.. . — 33 — VIL postaja. Jezus pade y drugič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! . .. Pod križem spet potrt Jezus govori: O moj sin, moja hči, kaj za-te Bog trpi! Glej, za-te kak sem revež! kaj pa za-Me ti? Z nebes prelepih sem na zemljo stopil doli, Trpel z ljubeznijo nezmerno strašne boli. In vendar sin, hči! svojega ti Rešenika, Najboljšega Prijatelja in Dobrotnika, Ki tolikanj te ljubi — pahaš vun iz mesta. O duša! kaj ti je? — o duša ti nezvesta! O grešnik, ali vidiš Me, kako sem truden, Kako sem zdelan, slab, ne morem stati več! A vendar vse prenašam rad, Boga ljubeč; Ti pa še dražiš Me, za dobro pa si muden, Kaj nič ne veš, če tak ostaneš, Mene žališ? Saj moram Jaz trpeti vse, ker greh le hvališ, Ge dražiš bližnjega, saj Meni ti storiš, Če ga preklinjaš, mučiš, hudega učiš — In Bog ve tvojih tisoč grešnih še reči, Viš, to zadeva Mene, v Srce Me skeli. To meče Me na tla, na kamenje in v prah, O ko bi zrl ti to, to bil bi grozen strah! Pa če sem Jaz pod križem pal zbog tvojih grehov, Kaj bo s teboj, če greh je v tebi kraljeval, Daši te vest je pekla, Bog te strahoval! - 34 — Še mlad dajel si znak več groznih grešnih vspehov. Daši pa mlado tudi zdaj imaš srce, Morda greh mn6g težak trpinčil te je vže. A zdaj odrasli mož si morebiti vže, Viharji strasti ti razgrajajo, buče. Morda ti človek zdaj si oča ali mati, Kaj ne, da morala sta mnogo vže prestati? Pa kaj to, naj bi bilo, vsaj je vže prestano, A grehi vas bole — oh! vse Bogu je znano. Koliko padcev v greh, koliko čaka kazni! Le zlega polni ste, na čednostih pa prazni. O stariši! velika vaša je oblast, Pa delate-li vi in deca v Božjo čast? O blagor vam, če ste za Božjo čast goreči! Če ne, še mogli kdaj bi biti v večni ječi. Za delo in molitev jim bodite vzgled, Beseda vaša, bolj po vzgledu jim bodi red Nečastno je, če hčere so za hišo bič Če pije, kolne sin. pretepa se za nič. Ko predniki po krčmah letajo v bližini, Zaveze grešne spletajo njih domačini. Ni čudno, če se taki nič ne brigajo, Da njih ljudje za greh krog hiš kar švigajo. Tako vi stariši! nikar se ne čudite, Če zoper voljo grešno deco odgojite, Če sitni posli vse okrog vam stikajo, Vse vam razmikajo ter vam se vmlkajo, Če vsi ti prizadevajo vam sto nadlog, Da bi nesrečnih vsmilil se sam večni Bog. Kako pri sodbi boste odgovarjali, Če važno to dolžnost ste zanemarjali? Vi mojstri, vsak predstojnik, ki zapoveduje, Vsak za-se vestno naj dolžnosti rad spolnuje. O revni mčž, o žena! pusti greh, koj vstani, Le vstani sam, pomagaj drugim in ne brani! Priljubljenim vsi grehom koj se odpovejte, In sebe, svoje v strahu Božjem vse imejte. A veste! v stare grehe več ne smete pasti, Za vselej odpovejte grešni se pošasti, Sin, čuj! kaj sveto Božje pismo te uči: Nihče po odpuščenji v greh se vračal ni. čuj! sveti David, Peter, Pavel, Magdalena Hiteli so k Bogu iz svetega namena. Nobeden teh se ni povračal v greh nazaj. In jaz — odlašam le — pač čem se! — a kedaj ? Solzili ti so se, objokovali greh, Spokornosti so vzgled postali pri ljudeh, Pokore poti niso nikdar zapustili; Če prav so bili v smeh ljudem in v grozni sili. Kaj? glej! če bolj jih je ves črni svet sovražil, Tem bolj je sveti Duh jih v dobrem vtrdil, blažil. Gorje, gorje! pa, če se grešnik vrača v greh nazaj Ki komaj vsmiljenje prejel je pri Bogu, Potem bo težka, težka ti pokora vsaj, Morda pa gorel boš, vže veš kje in čemii! O bratje, zapustite torej greh nesrečni, Pokoro delaj vsakdo za svoj blagor večni! — 36 — Tako boš koj od padca v greh vstal ti in tvoji. In Kristusa na tej boš vzdignil smrtni hoji, Tako svetniki Moji sebe so rešili, In mnogo druzih duš za Boga pridobili. Sin! sam pomagaj si in Bog ti bo pomagal, Vse zmagal boš, kar svet in satan bo nalagal. In kdor pomaga bližnjiku, Bogu pomaga, In taka duša je Bogu nezmerno draga. V plačilo bo za to sam Jezus te podperal, Če tudi cel svet in pekel te bo o verah Zatorej zdaj skesaj se grehov iz srca, Poklekni, prosi, da Bog odpuščenje da. Grešnik potrt in ginen vzdihuje k Jezusu: O Jezus, moj Gospod! kaj naj bi odgovoril? Ti vse si dobro mi, nič hudega ne storil. Jaz sem Te žalil zgolj — Gospod! oh, kaj boš rekel ? Kolikokrat sem revček vže se silno spekel! Kolikokrat sem te preganjal v udih Tvojih, Ko kregal, črtil bližnika sem v časih svojih! Oh! res se nisem vsmilil revežev nesrečnih, Se bodle niso nič me revežev nesreče, Ko so jih stiskale čedalje hujše, veče: Ko gledal grešnike sem krive kazni večnih, Ko so solzili zapuščeni se bolniki, In ko so grizli obrekljivi jih jeziki: Takrat bi bil lahko kaj za-nje se potegnil, A molčal sem, dasi me kdo za to je dregnil. Morda sem še vesel bil, ko so drugi pali, Ko so pod težkim križem solzni vsi ječali. — 37 — O Bog! vsa moja škodoželjnost, nevoščljivost, In vse krivice, trdosrčnost, goljufivost, In moja lastna trdovratnost — vsa hudoba: Kako nelep je kup ta — o pekla gnusoba! O Kristus, o Gospod! če prav sem črn, ves trd, Oh vsmiljenje! naj ne kaznuje me Tvoj srd. Res žal mi je — tako ostati nečem več, Za Tvojo Božjo čast postati čem goreč. Moj sklep je rad bi Jaz vzveličal se lepo, In več še drugih duš pridobil za nebo. Saj žrtvovali so svetniki dušo svojo, Da rešili bi duše druzih — in v čast Tvojo. Jaz pa, ker sem morda pohujšal, škodoval, Le pičlo za rešitev duš sem daroval. Naj zdaj daruje srce moje te reči: Vso svojo revščino in Tvojo Rešnjo kri. Darujem se Ti s srcem, z dušo in življenjem, Da nadomestil s svojim vsaj bi hrepenenjem Oh! za-se in za svoje vse nesrečne brate Da bi pridobil venec večne sreče zlate. Kar jaz ne morem, nadomesti Jezus moj! In daj, da večno kdaj otrok bom srečni Tvoj. Amen. Oče naš .. . Češčena si Marija . . . Čast bodi . .. Vsmili se nas!... — 38 — VIII. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! . . . Premili Jezus žalosten govori: Oh, žalost Me obide za-te, sin in hči! Trpim, da rešim tebe, kaj pa za-Me ti? Glej! Jaz se vsmilim rad človeškega rodu. Se kogar tepsti moram, v hasen je temu. Ko je Herod moril nedolžne otročiče, Ni mislil, da jih Bog v nebesa k Sebi kliče, In da jih svet kot mučenike bo častil. Kolikokrat je v sodbah svet krivičen bil! Ko več stotisoč se je romarjev število, Kot križarjev tje nad nevernike drvilo, Za sveto zemljo vsak se vojskoval ko lev, Tedaj jih več je glada vinrlo, vbitih bilo, Če prav jim sveti je Bernard dal povabilo: Mnog posvetnjak je mislil: O koliko rev! Pa, čuj! svetnik pove, da mnogo teh je v raji, Ki bi drugače bili v črnem pekla kraji. Tako ti godrnjaš, če ti pošiljam križe. „Oh, to mi je obupati, tako peklu sem bliže!“ Pa reva čudna! vedi, da ti je le v srečo, Če rad prestaneš ga, bo v slavo ti največo. Le rajše, kar je hudo, greh, to objokuj Ter večnih si zakladov, čednosti kupuj! Ne splača solza se, nad časnim se solziti, Jeruzalemčanke sem moral Jaz svariti. Ti me miluj, da za-te strašni križ trpim, Da sem zaničevan, ljubezni ne dobim; - 39 Miluj Me, da ti grehov polno je srce, Da le nad časno zgubo se ljudje solze, In svojo dušo pa na večno pogube. Pomisli, da premnoge grešne so solze, Pregrešne: če preveč za revno reč se jokaš, Ce jih pretaka svojeglavnost, nevoščljivost, Napuh, požrešnost, srd, mesena poželjivost; Te solze slabše so pred Bogom, bolj ko stokaš, Le solze radi greha, ker ž njim Bog se žali In pa spokorne solze ljube so Bogu. Zato gorje ti, grešnik! ker si brez strahu, O da bi vsi se le Boga in greha bali! Zato pa Bog toliko hujše te kaznuje, Ker nočeš sam, da greh nad Tabo se maščuje. Pa misliš-li, da Bog ne bo ga kaznoval? Ti grešnik misliš, da brez kazni boš ostal? Ne, ne — tako ne bo! — Bog hoče kaznovati, Ker na pravičnost Božjo moraš verovati, To pamet nas uči in skušnja vse potrdi, Da silno tepe Bog, če grešnik ga razsrdi. Odpri le sam oči sedaj po širnem svetu! Koliko vidiš šib prestrašnih v vsakem letu: Potres, povodenj, ogenj, suše te strašne, Glad, vojske, kolera, bolezni, ki prete. Kaj.' 1 ali ne spoznaš v tem jezno Božjo roko ? Mar hočeš vdreti v jamo se pekla globoko? Ko strahoviti sodnji dan bo zasijal, Boš revež ves črn, nag pred milijoni stal. V obupu klical boš: „Gore pokrite me! - 40 — Ve morja, vse vode - oh potopite me!“ Bog rekel bo: „Prekleti v ogenj večni tje, Ki je pripravljen za hudiče grozne vse!“ Pa kaj je šiba ta — kaj še le v peklu čaka! Tam morje ognja, in muk vseli se skupaj staka. Hudobnež ti, nesramnica! te peklo bo, Z zobmi tam škripal boš, rjovel boš z vso močjo, O Bog, o Jezus Kristus, reši, reši nas. Da tu za greh pokoro delamo ves čas! Za greh je solza Jezusu tu vsaka mila. Kes, spoved in pokora milost bo dobila. Tu gane Jezusa vže vzdihljej vsak srca, Za vsako solzo tu ti rajsko milost da. če v grehov pal prepad si še tako globok, Spokori se in vreden Božji boš otrok. O glej! kako zgubljeno ovco Kristus išče, Da bi v nebeško spravil jo prebivališče. Slepoto vseh — in svojo grešnik! objokuj, Za rajske čednosti se trudi in vojskuj! O zjokaj se pred Jezusom — pri Njem rad — stoj. Dozdaj največi si sovražnik ti bil svoj. Vi veliki in manjši grešniki trdi, Nad grehi svojimi naj vsakdo se solzi! Dovolj grešili ste, ranili srce Moje, Jaz ljubim vas, poboljšajte življenje svoje. Zato ne tarnjajte strašno, greh obžalujte, Le pokleknite vsi in h Kristusu vzdihujte! - 41 — Grešnik vzdihuje k Jezusu: O pridi, Jezus! v moje srce, pridi k meni, Ki resne me nauke prelepo učiš, Pri vsem tem kakor nikdo drug lepo svariš, Le Ti vodnik moj bodi, — ne pa sin zgubljeni! Zahvalim Te za vzglede, za nauke zlate, O da bi Jaz ravnal ko Ti, dal dušo za-Te! Kako skrbiš zavoljo duše ene same! Kako neskončno si ljubezen kazal za-me! In mene srce - moj Bog! malo le skeli, Ko tisoč dragih večnih duš se pogubi. Ivedo, o Jezus! da mi srca vseli ljudi, Da Tebi dal bi vsa, da kralj v vsem bil bi Ti! Pa predno vreden sem se Tebi bližati, Prej moram revček se do tal ponižati Ker jaz z Odrešenikom sem ravnal strašno, In vzrok sem drugim bil, da tudi so tako. Zatorej se ozeram, na neba oblake, O dajte mi vode, naj speram grehe take! O čujte vse stvari! to moje vzdihovanje: Kako je žalostno to moje grešno stanje! Jaz žalil sem premilega Odrešenika. O Bog, kako pregreha moja je velika! Pa ne le sam jaz sem pri Bogu milost zgubil, Se drugih več sem Božje milosti oskubil. Oh kaj bo še z menoj, ker za-me Bog trpi! Zbog mene, Bog, naj nikdo se ne pogubi! Da zdaj vsaj me nobeden ne bi- tiščal greh! Da ne bi bil jaz zlega storil pri ljudeh! Pa milost, o Gospod! saj čem se spokoriti, Za grehe svoje in vseh čem solze točiti ; In jenjal prej ne bom, da Bog ozreš se na-me, Srce mi Tvoje odpusti, v nebesa vzame. Amen. Oče naš . .. Ceščena si Marija. . . Čast bodi. .. Vsmili se nas !. . . — 43 — IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. Molimo te, o Kriste! in Te hvalimo!... Ves revni Jezus spet pod križem uči: Poglej sem, čuj Me ljubi sin in draga hči! Trpim za Vas grozno, a kaj vsi za Me vi? Tako sem vtrujen in trpinčen in pobit, Da križ je pretežak, očem Mi jemlje vid. Vže tretjič zvrnem se pod križ in tu medlim, Na polu mrtev sem, preslab in se solzim. Oj grešnik, grešnica! zakaj tako Me dražiš? O kaj sem storil ti, da vedno Me sovražiš? Zdaj pač se smilim ti, ko v mukah komaj dišem ? Boš zdaj spokoren, ali naj te v smrt zapišem? Zdaj vendar bi pričakoval, nesrečnež moj! Da se ti zgane srce, da Jaz Sam bom tvoj. Jaz zmerom sem nedolžna, krotka bil ovčica, In nauk Moj nebeška srečna je resnica: In vendar od nevernikov in besnih judov Sem ko od steklih volkov tepen in suvan, Po ostrih kamnih vlačen, v smrt sem grozno gnan. O Moj nebeški Oče! — glej, koliko trudov Nesrečni grešnik, da Boga tako črtiš, In zmerom znova križaš in se še smejiš! Pomisli, grešnik! da Boga si trikrat pahnil. Ce bi Jaz hotel, ti ko listje bil bi vsahnil. 4 — 44 — A nisi maral, gazil si v vse hudobije, Predrzno si zahajal v grešne tovaršije, Da, ž njimi padal vedno v grehe si strašne, In si še bolj pokvaril črno si srce. Obstoj 1 ni res, da si grešil v temi tam v hiši, In tam na polji, v gozdu s tujci in med brati? Kaj, ali drzneš si tajiti in lagati? Napuhnen bil si proti zapovedi viši, Ošaben na-se si napihnil se nad druge, In lakomen blaga ko same grozne kuge Si hotel vso imeti sam oblast, last, čast In vso zavživati nečisto grešno slast, Zavist te bodla je zbbg srečnih vseh ljudi. Nezmerna jed in pitje jemlje ti moči. Srd, ljuta jeza, veš, te kar je spremenila, Lenoba v dobrem pa pred Bogom obsodila. Viš! glavnih grehov vseh ti polno je srce. O grešnik, revež! kaj bo v zdaj! gorje! gorje! Pa, glej! to ni še vse. Še grehov več imaš ; Celo v nebo vpijočih, tujih — ti vže znaš! Morda si zoper Duha Svetega grešil? Kaj? oh, Ti večni Bog! morda si vseh kriv bil Zapovedi cerkvenih, Božjih v vsem življenji, V besedah in v dejanji, v mislih, v poželjenji? Kaj ne, o Bog! o Bog! — Kako, kako strašno!! — Zato kljubujejo ti vse stvari lahko. Za maščevanje kliče vse: čuj glas neba: Vsak angelj se solzi, ker žališ njih Boga, Sosebno kliče angelj varih,*) duš nesrečnih, Ki si pohujšal jih, zakladov vzel jim večnih. *) Glej Stan. Škrabec na platnicah: „Ne: varuh!" — 45 — A Bog je rekel: „Naj še Moja milost zmaga! Naj grešnik se poboljša, zapusti' naj vraga." Cuj! sam hudič grozno za maščevanje vpije: »Nikar na grešnika naj solnce več ne sije! Ko jaz grešil sem, bil takoj sem kaznovan, A človek, če greši, še srečen je vsak dan. O kje je zdaj pravica, če je sploh še kaka, Da se kaznuje z ognjem koj krivica vsaka!" A Jaz Sam Bog prisegel sem: „Naj še živi, Da zna ljubezen Mojo, da se spokori! Jaz nočem smrti grešnikove, le pokoro, Naj živel bi na veke, zrl nebeško zoro." Za maščevanje kliče solnce neba krasno: „Zakaj naj sijem nanj?" srdi se z neba glasno. A zlasti luna, zvezde so se razsrdile: »Zadosti je, proč ž njim! — ne bomo nanj svetile". Cuj! sama zemlja se mu trese pod nogo: »Nič več nosila ga ne bom — proč z dušo to!“ In silni ogenj kliče: V meni naj zgori!" Povbdenj kliče: V meni naj se potopi!" Žival, rastlina, zrak ne mara za te več. „ Čaj, jaz te bom!“ kriči bolest, mnog križ grozeč. A Bog sem rekel: „Ne! Počajmo še en čas! Njegova duša je preveč vže stala Nas." Si čul, moj sin! si čula hči! vso grdzo strašno, Ves srd na grešnikovo dušo siromašno? Se boš li zdaj — kaj ne, da boš se spokoril? Zatorej čuj in stori, kar' te bom učil! 4 * — 46 — Zdaj veš, da sem trpel vsak križ, zaničevanje, A najbolj tvoj napuh, strašno zapeljevanje,*) Oh Bog! Me je tolikokrat na tla podrlo. Zato imej ponižno srce, roke, grlo. Ne išči več časti', veljave med ljudmi, Ker so Me Kralja smešili na vse moči. Nikar naj čast ne bo ti krasno oblačilo, Ker v gnusnem Me škrlatu ljudstvo je žalilo. Mer sem kot črv ponižen Božji Sin na tleh, Zato pa še ti bodi, sin moj! pri ljudeh, Ponižen bodi v vsem in nikdar se ne hvali, Potrpi mirno, če ti bodo nagajali, Nikogar nikdar, ljubi sin! ne zaničuj. Le sebe zaničuj, vse druge pa spoštuj! A zaničuj se prav, da duši nič ne škodi. Kjer treba je, postavi se, in krepek bodi. A bodi vljuden vsem, nikogar nič ne žali, Ponižaj se, Bogu daj čast, če kdo te hvali. Ne kregaj se nikar, enkrat le reci svojo; Veš, prav je, če sprejmo besedo blago tvojo, Če ne — bo tudi prav, le nič ne bodi'hud; Nihče, še Jaz vsega prav ne storim za ljud. Ne obrekuj, ne laži nič, in se ne hlini, Najgrši je hinavec, ki se zmerom slini. Hinavca, pohujšljivca pretrpim najteže, Tak grešnik se od Mene najprej sam odveže. Bogu ponižno služi, Bog je Bog — ti nič, Ne veš, ne moreš nič, nič nekdaj nisi bil, Zdaj si le prah, dim, krič — kedo bi to častil? Boga se boj, da te Njegov ne vdari bič! *) Zavedenje se tu ne da reči. 47 — Zatorej pomni sin! potrpi sam s seboj, Prenašaj druge in Boga in bom s teboj. Ce padeš, vstani spet, ponižen pa le bodi, Previdno, dobim, zvesto, stanovitno hodi: Ne glej nazaj, glej na se, glej na cilj naprej, Vsak dan prični pa znova, bodi mož odslej! Sin, liči! spominjaj se, če hočeš k Bogu priti, V zatajevanji znaj za Kristom križ nositi. V potrpežljivosti boš rešil dušo svojo, In Bog bo raj ti dal, bo venčal čednost tvojo. Grešnik ves ponižen poklekne in vzdihne k Jezusu : Gospod! glej, revni grešnik jaz klečim potrt, Ker žalim te, če prav sem prah in zemlje krt.*) Če Ti moj Bog si se tolikokrat ponižal, In nosil križ, na kterem greh je naš Te križal, Zato še moram grešnik jaz ponižen biti, In kar je mojster storil, tudi jaz storiti. Tvoj lepi težki nauk moram spolnovati, Nositi srčno križ, le nič preveč se bati. Velikodušnost v križi reši dušo mojo, Da Tebi bom enak, prejel bom milost Tvojo. Za nauk in vsak vzgled Tvoj bodi večno hvaljen. Spoznam, Bog moj! kako od mene bil si žaljen. Zares strašni, strašanski so vsi grehi moji! Zdaj vem, da živel jaz bi v večnem nepokoji, Če sam z očmi bi gledal vse tako grozno, Ko vidi Tvoje najsvetejše jih oko. *) Zemlje krt t. j. ne = Maulvvurf, ampak črv. Wurm der Menschen, gt. sv. pismo st. zak. — 48 — Jaz tudi vem, če zvl bi jih, prišla bi smrt, Zakaj ne mogel zreti bi, kako sem grd.*) Saj tudi oni grešnik je tri mesce mrl, Ki Bog si dal mu, da je grehov grozo zrl. — O Bog, o Bog! veš — skoro bi obupal jaz! Kako mi boš odpustil strašne grehe take ? ? — Pa oh! ne smem, ne bom več delal vragu tlake. To bil bi nov greh, Bog če: Upaj ves svoj čas ! Jaz vem, o Bog! da Judeža si Ti preklel, Ko bi se bil ponižal — bil bi ga otel, In ker napuhnež ni Te prosil odpuščenja. Jaz v solzah kličem: Zbriši, Bog, mi greh življenja! Jaz vem, da vse stvari lahko srde se na-me, In komaj čakajo, da brž pekel me vzame. Pa milost, milost, odpuščenje, Jezus ljubi! Odpusti grehe mi, nikar me ne pogubi! Kolikor grozniše so moje hudobije, Toliko lepše Tvoje milosti luč sije. Saj bom ponižen ves, bom silno črtil greh, In kar bo moč, bom greh odvračal pri ljudeh. Še rad bom boljšal druge, bolj se trudil za-se, Da srečen bom pri Tebi kdaj na večne čase! Kaj ne, o mili Jezus! odpustiš? — saj vem, In da kraljestvo večno upati jaz smem ! Amen. Oče naš .. . Ceščena si Marija . . . Čast bodi. . . Vsmili se nas! . . . *) Po veri in besedah svetnikov je velik grešnik res grozna stvar. — -i -<- — 49 — X. postaja. Jezusa slečejo in mu dajo želča piti. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!.. . Nedolžni, sramožljivi Jezus govori: Oh največ zdaj trpim, ti grešni sin, ti hči! Strašno žge, kar trpim za vas — kaj za Me vi ? Zares, o grešniki! vže mnogo sem prestal, Kaj križev iznašla je zlobna ta druhal! A vendar, sin moj, hči! tako nič ne boli, Ko to, da ta druhal nečisto se smeji In Mene Svetega Boga ima za smčh, Ko so očitno slekli tu Me pri ljudeh. O Bog, nebeški Oče! o kako grozno, Kako grozno, kako najhujše Mi je to! Se vi, nečistniki! bi bili vsi rudeči, Ce ropar vam obleko slekel bi v nesreči. Kaj še le Jaz, Sin Božji, vseh nebes veselje, Ko grešniki ti pasejo oči in želje! Jaz vse bi dal za kelih tak grenak trpljenja, Da bi Mi bil odvzet — pa hotel je Bog Oče. Spoznaj, o grešnik! vso ljubezen odrešenja. Pa glej! da za te le še več trpim, Bog hoče. Ker vse je bilo raztepeno Mi telo, Z njim je vezala kri obleko prav tesno: Zato ko z Mene trgali so oblačilo, Več ran so delali — koliko muk je bilo! — 50 - Saj veš, če rane trgaš — o kako ščenn! In Jaz? — glej! rana je pri rani Mi in kri. Kako, kako moj sin, je bilo to strašno, Ker sem imel najobčutljiviše telo! — Ko slečen sem, kar z želčem Me napajajo, In s tem toliko hujše Mi nagajajo. Veš, z želčem pamet vzeti Meni so hoteli, Ko sem njih Bog! — kje pamet so sami imeli ? A Jaz, Sam večni Bog ne morem zmešan biti, Zato Jaz želca, kisa nisem maral piti, Pokusil sem ga le, da trpel bi za tebe, Da bi učil se ti, premagovati sebe. Da, sin moj, čuj, glej na Me, uči se od Mene! Kaj te učijo Moje rane razboljene? Da z grehi tisočkrat si ranil dušo svojo, In s tem oskrunil vselej si nevesto Mojo. Ne veš, da tempelj Božji tvoje je telo ? Ce je oskruneno, ni tempelj Božji to. Če si oskrunil ga, bo Bog te kazuoval, Pa bolj ko ropar se, ki tempelj je okral. Zakaj tako si rad ta tempelj krasni skrunil? Zakaj v nevesto Božjo tisočkrat vže pljunil ? Zakaj prešeren si, nečimeren v obleki, Ki si le majhen revček v tej življenja reki? Zakaj nezmerne tvoje so jedi, pijače ? Ne veš, to za te ni, to deci so igrače! Kaj se ne znaš in nič ne boš zatajeval? Kaj res nikoli ne bi rad še kaj postal ? Zakaj se valjaš rad v meseni le nesnagi ? Te nič ni sram? ... O kje ste vzgledi blagi! — 51 Če pa oskrunil nisi z grešnim se dejanjem; Če niso videli na kraji te zunanjem; Oskrunil si pa večkrat svoje si srce, Ko si pregrešne misli pasel in želje. ViS, da zapravil svatovsko si oblačilo, čem reči: milost Božjo! — oh, da ne bi bilo! Pa ne samo, o grešnik! škodil si sam sebi, Ti, sin! si strašno Mene mučil — ob, da ne bi! Zdaj vidiš, kacega ti Mene si napravil, Ko za Boga si tak križ tesal in postavil. Glej! ali moreš tu brez vsmiljenja zdaj ti Prijazno Jezusu pogledati v oči? Zatorej skleni sin! telo si pokoriti, In mogel boš veselja več in boljše vžfti. O naj veselje rajsko v duši ti prebiva, In mirna duša tvoja vže v Bogu počiva! V nebesih krasnih pa sladkost te večna čaka, Tako sladka, da ji nobena ni enaka. Ce pa telesne in mesene slasti vživaš, Žge v srci te, ti se ko grešni Adam skrivaš. Telesno poželjenje dušo le mori, Buha zatera, čisto ti ljubav gasi. Svetniki zlati bili mirni so, veseli, Ker so odmrli sebi in Bogu živeli. Tako vže tu so raj pokušati začeli, Telo na svetu, srce pri Bogu imeli. Resnično vedno nam nemirno je srce, Če v sladkem Bogu se ne radoste želje. Poklekni sin — tu koj se grehom odpovej, Meso si kroti, bodi zvest Mi zanaprej! - 52 — Grešnik ves klaven in osramoten poklekne pred Jezusom: O Jezus, Ti „Mož bolečin!" kaj vse trpiš, Da le Bogu za grehe moje zadostiš! O Jezus, Ti moj Bog! kako je to mogoče, Da moja duša nad Teboj se ne razjoče, Ko vendar me je preslepilo poželjenje, Da silno Te žalilo moje je življenje? Jaz vem, da grozovitno sem s Teboj ravnal, Tolikokrat Te bičal in zasramoval. In Ti, ki cvetke, zvezde, angeljce oblačiš, Ki grešnika lahko v svetnika predrugačiš; Ti Sam tako trpiš o revček, ljubi Bog! In jaz ne ljubim Te, otrok Tvoj, poln nadlog. O kak razloček med Teboj in med menoj! Pa to ne sme več biti, šel bom za Teboj. Dovolj, preveč sem vže grešil, a zdaj nič več! To mora boljše biti — ker si Bog ljubeč. Telo darujem svoje v klavno Ti daritev, Iz srca k Tebi vedna naj puhti molitev. Pokora zdaj bo ljuba mi, ne grešna slast, Le pošlji mi, kar terja Tvoja Božja čast. Naj bodo svetne slasti vedno mi grenke, Da bom častil in ljubil Tvoje le srce, Občutim v srci rajše Tvoje naj trpljenje, To v sebi mir ima in večno da življenje. O dobrotljivi Oče večni! greh spreglej mi, In ne odvzemi nikdar milosti odslej mi, Da kruha časnega se ne bi preobjedel, In grešnih svetnih slasti braniti se vedel. — 53 — Molitev, post, čuvanje naj mi bo veselje, Da zadostim za grehe, spolnim Tvoje želje. Saj duša in telo se bosta veselila, če bosta tukaj se zadosti spokorila. O da ljudje bi delali, kar jim koristi, Svetniki bili bi, vsaj težkih grehov čisti. Daj, da bi časne vse reči vživali zmerno, Po večnih hrepeneli kakor srce verno. A ljubi Bog, jaz nisem kos, Ti daj pomoč, Da delež moj ne bode večna v peklu noč! V priložnostih, skušnjavah Bog nad mano čuj, Le greha kakor Magdaleno me varuj! O Mati Božja prosi, angelj varih*) brani, Da jaz na sodnji dan ne bom na levi strani! Amen. Oče naš ... Češčena si Marija ... Čast bodi. . . Vsmili se nas! *) Vide Škrabec: majhin, varih, tudi Lekše: varih ne varuh, to se tako zaničljivo čuje. — 54 — XI. postaja. Jezusa na križ pribijajo. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!... V neznanskih mukah Jezus s križa govori: Globoko premišljuj moj sin in moja hči! Grozno za vas trpim, mreni — kaj pa za Me vi? O grešni sin, o grešna hči, kako strašno, Strašno trpelo Moje sveto je telo! Jaz, Jagnje Božje, sem razpet na težki križ, Da til bi za te vmrl, ker dan na dan grešiš. Ko sem na tisti kraj in tisti čas prišel. Ki sem od večnosti vže v mislih ga imel, Tedaj obda vojakov rimskih Me število, A ne le ti, gledalcev je več tisoč bilo. Vže sem pri težkem križi, da na njem hi vmrl, Oh! v duši stresem se, ko nanj sem se ozrl. Zdaj rabelj vpije, da bi stegnil se na, križ, Ubogam ga, da brž bi tvoj bil paradiž. Koj rabelj kladvo vzdigne s svojo vso močjo, Ko kak otrok ponudim desno mu roko, In rabelj debel zavihti žrebelj na njo. In s kladvom odriha, da odmeva za goro Zdaj milo zaječim, ker je neznanska muka. A rabelj le še bolj na vse strani se suka, In vleče raneno telo mi Mi krčevito, Da skoro žile iz života Mi izpuka. Kaj ? — Kite, žile pokajo Mi strahovito, Ko da bi parala život Mi kriva kljuka. 55 — Žrebelj pa strašno reže bolj in bolj v meso, Kri Božja omehča pa skale in gore, Na zemljo lije, da ji odpusti nebo, Ko kladvo se vrti in poka in brenči, Vse spreletuje mraz do mozga in kosti. Pa vendar le še bolj Moj glas v nebo doni: „0 Oča Moj, na dar, da rešim vse ljudi! 11 Ko Mi žrebelj predera roke in noge, Ko ploha vderajo goreče se solze Deviški sveti Moji Materi Mariji, Zdaj zaječi — oh! — omedli tam v tovaršiji. Apostelj ljubi Janez Moj se ves solzi, In Magdalena groze si uho tišči, Da ne bi udarcev nečloveške muke čula. Doni ji ko trobente glas na sodnji dan, Njo v dušo bode, žge njen greh, njen grešni stan, Med tem me žali truma, ki je sem prihrula. Trpljenje se množi, vže vse je skup — stra¬ šansko! — Kaj ko bi ti prestalo to, srce krščansko? Pa vse to še ljubezni Moji ni zadosti, . Še več trpljenja hočem in še več grenkosti. Cuj! rabelj zveže roke in noge z vrvmi In vzdigne križ — kar tresk! — v zemljo ga zakadi; To žge po mesu in kosteh — moj ljubi sin! Oh, to je ogenj bil in tisoč bolečin! Tako Me zaboli, da čutim moč potresa,*) In ta potres čutila so celo nebesa. *) Beri zamaknenje svetnikov, sosebno čast. Ane Kat. Emerih! — 56 — Boš zdaj še dvomil, sin! če ljubim svet zelo ? Boš zda Me ljubil ti, sovražil greh grozno? Če torej ti je mar, moj sin in moja hči! Če hočeš dobro res, zapusti vse stvari. Dozdaj pač nisi še zapustil svet, saj veš; Le strastno bil si svetu vdan — pa več ne smeš. Ves ponesrečil, vmazal si se, kar se da, Z zunanjimi počutki in na dnu srca. Ni rčs? — Zakaj oči si pasel poželjive, Iskal in hvalil le lepote goljufive? Zakaj ubogal, slušal zapeljivi glas, Ko vabil sem te Jaz, tvoj Bog, in nžba kras? Zakaj rotil, čenčal, sladkal se zapeljivcem? Nesrečnež! si sramotno se prodal lažnjiv- cem. Zakaj zlorabil ude vse — roke, noge, Da ž njimi svžtlo svoje umazal si srce? Zakaj si prosto voljo, pamet in spomin V namene grešne rabil, moj nesrečni sin ? Kaj ne, da vest te pčče? — o saj te lahko! Pri svetem krstu si se odpovedal vragu, Pa delaš, kar če on, ker rad ti je na pragu. Pri sveti birmi sem te pokrepčal močno. Morda kedaj prejel si zakrament bolnikov, Pa spet te vrag je vjel — zastonj je klic svetnikov. Morda po zakramentu stopil si v svoj stan, In vendar si le vragu z dušo, s telom vdan. A največkrat si zakramenta v prid imel: Pokoro, obhajilo; — pa si spet Mi všel. - 57 — Ker ti nesrečnež vso si Mojo milost zgubil, Zato vesel te črni satan je oskubil. Povej Mi, ali ni to res? Otrok si bil, Pa velik grešnik vže, ker stokrat si grešil. In nisi, mlado ti dekle! grešilo vže, Ko so ti komaj vzrasli mlečnati zobje? Se ve da sem te ljubko vabil, Jaz, tvoj Bog, Pa vdaš se svetu, — ko te mami svet nadlog. Jaz Sam sem čakal na te, klical te ljubo, Povsod ti srečo dal in ljubil te močno; Pa vendar, sin! ti si zapustil Me nezvesto, In hipoma si si izvolil grešno cesto. Le čakaj, sin! dejal sem, ker ti z lepa nočeš, Naj bo pa z grdo šlo, da k Meni še prijočeš. Pa veš, nezvesti sin! kako počel sem to ? Glej! žalosti pošiljati sem jel ljubo. Prišla je skrb, nesreča, ljubih tvojih smrt; Zdaj ti si se solzil, in tresel, bil potrt. Pa komaj zopet svoje solze si posušil, Spet tvoj napuh za klic Moj mili je oglušil. Tedaj poredni sin! ti za-Me res ni mar? Češ rajše biti si zaslepljen gospodar? Češ rajše oslepljen z glavo v pekel leteti ? Ne, ne — ne smeš! V nebesih Jaz te čem imeti. Resnico glas Moj po preroku govori: „Jeruzalema Moje srce ne pusti'* 1 . Jeruzalem je tvoja duša, veš sin moj! In te, da ne izgubiš! sicer ne bom več tvoj! Zato po mašnikih določno sem te kregal, Ti pa si hud in stokaš — sam si sebe zbegal. — 58 — Na spovednike, predgarje si bil srdit, Češ, da je mašnik na te hud, prekanen, zvit. Brezpametno! — Jaz Sam te kregam, predru- gaeam, Jaz jezik Svojega namestnika obračam. Čuj! mašnik, Moj namestnik, ti le dobro hoče; Ubogaj torej glas njegov, on tvoj je Oče. Kdor njega rad uboga, ta je Meni draži, Kedor pa njega žali, Mene še sovraži. Ne žali nikdar tega dobrega srca, Za tvojo srečo on največo skrb ima. Da bi premišljal to, vem, da bi bolji bil, Ne žalil nikdar ga, pač ljubil ga, častil. Kedo tolikokrat za duše šel je v smrt, Če prav od njih prejel ni plače nič — le srd? Zato čuj še enkrat: Spolnuj v vsem, kar uči; Kar dobra knjiga, dober svet in vest veli. Tak bodi zdaj! Doslej nič za-Me nisi maral, Le Mene žalil si in s tem sam sebe varal. Zato so Me pa nazarensko križali, Da bi vsaj zdaj vi vsi Bogu se bližali. Da znal bi ti, kako sem vse to rad trpel, Da bi Jaz tebe, ti da bi nebo imel! Glej! dolžno pismo tvojih grehov sem za to Na križ pribivši ga, raztrgal za nebo. S krvjo sem lastno v Svoje roke te zapisal, Da nikdar ne bi satan te iž nje izbrisal. Ko punčica v očesu sem te vedno ljubil, Ter mislil na-te — da le ne bi se pogubil. — 59 — O brat moj, sestra moja, ves nesrečni ljud ! Zdaj veš, kako te ljubi vsak Moj ranen ud. Kako te ljubi Srce Moje, duša, kri, Kost, roke, noge, jezik ust, uho, oči. Oj glejte, če je bolečina ktera taka, Da bolečini Moji bila bi enaka! Te rane so studenci vašega rešenja, Ki rešijo spokorne vsega zadolženja. ' Če pa hudobnež trdovraten je ko skala, Zastonj se bo mu milost Božja ponujala. Glej! taki bili judje vsi so nespokdrni, Na Kristusa, čast Božjo besni in osorni. Glej! Meni priča zemlja, voda in nebo, Da Božji Sin sem — le ne grešno ljudstvo to. Nič več ne rečem, sin! če zdaj ne boš Me ljubil, Potem ... le glej, kaj bo!.. . bo satan te za¬ rubil ! ? ... Če mi obljubiš srčno, vzdihni v srci svojem: Gospod! bom storil vse po tem ukazu Tvojem. Grešnik presunen in plašen poklekne in vzdihne k Jezusu: Gospod! kako vse ljubiš vedno in povsod! Kaj vse si storil za človeški revni rod! Kaj bilo bi za nas, da Bog se nas ni vsmilil! ? Zastonj bi nas najboljši se v nebesa silil. Resnično vidim zdaj, da „mož si bolečin 11 . O kako čast imaš, človeški grešni si! Z nevesto Tvojo, cerkvijo, veselo kličem: „0 srečni greh, o trikrat srečni grešnik ti, O — 60 - Da tak Vzveličar pride in greh odpusti!" Da zdaj v nebesa smem z nedolžnim otročičem. Kako bi Veliki Vzveličar! zdaj grešil? Le v Tvojem bom trpljenji zdaj se veselil. Presuni srce, roke, noge s strahom svetim, Da milost Tvojo rad iskal bom s srcem vnetim. Naj bodo s Tabo križani počutki moji, Da milosti mi ne vzemo, da bom v pokoji. Sosebno srce, jezik, roke čem brzdati, S tem Bogu, sebi, bližnjiku vse v čast ravnati, Nobene milosti ne zanemarjati, S posvetno šaro, z dimom se ne vkvarjati. V srce Te, mili Jezus! čem zapisati, Da nič, nihče ne bo Te znal izbrisati. Zato kako se zdaj solzim, kako kesam, Ker žalil to dobroto sem — kedo ? — Jaz sam! Zavoljo kesa, srce! se nazaj ozeraj, Popravi grehe vse — Ti Bog pa nas podperaj! O Bog! ko listja mojih grehov je število; V dejanji, v ustah, v srci jih je vse obilo, Morda pri meri, tehtnici, v številkah, ceni; Morda sem greh prodajal, pisal, tiskal, slikal, Enake, više, niže, deco, posle pikal, Kral vero, čast, blago ko tatje lišp na steni. Kak sem doma, na poti, zunaj v vsaki družbi, Kak bil sem v cerkvi, pri oltarji, Božji službi. Kak v šoli, kak v vojašnici, kak pri sodniji, Sploh kak pri vseh postavah, v vsaki kanceliji, Kak tam pri delih, tam na morji, pod zemljo, V vinogradu in v vrtu, v gozdu in na polji? — 61 — Sem li v tovarnah in na trgih, shodih bolji? V gostilnah, gledališčih ? — Kaj bo zdaj z mano! Oh Bog! kam pridem zdaj ? v pekel ? — oh ! naj vsaj v vice! Da kdaj bi gledati smel Tvoje Božje lice ! Zato trpel si, Kristus moj! tako strašno, Ker zatemnili naši grehi so nebo. Gospod zdaj pač nič več! — s Teboj se čem solziti, Moliti in trpeti čem, ne več grešiti. O Jezus, o Ljubezen, vzemi srce moje! Ti vtrdil si v ljubezni vse svetnike Svoje. Oh! meni je pokora strah —• dhj milost tako, Ko Ti Gospod vže veš — oh! daj svetost mi kako! Če ljubil sem dozdaj prah, čast in poželjivost, Srd, sto razvad, lenob, uever in zapeljivost, Če vsak križ in bolezen, postelja in jed, Postrežba — da, če mi mrzel se ves je svet: Naj vse to zdaj drugače bo — preljubi Bog! Odzdaj jaz eden Tvojih boljših bom otrok. Daj mi ljubezen ljubo, da Te ljubim bolj, In srečo najdel bom, da, srečen jaz bom zgolj. Amen. Oče naš . .. Češčena si Marija. .. Čast bodi.. . Vsmili se nas! — 62 - XII. postaja. Jezus Tmrje na križi. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!... Vmirajoč na križi Jezus govori: Tako te ljubim, dragi sin in draga hči! Da vmrl sem za te — oh! kaj daš pa za Me ti? Les grešniki in grešnice stopite vse, Poglejte sem z očmi', oh, kaj oko vam zre! Oh, glejte Jaz vaš Bog, Boga Očeta Sin, Iz zgolj ljubezni sem postal za Vas trpin. Kedaj si mislil sin, da za te Bog bo vmrl, Da bi ti svoj napuh toliko laže strl? Kaj ne, ljubezen Božja meje ne pozna, Če ljubi — viš! — do konca ljubi, kar se da. Tako, čuj! ljubi svet nebeški naš Bog Oče, Da Sina Svojega ljudem v smrt dati hoče. Glej, svet! največi čudež tu ljubezni svete, Ki vzela je prokletstvo od zemlje proklete. Vse storil sem za vinograd predragi svoj. Poglej le vse, kaj storil sem, pri njem obstoj! Kaj naj bi bil ti storil še, da bi Me ljubil, Da ti, moj ljubi brat! le ne bi se pogubil? Pa, oh, nezvesti ljud! kaj sem ti storil? ti! Da srd tvoj Me preganja, tepe in mori? Povej, oh, kaj sem storil ti, zakaj Me križaš, Zakaj Mi vedno spet grešiš, se ne ponižaš? Strašansko grozno mora tvoje srce biti, Da Božjega prijateljstva ne zna ceniti. Besede žalostne na križi sem izustil: — 63 — „Moj Bog, Moj mili Bog! zakaj si Me zapustil?* Pa nič ne gane te, ko bil bi jeklo, kamen, Ter ti iz grla švigal vže peklenski plamen. Tri uri vže visim na križi tem sramotnem, In mučim s smrtjo za te v stanji se slabotnem, Razpet na križ dejan med tolovaja dva, Par milijonov na Me zre in kar divja.*) Pod križem, glej! je jokajoča Mati Moja, Katero sem odločil, naj bo Mati tvoja. Poglej s sočutjem Jo, vsa polna je solza; Če na Me se ozre, pač komaj Me pozna. Ce k nebu se ozre, zapustil Me je Oče, Ce k angeljem, nebeški angelj vsak se joče, če k Janezu in Magdaleni, vsak se joka, Iz ljudstva pa štrli Mi mnoga jezna roka. Kedo izrekel bo vse grozne bolečine, Kedo občutil jih, pod njimi svet premine?! Pa še ne gane te ljubav ta in mučenje? Oh, kdo podelil bo nebeško ti rešenje? Pa ne poboljšaš se ne ti, ne judje? — čudež! Zdaj se spokoril bi sam izdajalec Judež. Kaj v prid ti je ponižnost, beda ta, Kaj vsa bolezen, rane, strašne bolečine, Če lakomnost, napuh, sovražstvo te ne mine? Mesena slast ti spokoriti se ne da. Tedaj ta z Mojo krvjo odkupljena duša, Katero nevošljivec, satan, strastno skuša, *) Okoli tri milijone ljudi — kakor so nas v gi¬ mnaziji učili — prišlo je o Veliki noči v Jeruzalem. — 64 - — Ki ljubim jo — naj večno bi v peklu trpela? To bolj skeli, ko da bi duša krvavela. A čakaj, grešnik ti, ki šališ se z Mano, Ko vedel bi, kako smrt grozna tvoja bo! Ker ti si zmerom ljubega Boga prezeral, Tedaj še v smrti Bog ne bode te podperal, Oh, vest te pekla bo : komu si grešnik, služil? Le pojdi v pekel k vragu, ki te je okužil! „0 kje si čas mi za pokoro? 11 boš jecljal, „Še eno uro, vsaj en dan!“ boš vzdihoval. „0 kje ste zdaj prijatelji, ki Vas sem slušal?" Boš klical, ko rohnel boš, večnost vže okušal? „0 Vi patroni vsi, vsi na pomoč hitite, Hudiče črne te, skušnjavce, proč spodite! 11 Kako hudič bo črni v kotu se zadrl: Mar nisi služil mi, celo se z Bogom sprl, Nečistost vžival, kral in klel in druge drl. Zdaj mi ne ujdeš, koj ti bom pekel odprl. Obupaj, grešnik! zdaj ni čas se spokoriti. Zdaj vse je proč, Bog več ne more odpustiti!! Kaj grešnik boš počel? morda obupal bodeš, Ne šali se, glej da ne bodeš ko Herodež! Zdaj angelj ljudem na srce govori: Ljudje nesrečni, kaj ste, kaj ste vi storili? Boga neskončnega ste, Kristusa, vsmrtili! Kaj vam pa storil je? Vas ljubil je čez mero, Rešiti htel je vas, imejte trdno vero. Solzite grešniki in grešnice se vse, Ker stolkli ste Ga z grehi, kakor lan se stre. — 65 Ker vi ste trdovratni, zdaj se zemlja maje, In skale pokajo, grob vun mrliče daje. Ker judje nočejo, še ti ne bodeš plakal? Ne boš cel čas življenja zdaj solze pretakal? Poboljšajte se vendar grešniki odslej, Ne tavajte po grešni poti za naprej! Vam ni dovolj, da ste zgubili vže Boga, Mar vnovič križala bi vaša Ga srca? Še vžaljeni smo srečni angeljci neba, Ker ste vsmrtili vi zaslepljenci Boga. A rečem vam, o grešnik, grešnica, gorje! Če nimaš za svoj greh in za Boga solze. Solze so draga, slavna reč, Bogu jih daj, Le Bog v nebesih jih na večno plača naj! Če zdaj v spokornih solzah se ne vmivaš še, Potem še najbrž v smrti se ne bodeš ne. Zato kar odpovejte svetu se temu, Vzdihujte v gorkih solzah k Jezusu Bogu: Grešnik pazljivo posluša, presunen uboga ter moli: O Jezus, jaz verujem, da si Bog naš večni, Slavi Te zemlja in nebeščani presrečni. Jaz upam na neskončno dobrotljivost Tvojo, Da rešil boš po Svojem križi dušo mojo. Jaz ljubim Te, o Bog! iz celega srca, Pripravljen vmreti sein za ljubega Boga. Zato pa trdno sklenem, nič več ne grešiti, Temveč na večno, tudi v križih, Te ljubiti. O daj, da mogel bom Ti vedno zvest ostati, Ogibati se zla, ter vedno Tebe bati. - 66 — Odpusti grehe mi, ljubezen daj plamtečo, Daj, da bom skrben le za svojo pravo srečo. Sovražstvo vsako rad preženem iz srca, V njem mi ljubav do bližnjika naj plapola. Kako bi črtil ga, ko zanj si kri prelil, Da bi v nebesih z angeljci se radostil! Izmeči iz srca greh misli, greh želje, Naj čiste bodo srce, pamet in roke! Če vzel komu sem kaj, o Bog! nazaj dam vse, Sploh čem se grešnih vseh navad znebiti še. Zato, o večni Bog! ljubiti Te me daj, Iz blata vzdigni me, da delal bom za raj Jaz nisem vreden, Oča mili! v svoji sili, A zbog ljubezni Jezusove se me vsmili. Ko pride zadnji, strašni boj, oh! smrti čas, Tedaj oh, vsmili Jezus se in reši nas! Daj, da mi v srci gorel bo ljubezni plamen, Da vzdihnil bom: „Jeziis,*) Marija, Jožef! Amen.“ Grešnik zdaj ves raztopljen v solzah izgovori: O hvala, Bog! za vse, ker to so Božji glasi, K pokori kliče vse, še zdajni hudi časi. O Bog! jaz hočem vse to spolnovati zvesto, Da le k nebesom bi imel res pravo cesto. Amen. *) Tu ne morem, pa ne morem drugače nagla- ševati, ker te tri besede rabijo se vkupaj; sicer se tudi v grščini, talijanščini, francozčini itd. zateguje zadnji zlog. 67 - XIII. postaja. Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje polože. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!... Marija žalostna vsa v solzah govori: Kaj za te vse trpim, moj grešni sin in hči! O grešnik! kaj si z Jezusom Mi storil ti ? Z grenkostjo sitiš Me, s pelinom pa napajaš. Rodila sem Boga, pa ti Ga črtiš, grajaš; Nebeško sem Ljubezen vsem ljudem rodila, Hudoba vaša je Ljubezen to vmorila. V naročji Mojem tu na Kristusa poglej, Ki grozni grešniki ste Ga vsmrtili prej. Le glejte v krvi Ga — kaj ste storili ž Njim! Raztepli, opljuvali — da se vsa solzim. Oj človek, sin nezvesti! kaj sem ti storila, Zbog tvojih grehov Božje Dete sem zgubila. Jaz kakor Mati mila sem Te varovala, In še branila, k dobremu napeljevala. Tam prežal na te tat je in goljuf, morfvec, Tam hlinil in smejal se zvit je zapeljivec, In ti še vedel nisi: — ko sem te branila. Ti si smejal se, ko je grozna bila sila. O čuj Me le naprej še, nehvaležni sin! Jaz vidim — ko lovi te satan — v tvoj pogin. Pa ni ti mar, krog letaš, kakor vetra piš, Oh, še vesel si, ko le v grehe se drviš. - 68 — Oj kaj si slep! nevarnost smrti ti grozi', Kaj nič te čast, telo in duša ne skrbi? Da pač, saj vem, kako si v groznem strahu bil, Vse klical na pomoč, se križal in ihtil. Ko trst na vodi se je duša tresla tvoja, ln glej, sin! tebe rešila je roka Moja. Kaj, grešnik! bi se bilo stokrat vže zgodilo, Če srce Moje ne bi Jezusa prosilo. Krščanska, pa nezvesta duša! sem poglej: Ne žali tega Srca dobrega odslej! Ne žali tudi najsvetejšega mi Sina! Povej Mi — Materi — nesrečni sin liči! Kaj ljubi Jezus Moj ti žalega stori, Da iz srca ti vzhaja zanj le srd, kletvina? Kaj ni vse za te dal, kar je le vedel, znal! Glej! Svoje vse imetje, čast, celo življenje, Vso drago kri, Srce je v tvoje dal rešenje In v zakramentu vedno bo pri nas ostal. Povej sin, hči! kaj da naj še, kar ni ti vže, Da bi ti za Boga ogrelo se srce? Zakaj tedaj Boga še zdaj ljubiti nočeš? Oh! mar li z grešniki se pogubiti hočeš? Trpljenje Kristusovo ti je križ težak, Se nanj ne spomniš se, spomin ti je grenak, Opuščaš svete zakramente, svete maše, Ki najsvetejše so in sladke dušne paše. če pa se vendar svetim zakramentom bližaš, Tedaj pa, grešnik! Kristusa ti znova križaš. Zakaj, ker Božji ropar brez obžalovanja Pri spovedi iz grešnega ne vstaneš spanja. — 69 — Ko sveti zakrament prejemaš sin nevredno, Ne Kristusa — hudiča le objemaš vedno. In če najboljše Kristusu se bližaš kdaj, O Bog, kako si mrzel! - To pač ni za raj! Po spovedi obljube vse koj zapustiš, In zopet v grešno družbo z Judežem letiš Kako, moj sin! ne bo srce mi krvavelo, Ker dražiš Kristusa in žališ mi srce? Če prav delila sva ti milosti drage, Še vendar ti srce zadosti ni imelo! Oh! Moje srce v morja žalost je vtopljeno. Za tako žalost drugo srce ni rojeno. O grešna duša vsa za večnost brez sadu, Tu vzdihaj k Materi in h Kristusu Bogu. Grešnik vzdihuje k Mariji in k Jezusu: Marija, oh Marija! krona mučenikov, O ljuba Mati, o Kraljica vseh svetnikov! Verujem, Tvoja žalost je strašno velika, Spoznam, da najbolj mojih grehov se dotika. Ti grehi Tebe so in Jezusa ranili, In Tebe žalijo, nebeški Oča mili! Za maščevanje kličejo, o groza strašna! Pa ob, odpusti! kliče revna duša plašna. Oh! vsmiljenje, moj Bog! saj več ne bom grešil; Oh! vsmiljenje Marija! da Te bom častil. O Mati! ker je za-me Tvoj Sin kri prelil, In Ti tako oj! moja Mati si postala, Tako rešenja up sem od Boga dobil. O blagor! sreče zvezda bo mi še sijala. — 70 — Le Mati ljubljena! ne glej na grehe moje, Le bolj na Rešnjo Kri in čast ljubezni Svoje. O Srce Tvoje je cvetličnato sladko, Vseh milosti, čednosti polno in krasno. Izročam svoje srce Ti in vse moči, Daj Jezusa tako ljubiti mi, ko Ti. Daj, da ljubezni Božje ves se vdeležim, Ker glej! iz Božjih ran se vliva Režnja Kri Na dušo mi po Tebi Materi sladki. Daj, da za grehe vredno tu se spokorim! Naj Bog s pokoro nadomeščam grehe tistih, Ki smešijo trpljenje, zakramente Tvoje. O da hi vendar se pridružil družbi čistih, Več s smrtnim grehom ne oskrunil duše svoje ! Zdaj, Mati! grehe vedno bom obžaloval. In z Božjo milostjo otrok Tvoj zvest ostal. Amen. Oče naš .. . Češčena si Marija . . . čast bodi . . . Vsmili se nas!.. . — 71 XIV. postaja. Jezusa v grob polože. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo!.. . Mrtvi Jezus v grobu nas uči: Kako sem rad imel te, moj sin! moja liči! Do groba sem te ljubil, češ pa Mene ti? Vže v večnosti sem sklenil, r6d ljudi vstvariti, Ob jednem pa za srečno ga nebo rešiti. Tako ko grešni Adam je nebesa zgubil, Odrešenika mu je mili Bog obljubil. In ko po Božjem sklepu se je spolnil čas, Tedaj kot ljubo Dete sem prišel med vas. Kot Dete sem začel samo za vas živeti, Za vas moliti, darovati,'delati, trpeti. Tako sem delal kot otrok, mladenič, mož. Vse storil sem za vas in za Boga Očeta, Da duša vsaka bila bi za raj oteta. Pa vsega, kar sem storil, še spoznal ne boš, Le nekaj razsvetljenja, sin! prejel še boš: Čednosti včnec pletel sem ko venec rož; Svoj uk in vzgled sem dal, zastavil vam nebesa, Ko vaša duša ločila bi se telesa; Za vas sem delal čudeže, delil dobrote, Ki ste tako potrebni bili jih sirote; Spal, pil in jedel malo sem — a delal več, In vendar Me preganjal jezik je bodeč; Nazadnje daroval sem čast, vse premoženje, Lepoto, žile, kri, meso, kosti, življenje; — 72 - Oboje daroval sem: dušo in telo, Da bi ti res zavarovan bil za nebo. Premagal tvoje sem sovražnike rjoveče, In storil sem te dMiča nebeške sreče. A z Mojo smrtjo ni še konec vse daritve, Še predno je prišel Mi sveti čas ločitve, Za vas sem daroval darove svete tri, Ki naj bi vas krepčale vse do konca dni: Teh prvi dar je sveti zakrament ljubavi, Ta vas krepča, tolaži v sveti veri pravi; Ta upanje na raj presrečni v vas budi: Ta do Boga ljubezen sladko v vas goji. Dar drugi pa je sveta, ljuba Božja Mati, Ta vodi vas k Bogu. da znate zopet vstati, Če padli ste — ker vse vas ljubi iz srca; Svetnikom, grešnikom pot gladi do neba. In tretji dragi dar je Srce Moje sveto, Ki reši še ljudi, če jim vže vse je vzeto. To Srce ljubi vas, to Srce čuje, reši, brani, Če prav je grešniku peklenski vrag na strani. To Srce vnema pač človeško vam srce; Ne jenja, ljubi bolj, če ste v nebesih vže. Tako še s smrtjo ni ljubav minila Moja, O ne, še ljubim te, raduj se duša tvoja! In kaj je, dete moje! tukaj dražega, In kaj je slajšega in kaj je blažega : Ko ta ljubav nezmerna Mojega Srca, Ki ljubi vas na veke, konca pa ne zna? Preljubo Dete moje, svoje srce vžgi Na ognji te ljubezni za vse žive dni! — 73 - Ljubezen ta ti v srci v času se rodi, Pa le če češ, lahko na večno ti trpi. Zatorej ali češ, preljubo dete milo! Poglej! v kako veliko bi radost ti bilo! Oh ! oh! oh, ljubi sin! oh, draga hči! - srce, Srce daruj Bogu, Jaz dal-sem ti je vže. S Frančiškom vzklikaj ti: „Moj Bog in moje vse! “ In stori kakor on, da se ti raj odpre, Kaj ne, besede take čuje se sladko, V dejanji pa spolniti, malko bo težko? A nič ne vstraši se, imej za raj srčnost Ljubezen do Boga ti dala bo sladkost, Kdor ljubi Me, zapovedi spolnuje Moje, In mirna vest za to mu srci hvalo poje. Za čednosti nebeško-lepe se potrudi, In za ljubezen Božjo druge vnemaj tudi. Na vso moč v zakramentu sklenjaj se z Mano, Če bom v ljubezni prvi tvoj, bom rad s Tabo. Da bolj boš moj, prejemaj Božje obhajilo: Če v dobrem si močan, da bi še bolji bil, Če v dobrem si bolan, da bi svetost dobil. Le prej se sodi, da ti ne bi v sodbo bilo, Iver nekaj moram ti povedati zdaj koj: Če ti ne boš za nič — potem gorje in joj! Zato pa vsak čas bodi blag, vrl kristijan, Ki z dušo in s telesom ves Bogu je v dan; Za grehe svoje pa pokoro delaj rad, Da vreden boš v nebesih biti kdaj Moj brat. — 74 — Saj veš, da nekdaj pride tudi ura tvoja, Ko boš ves trepetal, čas slednjega bo boja. če večni Bog za tvoje grebe vmrl sem Jaz, Zato pripravljaj se, ker pride brž tvoj čas! Če ti si še otrok, si li nedolžen še? Če si, oj blagor ti! — ob kaj bo pa, če ne! Mladenič moj, ki se življenja veseliš, Oh! kaka smrt bo tvoja, če Boga jeziš? Deklica mlada, ki se gizdaš in smejiš, Poboljšaj hitro se, da v grehu ne zaspiš! Ti mož imaš več glav, posestev, polj, log, vrt: To vse zapustil boš, pripravljaj se na smrt! Ti žena gleštaš moža, deco, dom skrbno, Na dušo misli — ko bo v grobu ti telo. Ti starček, starka, ki se komaj plazita, Sta čista vže, če brzo v grob zagazita? če cesar si, če kralj, če kmetič, če berač: Smrt za vse brez izjemka plete korobač. — A smrt najhujše ni, če vse bi bilo preč, Oh! sodba čaka vas, morda pekel goreč. To vem, vaš skrbni Bog, pa to hudič ve tudi, Zato le dušo hočeva — zatorej se ne čudi! Za dušo trgata se zemlja in nebo! Pomisli, duša, da ne bo ti prekasno! Le enega Boga imaš, nad vse Ga ljubi, Če ta zavrže te, ti v večni boš pogubi. Nebesa ena le imaš, če ta zgubiš, Nič ne ostane, ko da pekel zadobiš. Le eno dušo ti imaš — če to zgubiš, Bo vse zgubljeno, ker zgubljen bo paradiž. — /o — Se ve da je skušnjavee satan ti na poti, A on se laže — ne veruj njegovi zmoti! Da boš se lože vojskoval in zmagoval, Čuj ! nekaj tacih zmot ti bom narekoval: „Nič ne spokori se, radiij se, vživaj svet, Saj še ne boš zdaj vmrl, še živ boš mnogo let!“ Tako uči hudič — a njemu ne veruj! Premnoge zmotil je — ti moli, delaj, čuj! Vrag čenča ti: „0, Bog je vsmiljen, se ne boj! Skesal se v smrti boš, in raj bb večno tvoj! Če drugi pridejo v nebesa, boš še ti.“ O ne — pač zoper milost Božjo tak greši. Oj grešnik! vsak greh tam bo z ognjem kaznovan. Koliko časa, milosti zgubiš vsak dan! Kar dobrega opustil si in zlega storil, Grozno te peklo bo, kako se bbš spokoril, Kako je slaba tvoja volja, slep tvoj um! In vrag je zvit, čuječ — pa kak ima pogum! Kedo se torej ne bi greha bal in pekla! Zato ne slušaj, kaj ti bo Hudoba rekla! Če reče: „Le obupaj, saj se ne skesaš, In spet grešiš — zastonj je vse!“ — Da se ne vdaš! Če skuša: „Spovedproč! spovej se kar Bogu!“ O ne — brež nje boš šel v pekel vseh mdk, strahu, Če rbče: „Kaj ?! ti češ sovražnike ljubiti, Potem bo mislil: Prav imam! Nič odpustiti! Odpustil boš vže še — maščuj nad njim se prej!“ 6 — 76 — Nikar tako, moj sin! to je skušnjava, glej! Kedor ne odpusti, otrok ta Božji ni. Če satan pravi: „Veš, nečistost — to ni greh, Sicer bo vsak preklet — ne shajaš pri ljudeh." Spet laž — ker največ jih nečistost pogubi. Ge pravi; „ Krasti smeš, saj on ima preveč." Nič res, ker vinar vsak bo ogenj žgal goreč. Če pravi: „Verovati smeš, kar češ." — Ni rds! Ni vsaka vera prava, laž je vsaka zmes. Kar ena zapove, to druga prepove. Bog ni Bog in goljuf - zato se vse ne sme. „Nič ne ubogaj cerkve, ne veruj, kaj reče ! Kaj zakrament, post, maša! — naj te vest ne peče!" Tako sam satan žlobodra. — Spet druge draži: „Bog ti ne bo odpustil grehov, te sovraži. Prevelik je tvoj greh". — To vse le satan kvasi. Spet druge v nepotrpežljivost spravlja včasi: Zdaj bolečin ima prehudih in preveč, Zdaj mu ljudje, zdaj postelja in jed ni všeč. S tem take bega, ki še niso nič trpeli. Da nič zaslužka ne bi za nebo imeli. A v bogatinih vžiga želje na dobiček. Zdaj ti imajo duše in blaga zgubiček. Krivično njih blago je časno vse požrlo, Njih srce pa se na nebo še ni ozrlo. A najnesrečniši je grešnik iz navade, Najlaže satan v smrti tacega popade. Ni skoro upa mu na grehov odpuščenje; Rad tak je konec, kakor bilo je življenje. Preredkokdaj kaj zadnja spoved spremeni, Nečistnik, pivec, lakomnež rad raj zgubi. Vrag te tako bo v smrti ko v življenji zmotil. Natore svoje, sin! ne boš, veš, z lepa vkrotil. V skušnjavo pal boš ali pa obupal boš. O človek ti! glej, kaj je čednost, kaj je mož! Moj mož na smrtni dan se ves bo veselil, V trpljenji Mojem, čednostih Mi je prijatelj bil. Kjer biva v srci Bog, hudič ne more biti, Tam z vso zvijačo svojo nič ne zna storiti. A vendar moli, čuj in brani se srčno, Miru ti dal ne bo, bo skušal te zelo. A Jaz bom v tvojem srci ter ti bom pomagal; Naj škriplje pekel, zmagal boš, kar bo nalagal. Zato pa moraš, sin! zdaj Meni le živeti, Vse, kar sem te učil, storiti in trpeti. Spominjaj se Me, sin! in hodi za Menoj, In večno srečen boš, na veke bom s teboj. Grešnik skesan in presunen odgovarja Jezusu: Resnično, moj Gospod! Ti ljubiš me močno, Ker vse si za-me dal, še rad bi dal nebo. Še v grobu, oh! me milo Tvoje Srce vlčče. Da bi le gorel za-Te, kakor voska sveče. Tu v grobu me učiš oh milo, oh ljubo! Da bi kar stajalo se mi srce trdo. Le obžalujem, da imam srce trdo, Da Božji križni pot ni ganil me srčno. 6 * — 78 — Če prav pa nisem grešnik silno ginen bil, Pa vendar se kesam in bom se spokoril. Da Bog bi zgubil Te, neskončno me je strah, Zato čemu za časni bi se prilil prah? Kako je prazen svet, če vprem oči v nebo! Tam čaka na-me Bog, nebeščani sladko. Kolika je krivica, v svet se zaljubiti, Za večno očetnjavo pa se ne zmeniti! A jaz - jaz moram, hočem priti kdaj v ne¬ besa, Naj še tako me svet in satan brani, stresa! O Bog, le greh odpusti mi, da bodem Tvoj! Zato velja naj z Jezusom mi ta-le zveza, Ki naj na mojo smrt in večnost se razteza: Ponižno prosim, čuj me, vsliši, Jezus moj! „Hudiču, zmotam, peklu odpovem se vsem, Katoličan čem biti v vsem življenji tein. Jaz upam na zasluge Kristusa Boga, Ki ne zavrže grešnika, ki se skesa, Da milostno kdaj dal boš krono mi neba. Jaz hočem le Boga ljubiti, kar se da. Očitno tu spoznam, da to želim na večno. Da ljubega Boga bi vedno ljubil srečno. Kesam se, da sem žalil Božjo dobrotljivost. In vso popolnost in lepoto, ijubeznjivost. Moj Bog, glej! rad sovražnikom odpuščam jaz, Zatorej daj mi milost najti slednji čks. A tudi zdaj in vedno v milosti živeti, Po Tvoji volji čem živeti ali vmreti. Rad vmreti čem, ker Jezus moj rad vmrl je tudi. Rad vmreti hočem, ker se mi grešiti studi, Kad vmreti čem, ker Jezus od ljudi je žaljen, Rad vmreti čem, da bolj moj Jezus bil bi hvaljen, Rad vmreti čem, da gori bolj Boga bi ljubil, Rad vmreti čem za greh, da ne bi se pogubil. Priporočujein se Mariji in svetnikom, Patronom, angeljem, vsem srečnim v raj vod¬ nikom. Če bi takrat zavest in moč me zapustila, Zdaj sklenem, naj mi v srci bode misel mila: Jezus,*) Marija, Jožef! Bodi Bog z mano, Skušnjav me brani, v raj odvedi me s Sabo!“ Spominjaj se Marija, Božja Mati moja! Ko pride strašni dan poslednjega mi boja, Ko satan vse napenjal bode svbje žile : Pomagaj mi! Spominjuj se, oh, mbje sile! Saj veš, da stokrat sem Te prosil, se solzil, Da v svoji slednji urici bi rešen bil. Bom mar zastonj Te klical, prosil — to ne bo! Saj Mati Tvoj otrok sem, vzemi me s sabo! Bo li zastonj Tvoj Jezus za-me kri prelil, Da bi nazadnje sin Njegov zavržen bil? Še nekaj ljubeznjiva moja Mati mila, Da za-me sveto bi popotnico sprosila. Viš, Mati! Jezuščka imaš v naročji Svojem, O prosi, naj stori po tem namenu mojem. *) Nenavadni naglas za to, ker se te besede ra¬ bijo vedno v tej zvezi, in ne gre drugače; tudi je naglas na zadnjem zlogu v grščini, francozčini. tali- janščini itd. — 80 — Poslednje sveto olje mi dodeli še, Da bom premagal bolj skušnjave grozne vse. Da grešno poželjenje bi mi manjše bilo, Več skrivnih grehov, kazni se mi odpustilo. A najbolj Božja Mati! — Bogu zapovej: „Odpusti grehe mu, naj nam ne vmrje prej, Popolni kes, odpustek mu popolni daj, Vic reši ali brž iz vic ga vzdigni v raj!“ „0 Jezus Kristus, vsmiljeni Vzveličar moj! Jaz zarotim Te pri vseh križih res strašanskih, Ko dušo si izročil -- v grozi muk neznanskih: Vzveličaj mojo dušo — naj bom večno Tvoj!“ Gospod, posveti v tempelj moje to telo! Zapreti čem srce in vse počutke svoje, Častiti — skriti se v presvete rane Tvoje, Rekoč: O večna Luč, Ljubav ! — to bo sladko! Še v grobu molim Te, poljubljam Tvoje rane, Ki so mi moč, Ljubav — tolažba — v čast mi dane. Poljubim kamen Groba Svetega srčno, In položim vanj svoje grešno srce to, O Jezus, brani, hrani me — potegni v raj, In večno Te ljubiti, vžfvati mi daj! Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Čast bodi. . . Vsmili se nas! . . . — 81 Sklep. Zahvaljen bodi, Jezus moj! za zadoščenje, Za vse trpljenje, uk in vzgled, vse zasluženje, Za vse, kar storil si let trideset in tri, Naj v mojem srci vedno hvala Ti dom' Pred križnem potu vže sem dal Ti srce svoje, Zdaj vnovič se izročam v Srce, roke Tvoje, Vse sklepe ponovim, darujem vse želje. O Sveti Duh! daj sedem mi darov v srce. Da vedno v dobrem rastel bom, v ljubezni sveti. Ko vsi svetniki od ljubezni Božje vneti. O ljubeznivi Bog, nebeški Oča mili! Glej, Jezusa darujem Tebi v vsaki sili. O Jezus, ker so moji grehi Te žalili. Po vsej Marijini ljubezni se me vsmili! Ti, o Marija! pa zbog Jezusovih ran Ostani Mati mi in jaz otrok Tvoj vdan. O vsmili Bog se vsega ljudstva svojega, Ki prosi v križih blagoslova Tvojega: Varuj nam papeža, duhovnike vse drage, Varuj v ljubezni nam krščanske kneze blage, Zateri krivoverstva strašna in razdvoje, O daj vsem pravo vero te ljubezni Tvoje, O vodi stariše, vse više in mladost, Naj grehov se boje, naj zaljša jih krep »st, Tolaži bolne, revne, žalostne, trpeče, O spreobrni trda grešnikov srca, Pravične vse varuj in vodi do neba, 82 — Sploh vsem ljudem kedaj daj dar nebeške sreče. - V imenu trikrat svetega Boga spoznam. Da vse izhaja od Boga, kar le imam. Za vse, za vse dobrote bodi, Bog! Ti hvala, Za vse kar ljubka je Ljubav mi Tvoja dala. Moj Jezus je pred bridko smrtjo mi zapustil Predrago zadoščenje, večno veličastvo, Kar še je tu, — pred smrtjo jaz bi se iz¬ ustil : Zapuščam nespokornikom: čast, slast, bo¬ gastvo ; Ti, Jezus križani! si moja čast, radost In vse bogastvo moje, rajska mi sladkost. Glej, svojo pamet denem v desne roke rano, Da bi Te res, kar koli tu se da, — spoznal. A levi roki voljo dam, od strasti vžgano, Da ljubil bi Boga, za vselej greh pregnal. Spomin svoj denem v svete ranene noge, Da na Boga bo v vsem mi mislilo srce, Srce Mu dam, da naj ga v Svojem Srci skrije, O naj živi le v Njem, naj v vsem ž Njegovim bije! Jaz sklenem z Jezusom počutke in moči, Da dihal bodem v Njem, da bom Mu kaj enak. Z Njim združeni bodite vsi mi križi vi. Zanj boj bo moj. Ne smem več biti grešnik tak.' Vse svoje čednosti in milosti pa položim V naročje svete, ljube Matere Marije. — 83 — Naj grem k Nji v raj, ko slednja ura mi odbije! O da bi brž k Nji v raj prišel, kdar tu zaspim! Zasluge dam za grešnikov spreobrnenje, Za duše vic odpustke in vse zadoščenje. Potem pa, Jezus moj! ničesar ne želim, Da le v nebesih večnih Tebe zadobim. i yŽ) ’x|x’ xj,x’' m S GG S3 145 — Jezus, oče prihodnjega veka, Jezus, angelj velikega sklepa, Jezus najmogočniši, Jezus najpotrpežljiviši, Jezus najpokorniši, Jezus, krotki in iz srca ponižni, Jezus, ljubitelj čistosti, Jezus, naš ljubitelj, Jezus, Bog miru, Jezus, začetnik življenja, Jezus, vzgled kreposti, Jezus, gorečih duš prijatelj, Jezus, naš Bog, Jezus, naše pribežališče, Jezus, oče ubogih, Jezus, zaklad vernikov, Jezus, dobri pastir, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, pot in življenje naše, Jezus, veselje angeljev, Jezus, kralj očakov, Jezus, voditelj apostolov, Jezus, učitelj evangelistov, Jezus, srčnost mučenikov, Jezus, luč spoznovalcev, Jezus, čistost devic, Jezus, krona vseh svetnikov, Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! usmili se nas! - 146 — Vsega zlega, Vsega greha, Svoje jeze, Zalezovanj hudičevih, Duha nečistosti, Večne smrti, Zanemarjanja navdihovanj Tvojih, Po skrivnosti svojega svetega včlovečenja, Po rojstvu svojem, Po detinstvu svojem, Po Božjem življenju svojem, Po trudih svojih, Po smrtni britkosti in trpljenju svojem, Po križu in zapuščenosti svoji, Po bolečinah in slabostih svojih, Po smrti in pokopu svojem, Po vstajenju svojem, Po vnebohodu svojem, Po radostih svojih, Po slavi svoji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, za¬ nesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Jezus! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! reši nas, o Jezus! — 147 — Molimo! Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: Pro¬ site in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in bode se vam odprlo, daj nam, Te prosimo, gorečnost svoje Božje ljubezni, da Te bomo s celim srcem, besedo in dejanjem ljubili in neprenehoma hvalili. Dodeli nam, o Gospod, da vedno v sebi ohranimo strah in ljubezen do Tvojega sve¬ tega Imena, ker nikdar ne nehaš voditi, ka¬ tere utrdiš v stanovitnosti svoje ljubezni. Ki živiš in kraljuješ na veke vekov. Amen. (Sveti oče papež Leon XIII. so z dekretom dne 16. januarja 1886 določili, da vsi verniki, ki te lita¬ nije molijo pobožno in s skesanim srcem, zadohe 300 dni odpustka, ki se more obrniti tudi v prid dušam v vicah.) Lavretanske litanije. (O praznikih Matere Božje in oh sobotah.) (Odpustka 300 dni za vsakokrat; popolni odpustek pa o vseh zapovedanih praznikih Matere Božje, ako jih moliš vsak dan.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! — 148 — Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sain Bog, Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica prernodra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, usmili nas! — 149 — Hiša zlata, Skrinja mini in sprave, Vrata nebeška, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristijanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznovalcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Kraljica sv. rožnega venca, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš itd. Češčena si Marija itd. za nas Boga prosi! 150 — Molitve. K sveti Devici, Materi Božji. (Ako v papežev namen zjutraj moliš: „Češčena bodi Kraljica ..." in zvečer: „Pod Tvojo po¬ moč . . zadobiš za vsak dan odpustka 100 dni ; za nedeljo 7 let in 7 kvadragen; popolni odpustek o vseh praznikih Matere Božje, o prazniku vseh svet¬ nikov in ob smrtni uri; popolni odpustek tudi dve ne¬ delji v mescu, kateri si izvoliš.) Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja Porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti. O častitljiva in blažena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! R Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo! Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬ simo, Gospod Bog! da bomo uživali vedno zdravje na duši in na telesu, in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije, vselej de¬ vice, sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬ selja deležni. (Od 1. adventne nedelje do božiča.) Usmiljena Mati Vzveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj — 151 ljudstvu, ki je palo, pa želi' vstati; Ti, ki si svojega Stvarnika prečudno rodila, Devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se grešnikov. V. Angelj Gospodov je oznanil Mariji. R. In je spočela od Svetega Duha. Molimo! Milost svojo, prosimo, Gospod! v naša srca vlij, da, ki smo po angeljevem oznanje¬ nju spoznali včlovečenje Kristusa, Sina Tvo¬ jega, da po njegovem trpljenju in križu do¬ sežemo častitljivo vstajenje. (Od božiča do svečnice.) Usmiljena Mati Vzveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je palo, pa želi vstati; ti, ki si svojega Stvarnika prečudno rodila, Devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se grešnikov! V. Po porodu si Devica čista ostala. R. Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. Molimo! Bog, kateri si po rodovitnem devištvu svete Marije človeškemu rodu dodelil dar večnega vzveličanja, daj, prosimo, da čutimo Njo za nas prosečo, po kateri nam je sreča — 152 — došla prejeti začetnika življenja, Gospoda na¬ šega, Jezusa Kristusa, Tvojega Sina. (Od svečnice do velicega četrtka.) Bodi češčena, nebes kraljica, češčena angeljev gospa; češčena korenina, češčena Ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬ ljena, Devica častita, nad vse prelepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa! V. Hvalimo te, Devica presveta! R. Daj nam moč zoper sovražnike Tvoje ! Molimo! Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši slabosti, da, ki svete Božje Porodnice spomin obhajamo, s pomočjo Njenih prošenj vsta¬ nemo od svojih grehov. (Od velike sobote do 1. nedelje po binkoštih.) Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Katerega si zaslužila nositi, aleluja! vstal je od smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! R. Ker je Gospod resnično vstal, aleluja! Molimo! O Bog, ki si po vstajenju svojega Sina, Gospoda našega, Jezusa Kristusa, svet raz- 153 - veselil; dodeli, prosimo, da po njegovi Ma¬ teri, Devici Mariji, dosežemo veselje večnega življenja. (Od 1. nedelje po binkoštih do 1. advetne nedelje.) češčena bodi, Kraljica, mati milosti, živ¬ ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K Tebi vpijemo, zapuščeni Evini otroci; k Tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša pomoč¬ nica! svoje milostljive oči na nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrot¬ ljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja Porodnica ! R. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo! Vsemogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device, Matere Marije, da bi vredno prebivališče Tvojega Sina biti zaslu¬ žila, s pripomočjo sv. Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah rešeni pri¬ hodnjega zlega in večne smrti. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega je postavil Gospod čez svojo družino! V. Prosi za nas, sveti Jožef! R. Da bomo vredni obljub Kristusovih. — 154 — Mo 1 i m o! Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina Tvoje presvete Matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode dodeljeno po njegovih prošnjah. Za vse potrebe. Gospod! ponižno Te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube De¬ vice Marije, in vseh svojih svetnikov, nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsej svetosti; očisti tudi vso našo rodovino in naše prijatelje hudobe in grehov in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne sovražnike in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijateljem in ne- prijateljem in obvaruj to duhovnijo z vsemi, kateri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji in dodeli milostljivo vsem vernim kristijanom, živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I.. našega škofa I., našega cesarja I. in vso našo du- hovsko in deželsko gosposko in vse krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In Tvo- hlagoslov pridi z nebes na nas in bodi vsej — 155 — lej nad nami! Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, kateri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas! R. Amen. Oče naš itd. Češčena si Marija itd. (pet¬ krat). 11 Razne po božnosti. Pobožnost do Boga Očeta. Molitev k Bogu Očetu. Moj Gospod in moj Bog! Ti si najviše Veličanstvo, pa vendar tudi moj Oče! zakaj Ti si me vstvaril po svoji podobi, pa me tudi ljubiš kot svoje predrago dete. Res. da sem grešnik in skoro bi se ne upal, Te Očeta imenovati. Pa Jezus Kristus, Tvoj Sin, mi daje srčnost in kadar Te imenujem Očeta, storim to po njegovi zapovedi. V njegovem presvetem imenu pritekam k Tebi, o moj Oče, večni vsemogočni Bog! in da ne vsto¬ pam prazen pred Tvoje sveto obličje, prina¬ šam Ti v prijetno darilo vsa zasluženja brid¬ kega trpljenja in smrti Jezusa Kristusa Tvo¬ jega, Tebi popolno enakega Božjega Sina. Oziraj se torej, o nebeški Oče! iz svojega svetišča na tega svojega Sina, ki Ti je bil pokoren do smrti na križi in zavoljo Njega mi odpuščaj vse moje grehe. — 157 Bog in Gospod! Ti si moj Oče! O pre¬ sladka beseda! koliko sladkosti, koliko to¬ lažbe ima to ime! Ker si moj Oče in toliko ljubi moj Oče, ne boš me pozabil — svojega otroka. Ti veš za vse moje potrebe, Ti znaš za vse moje nadloge, vse moje skrbi so Ti odkrite. Štete imaš lase na moji glavi, in noben las ne pade raz moje glave brez volje Tvoje. Ti preživiš vse ptice pod nebom, Ti oblačiš lilije na polji, Ti se smiluješ vseh svojih stvari. Tudi zame skrbiš, ter me ne zapustiš nikdar — tudi v bridkostih ne. Saj sam praviš: „Ako bi celo mati pozabila na svojega otroka, vendar Ti ne boš pozabil na človeka". Zato, o moj Bog! čem v Tebe upati in v vseh nevarnostih bom k Tebi pri¬ tekal. Saj si moj predobrotljivi Oče! in Ti ne boš zavrgel svojega otroka, ki iz te ni¬ žave kliče k Tebi in pri Tebi išče pomoči. O Bog, moj Oče, hiti mi pomagat! Amen. Pobožnost do Boga Sina. Obiskovanje svetega Rešnjegra Telesa. (Sv. Alfonz.) (300 dni odpustka za naslednjo molitev. V mescu po¬ polni odpustek za tistega, kateri prejme sv. zakra¬ mente in opravi navadne molitve za odpustke. Mo¬ rejo se tudi za duše v vicah darovati ti odpustki. Papež Pij IX. 1859.) 11 * Moj Gospod Jezus Kristus! iz ljubezni do nas ljudi si v tem najsvetejšem Zakra¬ mentu vedno — noč in dan — pričujoč, ča¬ kaš, ljubeznjivo kličeš, iščeš in sprejemaš z milostljivim Srcem vse, ki k Tebi prihajajo, Tebe iščejo. Verujem in trdim, da si resnično in bistveno pričujoč v tem najsvetejšem Za¬ kramentu oltarja. Spoznajem svojo veliko ne¬ vrednost, zatorej Te ponižno molim kot svo¬ jega pravega in živega Boga. Hvala Ti bodi! kolikor premorem, hvalim Te za brezštevilne milosti, ki si mi jih že skazal. Posebna hvala Ti bodi, ker si se toliko ponižal, da si se sam sebe meni dajal zavživati v tem Zakra¬ mentu, da si mi svojo presveto Mater izvolil za priprošnjico in tudi zato, ker si me po¬ klical, da Te pobožno obiščem tukaj v tej cerkvi. Zato hočem danes iz treh vzrokov po¬ častiti Tvoje presveto in ljubezni polno Srce. Prvič, da se Ti kolikor je mogoče meni ubogi revi, spodobno zahvaljujem za to neprecen¬ ljivo milost, da Te smem tukaj obiskati. Dru¬ gič, da bi nekoliko popravil nespodobnosti in oskrunjevanja, ki Ti jih prizadevajo v tem Zakramentu ljubezni Tvoji sovražniki, never¬ niki in krivoverci, ali pa tudi mlačni kristi- jani. In tretjič, da bi Te s tem obiskovanjem spodobno molil na tistih krajih cele zemlje, kjer Te, o ljubeznjivi Vzveličar! nihče ne časti v tem Zakramentu ljubezni, nikdo ne 159 — moli, kjer si zapuščen od vseh človeških otrok. O moj Jezus! ljubim Te iz vsega srca in nad vse mi je žal, da sem dozdaj toliko¬ krat razžalil Tvojo neskončno dobroto. S po¬ močjo Tvoje milosti trdno sklenem Te nikoli več ne razžaliti Vem in spoznam, da sem reven in ubog, vendar se predrznem ter se danes vsega Tebi darujem. Posvetim se v službo Tvojega veličastva. Odpovem se za vselej popolno svoji volji. Vsega se Ti izročam, ničesar si ne pridržim za-se. Svoje nagnenje, svoje želje vse Ti dam. Delaj z menoj in z vsem. kar je mojega, po svoji najsvetejši volji Za na¬ prej ne iščem, ne želim ničesar druzega, ka¬ kor samo to, da Tebe ljubim, Tebi služim, da bom vendar že kedaj zvest v spolnovanji Tvoje presvete Božje volje. Tebi priporočam tudi uboge duše v vi¬ cah, posebno tiste, ki so Te rade častile v presvetem Zakramentu, pa tudi tiste, ki so srčno ljubile Tvojo neomadeževano Mater. O še danes jim skazi čudovito moč svojega ne¬ skončnega usmiljenja! Priporočujem Ti tudi vse uboge greš¬ nike. Usmili se jih! Daj jim milostljivo čas, priložnost in resnično voljo, da se po pravi pokori vrnejo k Tebi Poslednjič pa, o moj preljubeznjivi Vzveličar! zedinim vse svoje želje, vsa svoja hrepenenja z željami Tvojega ljubezni polnega Srca, in tako sklenene jih 160 — darujem Tvojemu nebeškemu Očetu, ter ga prosim v Tvojem presvetem imenu, da jih iz ljubezni do Tebe milostljivo sprejme in usliši mojo prošnjo. Amen. „Ceščeno in hvaljeno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo!“ (100 dni odpustka za ta vzdihljej.) „To je moje počivališče vekomaj in ve¬ komaj ; tukaj bom stanoval, ker sem je iz¬ volil. “ (Psalm 131. 14\ Tako mi govoriš, o moj ljubeznjivi Je¬ zus! tu v tem tabernaklju. Ako si tedaj ta oltar izvolil sebi v stanovanje, ako Te ljube¬ zen do nas toliko žene, da tukaj bivaš, tukaj počivaš, — o kaj ne bomo tudi mi radi pri Tebi! kaj? Ali naša srca ne bodo tudi tu¬ kaj pogosto počivala? tukaj večkrat čula? tukaj, kjer teče v vsej obilnosti studenec vsega razveseljevanja’ O srečne, presrečne, ve ljubeče duše, ki ne poznate na tem svetu prijetnejšega kraja, kakor je kraj, kjer je Jezus Kristus pričujoč; ki iščete biti le blizu Jezusa v najsvetejšem Zakramentu! O kako srečen, presrečen bi bil tudi jaz. moj pre- dobrotljivi Jezus! ako bi od danes za naprej ne iskal ničesar druzega, kakor biti le pri Tebi, misliti le na-Te ter se pogovarjati le s Teboj v Zakramentu sv. Rešnjega Telesa, kjer Ti noč in dan skrbiš in misliš na-me! 161 O moj Jezus! koliko let sem zapravil, ko sem živel ločen od Tebe, ko Te nisem ljubil! O ve nesrečna leta! o da bi vas mo¬ gel izbrisati iz knjige svojega življenja! Tebe pa, o neskončna milost in dobrota, neizmerna potrpežljivost mojega Boga! Tebe hvalim in zahvalim, da si me tako dolgo prenašal, ki sem, naj nehvaležniša stvar, Te vedno le žalil. Prizanašal si mi pa le za to, da bi me vendar premagala Tvoja milost in me vjela Tvoja dobrota, da bi bil res Tvoj. O Gospod ! iz žalosti in kesanja za to zavrženi in pre¬ kličem nesrečni čas, ko sem se ustavljal Tvoji dobroti. Ne bom, ne smem biti dalje nehvaležen. Teh ur, ki mi jih milostljivo še hočeš dati, naj jih bo malo ali veliko, ne vem boljše obrniti, kakor da le Tebi služim. Ti mi pa daj potrebno milost! Saj mi je ne boš odrekel, ki Te prosim za njo. Ljubez- njivo, prijazno si tako dolgo hodil za menoj, in jaz sem bežal pred Teboj. Svojo ljubezen si mi ponujal, silil; pa od sveta preslepljen, sem Te zaničeval. O koliko bolj me boš lju¬ bil zdaj, ko Te iščem, za Teboj hodim in Te ljubiti želim! Daj mi milost, da Te bom res ljubil, o vse ljubezni vredni Bog! Ljubim Te iz vsega srca, ljubim Te nad vse. Bolj Te ljubim, kakor sebe, bolj ko svoje življenje. Žal mi je, da sem Te kedaj žalil. O neskončna dobrota! odpusti mi vse moje nehvaležnosti, in z odpuščenjem mi daj še milost, da Te 162 — bom ljubil tako, kakor zaslužiš, zdaj in na vekomaj. Vsemogočni Oče! pokaži svojo vse¬ mogočnost, da ves svet spozna, da je moč Tvoje milosti premagala mojo Tebi toliko nehvaležno dušo, ter jo je prestvarila tako, da Te zdaj ljubi bolj, ko vse druge reči. Za to Te prosim po zasluženji Jezusa Kristusa, Sina Tvojega. In edino to prosim za vse živ¬ ljenje svoje; in le po tem bom hrepenel vse svoje žive dni. Ti si mi dal te želje, daj mi tudi pomoč, da jih resnično spolnim. O Jezus! tebi živim, tebi umrjem, tvoj sem živ in mrtev. (Po obiskovanji sv. rešnjega Telesa se navadno tudi Mati Božja počasti. Za to pripravne molitve so zadej pri »Pobožnostih do Matere Božje«.) Litanije v čast sv. Rešnjemu Telesu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, - usmili se nas! Bog Sin Odrešenik sveta, — usmili se nas! Bog sveti Duh, — usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, — usmili se nas! — 163 Jezus, kateri si pri zadnji večerji sa¬ mega sebe dal zavžiti svojim učencem, Jezus, kateri si v presvetem Zakramentu resnično pričujoč, kakor Bog in člo¬ vek, z dušo in s telesom, s krvjo in z mesom, Jezus, kruh augeljev, Jezus, kruh izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, nadnatorni kruh, Jezus, skriti Bog in Vzveličar, Jezus, studenec vseh milosti, Jezus, vedna in najčistejša daritev, Jezus, nekrvava daritev nove zaveze, Jezus, nedolžno Jagnje Božje, Jezus, skrita mana, Jezus, Beseda, katera je meso postala in zdaj vedno med nami prebiva, O najsvetejši Zakrament, O največa skrivnost Božja, Spomin največih čudežev Božjih, Prečudežno znamenje največe ljubezni Božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dan sprave za žive in mrtve, Največa moč v skušnjavah, Najmočnejše orožje zoper hudobnega sovražnika, Najimenitniši vseh darov Božjih, usmili se nas! — 164 — S 03 a Presveti spomin Gospodovega trpljenja in Njegove smrti, Presveta večerja Gospodova, pri kateri strežejo angelji, Največe veselje pobožnim dušam, Največa dobrota vernim kristijanom, Najslajši živež našim dušam, Moč slabim, Tolažba žalostnim, Pomoč zapuščenim, Popotnica vsem gredočim v večnost, Zastava večnega življenja, Bodi nam zanesljiv, — prizanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, — usliši nas, o Jezus! Vsega hudega, Vsega greha, Nevrednega prejemanja tega presvetega Zakramenta, Poželjenja mesa, Poželjenja oči, Napuha življenja, Vseh pregrešnih priložnosti in nevarnosti, Skrivnih skušnjav in zalezovanja hudob¬ nega duha, Vseh nesreč, Nagle in neprevidene smrti, Večne smrti, Po ljubezni, s katero si ta Zakrament postavil, Po ljubezni, s katero si pri zadnji ve¬ čerji svoje apostole obhajal, s S3 CD 165 — Po ljubezni, s katero tudi nas s svojini presvetim rešnjim Telesom poživljaš, Po ljubezni, s katero se v tem presve¬ tem Zakramentu za nas daruješ, Po ljubezni, s katero nevrednim kristi- janorn prizanašaš, Po ljubezni, s katero v tem Zakramentu toliko nečast trpiš, Po ljubezni, s katero s sedeža svoje milosti tako usmiljeno na nas gledaš, Po ljubezn, s katero nas tako dobrot¬ ljivo poslušaš, Po ljubezni, s katero nam v tem pre¬ svetem Zakramentu toliko milosti deliš, Po ljubezni, s katero v tem presvetem Zakramentu do konca sveta pri nas ostaneš, Mi grešniki, Da nam prizaneseš, Da nam vse naše grehe odpustiš, Da nas v živi veri v ta presveti Za¬ krament potrdiš in ohraniš, Da v naših srcih trdno zaupanje v ta najsvetejši Zakrament obudiš, Da v naših srcih gorečo ljubezen do tega najsvetejšega Zakramenta po¬ množiš, Da nam vedno večo pobožnost do tega presvetega Zakramenta v srce vlivati blagovoliš, prosimo Te, usliši nas! reši nas, o Jezus! 166 — Da nam milost daš, vselej z dobro pri¬ pravo k Tvoji božji mizi pristopiti, Da nam sad tega presvetega Zakramenta obilno podeliš, Da resnično češčenje tega najfiastitljiv- šega Zakramenta med nami pomnožiš, Da vso nečast od te najčastitljivše skriv¬ nosti odvrneš in zabraniš, Da svojo sveto cerkev vladati in ohra¬ niti blagovoliš. Da vsem nevernikom luč prave vere podeliš, Da naše misli k nebeškim željam po¬ vzdigneš, Da naša srca s svojim milostljivim obi- ' skovanjem razveseliš in očistiš, Da nam vsikdar veselje nad tem pre¬ svetim Zakramentom daš, Da vedno v nas ostaneš, in mi v tebi, Da nas ob koncu našega življenja s to nebeško popotnico previdiš in oveseliš, Da nas poslednji dan k večnemu živ¬ ljenju obudiš. Da vsem dušam večni mir in pokoj po¬ deliš, Da nas na tem sedežu svoje milosti dobrotljivo uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, — prizanesi nam, o Jezus! prosimo Te, usliši nas! 167 — Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, — usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, hi odjemlješ grehe sveta, — usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš .. . Češčena si Marija .. . V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spomin svojih čudežev storil. O. Dal je hrano njim, ki se ga bojijo. V. Kruh z nebes si jim podelil. O. Kateri ima vso sladkost v sebi. V. S Tvojega oltarja, o Gospod! prejemamo Kristusa. O. Nad katerim se razveseljujeta naša duša in naše telo. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj k Tebi pride. Molimo. O Bog, kateri si nam v prečudnem Za¬ kramentu zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam, Te prosimo, svete skrivnosti Tvojega Telesa in Tvoje Krvi tako častiti, da bomo sad Tvojega odrešenja vedno v sebi čutili. 168 — Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Počeščenje sv. Rešnjega Telesa. Bodi hvaljeno in češčeno presveto Rešnje Telo s toliko hvalnicami, kolikor je zvezd na nebu, iskric v ognju, peska na zemlji, kapljic v morju; kolikor je cvetlic spomladi, semen po letu, listja v jeseni, snežnic po zimi; ko¬ likor je vseh stvari po vseh svetovih. Ker Ti, ki si Gospod in Stvarnik vseh svetov, pa vendar prebivaš v podobah kruha in vina, si vreden češčenja vseh stvari, Ti, v resnici skriti Bog! (Iz. 45, 15.) Bodi hvaljeno in češčeno presveto Rešnje Telo s toliko hvalnicami, kolikor jih morejo vsi ljudje kedaj z dejanji skazati, z jezikom izgovoriti ali v srcu izmisliti. Ker Ti, ki si Kralj nebeški, pa se vendar daješ revnemu človeku kakor jed in pijača zavživati, si vre¬ den, da Te vse človeštvo brez nehanja časti, katero je odrešeno le po Tvoji predragi Krvi. (I. Petr. 1,19.) Bodi hvaljeno in češčeno presveto Rešnje Telo s toliko hvalnicami, kolikor jih vsi an- gelji v nebesih, da, kolikor jih sama pre¬ sveta Trojica v svoji mogočnosti more izgo¬ voriti, po svoji modrosti obseči, po svoji do¬ brotljivosti želeti. Ker Ti, ki si večni in ne- 169 - skončni Bog, in ničesar ne potrebuješ, pa vendar ubogemu človeku iz gole ljubezni v hrano daruješ tudi svoje Božanstvo, si vre¬ den, da ne samo na zemlji, ampak da tudi po nebeških višavah Ti doni Tvoja hvala, Ti, ki si slavljen in nad vse povišan. (Dan. 3.) V. Bodi češčen in hvaljen vsaki čas. O. Najsvetejši in Božji Zakrament. (Kdor poslednji dve vrstici pobožno in skesano moli, zadobi vsak dan enkrat 100 dni odpustka; ob četrtkih pa in vse dni osmine praznika sv. Rešnjega Telesa 300 dni, ako ta vzdihljej trikrat na dan moli. Pij VI. 24. maja 1770.) Češčenje Jezusovega Srca. Hrepenenje po Jezusovem Srcu. O Ženin moje duše! odpri mi vrata svo¬ jega Srca, vrata usmiljenja, ter skleni moje srce z nerazvezljivo vezjo ljubezni s svojim Srcem, da boš prebival Ti v meni in jaz v Tebi. Saj nobenega grešnika iz svojega pre¬ svetega Srca ne odločiš, gotovo boš torej tudi meni v njem prostorček privolil. Vzemi in zakleni torej moje srce v svoje Srce; rani je s puščico svoje ljubezni, naj za ves svet nič ne mara, vse minljivo zaničuje, in vse zopernosti srčno premaga. O da bi, kakor 170 — Tvoje, tudi moje srce se vedno pečalo z ne¬ beškimi rečmi! O presveto Srce. Jezusovo! prosim Te po ljubeznjivem Marijinem Srcu, pomagaj mi raztrgati vezi, ki moje srce na svet vežejo, da je od časnega odtegnem in v Tebe, največo dobroto, potopim. Zaznamuj moje srce in mojih pet počutkov z znamenjem svoje ljubezni, da ostanem s Teboj in v Tebi vekomaj. Amen. Srčni vzdihi j rji k Jezusovemu Srcu. O usmiljeni Jezus usliši me! Milost Tvojega Srca spreobrni me! Svetloba Tvojega Srca razsvetljuj me! Žalost Tvojega Srca omečuj me! Rana Tvojega Srca prešinjaj me ! Kri Tvojega Srca spravi me! Voda Tvojega Srca očisti me! Zasluženje Tvojega Srca posveti me! Križ Tvojega Srca potrjuj me! Trnjeva krona Tvojega Srca ozaljšaj me! Usmiljenje Tvojega Srca skrij me! Duh Tvojega Srca oživljaj me! Ogenj Tvojega Srca ogrevaj me! Plamen Tvojega Srca užigaj me! Ljubezen Tvojega Srca vnemaj me! Vdanost Tvojega Srca povzdiguj me! Lepota Tvojega Srca spremeni me! Veselje Tvojega Srca vzveličaj me! Bogastvo Tvojega Srca nasituj me! 171 V Tvojem Srcu, o Jezus! živim in umrjem. Svoje srce Tvojemu dam, in ljubim Te, O sladko Srce! osreči me, Tukaj in tam vekomaj. Amen. Darovanje Jezusovemu Srcu. O moj preljubeznjivi Jezus! da se Ti hvaležnega skažem, in da popravim svojo ne¬ zvestobo, darujem jaz I. I. Tebi svoje srce, ter se Ti popolnoma posvetim in trdno skle¬ nem, s Tvojo milostjo nič več ne grešiti. (100 dni odpustka vsak dan. Pij VII. 1817.) Pobožno p ozdravljenje presvetega Jezusovega Srca. (Sv. Bernarda.) O moj Jezus, velikokrat sem že v svojo srečo spoznal, kako sladko počiva, kdor po¬ čiva v Tvojem Srcu. Zato hočem vse svoje misli, vsa nagnenja svojega srca potopiti v Tvoje Srce, moj preljubeznjivi Vzveličar! V tem templju, v tem šotoru, v tej škrinji nove zaveze Te hočem, o Jezus! vedno moliti in klicati Tvoje presveto Ime, ter se radovati s Psalmistom: „ Našel sem srce, da morem k Bogu vzdihovati". In našel sem Srce svo¬ jega kralja, svojega brata, svojega prijatelja, oh, našel sem najboljše Srce svojega predo- brotljivega Jezusa! Ker sem tedaj našel Tvoje 12 172 - in svoje srce, zato hočem vedno moliti k Tebi, o Jezus, moj Bog! Le to mi dodeli, da moje ponižne prošnje pridejo v svetišče Tvoje in da bodo tam uslišane. Oh. potegni mp vsega v svoje Srce, ter me v njem očiščuj vedno bolj in bolj vseh madežev mojih in vsak naj¬ manjši madež popolnoma izbriši v meni, da bom v Tebi in po Tebi, o prečisti! — oči¬ ščen, da bom v Tvojem Srcu stanoval vse dni svojega življenja, in da bom Tvojo voljo natanko spoznaval in jo spolnoval. Amen. Prošnja za odpuščenje krivic, storjenih presr. Jezusovemu Srcu. O Srce mojega Vzveličarja, vredno, da Te vsi ljudje molijo! Živo čutim razžaljenje, ki se ti godi v Zakramentu Tvoje ljubezni. Presunen od te žalosti pokleknem pred Tvoj oltar, ter te prosim odpuščenja. O da bi mogel s tem svojim počeščenjem nadomestiti vso Tebi storjeno nečast! O da bi mogel s svojimi solzami ali tudi s svojo krvjo oprati vsa oskrunjevanja, vse božje rope, s katerimi se zaničuje Tvoje neskončno veličastvo! Kako dobro bi obrnil svoje življenje, ko bi mi bilo pripuščeno, ga za to darovati! Žal mi je, o moj Bog! da sem Te tolikokrat razžalil; od¬ pusti mi vso nezvestobo, vso nehvaležnost, vso nečast, s katero sem se zadolžil pred Tvojim previsokim veličastvom. Spomni se — 173 — bridkosti svojega Srca in nikar ne pripuščaj, da bi bilo Tvoje trpljenje in Tvoja smrt brez sadu za-me! Razderi moje hudobno srce, daj mi pa srce po svojem Srcu, srce čisto, Tebi vdano, za-Te goreče. In vse svoje življenje si bom prizadeval, da popravim in da bom v svojem srcu obžaloval Tebi storjene kri¬ vice in božje rope, s tem, da bom obiskoval Tvoje cerkve, da bom molil k Tvojemu bo¬ žjemu Srcu, prejemal svete zakramente, in, kakor bom mogel, množil počeščenje Tvojega presvetega Srca. Da Ti bo pa toliko bolj všeč to moje počeščenje, zedinim ga s tistim počeščenjem, katero Ti skazujejo Tvoji sveti angelji in Tvoja deviška Mati Marija. Usliši Te moje želje, o Bog! in naj Te v ljubezni do Tvojega srca častim in hvalim jaz, in naj te častijo in hvalijo vsi ljudje na zemlji do konca sveta. Amen. -SHHg- Litanije na čast presvetemu Je¬ zusovemu Srcu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! 12 * — 174 — Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Presveto Srce Jezusovo, Srce Jezusa, Sina živega Boga, Srce Jezusa, Sina prečiste Device, Srce Jezusovo, dopadenje nebeškega Očeta, Srce Jezusovo, tempelj sv. Duha, Srce Jezusovo, večna ljubezen presvete Trojice, Srce Jezusovo, raj Božjega veselja, Srce Jezusovo, studenec nebeške slad¬ kosti, Srce Jezusovo, sedež večne milosti, Srce Jezusovo, morje usmiljenja, Srce Jezusovo, vir svete ljubezni in vzve- > ličavnega kesanja, Srce Jezusovo, cilj in konec vsega usmi¬ ljenja nebeškega Očeta, Srce Jezusovo, visokost Božje modrosti in Božjega znanja, Srce Jezusovo, potok, ki razveseljuje mesto Božje, Srce Jezusa, našega nebeškega kralja, Srce Jezusa, našega dobrega pastirja, Srce Jezusa, našega usmiljenega brata, Srce Jezusa, našega preljubega učenika, Srce Jezusa, najljubeznjivšega ženina naših duš, Srce Jezusovo, vzgled kratkosti in po¬ nižnosti, usmili se nas! 175 - Srce Jezusovo, studenec miru in sve¬ tega pokoja. Srce Jezusovo, najpopolniša podoba na¬ šega življenja, Srce Jezusovo, tolažba žalostnih, Srce Jezusovo, pribežališče v skušnja¬ vah in nadlogah, Srce Jezusovo, veselo prebivališče či¬ stih duš, Srce Jezusovo, veselje vseh izvoljenih, Srce Jezusovo, vir vseh svetih misli in želj, Srce Jezusovo, luč popotnikom, Srce Jezusovo, oltar sprave, Srce Jezusovo, ognjeni studenec Božje ljubezni, Srce Jezusovo, hrepenenje in najslajša ljubezen svetih duš, Srce Jezusovo, zavoljo nas na Oljski gori žalostno in otožno do smrti, Srce Jezusovo, oslabljeno od krvavega pota, Srce Jezusovo, žalostno zavoljo naših grehov, Srce Jezusovo, na križu s sulico pre¬ bodeno, Srce Jezusovo, upanje umirajočih, Srce Jezusovo, večno veselje vseh svet¬ nikov v nebesih, Srce Jezuso, krona vseh stvari Božjih, usmili se nas! — 176 — Bodi nam milostljivo; prizanesi nam, o Srce Jezusovo! Bodi nam milostljivo; usliši nas, o Srce Jezusovo! Vsega greha, Zanemarjanja Tvojih svetih navdihovanj, Vse nepobožnosti in mlačnosti, Vse mrzlote do Tvoje Božje ljubezni, Vseh nečistih misli in želj, Vse slepote in trdovratnosti srca. Po svoji čudoviti krotkosti in ponižnosti, Po svoji največi čistosti, Po svojem usmiljenju in svoji prizane¬ sljivi milosti, Po svojem skrivnem življenju, Po svoji revščini in sveti pokorščini do smrti na križi, Po svojem preljubeznjivem vedenji med ljudmi, Po svojem notranjem miru, Po svoji usmiljeni ljubezni do nas greš¬ nikov, Po krvi in vodi, ki si jo prelilo za naše posvečenje, Mi grešniki, prosimo Te, usliši nas! Da svojo sveto in čisto ljubezen v naša srca vliješ, prosimo Te, usliši nas! Da naša srca k posnemanju svojih čednosti vleči blagovoliš, prosimo Te, usliši nas! Da nam pravo ponižnost, krotkost in notranji mir podeliš, prosimo Te, usliši nas! reši nas, o Srce Jezusovo! — 177 — Da vse misli in želje našega srca očistiš in posvetiš, Da nas in vse ljudi razsvetliš, in k spo¬ znanju Božje ljubezni privedeš, Da nas v bridkostih tega življenja mi¬ lostljivo poživiš in potrdiš, Da svojo sveto ljubezen v nas vedno pomnoževati blagovoliš, Da ob naši smrtni uri naše duše v svojo sveto rano skriješ, Da nas v veličastvo svojih izvoljenih sprejmeš, O presladko Srce Jezusovo, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; prizanesi nam, o Srce Jezusovo ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ; usliši nas, o Srce Jezusovo! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Srce Jezusovo! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš ... Češčena si Marija . . . V. Hvaljeno in češčeno bodi Božje Srce Je¬ zusovo v najsvetejšem Zakramentu. O. Od zdaj in na vekomaj. V. Vstvari mi. o Bog! čisto srce. O. In ponovi v mojem srcu pravega duha. prosimo Te, usliši nas! — 178 — Moli m o. O Gospod! ki v Tvojem presvetem Srcu spodobno častimo Tvojo neskončno ljubezen do nas, prosimo Te, da, ki si sam krotak in ponižen, naša srca očistiš vse nesnage greha ter jih sebi prijetne storiš. Večni, usmiljeni Bog! prosimo Te po Srcu Jezusa, Tvojega ljubega Sina, nad ka¬ terim imaš vse dopadenje, in po bolečinah, ki jih je to presveto Srce za nas trpelo, do¬ deli nam zavoljo zadoščenja ravno tega Bo¬ žjega Srca resnično skesano srce in odpu¬ ščanje grehov, naj Te prisrčno ljubimo, do¬ kler živimo, potem pa zato večno plačilo do¬ sežemo. O Bog! ki si presveto Srce Jezusa Kri¬ stusa, Tvojega Sina, našega Gospoda, svojim vernikom tako ljubeznjivo storil, dodeli nam milostljivo, da ga bomo tu na zemlji tako častili in ljubili, da bomo ž njim in v njem Tebe in njega ljubili tako, da bomo vredni tudi Tvoje in njegove ljubezni na vekomaj: po ravno tem Gospodu našem Jezusu Kri¬ stusu. Amen. Češčenje Kristusovega trpljenja. Molitev ob četrtkih v spomin smrtnih težav Kristu¬ sovih. Na Oljski Gori je Jezus dejal svojim učencem: „Moja duša je žalostna do smrti. — Čujte in molite, da ne padete v sku¬ šnjavo!“ Ves udan v voljo svojega nebeškega Očeta je na to molil: „Oče, ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak Tvoja volja zgodi se!“ O premili Gospod Jezus Kristus, ki si za moje grehe in za grehe vsega sveta pre¬ trpel toliko bridkosti in težav, ter celo krvavi pot potil, a od Boga Očeta po angelju bil pokrepčan; dodeli mi milost, da tudi jaz v vseh nadlogah in bridkostih se ves udam v voljo Božjo, da bom mogel srčno moliti in da zadobim v trpljenji tolažbo, v skušnjavah pa pomoč iz nebes. Amen. 180 - Molitev ob petkih v spomin Kristusove smrti. Stemnilo se je, ko so judje križali Go¬ spoda Jezusa. Ob 9. uri je Jezus z velikim glasom zavpil: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?" In glavo je nagnil ter dušo izdihnil. Zato o Gospod Jezus Kristus Te molimo in Te hvalimo, ker si se svojim sv. križem in svojo nedolžno smrtjo odrešil ves svet. O ljubi Gospod! zavoljo bridkosti svo¬ jega sv. trpljenja, ki si ga pretrpel za nas na sv. križi, zlasti ob uri, ko se je Tvoja prebiažena duša ločila od Tvojega presvetega telesa, Te prosim, usmili se moje uboge duše, kadar se loči od svojega telesa. Nikar ne bbdi Tvoje sv. trpljenje za mene in druge grešnike zgubljeno. Amen. O Jezus! Tebi živim; o Jezus! Tebi umrjem; o Jezus! Tvoj sem živ in mrtev. Amen. 181 — Ure Kristusovega trpljenja. Ob <». liri zvečer. Jezus vzame slovo od svoje Matere. O Gospod Jezus Kristus, ki si to uro se poslavljal od svoje ljube Matere, umival noge svojim učencem ter nam dajal vzgled ponižnosti, daj, da se odtrgam od vsega, kar nisi Ti in ni Tebi všeč in uči me svete po¬ nižnosti. Amen. Ob 7. zvečer. Jezus postavi Zakrament sve¬ tega Eešnjega Telesa. O Gospod Jezus Kristus! ki si to uro postavil Zakrament sv. Rešnjega Telesa, daj da bom zmerom vredno prejemal to skrivnost ljubezni, posebno ob svoji zadnji uri. Že zdaj v tem trenotku Te želim prejeti v tem sv. Zakramentu. Ker Te pa resnično ne morem prejeti, oh! pridi vsaj po duhovno v moje srce. O Jezus! le Ti bodi vedno moj in jaz \ naj bom Tvoj. Amen. i Ob 8. zvečer. Jezus se poslovi od svojih učencev. O ljubi Vzveličar, ki si to uro se po¬ slavljal od svojih učencev ter jih izročeval — 182 svojemu nebeškemu Očetu, usmili se tudi mene, ko se bom poslavljal od svojcev v smrtni uri in daj, da bom smel tamkaj Tvoje Božje obličje gledati na veke. Amen. Ob 9. zvečer. Jezus gre na Oljsko Goro. O ljubljeni Odrešenik! ki si to uro ža¬ losten šel na Oljsko Goro, dodeli i meni pravo žalost zavoljo grehov in daj da več ne grešim in Te ne razžalostim. Amen. 01) 10. zvečer. Jezus krvavi pot poti. O mili moj Gospod in Vzveličar! ki si to uro v smrtnih težavah molil in krvavi pot potil, dodeli, da se bom jaz kar tresel pred grehom, da se vselej volji Božji izročim in stoj mi na strani v smrtnem boju. Amen. Ob 11. zvečer. Jezusa v j a m e j o. O Gospod Jezus Kristus! ki si bil to uro in pozneje od judov vjet, Zvezan, pred Ana in Kajfa gnan, s pestmi bit, od Petra, svojega učenca, zatajevan, o daj mi, da se — 183 — večkrat tudi po noči spominjam Tvojega brid¬ kega trpljenja in varuj me vsacega greha. Amen. Po noči, kadar se zbudiš. Jezus v ječi. O ljubi Odrešenik! ki si to noč čul in molil v ječi, oprosti mi vse moje grehe, ki sem jih kedaj storil po noči, obvaruj me večne ječe in spominjaj se ubogih duš v vi¬ cah. Amen. Zjutraj, kadar se zbudiš. Jezusa odvedejo k Pilatu. Premili Gospod Jezus Kristus! ki so Te že rano v jutro odvedli k Pilatu, kjer si bil po krivem tožen in zaničevan, odpuščaj mojim sovražnikom. Zaradi Tebe jim tudi jaz odpuščam. Daj mi vedno do njih pravo ljubezen. Amen. Ob 6. zjutraj. Jezusa vedejo k Herodu. O najsvetejši Gospod, ki si bil to uro v belem sramotnem plašči od Heroda zani¬ čevan, dodeli mi milost in moč, da bom ka¬ kor Ti tiho prenašal vsa zasramovanja in za¬ ničevanja in odpusti, kar sem se pregrešil z napuhom v obleki. Amen. 184 — Ob 7. zjutraj. Jezus je judom slabši od Barabe. O ljubeznjivi Gospod in Bog! Tebe so to uro imeli za slabšega ko morivca Barabo, daj, da jaz ne bom nijedne stvari bolj ljubil in cenil ko Tebe. Amen. Ob 8. zjutraj. Jezusa bičajo. O potrpežljivi Gospod Jezus Kristus! ki si bil to uro od judov neusmiljeno bičan, odpuščaj mi vse grehe nečistosti in mesa in odvrni od mene šibe svoje stroge sodbe. Amen. Ob 9. zjutraj. Jezusa s trnjem venčajo. O preljubi Gospod Jezus Kristus! ki so Te to uro venčali z bodečim trnjem, od¬ puščaj mi vse pregrešne misli in želje, vso svojevoljnost, napuh in nepokorščino. Amen. Ob 10. zjutraj. Jezusa postavijo pred ljudstvo. Ecce Homo! O mili Gospod Jezus Kristus! ki so Te to uro postavili na mostovži pred ljudstvo, — 185 — gani mi srce z ljubeznijo do Tebe in vtisni spomin svojega trpljenja globoko v mojo dušo, da ga nikoli ne pozabim. Amen. Ob 11. zjutraj. Jezus nese svoj križ na Goro Kalvarijo. O Gospod Jezus Kristus! ki si to uro nesel svoj sv. križ na Goro Kalvarijo, daj, da bom tudi jaz svoj križ voljno sprejemal ter potrpežljivo hodil za Tabo. Amen. O poldne. Jezusa na križ pribijajo. O Kralj vseh mučenikov, o ljubi Jezus Kristus! ki so Te to uro na rokah in nogah na križ pribijali, odpuščaj mi grehe, ki sem jih storil z rokama in nogama! Pripenjaj s seboj še mene na križ in ne daj mi vekomaj več ločiti se od Tebe. Amen. Ob 1. popoldne. Jezus govori zadnje besede. O Gospod Jezus Kristus! ki si to uro molil za svoje sovražnike, milost skazal raz¬ bojniku na križi, svojo preljubeznjivo Mater nam za Mater zapustil, oproščaj mojim sov- — 186 - ražnikom i meni, sprejmi me kedaj v sveti raj in učini, da Marija vedno ostane tudi moja Mati. Amen. Ob 2. popoldne. Jezusu dajo očeta in žolča piti. O Gospod Jezus Kristus! ki si bil to uro silno žejen ter z žolčem in očetom na¬ pojen, daj mi pravo željo po sveti ljubezni in popolnosti in odpuščaj mi vse, kar sem se pregrešil po požrešnosti in pijanosti. Amen. Ob 3. popoldne. Jezus umrje na križi. O moj ljubi Vzveličar Jezus Kristus! ki si to uro izročil svojo dušo v roke svojega nebeškega Očeta, pomagaj mi v moji smrtni uri ter reši mene, svojega nezvestega slu¬ žabnika, resnično za sv. nebesa. Amen. Ob 4. popoldne. Jezus je s sulico preboden. O moj Gospod Jezus Kristus! ki si bil to uro se sulico preboden, da je iz Tvojega Srca tekla kri in voda, operi me v tej sv. krvi in vodi in zapri me varno v to sv. Srce, da v Njem najdem vedno svojo jedino radost in ljubav ter večno v Njem ostanem. Amen. - 187 — Ob 5. popoldne. Jezusa v grob polože. O Gospod Jezus Kristus! ki si bil to uro s križa snet, v naročje svoje deviške Ma¬ tere, potem pa v grob položen, daj da tudi jaz s Teboj pokopljem svoje grešno življenje in kedaj s Teboj zadobim veličastno vstajenje. Amen. Molitev ob petkih ob 3. popoldne. Večni Oča! spomni se milostljivo, daje to uro Tvoj preljubi Sin za me umrl in do¬ deli svojim s predrago ceno Njegove prelite krvi odkupljenim služabnikom odpuščenje vseh grehov. O Bog! spreobrni nas, dodeli nam zasluženje bridkega trpljenja Jezusa Kri¬ stusa, ozeraj se z očmi svoje neizmerne mi¬ losti na nje, za katere se je On dal v roke grešnikom ter za nje hotel strašno smrt križa prestati. O moj na križ povzdignem Jezus, poteguj me na-se! Ti umiraš zame, o daj, da bom za to od zdaj naprej jaz živel le za Te. Amen. Moli idoč metno križanega Jezusa. O križani Gospod Jezus Kristus! za¬ voljo bridkosti svojega trpljenja, kojega si za-me prestal na lesu sv. križa, zlasti ko se je Tvoja najsvetejša duša ločila od svojega 13 — 188 — telesa, usmili se moje uboge duše ob Iočenji od tega sveta. Amen. Molitev k 7 poslednjim besedam Jezusa Kristusa. 1. ) O Gospod Jezus Kristus! Sin ži¬ vega Boga, ki si na lesu sv. križa viseč k svojemu Očetu molil za svoje sovražnike: „Oča, odpuščaj jim, saj ne vedo, kaj delajo!“ daj da bom iz ljubezni do Tebe rad odpuščal vsem, ki mi store kaj žalega. 2. ) Po tolažilnih besedah o Jezus! ki si jih dejal spokornemu razbojniku: „Resnično ti povem, še dones boš z menoj v raji!" Te prosim, dodeli mi milost tako živeti, da tudi jaz v svoji smrtni urici čujem od Tebe: „Do¬ nes boš z menoj v raji!" 3. ) Svoji Materi si, o Jezus! rekel: „Žena, glej Tvoj Sin!" in učencu: „Sin, glej Tvoja Mati!" Daj, da me prava ljubezen sklene s Tvojo Materjo, in da posnemajoč Njene čednosti, Jo vedno po otroško častim kakor svojo ljubo Mater. 4. ) V svoji smrtni bridkosti zaklical si, o moj Jezus: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?" Daj, da ne obupam v nobeni potrebi, marveč da vedno rad z otroškim za¬ upanjem kličem k Tebi: „Oča, o Vzveličar! usmili se me! Pomagaj mi, o Gospod! Ne zapuščaj me, moj Bog, ker si me odrešil se svojo krvjo! — 189 — 5. ) Gospod Jezus! ki si izgovoril: „Že¬ jen sem!“ Daj, da bom vedno žejen Tebe, studenca žive vode. 6. ) Po dopolneni volji svojega nebeškega Očeta si rekel, o Vzveličar: „Dopolneno je!“ Daj, da tudi jaz tek svojega življenja končam po Tvoji sv. volji v Tvoji milosti. 7. ) „Oča, v Tvoje roke izročam svojo dušo!“ Tako si z močnim glasom zakričal, o Jezus! ter nagnil svojo glavo in umrl. Po teh upapolnih besedah Te prosim za milost, da bi i jaz s temi besedami smel skleniti svoje življenje in da bi moja duša na to za- čula besede: Pridi izvoljena mojega Očeta, pojdi v veselje svojega Gospoda! Amen. Spomin treh ur, ko je Jezus visel na križi. Kedo bo preštel vse trpljenje, o moj predobrotljivi Jezus! koje si prebil 3 ure na križi! Tvoje z ranami pokrito telo prej osla¬ belo v smrtnih težavah na vrtu radi zani¬ čevanja in zasramovanja, ker so Te vlačili od sodnika do sodnika, v nevsmiljenem bi¬ čanji, v groznem kronanji, po trdi poti na Goro mrtvaških glav: to Telo visi zdaj na križi, prebodeno na rokah in nogah na 3 že¬ leznih žebljih. Obdajajo Te trume najzagri- zenejših, zdivjanih sovražnikov, ki Te zani¬ čujejo in preklinjajo, silno žejo trpiš, zapu¬ ščen si celo od svojega nebeškega Očeta. Tu se daruješ za grehe vsega sveta, kri Ti teče 13 * 190 iz vseh ran, dokler je srce kaj ima. Pod križem stoji Tvoja žalostna Mati in jokajoči učenec. Pa to še ne bi bilo za Tvojo ljubav najhujše, ampak misel, da za toliko hudob¬ nih nespokornih ljudi si zastonj prelil svojo Božjo kri. Pretrdo bi moralo srce biti, ki v pre¬ mišljevanji Tvojega trpljenja ne bi bilo gi- neno, ki Te še zdaj ne bi ljubilo, svoje grehe objokovalo ter sklenilo z vsem trudom z vso zvestobo Tvoje zapovedi spolnovati. O moj preljubeznjivi Jezus! zahvaljujem se Ti, za neskončno dobroto, da si za me toliko trpel. Ljubiti Te moram, o neskončna ljubezen! ker Ti trpiš, Ti umiraš, da bi jaz Tebi daroval svoje srce. Zaničujem z bridko žalostjo vse svoje storjene neumnosti, zmote, svojevoljnosti in vse svoje hudobije. Pred Tvojim obličjem, pod Tvojim križem, o moj Vzveličar! sklenem resnično se poboljšati; zapustiti hočem svoje priljubljene grehe in grešne prilike. Da, zdaj hočem pobožno ži¬ veti, oh, daj mi le k temu svojo mogočno milost, svoj sveti blagoslov! Amen! Srčne prošnje in izročila sv. 5 ranam Kristusovim. (Sv. Alfonz Ligv.) 1.) K sv. rani desne noge. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano Tvoje desne noge. Zahvaljujem se Ti, da si — 191 — jo hotel za me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem Tvojo bole¬ čino in bolečino Tvoje žalostne Matere. Za¬ voljo zasluženja te sv. rane, prosim Te, do¬ deli mi odpuščenje mojih grehov, katere ob¬ žalujem iz vsega srca bolj ko vsako drugo hudo, ker sem ž njimi razžalil Tebe neskon¬ čno dobroto. Žalostna Mati Božja, prosi za me Jezusa! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 2. ) K sv. rani leve noge. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano Tvoje leve noge. Zahvaljujem se Ti, da si jo hotel za me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem Tvojo bolečino in bolečine Tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te sv. rane Te prosim, dodeli mi moč v prihodnje nikoli več ne pasti v smrtne grehe, temveč v milosti Božji do smrti ostati. Žalostna Mati Božja, prosi za me Jezusa! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 3. ) K sv. rani leve roke. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano Tvoje leve roke. Zahvaljujem se Ti, da si jo hotel za me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem Tvojo bolečino in bolečino Tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te sv. rane te prosim, reši me — 192 — pekla, ki sem ga tolikokrat zaslužil, ker bi Te v njem več ne mogel ljubiti. Žalostna Mati Božja, prosi za me Jezusa! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 4.) K sv. rani desne roke. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano Tvoje desne roke. Zahvaljujem se Ti, da si jo hotel za me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem Tvojo bolečino in bolečino Tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te sv. rane Te prosim, dodeli mi nebeško veličastvo, kjer te bom molil popolno in iz vseh svojih močij. Žalostna Mati Božja, prosi za me Jezusa! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 5.) K sv. rani Jezusove strani. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano Tvoje sv. strani. Zahvaljujem se Ti, da si celo po svoji smrti pretrpel to razžaljenje, ki si ga dopustil z največo ljubeznijo, ako- ravno Ti ni moglo napraviti nobene bolečine. Tudi milujem Tvojo žalostno Mater, koji je bilo takrat srce podobno. Zavoljo zasluženja te sv. rane Te prosim, obdaruj me se svojo ljubeznijo, naj Te vedno ljubim tu na svetu, da Te bom mogel nekdaj na onem vso več¬ nost ljubiti in gledati obličje v obličje. Ža¬ lostna Mati Božja, prosi za me Jezusa! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 193 Molitev k časti rane Jezusovega srca. (Sv. Jera.) Bodi češčena o presveta rana srca Je¬ zusa Kristusa, rajska vrata in studenec Božje ljubezni. Bodi pozdravljena, o presladka rana, žila življenja in zaklad Božjega bogastva. O draga rana, ponižno te molim in častim in v ljubezni, s ktero te je moj Jezus sprejel, Te pozdravljam in poljubujem ter se Ti srčno zahvaljujem, da si tolikokrat potolažila srd Božji in od mene in od vseh grešnikov od¬ vrnila tolike kazni. O preblažena rana! v Tebe zaklenem svoje grešno srce, Tebi iz¬ ročam svoj poslednji trenutek. O predobrot- Ijivi Jezus! večna hvala Ti bodi, ker si prejel to presladko rano, ter jo obdržal po svojem vstajenji, da bi jo kazal svojemu razžaljenemu Očetu in tako milost pridobil za vse grešnike. Prosim Te zavoljo te sv. rane, da jo ob uri moje smrti pokažeš svojemu Očetu in v njo sprejmeš mojo revno dušo. Amen. Molitve k sv. rani Jezusove rane. (Sv. Bernard.) (Sv. Bernard je bil poseben častilec te sv. rane ter je zajemal v tem češčenji največe milosti.) O preljubeznjivi moj Jezus! o najkrot- kejše Jagnje Božje! jaz ubogi grešnik po¬ zdravljam in častim presveto rano, katero si 194 prejel na svoji rami, ko si nosil težki sv. križ in zavoljo katere si hotel posebno trpljenje prestati na svojem preblaženem telesu. Molim Te, o prežalostni Jezus! in Te hvalim ; slavim in poveličujem Te iz dna svojega srca. Za¬ hvalim Te za sveto in prebolečo rano Tvoje rame, ter te ponižno prosim, da se zavoljo te velike bolečine, in zavoljo teže svojega križa usmiliš mene, ubozega grešnika, da mi odpustiš moje odpustljive in smrtne grehe in me po poti svojega križa privedeš v nebesa. Amen. Pobožno poljubovanje sv. 5 Jezusovih ran. 0 križani Jezus! s srčno ljubeznijo in pobožnostjo poljubim dobrotljivo rano Tvoje sv. desne roke ter Te prosim zavoljo velikih bolečin, katere si takrat občutil: odpusti mi vse moje grehe, ki sem jih storil s hudobnim dejanjem. O križani Jezus! s srčno ljubeznijo in pobožnostjo poljubljam dobrotljivo rano Tvoje leve roke, ter te prosim zavoljo velikih bo¬ lečin, koje si takrat občutil, odpusti mi vse grehe, ki sem jih storil z opuščenjem do¬ brih del. O križani Jezus! s srčno ljubeznijo in pobožnostjo poljubljam dobrotljivo rano Tvoje desne noge ter Te prosim radi velikih bo¬ lečin, katere si takrat občutil, odpusti mi vse kazni, ki sem jih zaslužil s svojimi grehi. 195 - O križani Jezus! s srčno ljubeznijo in pobožnostjo poljubljam dobrotljivo rano Tvoje leve noge, ter Te prosim radi velikih bolečin, katere si takrat občutil, odvrni od mene svojo pravično nevoljo, kojo sem si sam nakopal se svojimi grehi. O križani Jezus! s srčno ljubeznijo in pobožnostjo poljubljam drago rano Tvoje sv. strani ter Te prosim po neskončni dobroti, s katero si zame trpel, odpusti mi vse grehe, ki sem jih kedaj storil s hudim poželjenjem svojega srca. Amen. Molitev k Jezusu na Gori Oljki. O predobrotljivi Jezus! ki si na vrtu za moje grehe in za grehe vsega sveta trpel toliko žalost in neznansko trpljenje in v tej grozni muki potil krvavi pot in potem hotel po angelju pokrepčan biti, o prosim Te, do¬ deli nam ubogim grešnikom, da se k tebi obrnemo v britkostih in težavah, od Tebe po svetem angelju prejmemo tolažbo in moč in slednjič daj, da bomo v premišljevanji svojih pregreh in Tvojega bridkega trpljenja preli¬ vali solze prave pokore. Amen. Molitev k Jezusu v ječi. O moj nedolžni Jezus, kako tožno je to premišljevanje da si ti, o moj Bog, v temni ječi — kakor razbojnik vjet, zvezan, pri- 196 — klenen! O kako težki in strašni morajo biti moji grehi, kako grozovite moje hudobije, ker te so Ti zanjke naložile, Te v vezi in v verige vkovale in v ječo spravile! O ti pri¬ bežališče moje duše, ne pripusti mi priti v večno peklensko ječo zavoljo hudobij, s ka¬ terimi sem Ti napravljal tako trpljenje. Ker si iz gole ljubezni hotel za me trpeti, stori me deležnega svoje milosti in reši me s to svojo sužnostjo vezi vsacega greha, da bom mogel priti v srečno prostost in večno vzve- ličanje Božjih otrok in vseh izvoljencev. Amen. Molitev k Jezusu pri stebru bičanja. Preljubi moj Jezus! svojih oblačil oro¬ pan, na rokah in nogah vklenen, s šibami in biči razmesarjen, s krvjo preoblit, stojiš pri stebru bičanja. Celo Tvoje telo je le jedna rana; čujem glas Tvoje sv. krvi. z mnogim očitanjem se vzdiguje proti meni. Spoznati moram, da sem se velikokrat pridružil Tvojim preganjalcem in zaničljivo po Tebi mahal, kolikorkrat sem grešil. Pa o milost! ta kri ne kliče danes za maščevanje, ampak kliče usmiljenje za mene. Ta kri je zdravilo, s ka¬ terim hočem svoje dušne rane obvezovati, ona je kopel, v kojo hočem svojo oh! tako strašno razdejano dušo umakati ter jo očistiti. Saj je jedna sama kapljica več ko zadosti, da me popolno očisti. O stori me vrednega, da po 197 — tem zasluženji v svoji duši občutim pravo žalost nad svojimi grehi, da se bo v meni obujal pravi gnus in sovraštvo do greha. Odpuščaj mi zlasti vse grehe nečistosti in dodeli mi potem, ko bo očiščeno moje srce, da bom mogel priti v tisti srečni kraj — v lepa nebesa, kamor pridejo čiste duše. Amen. Molitev k ubogemu Jezusu „Ecce homo“. O Jezus, najkrotkejše Jagnje Božje! s škrlatastim plaščem ogrnen, s trnjevo krono na glavi, s trstom v roki, na vsem telesu ranen, s krvjo oblit, stojiš pred vsem ljud¬ stvom in sodnik zakriči: „Glejte — človek!" — O zavoljo tega velicega zasramovanja, ki si ga molče trpel, z močnim, ljubečim srcem prestal, Te prosim, dodeli mi milost, da tudi jaz ne bom iskal nikake časti pri ljudeh. Tvoja žalostna podoba naj mi stopi, pred oči, kadarkoli se bo moje srce napihovalo, da se spet ponižam. Ko bom nekdaj ogrnen z gnu¬ sobo svojih pregreh, postavljen pred sodbo Tvojega nebeškega Očeta, oh! takrat me za¬ voljo svojega velicega zasramovanja ne za¬ pusti , marveč bodi moj priprošnik in moja sprava z Očetom. Amen. Molitev na grobu Vzveličarjevem. Ne le na križi, ampak tudi v grobu Te častim, o ljubeznjivi Vzveličar! Ponižno Te — 198 — molim v najsvetejšem Telesu, ki je tudi po smrti bilo skleneno z Božjo natoro in katero si nam zapustil v najsvetejšem zakramentu. O Ti Božji Vzveličar! s ponižnim, za¬ upljivim, hvaležnim in ljubečim srcem Te molim: bodi vedno češčen in hvaljen za vse dobrote, koje si skazoval vsemu človeškemu rodu in tudi meni nevrednežu. S svetim spo¬ štovanjem premišljujem krvave svetinje Tvoje neskončne dobrote, to v vseh bridkostih da¬ rovano Telo. V vsaki rani vidim Tvojo ne¬ zmerno ljubezen. O preljubeznjiva skrivnost! Tvoje umrlo sv. Telo, s križa sneto, je tri dni ležalo v grobu zakleneno. O častitljivi grob mojega Odrešenika! ki obdajaš Njega, kateri je bliščoba Očetova, slava angeljev, veselje nebes, življenje in vz- veličanje ljudij. O sveti grob, ki si ga Ti, o Jezus! posvetil se svojo pričujočnostjo, ki so ga obiskovale pobožne žene, počastili sv. angelji in Bog poveličal s čudeži! O prečastni grob, reši me iz temne jame pekla in iz smrtne sence! Vzemi me v svoje naročje, da umrjem in bom pokopan s Teboj, ki si za me umrl in bil tu pokopan! O moj Jezus! ki si tri dni počival v grobu, dodeli mi milost, da bo Tvojemu grobu po¬ dobno moje srce, kadar bom pri sv. obhajilu prejemal vanj Tvoje presveto Telo. Daj, da — 199 - bo prenovljeno v duhu in čistem življenji v stanovitnosti nepremakljivo, jednako skali. Tvoje sv. Trpljenje in Tvoja smrt bodita mi vedno pred očmi, da Tvoja milost in ljubav vedno ostane v meni. Amen. „0 Gospod, Tvoja smrt bodi meni živ¬ ljenje!“ Sv. Gregorij. Spomin trnjeve krone našega Gospoda. Predpev. Kolena pripogibaje pred Njim so Ga zaničevali ter upili: „Bodi pozdravljen kralj Judov!“ V Njegov obraz so mu plju¬ vali in Ga s trstom bili po glavi. V. Spleli so Mu trnjevo krono. O. In Mu jo posadili na glavo. Molitev. Dodeli, vsemogočni Bog, našim prošnjam, da mi, ki v spomin trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa častimo tu na zemlji Njegovo trnjevo krono, bomo vredni s častjo in veli¬ častvom tam v nebesih venčani biti od Njega, ki s teboj živi in kraljuje v jedinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Spomin sv. sulice in žebljev našega Gospoda. Predpev. Dolžno pismo, ki je bilo zoper nas, je izbrisal, vzel in pribil ga na križ. V. Prebodli so mi roki in nogi. O. In šteli so moje kosti. — 200 - Molitev. Gospod Jezus kristus! ki si hotel v slabosti človeške natore, katero si na-se vzel za vzveličanje sveta, biti z žeblji na križ pribit in s sulico ranen, dodeli nam milostljivo, da to orodje na zemlji časteči se bomo veselili Tvoje častitljive zmage tam v nebesih, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v jedinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Spomin sv. tančice. Predpev. Jožef Arimatejec, pravičen mož, je vzel Jezusovo telo in ga zavil v novo čisto tančico. V. Tvoj grobni prt, o Gospod! častimo. O. Tvojega trpljenja se spominjamo. Molitev O Gospod Jezus Kristus! ki si v sveti tančici, v katero je bilo Tvoje s križa sneto Telo po Jožefu zavito, zapustil znamenja svo¬ jega trpljenja, dodeli nam milostljivo, da po po Tvoji smrti in po Svojem pokopu zadobimo slavo vstajenja. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v jedinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev k časti Jezusove suknje. O predobrotljivi Gospod Jezus Kristus! ki si s svojo drago prelito krvjo posvetil Svojo — 201 suknjo, dodeli nam, častečim to svetinjo, da bodo naše duše očiščene vsacega greha, ozaljšane z obleko milosti in nekdaj tam v nebesih ogrnene s plaščem večne slave. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev k časti sv. potnega prta Jezusa Kristusa. O moj trpeči Vzveličar! kako bogato si plačal dobrosrčno delo sv. Veroniki, kadar si svoj sveti obraz vtisnil v potni prt ter ji ga zapustil za spomin. Oh! vtisni tisto tudi v moje srce, da Te ne pozabim nikdar in da Tvojo sv. podobo vedno nosim v svoji duši. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v jedinosti sv. Duha Bog od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. 7 darovanj predrage Krvi Jezusove Bogu Očetu. 1.) O večni Oče! darujem Ti zasluženje predrage krvi Jezusa, Tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Božjega Odrešenika za raz¬ širjenje in povišanje sv. Cerkve, naše ljube Matere, za ohranjenje in srečo njenega vid¬ nega poglavarja, rimskega papeža, kardinalov, škofov, mašnikov in vseh služabnikov Tvojega svetišča. čast bodi. O Jezus, bodi vedno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil. — Ž02 — 2. ) O večni Oče! darujem ti zasluženje predrage krvi Jezusa, Tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Božjega Odrešenika za mir in jedinost kraljev in katoliških poglavarjev, za ponižanje sovražnikov sv. vere in za vzve- ličanje vsega krščanskega ljudstva. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil! 3. ) O večni Oče! darujem Ti zasluženje predrage Krvi Jezusa, Tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Božjega Odrešenika za raz¬ svetljenje nevernikov, za zatrenje vseh kri¬ voverstev in za spreobrnenje grešnikov. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil! 4. ) Večni Oče! darujem Ti zasluženje predrage Krvi Jezusa, Tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Božjega Odrešenika za vse svoje sorodnike, prijatelje in sovražnike, za uboge, bolne in žalostne ljudi in za vse, za koje sem dolžan moliti, kakor Ti veš in za katere v hočeš, da molim. čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil. 5. ) O večni Oče! darujem Ti zasluženje predrage Krvi Jezusa, Tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Božjega Odrešenika za vse tiste, ki se bodo ločili danes iz tega sveta, — 203 — da jih obvaruješ peklenskih muk ter jim mi¬ lostljivo dodeliš posestvo svojega veličastva. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil! 6. ) O večni Oča! darujem Ti zasluženje predrage Krvi Jezusa, Tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Božjega Odrešenika za vse tiste ljudi, ki znajo prav ceniti in ljubiti to odkupščino našega vzveličanja, za tiste, ki z mano skleneni jo časte in molijo ter si pri¬ zadevajo to češčenje razširjevati. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil! 7. ) O večni Oča! darujem Ti zasluženje predrage Krvi Jezusa Tvojega preljubeznjivega Sina in mojegaBožjega Odrešenika za vse svoje dušne in telesne potrebe, za pomoč ubogim dušam v vicah, zlasti za vse, ki so v svoji pobožnosti bolj cenile to drago odkupščino na¬ šega odrešenja in bolečine in trpljenje naše ljube, presvete Matere Marije. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si s svojo sv. Krvjo nas odrešil! V z d i h 1 j e j. O večni Oča! darujem Ti predrago Kri Jezusa Kristusa v spravo za svoje grehe in za vesoljne potrebe sv. cerkve. (100 dni odpustka. Pij VII. 1817.) 14 — 204 — Darovanje križanega Jezusa Bogu Očetu. O pravični, nebeški Oča! moji grehi so tako veliki, da se ne upam pred strašno sodbo obstati in za tiste kedaj sam vredno zadostiti. Vendar pa za to ne obupam, tem¬ več ker sam ne premorem, zato Ti darujem bogato zadoščenje svojega Vzveličarja Jezusa Kristusa. Tega Tvojega križanega Sina Ti predočujem, ponižno proseč, usmili se zavoljo Njega moje grešne duše. Spominjaj se o pre- dobrotl ji vi Oča! kako strahovito veliko je trpel radi mene. Koliko zaničevanja, prekli- njevanja, nehvaležnosti je trpel, koliko tisoč kapljic svoje predrage krvi je za me prelil! O moj Bog! Jezus je reven, ves reven — spominjaj se, da zavoljo mene je tako reven! Oča usmiljenja! tako me je Tvoja milost re¬ šiti hotela. Ti bi ne bil tako tepel svojega Sina, ako bi hotel mene na večno tepsti. Oh, ne dopusti, da bi njegove velike bolečine izgubljene bile za mojo dušo; da bo Njegovo bridko trpljenje meni v vzveličanje! Njegove solze naj očistijo mojo dušo, Njegova draga kri izbriši moje pregrehe, Njegova strašna smrt reši mene večne smrti in Njegove ne¬ izmerne bridkosti naj me branijo večnega po¬ gubljenja. Amen. Počeščenje Jezusovega trpljenja pred sv. Rešnjim Telesom. O Jezus, Sin živega Boga, prečudno za¬ kriti Bog v sveti hostiji! ozeraj se na nas - 205 z očmi svoje neskončne milosti in sprejemaj milostljivo naše ponižno vzdihovanje, spo¬ znanje našega dolga in skesane prošnje naših src. Ti si naš Gospod in naš Bog, naš Stvarnik, Odrešenik in Posvečevalec, naj viši oblastnik nebes in zemlje, častni zmagovalec pekla in smrti! Ti veselje in krona izvoljencev, neiz¬ merni studenec vseh milosti in dobrot našega vzveličanja! Vreden si torej, da vsi ljudje v Tebe verujejo, Te molijo, ljubijo, hvalijo in časte. Pa, oh! nebesa žalujte in z nami jo¬ kajte, ker on je naš Bog in ljudje Mu ne verujejo! On je jedino naše upanje in ljudje Mu ne zaupajo! On je ljubezen sama, naj- veča dobrota, pa človeška srca ga ne ljubijo! Poslušajte in premišljujte, vi angelji miru! V tem zakramentu svoje ljubezni se nam Jezus samega sebe daruje v zastavo večnega življenja. Tu ima svoje veselje bivati med človeškimi otroci, tu jih hoče razsvitlje- vati, utrjevati, s svojimi milostmi obsipavati, tu terja tudi njihova srca, ljubezen in mo¬ litev; ljudje se ga pa ogibljejo, opuščajo Nje¬ gove oltarje in tekajo za minljivimi nečimer- nostmi zemlje. O Jezus, ponižani, zavrženi Bog v tem sv. zakramentu! Ljudje Te ne poznajo in Te ne ljubijo! Zanje si smrt pre¬ stal, svojo drago kri jim za odrešenje prelil, oni Ti pa vse To povračujejo z nehvaležnostjo, z zaničevanjem Tvoje Božje pričujočnosti; Tvoja ljubezen se jim gnusi, Tvoje milosti in 14 * — 206 — obljube ne omehčajo njihovega trdega srca, ponavljajo Ti zaničevanje in zasramovanje judovsko, tajijo te ko neverniki, križajo Te kakor brezbožci, preklinjajo Tvoje sv. Ime in s svojimi hudobijami dražijo Tvoje srce k pravičnemu srdu. O Bog ljubezni in milosti! z živo vero, s skesanim srcem in gorečo ljubeznijo Te po¬ nižno prosimo namestu njih, odpuščaj mi mi¬ lostljivo vse hudobije, vso nehvaležnost in vse razžaljenje Tvojega najvišega veličanstva. Zavoljo neskončne ljubezni, s katero si se daroval za nas na križu in svojo drago kri prelil do zadnje kaplje, zavoljo neskon¬ čnega dopadajenja, s katerim se je veselil Tvoj nebeški Oče nad Teboj, svojim ljubez- njivim Sinom, in zavoljo ljubeznjive milosti Tvojega Božjega Srca do nas ubozih grešni¬ kov : prosimo in vzdihujemo k Tebi, o Jezus ! milost, odpuščenje! Milost, o Jezus! zavoljo Tvoje krvi, zavoljo Tvojih ran. Milost nam, ki smo že tolikokrat zavoljo pomanjkanja lju¬ bezni in spoštovanja pali v mlačnost in mr- zloto pred Tvojo sveto pričujočnostjo! Milost vsem grešnikom, ki Te ne poznajo in Te preklinjajo! Milost vsem pravovernikom, ki Te poznajo, pa se vendar ustavljajo vabilu Tvoje ljubezni. Milost posvetnjakom, ki nočejo slišati glasu Tvoje cerkve in tiče v temi in senci smrti. O Jezus, odpuščaj nam vsem in premagaj našo slepoto in hudobijo! Sveti, — 207 - večni Oča, ozri se na obličje svojega Sina, s katerim si nam vse dal! Mi smo Njegovo ljudstvo, njegovi odrešenci, njegovo posestvo. Iz ljubezni do Njega odpusti nam vsa raz- žaljenja, vso našo nehvaležnost, raztrgaj nam za vselej verige grehov, razsvetljuj našo sle¬ poto ter nas privedi v kraljestvo svojega ljubeznjivega Sina, da ga bomo na vekomaj hvalili, častili in molili. Amen. Češčenje presv. Krvi Jezusove. O draga Kri, studenec večnega življenja, odkupščina sveta, sveta kopel naših duš, Ti nas zagovarjaš brez prenehanja pred sedežem večnega usmiljenja. Zato Te ponižno molim. O da bi Ti mogel zadostiti za vse hudobije in zaničevanja, s katerimi koli so Te Tvoje stvari žalile, zlasti tiste, ki so se predrznile Te proklinjati! Kedo bi pač ne častil Krvi neskončne cene in ne bil vnet ljubezni do Jezusa, ki jo je lil! Kaj bi bilo z mano, ako bi ne bil odkupljen s to Božjo Krvjo, ki jo je moj Orešenik iz ljubezni do mene prelil do zadnje kaplje! O neizmerna ljubezen, ki si nam podelila ta balzam življenja! O nepre- ceneni balzam, ki tečeš iz neskončne ljubezni mojega Boga! prosim in zarotim vzdigaj vne¬ maj vsa srca, vse jezike v slavo Tvojo, naj Te vsi časte in hvalijo zdaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. — 208 — V. Gospod s svojo Krvjo si nas odkupil. O. In našemu Bogu si nas kraljestvo storil. Molimo. Vsemogočni, večni Bog! ki si dal svo¬ jega jedinorojenega Sina svetu Odrešenika ter si bil potolažen zavoljo cene njegove sv. Krvi; prosimo Te, dodeli nam, da to ceno svojega Vzveličarja častimo, in da bomo po njej obva¬ rovani vsega hudega v tem življenji, da se bomo mogli kdaj v nebesih ž njim veseliti, ki s Teboj živi in kraljuje v jedinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. (300 dni odpustka, veljavno tudi za duše v vicah.) Molitev k trpečemu Jezusu. Tudi pred misijonskim križem. (Sv. Avguština.) O Bog! ki si vzveličanje sveta hotel hiti rojen, obrezan, od judov zavržen, od Ju¬ deža s poljubom izdan, z vrvmi zvezan, kakor nedolžno jagnje v mesnico peljan, pred Ana in Kajfa, pred Pilata in Heroda zaničljivo postavljen, od krivih prič tožen, bičan, za¬ sramovan, zapljuvan, s trnjem kronan, z vdarci in s trstom vdarjan, zakrit, oblačil oropan, z žreblji na križ pribit, med razbojnike postav¬ ljen, z žolčem in očetom napojen in s sulico — 209 - preboden; prosimo Te, o Gospod! zavoljo teh Tvojih svetih bolečin, ktere jaz nevredni zdaj premišljujem, in zavoljo Tvojega svetega križa in Tvoje britke smrti, obvaruj me peklenskih kazni, pa vedi me tje, kamor si vedel seboj križanega razbojnika. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in sv. Duhom od vekomaj do vekomaj. Amen. Litanije v čast trpljenja Kristus sovega. Gospod, usmili se nas! Kriste! usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sv. Duh, usmili se nas! Sv. Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Jezus, ki si krotek v Jeruzalem šel, Jezus, ki si se nad Jeruzalemom razjokal, Jezus, ki si bil za trideset srebrnikov prodan, Jezus, ki si svojim učencem noge umival, Jezus, na svoji duši do smrti žalosten, Jezus, na Oljski gori od angelja potrjen, Jezus, ki si v smrtni britkosti krvavi pot potil, — 210 — Jezus, od Juda Iškarijota izdan, Jezus, z vrvmi in verigami zvezan, Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen, Jezus, za uho udarjen, Jezus, od krivih prič tožen, Jezus, smrti vreden spoznan, Jezus, v sveti obraz zapljuvan, Jezus, ki se Ti je sveti obraz s prtom zakril, Jezus, s pestmi tolčen, Jezus, od Petra trikrat zatajen, Jezus, kakor hudodelnik Pilatu izdan, Jezus, od Heroda zaničevan, Jezus, v belem oblačilu zasramovan, Jezus, manj kakor razbojnik Baraba > čislan. Jezus, neusmiljeno bičan in raztepen, Jezus, zaničljivo v škrlatast plašč o- blečen, Jezus, s trnjem kronan, Jezus, s trstom po glavi udarjan, Jezus, ki so Ti Judje „križaj ga“ upili, Jezus, v najsramotnišo smrt obsojen, Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, kakor nedolžno jagnje v smrt odveden, Jezus, na gori Kalvariji do nazega slečen, Jezus, za noge in roke na križ pribit, Jezus, ki si na križu za sovražnike molil, Jezus, na križu preklinjan, usmili se nas! - 211 Jezus, ki si spokorjenemu razbojniku sveti raj obljubil, Jezus, ki si na križu učenca Janeza svoji materi izročil, Jezus, od svojega Očeta zapuščen, Jezus, z očetom in žolčem napajan, Jezus, ki si svojo dušo v roke svojega nebeškega Očeta izročil, Jezus, svojemu nebeškemu Očetu do smrti pokoren, Jezus, s sulico v Srce preboden, Jezus, s križa snet, Jezus, v grob položen, Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Kuge, lakote in vojske. Vseh dušnih in telesnih nevarnosti, Večne smrti, Po svojem prečistein spočetju, Po svojem prečudnem rojstvu, Po svojem ponižnem obrezovanju, Po svojem krstu in svetem postu, Po svojem trudu in bedenju, Po svojem krvavem bičanju in kronanju, Po svoji žeji, solzah in svoji nagoti, Po svoji Rešnji smrti na križu, Po svojem častitljivem vstajenju in vne¬ bohodu. TS O Cl, m o O - 212 — Po prihodu tolažnika sv. Duha, reši nas, o Gospod! Na dan sodbe, reši nas, o Gospod! Mi grešniki, Da nam prizaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori privedeš, Da milost sv. Duha v naša srca vliješ, Da svojo sv. cerkev varovati in raz¬ širjati blagovoliš, Da vse stanove v svojem svetem imenu zbrane ohraniš in pomnožiš, Da nam pravi mir, ponižnost in lju¬ bezen podeliš, Da nas v svoji milosti in sveti službi stanovitne obraniš, Da nas v družbo svojih izvoljenih sprej¬ meš, Da nas uslišiš, Jagnje Božje, ki odjeinlješ grehe sveta, — — prizanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjeinlješ grehe sveta, — — usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, — usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! — Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! — Kriste, usmili se I nas! — Gospod, usmili se nas! Oče naš. Ceščena si Marija. V. Molimo Te, Kriste, in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. prosimo te, usliši nas! — 213 - Molimo! O Bog, ki si človeški rod, zavoljo greha' zavržen, po trpljenju in smrti svojega jedino- rojenega Sina odrešil; dodeli nam, prosimo Te, da, ki spomin njegovega trpljenja na zemlji obhajamo, da se bomo tudi njegovega zaslužen ja v nebesih veselili. Po tistem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Molimo! Prosimo Te, o Gospod, poglej milost¬ ljivo na to svojo družino, za katero se je naš Gospod, Jezus Kristus hotel v roke grešnikov dati in na križu umreti. Kteri s Teboj v jedi- nosti sv. Duha živi in kraljuje, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. Peščen j e Jezusovega Detinstva. V. O Bog, pazi na mojo pomoč! O. Gospod, hiti mi pomagat. Čast bodi. Oče naš. Presladko Dete Jezus, katero si zavoljo našega odrešenja izišlo iz naročja Očetovega, v deviškem telesu od svetega Duha bilo spočeto in kot včlovečena Beseda sprejelo podobo hlapca, — usmili se nas, Dete Jezus,- usmili se nas! češčena si Marija. - 214 — Presladko Dete Jezus, katero si v svoji deviški Materi obiskalo Elizabeto, in svojega predhodnika Janeza Krstnika še pred njego¬ vim rojstvom s svetim Duhom napolnilo in posvetilo, — usmili se nas! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Presladko Dete Jezus, katero si devet mesecev prebivalo v materinem telesu, ki sta Te Devica Marija in sveti Jožef z največim hrepenenjem pričakovala in za odrešenje sveta Bogu Očetu darovala, — usmili se nas! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Presladko Dete Jezus, ki Te je Marija Devica v Betlehemu rodila, v plenice povila, v jaslice položila, ki so Te angelji oznanovali in pastirji obiskali — usmili se nas! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Naj, Jezus, slava Ti doni. Ki se rodil iz Deve si, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na večne čase slavljenim! Amen. V. Kristus nam je blizo! O. Pridite, molimo! — Oče naš. Presladko Dete Jezus, ki si se osmi dan pri obrezanju dalo raniti, s prečastitljivim imenom „Jezus“ imenovati, ki si tedaj že s svojim imenom in s svojo krvjo naznanilo, da si Odrešenik sveta, — usmili se nas! 215 - Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Presladko Dete Jezus, ki Te je zvezda pokazala trem kraljem, kateri so Te molili v naročju Tvoje Matere in Ti prinesli skriv¬ nostne darove: zlata, kadila in mire, — usmili se nas! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Presladko Dete Jezus, ki Te je Tvoja deviška Mati v templju darovala, Simeon v svoje naročje vzel, in prerokinja Ana Izraelu oznanovala, — usmili se nas! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Presladko Dete Jezus! ki Ti je hudobni Herod po življenju stregel, ki si se s svetim Jožefom in s svojo Materjo umaknilo v Egipt, ušlo grozoviti smrti, in po slavnem spriče- vanju nedolžnih otročičev mučenikov bilo po¬ veličano, — usmili se nasj Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Naj Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na večne čase slavljenim! Amen. V. Kristus nam je blizo! O. Pridite, molimo! — Oče naš. Presladko Dete Jezus, katero si s svojo presveto Materjo Marijo in s svetim očakom Jožefom do Herodove smrti prebivalo v E- giptu, — usmili se nas ! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. — 216 - Presladko Dete Jezus, katero si s svo¬ jimi stariši iz Egipta se vrnilo v Izraelsko deželo, veliko prestalo na potu, in odišlo v mesto Nazaret, — usmili se nas! JJsmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! češčena si .Marija. Presladko Dete Jezus, katero si v Na¬ zaretu v sveti hiši podložno bilo svojim sta- rišem, presveto ondi živelo, in od pomanjkanja in trpljenja stiskano raslo v modrosti, v sta¬ rosti in v milosti — usmili se nas! v Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se nas! Češčena si Marija. Presladko Dete Jezus, ki so Te dva¬ najstletnega mladeniča stariši vedli v Jeru¬ zalem, ondi z žalostjo Te iskali, in tretji dan z veseljem med učeniki našli, — usmili se se nas! Usmili se nas dete Jezus, usmili se nas! češčena si Marija. Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na večne čase slavljenim! Amen. V. Beseda je meso postala. (O Božiču in v osmini pristavi: Aleluja.) O. In med nami prebivala. ( O Božiču in v osmini pristavi : Aleluja.) V prazniku svetih treh kraljev in v osmini: V. Kristus se nam je razodel. Aleluja. O. Pridite, molimo! Aleluja. - 217 - Molimo. Vsemogočni, večni Bog, Gospod nebes in zemlje, kateri se razodevaš malim, prosimo, dodeli nam, ki presvete skrivnosti Detinstva Tvojega Sina s spodobnim češčenjem obha¬ jamo in z vrednim prizadevanjem posnemamo, da bomo mogli priti v nebeško kraljestvo, katero je obljubljeno malim; po ravno tistem Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, kateri s Teboj živi in kraljuje v jedinosti sve¬ tega Duha, Bog vekomaj. Amen (300 dni odpustka enkrat na dan; popolnoma odpustek z navadnimi pogoji 25. dan vsacega meseca, če se ta dan obišče cerkev, v kateri se pobožnost sv. Detinstva obhaja. Pij VII., 23. listopada 1819.) Molitev v čast Jezusovih jaslic. Molimo Te, o včlovečena Beseda, pravi Sin Božji od vekomaj, in pravi Sin Device v spolnenem času! Ko pa molimo Tvojo Božjo osebo in Tvojo ž njo skleneno človeško natoro ne morem si kaj, da ne bi častil tudi revnih jaslic, v katerih si počival kot dete, in katere so bile tedaj prvi sedež Tvoje ljubezni. Naj pokleknem pred te jaslice, priprost, kakor pastirji, poln žive vere, kakor sveti Jožef, ljubezni goreč, kakor presveta Devica Marija. Kleče naj častim ta predragi spominek na¬ šega odrešenja v tistem duhu zatajevanja, uboštva in ponižnosti, s katerim si Ti, kralj — 218 — nebes in zemlje, jaslice si izvolil in v nje položil svoje nežne ude. Blagovolil si, o Go¬ spod, kot Dete počivati v jaslicah; o, blago¬ voli tudi v moje srce vliti eno kapljico tistega neizrekljivega veselja, ki so ga občutili oni, kateri so videli Tebe, preljubeznjivo Dete, in čudeže, ki so se zgodili pri Tvojem rojstvu. Po teh čudežih prosim, in zarotim Te, dodeli vsem ljudem dobro voljo in svoj sveti mir, ter v imenu vsega človeštva skaži vso čast in slavo Bogu Očetu in svetemu Duhu, ka¬ teri s Teboj živi in kraljuje en Bog veko¬ maj. Amen. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 1. vin. 1861.) Pobožnost do Boga sv. Duha. Sedem prošenj za sedem darov sv. Duha. Pridi, o Duh modrosti! in poučuj mi srce, da bom vedno pred očmi imel svoj cilj in konec, in da vse, kar bom delal, iz čistega namena storim. Daj mi, da pozemeljske reči le toliko cenim in toliko iščem, kar in ko¬ likor so mi za dušo potrebne, in da si ohra¬ nim to časno življenje. Nebeške darove pa naj vedno bolj spoznavam, vedno više cenim. Kaži mi tudi pot, po kateri gotovo najdem in dosežem te nebeške darove. Amen. — Oče naš. — 219 — Pridi, o Duh umnosti! razsvetljuj mojo dušo, da bom skrivnosti svete vere prav spo¬ znal, da jih hvaležno in ljubeznjivo sprejmem, in tako v Tvojem razsvitljenju zagledam večno luč, in pridem k popolnemu spoznanju Tebe, Očeta in Sina. Amen. — Oče naš. Pridi, o Duh sveta! stoj mi na strani v vsem dejanju tega nestanovitnega življenja. Nagibaj moje srce k vsemu dobremu, odvra¬ čaj ga od vsega hudega, vodi me v vseh dvomljivih primerljejih, da po pravem, potu Tvojih zapoved dosežem zaželjeni namen — večno vzveličanje. Amen. — Oče naš. Pridi, o Duh moči! daj moč mojemu srcu: vzdržuj ga trdnega v vseh zmotnjavah in nasprotnostih. Daj mi srčnost in moč, zoper vse hudobne napade mojih sovražnikov, da me nikdar ne zavedejo, da bi zapustil Tebe, o najviša dobrota. Amen. — Oče naš. Pridi, o Duh učenosti! vodi mojo rado¬ vednost, da nikoli ne poželim ne vedeti ne znati, kar bi mi bilo škodljivo ali nekoristno. Daj mi živo spoznati vso nečimrnost tega sveta. Daj mi vnemo, da bom dolžnosti svoje vere in svojega stanu vedno bolj spoznaval in natanko spolnoval, uči me pa tudi, kako naj jih Tebi dopadljivo spolnujem. Amen. — Oče naš. Pridi, o Duh pobožnosti! vnemi moje srce k pravi pobožnosti in k sveti ljubezni do Tebe, mojega Boga in Gospoda, da v vseh 15 — 220 - svojih dejanjih le Tebe iščem in ga v pravi ljubezni tudi najdem. Amen. — Oče naš. Pridi, o Duh strahu Božjega; presunjaj mi srce s svojim vzveličavnim strahom, da bom vedno pred očmi imel Tebe svojega Boga in Gospoda, in da se vsega skrbno ogibljem, kar bi ne bilo všeč prečistim očem Tvojega Bo¬ žjega veličastva. Amen. -- Oče naš. -- Češčenje Marije Device; Ceščenje presvetega Marijinega Srca. Molitev k presv. Marijinemu Srcu. O Srce Marije, Božje Matere in naše Matere! O najljubezniviše Srce, dopadajenje presvete Trojice, vredno, da Te angel ji in ljudje nad vse častijo! O sveto Srce, Jezu¬ sovem Srcu najbolj podobno! O ljubezni polno, nam revam tako milo Srce! otajaj vendar tudi naša ledena srca, in stori jih podobna Jezu¬ sovemu Božjemu Srcu; dodeli jim ljubezen do čednosti in do tiste ljubezni, s katero si bilo ti vedno vneto. Varuj sveto cerkev, brani jo, bodi ji pribežališče zoper napade njenih sovražnikov. Vodi nas k Jezusu; dodeli nam milosti k vzveličanju potrebne! Bodi nam — 221 — tolažilo v britkostih, podpora v skušnjavah, pribežališče v preganjanju, varstvo v nevar¬ nostih, zlasti pa ob naši smrtni uri, v tistem zadnjem boju, ko bo satan napenjal vse svoje moči zoper nas, da bi pogubil našo dušo. V tistem strašnem trenotku, ko bo šlo za vso dolgo večnost, takrat, o premila Devica ! skaži nam vso ljubezen in moč svojega materinega Srca; takrat nam pokaži, koliko premoreš pri Jezusu, in odpri nam po svoji nezapopadljivi milosti svoje presveto Srce, da bomo Jezusa v hiši izvoljenih častili in hvalili na vekomaj. Amen. Bodi Božje Srce Jezusovo, in neomade- ževano Srce Marijino vedno bolj spoznano, hvaljeno in češčeno, ljubljeno in poveličano zdaj in vselej in povsod na vesoljnem svetu. Amen. (Pij VII. so 1. 1816 podelili 60 dni odpustka za to pobožno molitev.) Molitev k neomadeževanemu Marijinemu Srcu. (Sv. Viljelma.) O sveta Marija, Mati mojega Boga! k Tebi pribežim in Te prosim, da ne zavržeš mene in vseh ubogih grešnikov zavoljo do¬ brote svojega neomadeževanega Srca, ker Te vesoljna cerkev imenuje in slavi Mater milosti Božje! Ti si tista, katero mili Bog vselej usliši, ker si mu toliko draga zavoljo svojega 15 * — 222 — nedolžnega Srca. Saj svojega usmiljenja še nikomur nisi odrekla. Pa tudi Božja neskon¬ čna milost ni zavrgla še nobenega spokornika, ko bi bil imel še toliko grehov, ko se je k Tebi zatekel in se Tebi priporočal. Te mar vsa sveta cerkev po krivici imenuje priproš- njico in pribežališče ubogih? Bi li bilo mo¬ goče, da bi Ti moji grehi branili, skazovati in opravljati delo svojega usmiljenja, po ka¬ terem si priprošnjica, sred niča miru in edino upanje in pribežališče vseh nesrečno v greh zakopanih ? Bi li bilo mogoče, da bi Mati Božja, ki je rodila Studenec vsega usmiljenja, svojo milost odrekla ubogemu grešniku, ki se k njej zateče? Saj je, o Marija! Tvoje delo, da delaš mir med Bogom in ljudmi. Naj Te torej nagne Tvoje veliko usmiljenje, ki je veče kakor vsi moji grehi, naj Te nagne, da v dobroti svojega neomadeževanega Srca pri Bogu prosiš za-me in za vse grešnike, da meni in vsem grešnikom svojo milost skaže! O blagor nam, ako bomo mi in vsi grešniki spreobrnem v spokornike in opravičeni Bogu služili, Tebe pa, o sveta Marija! hvalili za to nam od Jezusa sprošeno milost! Amen. »Spominjaj se“ (Memorare) (sv. Bernarda.) Spominjaj se, o preusmiljena Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil — 223 — kdo zapuščen, kije pribežal pod Tvojo hrambo, iskal Tvojo pomoč in se izročal Tvoji pri¬ prošnji. Poln tega zaupanja jaz k Tebi hitim, o Devica vseh devic! in k Tebi, o Mati! pribežim, pred Teboj jaz vzdihujoč grešnik stojim (klečim.) O Mati večne Besede! ne zavrzi moje prošnje, temveč milostljivo me poslušaj in me usliši. Amen. Češčena si Marija. O Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas! (300 dni odpustka vsakokrat; popolni odpustek enkrat v mesecu, pod navadnimi pogoji, ako se vsak dan moli.) Pozdravljenje Marije Device. (Posebno pred podobo Marijino.) Kolikor je kapljic v morju, zvezd na nebu, vzveličanih duhov v nebesih; kolikor je listja na drevji, trave na tleh, drobcev v zraku, pičic na obnebju, kolikor je iskric v ognju, peska na zemlji, vseh stvari posebej, kolikorkrat je le mogoče, tolikokrat Te iz globočine srca pozdravljam o najimenitnejša ! o najčastitljiviša! o najslajša! o najlepša! o najvredniša! o najslavniša Božja Mati in nebes Kraljica, moja Gospa, Devica Marija! Po¬ zdravljam te pa zedinen z ljubeznijo in po Srcu najljubeznjivišega Sina Tvojega Jezusa, in vseh, ki Te ljubijo, se Ti priporočam, ter - 224 — se Ti kot Tvojega otroka, in — oh, da bi vreden bil! - kot Tvojo lastnino izročam. Prosim Te, sprejmi me v svoje varstvo, in sprosi mi pri Bogu, da bom za Bogom ves Tvoj, in Ti vsa moja Gospa, moje veselje, moja Pomočnica, moja sladka Mati, moja naj¬ srečnejša krona in čast. Amen. Litanije v čast presvetega Ma¬ rijinega Srca. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, — usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, — usmili se Bog Sveti Duh, — usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, — usmili se Sveto Marijino Srce, Srce Marijino, brez madeža spočeto, Srce Marijino, milosti polno, Srce Marijino, blaženo med vsemi srci, Srce Marijino, za Srcem Jezusovim naj¬ čistejše, Srce Marijino, tempelj presvete Trojice, Srce Marijino, sedež modrosti, Srce Marijino, podoba pravice, Srce Marijino, prestol usmiljenja, nas! nas! m C« G cž N — *22o - Srce Marijino, zapopadek vse svetosti, Srce Marijino, skrinja miru in sprave, Srce Marijino, vrata nebeška, Srce Marijino častitljivo, Srce Marijino mogočno, Srce Marijino usmiljeno, Srce Marijino verno, Srce Marijino hvale vredno, Srce Marijino ljubeznjivo, Srce Marijino krotko, Srce Marijino ponižno, Srce Marijino potrpežljivo, Srce Marijino z mečem sedmerih žalosti prebodeno, Srce Marijino, luč zmotenih, Srce Marijino, pribežališče grešnikov, Srce Marijino, moč pravičnih, Srce Marijino, tolažba žalostnih, Srce Marijino, moč v skušnjavi, Srce Marijino, upanje umirajočih, Srce Marijino, pomoč v vseh naših nad¬ logah, Srce Marijino, zastava obljub Kristu¬ sovih, Srce Marijino, plameneči oltar Božje ljubezni, Srce Marijino, veselje vseh src, Srce Marijino, v nebesih s častjo ven- čano, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, — prizanesi nam, o Jezus! prosi za nas! - 226 — Jagnje Božje, ki odjeinlješ grehe sveta, — usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, — usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš. Ceščena si Marija. V. Prosi za nas, sveto Marijino Srce! O. Da bomo vredni Te srčno ljubiti. Molimo. O Bog, kateri si Srce prečiste Device Marije vžgal z najbolj gorečo ljubeznijo, na¬ polnil z vso milostjo in ozaljšal z najlepšimi čednostmi, da je Tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod Jezus Kristus, z največim dopadenjem prebival v njem, dodeli meni in vsem, kateri častijo to prelepo in prečisto Srce, da se tudi naša srca vžgejo od Te ljubezni do Tebe, ter zadobijo nekoliko tistih obilnih milosti in lepih čednosti, s katerimi si obdaril Srce naše preljubeznjive Matere Marije; da brez čed¬ nosti in dobrih del pred Tvoje obličje ne pridemo, temveč da bomo kot Tvoji zvesti otroci v Tvoje kraljestvo sprejeti, kjer Te bomo z Marijo, Tvojo presveto Materjo, in z vsemi svetniki častili in hvalili vekomaj. Amen. Vzdi liljeji k Marijinemu Srcu. Tvoje Srce, o Marija! odpri se! Tvoja moč! varuj me! - 227 — Tvoja ponižnost ponižuj me! Tvoje uboštvo obogati me! Tvoja potrpežljivost prenašaj me! Tvoja pokorščina podvrzi me! Tvoja nedolžnost spremeni me! Tvoja ljubezen vnemaj me! Tvoja miiost obdajaj me! Tvoja ljubeznjivost zamakni me! Tvoja lepota navdušuj me! Tvoje nagnenje vladaj me! Tvoje solze omečujte me! Tvoje trpljenje presunjaj me! Tvoje bolečine ranite me! Tvoja veselja osrečujte me! O Devica Marija, usliši me! V svoje sladko Srce zapri me! V življenju in v smrti varuj me! Da zmiraj bolj ljubim Te! Tukaj zdaj in tam na vekomaj. Amen. Sv. Rožni venec. Nauk. Sveti rožni venec, kakor je zdaj v navadi, ima kot začetnika sv. Dominika, kateremu je sama Devica Marija rekla: Vvedi rožni venec; kajti pomoček bo zoper mnogotera zla. In papež Gregorij XVI. pravi: Rožni venec je najčudovitejši pomoček za pokončanje greha, za pridobljenje zgubljene milosti in za poče- ščenje Božje. — Moli ga rad tudi Ti, zlasti ob sobotah in Marijinih godovih. Če mogoče, preskrbi si rožni — 228 — venec, ki je blagoslovljen z odpustki sv. Brigite ali sv. Dominika. Ako moliš na tak rožni venec, zadobiš pri vsaki jagodi 100 dni odpustka. Ce jih več skupaj moli, zadostuje, da ima eden izmed njih tak blago¬ slovljen rožni venec. (Leon X. 1515., Klemen VI. 1714 in Bpnedikt XIV. 15. januarja V43). Rožni venec ima tri dele: veseli, žalostni in častitljivi. Moli se navadno: veseli del od adventa do Svečnice; potem žalostni del do Velike noči; in odslej do adventa častitljivi del. Najpogosteje vendar kristijani molijo žalostni del, zlasti ob petkih, pri daritvi svete maše in prejemanju svetih zakramentov. I. Veseli del: Vera, Oče naš, tri Češčena si Marija, kjer pri besedi „Jezus“ dostavljaj: 1. Kateri naj pomnoži našo vero. 2. Kateri naj potrdi naše upanje. 2. Kateri naj užge našo ljubezen. Skrivnosti. 1. Katerega si Devica od sv. Duha spočela. 2. Katerega si Devica v obiskovanju Eliza¬ bete nosila. 3. Katerega si Devica rodila. 4. Katerega si Devica v tempelj u darovala. 5. Katerega si Devica v tempelju našla. II. Žalostni del: 1. Kateri naj potrdi naš spomin. 2. Kateri naj razsvetli našo pamet. 3. Kateri naj omehča našo voljo. — 229 - Skrivnosti. 1. Kateri je za nas krvavi pot potil. 2. Kateri je za nas krvavo bičan bil. 3. Kateri je za nas s trnjem kronan bil. 4. Kateri je za nas težki križ nesel. 5. Kateri je za nas križan bil. III. Častitljivi del: 1. Kateri naj vodi naše misli. 2. Kateri naj vodi naše besede. 3. Kateri naj vodi naše dejanje. Skrivnosti. 1. Kateri je častitljivo od smrti vstal. 2. Kateri je častitljivo v nebesa šel. 3. Kateri nam je sv. Duha poslal. 4. Kateri je Tebe, Devica, v nebesa vzel. 5. Kateri je Tebe, Devica, v nebesa kronal. Navadno se vsakemu delu še dostavlja desetka s prošnjo: Usmili se vernih duš v vicah. Kožni venček na čast Marijinemu čistemu S p o č e tj u. Razlaga: Ta venček ima 3 Očenaše, 3 čast bodi in 12 Ceščenasimarij. Moli se tako: Prva vrstica. Češčeno bodi sveto in neo- madeževano spočetje blažene Device Marije. — 230 — 1 Oče naš. 4 Češčena si Marija. 1 Čast bodi. Druga in tretja vrstica: Ravno tako, kakor prva. Opomba: 300 dni odpustka za vsakokrat. Po¬ polni odpustek pa za celi mesec, če se vredno spoveš, sv. obhajilo prejmeš in v namen sv. Očeta moliš. — 100 dni odpustka zadobiš, kolikorkrat svetinjico čistega spočetja Marije Device pobožno poljubiš in zraven rečeš: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k Tebi pribežimo ! (Pij IX. 22. rožnika 1855.) Mali rožni venec naše ljube Gospe presvetega Srca. Žalostne dogodbe so obudile mnogim za Ma¬ rijino čast gorečim osebam lepo in modro misel, in mi jo veseli razširjamo, ker bo sad rodila. Ta misel se prav lahko spolni in ta je, da naši ljubi Gospej presvetega Srca pogosto darujemo venec vzdihljejev, to je mali rožni venec, s katerim moremo dobiti v malih trenutkih 3700 dni, to je več kot 10 let od¬ pustkov. Ta mali rožni venec sestoji iz 33 jagod s tremi oddelki, kateri se ločijo s tremi debelejimi ja¬ godami; spominjaj se z globokim spoštovanjem triin¬ trideset let, v katerih je Marija posebno tukaj na zemlji kraljevala nad presvetim Srcem svojega Božjega Sina, kateri ji je bil pokoren. Moli se tak6-le: Pri svetinji naše ljube Gospe presvetega Srca se reče: „Povsod bodi ljubljeno, presveto Jezu¬ sovo Srce!“ Pri treh debelih jagodah se vzdihne: „Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!“ — 231 Pri drugih jagodah se reče: „Naša ljuba Gospa presvetega Srca, prosi za nas! (Za vsak vzdihljej je podeljenih 100 dni od¬ pustka.) Češčenje žalostne Matere Božje. Popolni odpustek en dan v letu, katerega si vsak sam izvoli, dobi tisti, kateri dotični dan eno uro premišljuje žalost Matere Božje in vredno prejme sv. zakramente. Klemen XII. 4. sveč. 1736. Mesec kimovec ali september je posvečen če- ščenju žalostne Matere Božje. Kdor v tem mescu vsak dan s pobožnimi vajami, primernimi molitvami itd. časti prežalostno Devico, ima vsak dan v mescu 300 dni odpustka; — enkrat pa popolni odpustek, pod na¬ vadnimi pogoji. Leon XIII. 27. jan. 1888. — Knjiga, katere se v ta namen hoče posluževati, mora biti po¬ trjena od cerkvene oblasti. Pij IX. 3. mal. trav¬ nika 1857. in 26. listopada 1876. Vzdihljaji k žalostni Materi Božji. V. O Bog, hiti me otet! O. Gospod, teci mi pomagat! Čast bodi. 1,) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati Marija! zavoljo britkosti, katere je občutilo Tvoje sv. Srce pri prerokovanji sv. starčka Simeona. O ljubeznjiva Mati! s tem svojim užaljenim Srcem mi sprosi pri Bogu ponižnost in dar strahu Božjega! Ceščena si Marija. 2. ) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati Marija! zavoljo bridkosti, katere je Tvoje preljubeznjivo Srce občutilo na begu v Egipt, in zavoljo žalosti, katero si imela ves čas v Egiptu, o ljubeznjiva Mati! s tem Tvojim tako užaljenim Srcem mi sprosi pri Bogu radodarnost, posebno do ubožcev in dar pobožnosti. Češčena si Marija. 3. ) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati! zavoljo nemira, ki ga je Tvoje skrbljivo Srce občutilo, ko si tri dni iskala svojega preljubega Sina Jezusa. O ljubeznjiva Mati! s tem svojim tako skrbnim Srcem sprosi mi pri v Bogu čistost in dar učenosti. Češčena si Marija. 4. ) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati! zavoljo tiste groze, ki je pre¬ sunila Tvoje Materino Srce, ko si srečala Je¬ zusa obloženega s težkim križem na rami. O ljubeznjiva Mati! s tem svojim ljubečim, od bolečin toliko razdejanim Srcem sprosi mi pri Bogu potrpežljivost in dar moči. Češčena si Marija. 5. ) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati! zavoljo tistega neizrekljivega trpljenja, katero je prenašalo Tvoje močno Srce, ko si bila pričujoča pri smrtnih težavah svojega Sina Jezusa, na križi visečega. O lju¬ beznjiva Mati! s tem svojim tako užaljenim - 233 Srcem sprosi mi pri Bogu zmernost in dar svetovanja. Češčena si Marija! 6. ) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati! zavoljo hude rane, katera je bila vsekana v Tvoje milosti polno Srce, ko je sulica odprla Jezusovo stran ter prebodla Njegovo vse ljubezni vredno Srce. O lju- beznjiva Mati! s tem svojim tako ranjenim Srcem sprosi mi bratovsko ljubezen in dar modrosti. Češčena si Marija. 7. ) Srčno usmiljenje imam s Teboj, o žalostna Mati! zavoljo tiste tihe bridkosti, katero je občutilo Tvoje premilo Srce, ko so Jezusa položili v grob. O ljubeznjiva Mati! s tem svojim tako močno razžaljenim Srcem sprosi mi pri Bogu gorečnost in dar modrosti. Češčena si Marija. V. Prosi za nas, o prežalostna Devica, O. Da bomo vredni obljub Kristusovih! Molitev. O preljubeznjivi Jezus! prosimo Te, naj bo Tvoja žalostna Mati Marija, kateri je Srce presunil sedmeri meč, za nas pri Tebi mi¬ lostljiva priprošnjica in mila naša Mati, da po Njeni priprošnji zadobimo milost od Tebe, da bomo potrpežljivo prenašali vsa trpljenja — 234 — in bridkosti tega življenja in da zato prej¬ memo večno krono. Amen. (Odpustek 300 dni, velja i za duše v vicah. Pij VIL 1817.) Molitev pred podobo snemanja s križa. O žalostna Devica Marija! jaz ubogi grešnik se zaupljivo zatekam k Tebi, ker sem tako neizrečeno rad pri svoji, če tudi žalostni Materi. Ako sem ves grehov poln. vendar bi rad imel neizmerno sočutje s Tvojimi velikan¬ skimi. bolečinami. O Mati Božja, o Marija! spominjaj se morja žalosti in trpljenja spre- jemši svojega mrtvega Sina, snetega s križa v svoje naročje. Spominjaj se onega groznega meča žalosti, ki Ti je prebodel Srce, ko si gledala strašno krvavega in razdejanega svo¬ jega Božjega Sina, ko si trepeča poljubovala in s solzami oblivala Njegove globoke rane, ko si jemala strašno trnje iz Njegove glave ter premišljevala vse Njegovo nadčloveško trpljenje. Jaz sem bil, ki sem v Srce Tvojega Sina, da, v Tvoje ljubeče Materino Srce vsadil grozni grešni meč! Pa, oh! strašno mi je žal, za cel svet, za nobeno ceno ne bi več storil tega. Zato, o mila Mati, o Marija! za¬ voljo Tvoje neizrekljive bridkosti, ki si jo morala namestu mene trpeti, Te preponižno prosim, sprosi mi pri svojem ljubem Sinu odpuščenje vseh mojih pregreh in tamkaj gori večno vzveličanje. Amen. — 235 — Češčena si Marija. Na čast žalostni Materi Božji. Češčena si Marija, polna bolečin, Kri¬ žani je s Teboj. Prežalostna si med ženami in prežalostni je sad Tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Križanega, daj nam, ki smo križali Tvojega Sina, milost solzd, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. (100 dni odpustka vsakokrat. Pij IX. 184-7.) Venec v čast sedem žalost Matere Božje. (S premišljevanjem.) Da se dobijo odpustki tega venca, treba je imeti nalašč za to narejen in blagoslovljen molek. Blago¬ sloviti ga smejo mašniki iz reda Servitov, pa tudi drugi mašniki, kateri imajo to posebno pravico od papeža ali od viših Imenovanega reda. O moj edini in ljubeznjivi Gospod! Po¬ glej me vsega osramotenega pred Tvojim svetim obličjem v premišljevanju mnogih in velikih krivic, katere sem Ti storil. Prosim Te, odpusti mi vsa ta razžaljenja, ker jih iz srca, iz čiste ljubezni do Tebe obžalujem in zavoljo Tvoje neskončne popolnosti nad vse zaničujem in zavrženi. Kakor želim, da bi bil rajše tisočkrat umrl, kakor da sem Tebe 16 236 — razžalil: tako tudi trdno sklenem, raj še ti¬ sočkrat življenje zgubiti, kakor Tebe še ka- terikrat razžaliti. O moj križani Jezus! resnično voljo imam, kakor hitro bo mogoče svojo dušo s Tvojo drago Krvjo očistiti v zakramentu svete poroke. — Med tem pa prosim Tebe, preusmiljena Devica, Mati mi¬ losti in pribežališče grešnikov! zadobi mi po moči svojih prebritkih bolečin odpuščenje gre¬ hov, po katerem tolikanj hrepenim. Ob enem molim na papežev namen, da bi se vdeležil svetih odpustkov, kateri so podeljeni na Tvoj rožni venec, in upam, da bom tako dosegel odpuščenje (časnih) kazni, ki sem jih zaslužil s svojimi grehi. S tem zaupanjem v srcu premišljujem prvo bolečino, katero je občutila preblažena Devica in Mati Božja takrat, ko je v tem- pelju svojega jedinorojenega Sina Jezusa v naročje položila presrečnemu starčku Simeonu in iz njegovih ust slišala besede: „Ta (otrok) Ti bo meč bolečin, ki bo presunil Tvojo dušo", s katerimi besedami je bilo naznaneno tr¬ pljenje in smrt njenega Sina Jezusa. Oče naš. ( enkrat ); Ceščena si Marija ( sedemkrat ). Drugo bolečino je občutila preblažena Devica takrat, ko je morala bežati v Egipt, da bi se umaknila preganjanju brezbožnega Heroda, ki je hotel umoriti njenega ljubega Sina. Oče naš. (enkrat), Ceščena si Marija. ( sedemkrat ). - 237 — Tretjo bolečino je občutila preblažena Devica takrat, ko je o Velikonočnih praznikih s svojim ženinom, svetim Jožefom, in s svojim ljubim Sinom Jezusom šla v Jeruzalem, vra- čevaje se v svojo domačijo pa pogrešala svo¬ jega jedinega ljubljenca in tri dni objokovala to zgubo. Oče naš [enkrat)-, Češčena si Ma¬ rija. {sedemkrat). četrto bolečino je občutila preblažena Devica takrat, ko je srečala svojega prelju- beznjivega Sina Jezusa, ko je, s težkim kri¬ žem na svojih nežnih ramah, šel na goro Kalvarijo, da bi bil tam križan za naše vzve- ličanje. Oče naš. [enkrat ); Češčena si Marija. (sedemkrat). Peto bolečino je občutila preblažena De¬ vica takrat, ko je videla, kako je bil njen Sin Jezus povišan na trdem lesu svetega križa, kako je na vseh straneh kri tekla iz njego- govega presvetega telesa, in kako je čez tri ure po hudi smrtni britkosti umrl. Oče naš. ( enkrat ); Češčena si Marija. ( sedemkrat ). Šesto bolečino je občutila preblažena Devica takrat, ko so njenemu ljubljenemu Sinu s sulico stran prebodli in ga s križa sneli ter položili v njeno najčistejše naročje. Oče naš (enkrat ); Češčena si Marija. ( sedem¬ krat ). Sedmo in zadnjo bolečino je občutila preblažena Devica Marija, naša Gospa, po¬ sebna besednica svojih služabnikov in vseh IG* — 238 ubogih grešnikov, takrat, ko je videla pre¬ sveto Telo njenega Sina Jezusa položeno v grob. Oče naš. ( enkrat ); Češčena si Marija. {sedemkrat). Zdaj se moli še „trikrat Češčena si Marija" na čast svetim solzam, katere je Marija prelivala v svojih bolečinah, da bi ti Bog dodelil milost resnič¬ nega kesanja in svetih odpustkov. Potem: V. Prosi za nas. o prežalostna Devica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Prosimo Te, Gospod Jezus Kristus! naj zdaj in v uri naše smrti pri Tvojem usmi¬ ljenju prosi za nas Tvoja Mati, preblažena Devica Marija, katere presveto dušo je v Tvojem trpljenju presunil meč bolečin. Po Tebi Jezusu Kristusu, Odrešeniku sveta, ka¬ teri z Očetom in svetim Duhom živiš in kra¬ ljuješ vekomaj. Amen. Deset let odpustka, kolikorkrat se po vredno prejetih sv. zakramentih Jezusu, Mariji ali kakemu svetniku na čast opravlja kako dobro delo, ako se molek pri sebi nosi in pogostoma moli ta rožni venec, 200 let odpustka, ako se po vredni spovedi moli ta rožni venec in nekoliko na papežev namen. Popolni odpustek: 1. enkrat v mescu z navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako se moli cel mesec vsak dan; 2. enkrat v letu, kadar se po vredno prejetih svetih zakramentih moli ta rožni venec, če je kedo imel na¬ vado štirikrat vsak tjeden v letu ga opravljati. (Kle¬ men XII. dne 12. grudna 1734) - 239 — Samo sv. rožni venec sedem žalosti Marije Device moli tako: 1. Katerega si, Devica žalostna, pri prero¬ kovanju Simeona premišljevala. 2. S katerim si, Devica žalostna, v Egipt bežala. 3. Katerega si, Devica žalostna, v templju darovala. 4 . Katerega si, Devica žalostna, s težkim križem obloženega srečala. 5. Katerega si, Devica, žalostna, na križu umreti videla. 6. Katerega si. Devica žalostna, s križa vze¬ tega v svoje naročje sprejela. 7. Katerega si, Devica žalostna, do pokopa¬ lišča spremila. Opomba: Vsaka skrivnost ima 1 Očenaš in 7 Ceščenasimarij. H koncu se molijo še tri Češčenasi- marije in se pri besedi „Jezus" pristavi: Katerega si, Devica žalostna, z grenkimi solzami objokovala. -- V Ceščenje sv. Jožefa, čistega ženina Matere Božje. Devetdnevnica pred praznikom sv. Jožefa ali v kaki posebni stiski in nadlogi. Ako si, ljubi moj kristjan! v kaki posebno veliki stiski in nadlogi, ali te kaka posebna nesreča zadene, — 240 — obrni se k svetemu Jožefu in moli sledečo molitvico in litanije sv. Jožefa. To pobožnost opravljaj devet dni vsak dan. Pritrgaj si kak grižljej, kako jed, ali kako veselje v čast sv. Jožefu; dajaj vbogajme in prejemaj prav goreče svete zakramente med časom te pobožnosti. Molitev. O preljubi sv. Jožef! moje veliko zau¬ panje, ki ga imam do tebe, me naganja, da se zaupno k tebi obrnem v tej svoji veliki potrebi in nadlogi in te prosim pomoči. Vsaj za Marijo, prečisto Devico, ne poznam no¬ benega večega in boljšega prijatelja ne v nebesih ne na zemlji, ki bi mogel pomagati, razun tebe. O sv. Jožef! ti in Marija mi od ljubega Jezusa lahko sprosita in dosežeta vse, karkoli potrebujem. Jezus sam ti je bil pokoren in te ljubi bolj, kakor vse druge svetnike. Sprejmi tedaj mojo ponižno prošnjo, o sv. Jožef! in položi jo pred prestol Božjega Veličastva. Mnogim in mnogim ljudem si že pomagal iz največih zadreg, zatorej te prosim, pomagaj tudi meni, kakor si drugim pomagal. To te prosim po sladkih Srcih Jezusa in Marije. O dobrotljivi sv. Jožef! usliši moj glas in ne dopusti, da bi se povrnil brez to¬ lažbe od tebe. Pri vsem tem pa se vender zgodi sveta Božja volja. Amen. — 241 - Litanije sv Jožefa. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši, nas! Bog Oče nebeški, — usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, — usmili se nas! Bog sveti Duh, — usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, — usmili se nas! Sveta Marija, Sveti Jožef, sin Davidov, Sveti Jožef, deviški ženin Device Marije, Sveti Jožef, gospodar svete družine, Sveti Jožef, rednik Jezusov, Sveti Jožef, vodnik Jezusu in Mariji na tujem, Sveti Jožef, ponižni tesar, Sveti Jožef, dobri in zvesti hlapec, Sveti Jožef, pravični mož, Sveti Jožef, posnemovalec Jezusa in Marije, Sveti Jožef, od Boga poskušeni mož, Sveti Jožef, ogledalo ponižnosti. Sveti Jožef, lilija neomadeževane čistosti, Sveti Jožef, patron notranjega življenja, Sveti Jožef, varih svete cerkve, Sveti Jožef, delivec milosti, Sveti Jožef, naš pomočnik, prosi za nas! - 242 - Sveti Jožef, ki si v rokah Jezusovih in Ma¬ rijinih umrl, — prosi za nas! Sveti Jožef, priprošnik umirajočim, — prosi za nas! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; pri¬ zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta! usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš. Češčena si Marija! Molimo. Vsemogočni, večni Bog, naš Gospod in Vzveličar Jezus Kristus! kateri si sv. Jožefa svoji ljubeznjivi Materi, Devici Mariji, za ženina odločil in za svojega zvestega variha izvolil; ponižno Te prosimo, dodeli nam, da bomo po njegovi prošnji in zasluženju tukaj v pravem miru živeli, in po tem življenju privedeni k večnemu gledanju tvojega Božjega obličja. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v jedinosti sv. Duha, Bog vekomaj. Amen. Molitev na čast sedmeri žalosti in sedmeremu veselju sv. Jožefa. Prečisti ženin presvete Device Marije častiti sveti Jožef! Kakor velika je bila skrb — 243 — in britkost tvojega srca, ko nisi vedel, bi li svojo neomadeževano nevesto k sebi vzel ali jo zapustil; tako nepopisljivo je bilo tvoje veselje, ko ti je angelj Gospodov razodel vi¬ soko skrivnost včlovečenja Sina Božjega. — Po tej tvoji žalosti in po tvojem veselju te prosimo, tolaži naše .duše zdaj in v smrtnih britkostih s tolažbo pravičnega življenja in svete smrti, katera naj bo podobna tvoji smrti, ki si umrl vpričo Jezusa in Marije. Oče naš. Češčena si Marija, čast bodi. Presrečni očak, častiti sv. Jožef! izvo¬ ljeni rednik včlovečene Besede. Žalost, ki si jo občutil takrat, ko je bilo Dete Jezus ro¬ jeno v toliki revščini, se je kar spremenila v nebeško radost, ko si zaslišal hvalno petje angeljev in videl slavo razsvetljene svete noči. — Po tej tvoji žalosti in po tem tvojem veselju te prosimo, zadobi nam milost, da bomo po dokončanem potovanju tega življenja vredni slišati hvalno petje angeljev in vživati svetlobo nebeškega veličastva. Oče naš Češčena si Marija. Čast bodi. Pokorni spolnovalec Božje postave, ča¬ stiti sveti Jožef! Predraga kri, katero je pri obrezovanju prelilo Dete Božje, naš Vzveličar, je v žalost vtopilo tvoje Srce; ime „Jezus“ pa, dano Detetu, ga je ktnalo zopet napolnilo s tolažbo in veseljem. — Po tej tvoji žalosti in po tem tvojem veselju te prosimo, zadobi nam milost, da se ves čas svojega življenja — 244 — obvarujemo vsakega greha, in s presvetim imenom „Jezus“ v srcu in na jeziku se veseli ločimo iz tega življenja. Oče naš. Češčena si Marija, čast bodi. Prezvesti svetnik, častiti sveti Jožef! ki si se vdeležil skrivnosti našega odrešenja! Simeonova prerokovanja o Jezusovem in Ma¬ rijinem trpljenju ti je napravilo smrtne bo¬ lečine ; pa s svetim veseljem se je napolnilo tvoje Srce, ko si spoznal vzveličanje in ča¬ stitljivo vstajenje neštevilnih duš, katero ima po ravno tistem prerokovanju biti nasledek tega trpljenja. — Po tej tvoji žalosti in po tem tvojem veselju te prosimo, zadobi nam milost, da bomo prišteti onim, ki bodo po zaslugah Jezusovih in na priprošnjo Marijino nekdaj častitljivo od smrti vstali. Oče naš. Češčena si Marija, čast bodi. Najskrbniši varih in prisrčni prijatelj včlovečenega Sina Božjega, častiti sveti Jožef! Koliko si se trudil, da si Sina Najvišega hranil in redil, zlasti takrat, ko si moral ž njim bežati v Egipt; pa kolika je bila tudi tvoja tolažba, ko si vedno pri sebi imel svo¬ jega Boga, in videl, kako so pred njim na tla padali egiptovski maliki. — Po tej tvoji žalosti in po tem tvojem veselju te prosimo, zadobi nam milost, da bomo s skrbnim ogi¬ banjem nevarnih priložnosti od sebe odvra- čevali peklenskega sovražnika, da se v naših srcih zrušijo vsi maliki navezanosti na po- — 245 — svetno, da se popolno vdamo Jezusu in Ma¬ riji, da bomo le za njiju živeli in da ž njima kedaj srečno umrjemo. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Ti zemeljski Angelj, častiti sv. Jožef! strmeče si gledal, kako je kralj nebeški bil pokoren tvojim migljejem. Ko si se vrnil iz Egipta, bilo je tvoje veselje skaljeno zavoljo strahu pred Arhelajem; angelj pa te je po¬ tolažil in vesel si z Jezusom in Marijo pre¬ bival v Nazaretu. — Po tej tvoji žalosti in po tem tvojem veselju te prosimo, zadobi nam milost, da bodo naša srca prosta vsega škodljivega strahu in da bomo vedno vživali mir dobre vesti, da bomo z Jezusom in Ma¬ rijo zedineni varno živeli in da se ž njima združeni ločimo od tega sveta. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. O podoba vse svetosti, častiti sv. Jožef! Ko si bil brez svojega zadolženja zgubil Dete Jezusa, iskal si ga tri dni z veliko žalostjo; pa z veseljem in radostjo si v templju med učitelji našel Njega, ki je življenje tvoje. Po tej tvoji žalosti in po tem tvojem ve¬ selju te prosim s srcem in z ustmi, govori za nas, da nikdar ne zgubimo Jezusa z ve¬ likim grehom. Ako bi se pa v našo preveliko nesrečo vendar zgodilo to, sprosi nam milost, da ga bomo z neprenehljivo bolečino iskali tako dolgo, da ga zopet najdemo in da se bomo veselili njegove milosti, posebno v smrtni — 246 - uri, da pridemo v nebesa, da ga bomo tam vso večnost vživali in s teboj vred slavo njegovega usmiljenja prepevali. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Jezus je nastopil takrat svoje trideseto leto in menili so, da je sin Jožefov. V. Prosi za nas sv. Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, ki si v svoji neizrekljivi pre¬ vidnosti blagovolil svetega Jožefa svoji pre¬ sveti Bogorodici za ženina izvoliti, prosimo Te, dodeli, da bomo vredni njega imeti kot priprošnjika v nebesih, katerega kot svojega variha častimo na zemlji; kateri živiš in kra¬ ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev sv. Jožefa za sv. Cerkev. (Sv. Jožef je od Pija IX. razglašen za variha sv. Cerkve.) Premogočni očak, sv. Jožef, varih ve¬ soljne cerkve, katera je zmerom k tebi klicala v svojih potrebah in nadlogah; ozri se mi¬ lostno z visocega sedeža svoje slave na ka¬ toliški svet! Pogled na bolečine skrivnostne neveste Kristusove (sv. Cerkve) in njenega poglavarja, ki ju preganjajo mogočni sovraž¬ niki , naj gane tvoje očetovsko srce. Po — 247 — grozovitih bolečinah, ki si jih pretrpel na zemlji, obriši solze častitemu papežu, brani in reši ga in sprosi pri (Bogu) darovalcu miru in ljubezni. da po razdejanih zoprnostih in vseh zmotah sveta cerkev Bogu služi verno in brez napake. Amen. (100 dni odpustka enkrat na dan. Leon XIII. 4. marcija 1882.) Češčenje ss. angeljev. Molitev k angelju varilni. O moj Bog, kako si dober! ti pošiljaš z neba svoje sv. angelje, dobre službene du¬ hove, da nas branijo in vladajo na našem potovanji v večnost. Z veseljem, s peruti svete ljubavi hite da dopolnijo tvoje zapovedi, ter nam pomagajo, da bi tudi mi kedaj po¬ stali vdeleženci njihovega blaženstva. Zavoljo tebe, o Bog! nas ljubijo kakor svoje brate in prihodne sobrate tvojega nebeškega kra¬ ljestva. Kakor na rokah nas nosijo, da neza- denemo s svojo nogo ob kamen in se ne poškodovamo. Radujejo se, če se ž njihovo pomočjo in brambo posvetimo in vzveličamo. O Bog! tvojo voljo spolnovati, dobro delati, hudo zabranjevati in pomagati po svoji moči: to bodi po vzgledu tvojih angeljev tudi moje najljubše delo in največe veselje. Kakor vlada — 248 — v nebesih najlepši red in jedinost in naj¬ čistejša ljubav, tako združuj tudi ti nas na- zemlji z ravno tistimi nežnimi vezmi sv. lju¬ bezni, da bomo enako svetim angeljem živeli in da po njihovem navdihovanji in varstvu zaslušimo kedaj priti v njihovo društvo v slavi nebeški. Vsak opomin svoje vesti, vsak vzveli- čaven nauk, poučljiv prigodek in skušnjo, vsako navdihovanje in priliko za dobro, vse to hočem, o Bog! imeti za dobroto sv. an- gelja, po katerem me hočeš voditi na potu vzveličanja. — Oča nebeški! nezmerno hvalo sem ti za to dolžan. — Pa tudi tebi, o sv. angelj rarih, predragi moj nebeški prijatelj! zahvaljujem se za vso ljubezen in vernost, za tvojo skrb in potrpljenje, ki si jo imel do zdaj z menoj. Odpuščaj moji lahkomi- šljenosti, da te tolikokrat nisem ubogal in te s tem razžalil. Ne odteguj mi za to svoje pomoči, ampak tudi zanaprej me varuj in brani. O kako sem potreben tvojega skrbnega prizadevanja v neštevilnih nevarnostih dušnih in telesnih! Opominjaj, poučuj in kaznuj me, spodbujaj me na dobro, skrbi, da ne padem, vzdigaj me, ko padem, svari me, ko zabredem ter me spet nazaj privedi v sladko naročje mojega Boga. Jaz hočem poslušati tvoje na¬ govarjanje in glas svoje vesti in nečem po¬ slušati mikanja grešne poželjivosti in skuš- njavea. Ko mi pride na pamet kaj hudega, — 249 — čem reči sam pri sebi: Angelj Božji je pri tebi, ali te ni sram pred njim, ne razžali, ne odpodi ga z grehom od sebe. O kako se bom veselil, če bom tebe poslušal in po tvojih rokah po skončanem potovanji na zemlji pridem k Bogu Stvaniku in Vzveličarju svojemu! Srčno se ti bom zahvaljeval nebeški moj voditelj in varih! Resnično zahvaljujoč bova skupaj svojega Boga častila in slavila v večni ljubezni, v neskončnem veselji. Amen. Molitev k sv. Mihaelu nadangelju. O preslavni vojvoda nebeških trum, sv. Mihael! branitelj in varih vojskujoče se cer¬ kve, ki si pahnil prevzetnega Luciferja in njegove tovariše v peklensko brezduo. Hiti na pomoč Božjemu ljudstvu, brani cerkev Tebi priporočeno vsake sovražne moči. O varih in sprejemalec duš, ki se v milosti Božji selijo iz tega sveta, na uro moje smrtne sile pridi na pomoč moji duši, katero ti zdaj srčno pri¬ poročam ; varuj jo vsake hudobije njenih sov¬ ražnikov; kadar vinre, sprejmi jo v svoje varstvo ter vedi jo ztnagonosno proti skušnja¬ vam hudega duha v nebeško slavo, da bo tam s tabo in vsemi angelji in svetniki Boga častila in slavila na veke. Amen. -- — 250 - Češčenje svetnikov Božjih. Molitev k sv. Frančišku Serafskemu*), očetu III. reda. O sv. Oče, Frančišek Serafski! ki si goreč od ognja Božje ljubezni in ozaljšan z ranami križanega Jezusa, katerega trpljenje si premišljeval noč in dan, veliko duš pri¬ dobil za nebesa; rani moje mrzlo srce z žarki svoje slave, da bom po tvojem vzgledu tudi jaz zaničeval posvetno nečimrnost, zateral svoje posvetno poželjenje in hodil s ponižnim in krotkim duhom po poti, ki vede k Jezusu, mojemu Bogu in moji ljubezni. Amen. Pozdrav sv. Frančiška. Pozdravljen, pozdravljen, pozdravljen prisrčno rečem, pozdravljen ljubeznjivi Oče! uboštva in ljubezni polni, Gospod na Gori Alverniji s teboj: blažene tvoje sv. rane in blažena serafska ljubezen tvojega srca, Sin živega Boga, blaženi Jezus Kristus! O ponižni sv. Frančišek! Oče ubogih, prosimo te, bodi nam, čeravno nevrednim častilcem tvojim, vedno pomočnik, posebno na našo smrtno uro. Amen. *) Ne: serafinskemu, ker se nareja pridevnik iz ednine „seraf“, ne iz množine. Hebrejska množina se glasi „serafim“. — 251 — Pregled dolžnosti III. reda sr. Frančiška. I. Vsak dan. 1. ) Tretjeredniki v naj molijo 12 (reci: dvanajst) Očenašev, češčenasimarij in Čast bodi, razun, če bi bili bolni. 2. ) Ako morejo, naj bodo pri sv. maši. 3. ) Pred jedjo in po jedi naj pobožno in hvaležno molijo. 4) Zvečer naj si vest izprašujejo; ako so se kaj pregrešili, naj greh popravijo s kesanjem in pokoro. II. Vsak tj eden. Ob petkih postiti se, ob sredah pa mesnih jedi se zdrževati, ni zapovedano, pač pa je hvale vredno. III. Vsak mesec. 1. ) Bratje in sestre naj se spovejo svojih grehov in naj pristopajo k svetemu obhajilu. 2. ) Naj prihajajo k pridigi, ki jo bo napovedal predstojnik. 3. ) Naj zlagajo vsak po svoji moči ne¬ koliko skupaj, da podpirajo ubožniše izmed udov, zlasti za časa bolezni, in da skrbijo za čast službe Božje. Naj molijo za umrle vsaj en rožni venec. 17 IV. Vsako leto. Redovni bratje in sestre naj se postijo na dan pred praznikom brezmadežnega Spo¬ četja blažene Device Marije in svetega Očeta Frančiška, dne 3. oktobra. V. Vsak čas. 1. ) Udje III. reda naj nosijo mali ška- pulir in konopčič ali vrvico. 2. ) Naj spolnujejo zapovedi Božje in cerkvene, kakor se zavežejo pri obljubi in naj zadoščajo za prestopke, kakor jim bo naloženo. 3. ) Naj se varujejo lišpa v noši in obleki ter naj se drže po svojem stanu srednje mere. 4. ) Z največo skrbjo naj se varujejo plesov in nespodobnih gledaliških predstav in pojedin. 5.1 Naj bodo zmerni v jedi in pijači. 6. ) V domačem življenji naj si udje pri¬ zadevajo drugim dajati dober vzgled, pospe¬ ševati pobožnosti in dobra dela. Knjig ali časopisov, ki bi utegnili spodkopavati čednost, naj ne puste donašati v hišo in naj prepo¬ vedujejo svojim podložnikom jih preberati. 7. ) Skrbno naj varujejo blagovoljno lju¬ bezen med seboj in do druzih, in naj skrbe, kjer je mogoče, da poravnajo prepire. 8. ) Bratje in sestre naj nikdar ne pri¬ segajo, razun v potrebi. Varujejo naj se ne- — 253 — sramnih pogovorov in nespodobnih šal. K pogrebu umrlega tovariša naj pridejo udje tistega kraja in tuji, ki so ravno tam in naj molijo za dušno tolažbo pokojnika tretji del rožnega venca. Mašniki naj med sveto mašo, svetovni ljudje pa če morejo, pri sv. obhajilu molijo za večni mir pokojnega brata. 10. ) Nihče se ne brani služb brez pra¬ vičnega vzroka, nihče jih ne opravljaj nemarno. 11. ) Vsi so zavezani prihajati k sploš¬ nemu shodu, kadar ga vizitator skliče. Kateri so se kaj pregrešili in jih je vizitator opomnil na njihove dolžnosti, naj se spodobno pod¬ vržejo in se ne branijo pokore. 12. ) Udje, ki so nepokorni in slabega vedenja naj se trikrat opominjajo; ako se ne poboljšajo, naj se izpode iz Reda. VI. O priložnem času. Udje, ki imajo narediti testament, naj ga narede. Dolžnosti zdaj popisane vežejo vse tretje- rednike brez razločka. Dve drugi veljata le bolj predstojnikom. Te dve sta: 1. ) Skrbeti za bolne ude in jih opo¬ minjati. 2. ) Vizitator naj obiskuje ude vsako leto, tudi večkrat, če je treba. 17 * — 254 — Molitev k sv. Alojziju ali k sv. Stanislavu Kostka. (Sosebno za mladež.) O sv. Alojzij! ali sv. Stanislav! ki te krasijo angeljske čednosti, jaz tvoj nevredni služabnik, tebi posebno priporočam čistost svoje duše in svojega telesa. Po tvoji an- geljski čistosti te prosim, priporočaj me ne- omadeževanemu Jagnjetu, Jezusu Kristusu in njegovi presveti Materi, Devici vseh devic, ter me obvaruj vsake hude pregrehe. Ne daj, da bi se oskrunil z madežem kakoršne koli nečistosti, in kadar vidiš, da sem v skušnjavi in nevarnosti grešiti, izženi iz mojega srca vse nečiste misli in želje. Obujaj v meni spo¬ min večnosti in križanega Jezusa, utisni glo¬ boko v moje srce čut svetega strahu Božjega in vnemaj v njem ogenj Božje ljubezni, da, posnemajoč tvoje čednosti na zemlji, vreden postanem, s teboj Boga vživati v nebesih. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. (100 dni odpustka. Pij VII. 1802.) Molitev sv. Cirila za nas Slovane. O Gospod Bog! ki si vstvaril angeljske vrste in vse duhovske moči, kateri si razpel nebo in osnoval zemljo; kateri si iz nič pre¬ stavil v bitje vse, kar je; Bog, kateri po¬ slušaš vsakega, kateri stori Tvojo voljo, ki — 255 — se Tebe boji in spolnuje Tvoje zapovedi: po¬ slušaj molitev mojo in ohrani verno čedo svojo, kateri si na čelo postavil mene nespo¬ sobnega in nevrednega svojega služabnika. Reši ga brezbožne in paganske hudobnosti, ki Tebe grdi; pomnožuj svojo sveto cerkev, pokončuj v njej vsak razkol in združuj vse v sveto jedinstvo; probujaj v njej vrle eno in isto misleče ljudi v pravi veri in pravem izpovedanji; navdihuj njihova srca z duhom Sina Tvojega; ker Tvoj je dar, da si nas nevredne poklical k oznanovanji Krista svo¬ jega. da se mučimo in z blagimi deli ono delamo, kar je Tebi všeč. Tebi izročam kakor Tvoje, katere si izročil meni. brani jih s svojo močno desnico; vzemi jih v svoje sveto var¬ stvo, naj vsi in sleherni slave in hvalijo Očeta, Sina in Svetega Duha. Amen. (O kako krasna molitev, vredna da bi jo vsak Slovan na pamet znal.) Molitev k ss. Cirilu in Metodu, našima slovan¬ skima apostoloma. Vsemogočni večni Bog, ki si Slovanske narode po blaženih spoznovalcih in škofih Cirilu in Metodu blagovolil privesti k spo¬ znanju imena Tvojega, daj nam, prosimo Te, da mi, ki se veselimo njune svečanosti, da bomo tudi v njuni družbi zedineni. O Bog, kateri si nas k jedinosti v veri poklical po svetih bratih Cirilu in Metodu, — 256 — zedini zopet odločene brate in sestre naše v svoji sveti katoliški cerkvi in bodi kakor v nebesih tako na zemlji le eden hlev in eden najviši Pastir. Zato Te prosimo po neskončnem zasluženji Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, ss. bratov Cirila in Metoda in vseh Tvojih svetnikov. Amen. Ss. brata Ciril in Metod za nas Boga prosita! Oče naš. češčena si Marija. Čast bodi. (Iz bratovščine ss. Cirila in Metoda.) O ss. zagovornika naša, ki sta se tako goreče trudila za vzveličanje slovanskih na¬ rodov, podperajta naše prošnje, dokler jih ne vidimo vseh združenih z Rimom. Amen. Molitev k ss. Moliorju in Fortunatu, verskima patronoma slovenskih dežel. O moj Bog! koliko hvalo sem Ti dolžan za neprecenljivo dobroto sv. vere, ki ste nam jo po Tvoji milosti podelila ss. apostola in mučenca Mohor in Fortunat. Daj, da bomo spolnovali vzveličaven nauk resnice, ki sta ga učila naše stare pradede. Večkrat vera peša po naših krajih, kakor povodenj se raz¬ širja med nami le ljubezen do sveta, samo- ljublje in razuzdanost. O kako žalost delamo ljubemu Bogu, kako smo nehvaležni našima za Bogom največima dobrotnikoma! Obujajmo večkrat trdne sklepe po krščansko katoliški veri v ljubezni z Bogom živeti in umreti. Bog nam daj, da kakor onadva, bodemo z Božjo pomočjo i mi pripravljeni rajše umreti, kakor sv. vero izgubiti, ali samo s smrtnim grehom Boga razžaliti. O ss. mučenca prosita za nas, da bomo vedno živeli v milosti Božji, in da kedaj sladko v Gospodu zaspimo ter k Vama do¬ spemo v prelepi nebeški Jeruzalem. Amen. Molitev k sv. Antonu Padova-nu. O sveti Anton! ti bela in lepo dišeča lilija devištva, dragoceni biser uboštva, ogle¬ dalo zatajevanja, podoba čistosti, svetosti naj¬ svetlejša zvezda, rajska lepota, podpora sv. Cerkve, oznanovalec milosti, pokončevalec hudobij, učitelj čednosti, tolažnik žalostnih, plamen najbolj goreče ljubezni Božje, svitla zvezda Španije, nova luč Italije, krasna bliščoba Padove, posnemovalec očeta Fran¬ čiška, prijatelj miru in edinosti, zaničevalec posvetne nečimrnosti, luč sv. katoliške Cerkve, slavni mučenik po želji, zmagovalec krivo¬ vercev, imetni čudodelnik, gotovo pribežališče tistih, ki se k tebi zatekajo; ti o sv. Anton! si zaslužil s svojima rokama objemati Sina Božjega; ti si po svojih gorečih pridigah v srcih grešnikov vžigal plamen Božje ljubezni. Zato te jaz, ubogi grešnik, ponižno prosim: vzemi me v svoje varstvo in sprosi mi pravo kesanje nad mojimi grehi, ponižno spoznanje - 258 — samega sebe, dar pobožne in zbrane molitve, moč zdrževati se greha in dar svetega pre¬ mišljevanja. Ker si goreči plamen Božje lju¬ bezni, vnemaj tudi moje mrzlo in mlačno srce z ognjem Božje ljubezni tako, da bom vedno zaničeval svet, meso in hudega duha. Amen. Molitev k sv. Antonu v vsakej sili. Spominjaj se o sv. Anton! koliko čast ti je Bog skazal, ko je pomagal mnogim, ki so pribežali k tebi. Spominjaj se, koliko mrtvecev je po tebi zadobilo življenje, ko¬ liko zmotenih ljudi dober svet, žalostnih to¬ lažbo, obsedenih oproščenje, gobovih očiščenje, bolnih zdravje, mornarjev srečen prihod, vjetih rešenje, hromih zdrave ude, okradenih svoje reči in sploh potrebnih in ubogih tolažbo in pomoč! Tudi jaz k tebi vzdihujem, sv. Anton in iščem pri tebi pomoči in sveta v tej sili. O oče stiskanih rev! usmili se mene in po¬ magaj mi, ker me je zadela roka Gospodova in mi poslala zavoljo mojih grehov to stisko ali nevoljo ali bridkost. Glej moje revno stanje, premisli bridkost, v kateri se nahajam. Ali me moreš trpečega gledati, pa mi ne pomoči ali tolažbe sprositi? Sicer vem, da nisem vreden tvoje pri¬ prošnje, ter ne zaslužim tvoje tolažbe in po¬ moči, pa spominjaj se velike ljubezni, s katero — 259 - si že pomagal mnogim drugim ljudem, celo nevrednim tvoje pomoči. Spominjaj se, kako usmiljen in milosrčen do ubogih in stiskanih revežev si bil že tukaj na zemlji; koliko veče -je tvoje usmiljenje in ljubezen zdaj, ko vži- vaš vso srečo v nebesih! Da stiskanim po¬ magaš, ti ni druzega treba, kakor prositi Boga, ki tako rad vsliši tvoje prošnje. Oh, pomagaj mi v tej moji sili in daj mi spoznati dobroto tvojega srca. Čuj vzdi¬ hovanje moje žalostne duše, dobodi ji tolažbo, sprosi ji pa moč in vdanost v sveto voljo Božjo, da v potrpežljivosti pričakujem usli- šanja in da se ne bi po nevolji nevrednega storil uslišanja in zasluženja, ki bi se je lahko pridobil s potrpljenjem. Jaz zaupam na tvojo ljubezen, ki mi ne more priprošnje odreči; vendar ne moja, temveč sveta volja Božja naj se zgodi nad menoj zdaj in na večno. Amen. Molitev k sv. Vincenciju Pavelskemii*), patronu vseli katoliških družb. O Bog, ki si z apostolsko krepostjo pod- peral blaženega Vincencija, da je sv. evangelje oznanoval revnim**) in pospeševal čast cer- *) Ne: Pavijanu, ne: Pavljanskemu. Iz korenine: Vincent de Paul, kakor se je pisal sam svetec, na¬ stane: Pavelski (Paulski od Paul). Hrvati ga pišejo: Sv. Vinko Paulski. **) Revnim, ne: revežem, ne: ubožcem — je drug pomen. — 260 kvenega reda, daj nam, Te prosimo, da se damo vzgojevati, enako po vzgledih čednosti njegovih, katerega pobožna zasluženja slavimo. O Bog, ki si blaženega Vincencija, spo- znovalca svojega, odlikoval s čudežnim darom usmiljenja, da bi pomagal v mnogostranskih nadlogah človeštva; daj nam milostno, da (sosebno na dan slovesnega prenešenja nje¬ govih sv. kosti) ono ljubezen, katero dihajo še njegove sv. kosti, zaslužimo po srečnem prizadevanji si pridobivati in njenega sadu se prav obilno vdeleževati. Amen. Molitev k sv. Ani. (Vzgled mater in zakonskih ljudi.) O blažena Mati sv. Božje Porodnice, Naj te blagrujejo vsi rodovi, ker si od lju¬ bega Boga bila izbrana, da bi za našo to¬ lažbo in za vzveličanje sveta rodila ono sv. dete, ki je že o spočetji bilo sveto. Zedinjaj v tvojem srcu tvoje sv. molitve z našimi, da bo vedno naša duša napolnena s tako čisto, sveto pobožnostjo, kakor je gorela v tvojem srcu. Prosi za nas, da bomo tudi mi vedno tako živeli v strahu Božjem in čistosti srca, kakor nekdaj ti in svoje otroke tako lepo odgojevali, kakor ti svojo hčerko, prečisto Devico Marijo. Stori nas pripravljene, da bomo tako radi usmiljenje skazovali tistim ki so v revščini in nadlogi, da bomo nekdaj vredni — 261 — v kraljestvu večne slave gledati preblažeuega Sina tvoje deviške hčere Marije, ki je Luč sveta, naš Vzveličar, naša tolažba, naše u- panje, naš preljubi Gospod Jezus Kristus. Amen. Molitev k sv. Mariji Magdaleni. J(Za dar pravega kesanja.) Gospod Jezus Kristus! ki moreš iz ka¬ menja otroke Abrahamove vstvariti in iz greš¬ nikov pravičnike napraviti, kateri si iz greš- nice Magdalene naredil veliko svetnico, da serafa ljubavi Božje: o ponižno te prosim, tudi iz mene grešnika učini pravičnika. Ne¬ zmerno si ljubila Jezusa, o sv. Magdalena! zato ti je bilo odpuščeno veliko grehov. O srečna spokornica! za presveto Devico Marijo se je najprej tebi Jezus prikazal, ko je vstal od mrtvih. Iz tega spoznam, koliko vredno je pred Bogom, koliko premore sv. kesanje svojih grehov, vredno poboljšanje ter potem stanovjtna ljubezen do Boga. Žalostna, pa tako silno Boga ljubeča si pod križem Jezusovim stala, o Marija Mag¬ dalena ! in nate je tekla najsvetejša Rešnja kri. O Magdalena! — o jaz sem revni greš¬ nik! — ti si se solzila in plakala, ker si Jezusa žalila, — jaz sem Jezusa se hujše razžalil — pa ne jokam! O Magdalena! ti si nehala Jezusa žaliti in si Ga potem zme- - 262 ,— rom ljubila, — jaz, zastaran grešnik, pa ne neham Jezusa žaliti, — oh, kaj bo z menoj! — O sv. Magdalena! objemi za me sv. križ in reci Jezusu, naj še meni odpusti moje grehe. Iz celega srca obžalujem svoje grehe — oh, da bi mogel stanoviten ostati! Koliko¬ krat sem že trdno sklenil in mislil, da se res poboljšam — pa sem revež zopet padel! Sv. Marija Magdalena! ti si se resnično po¬ boljšala in zato si Jezusa z dragim mazilom mazilila noge ter s svojimi lasmi jih brisala, — ja^ pa sem Jezusu noge in sv. Rešnjo kri tolikrat le onečastil. Ti si kot spokornica bila od Boga toliko oblagodarjena, da si že na tem svetu v puščavi z angeljci prepevala ne¬ beške pesmi, o sprosi za-me pravo obžalovanje mojih grehov in stanovitno poboljšanje, da bom smel vsaj po dovršeni pokori tam v ne¬ besih z angelji Bogu zahvalne pesmi prepe- pevati. Amen Molitev k sv. Barbari. (Za srečno smrt.) O sv. Barbara, devica in mučenica, ne¬ vesta Kristusova! vem, da oni, ki te resnično časte in tvoje muke premišljujejo, ne bodo umrli brez sv. zakramentov. Zato te tudi jaz pozdravljam in častim, in te po tvojem brid¬ kem trpljenji in preliti krvi prosim, pomagaj mi že v mojih potrebah in nadlogah, posebno - 263 — zadnje ure mojega življenja. O sv. Barbara ! ki si prestala grozne muke zavoljo Kristusa, zavoljo tvojega velikega zasluženja izročam ti že zdaj svojo dušo in svoje telo, sprosi mi pa posebno, da se pred smrtjo resnično skesam vseh svojih grehov in se jih odkrito¬ srčno spovem, ter vredno prejmem sv. obha¬ jilo, Jezusovo Rešuje Telo za popotnico v brezkončno večnost ter tam zadobim milost¬ ljivo sodbo. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Razne molitve. Molitev za sv. cerkev. Vsemogočni večni Bog! kateri si svojo slavo v Jezusu Kristusu oznanil vsem naro¬ dom, ohrani dela svojega usmiljenja, da Cer¬ kev Tvoja po vsem svetu razširjena napreduje po stanovitni veri v oznanovanji Tvojega imena. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Molitev na rojstni dan. Moj Bog in Stvarnik! na današnji dan Sem po Tvoji milosti vprvič zagledal beli dan. Ti si me iz ničesar obudil k življenju, da Te spoznavam in ljubim, Tebi služim in tako zaslužim v nebeški slavi na veke ljubiti Te in vživati. O moj ljubi Bog! srčno, prisrčno se Ti za to zahvaljujem in sicer za to, kar si mi podelil na zemlji in kar si mi pripravil v nebesih. Posebno se Ti zahvaljujem za ne¬ precenljivo milost sv. krsta precej po rojstvu. — 265 — Kakor si me iz zgolj ljubezni poklical na svet, tako si me pri sv. krstu posvetil ter me sprejel za svojega otroka in tako ob enem preporodil za mojo pravo domačijo, za nebesa. Lepo število let sem doživel že ta srečni dan ! Iz čiste ljubezni do Tebe hočem vse svoje moči obračati le v Tvojo čast in hvalo. — Pa kako mi je žal, moj Stvarnik in Vzveličar, da nisem dozdaj bolje porabil te velike mi¬ losti, da sem nekatere v svojo sramoto in škodo izgubil, drugih se pa — o črna neza- hvalnost! — posluževal, da sem žalil Tebe. Kaj bi bilo z menoj, če bi bil vstvarjen kot nesrečni nevernik ali celo kot revice živali! Zato mi je iz srca žal, da sem Te žalil; o odpuščaj milostljivi Oče! moje krivice. Za naprej se hočem s Tvojo milostjo varovati vsacega greha in spolnovati Tvoje zapovedi in tako Tebi, Obranitelj mojega življenja vedno biti hvaležen. O Marija, Mati moja! pomagaj mi, da dosežem svoj namen — večno vzveličanje. Varuj me, brani me, vodi me po pravi poti v sveti raj. Amen. Molitev na dan svojega godu (o imen dami). O sv. I. prijatelj Božji! ti si meni od¬ ločen za posebnega variha in zagovornika, zato te s trdnim zaupanjem prosim, bodi mi vedno pomočnik. Ti si mi najdraži izmed vseh svetnikov, ker si mi postavljen v vzgled — 266 — in ker nosim tvoje ime. Težko mi je, da sem tako nevreden tvojega imena. Obžalujem pa, da je moje vedenje tebi tako malo podobno. O moj ljubi patron! sprosi mi od Boga mi¬ lost, da se poboljšam in da bom pravi učenec Kristusov. Hočem, kakor ti, sam sebe zata¬ jevati, svet in njegove nečimrnosti zaničevati, skrbno se greha ogibati in tu z Jezusom trpeti, da bi kedaj ž njim mogel kraljevati v svetih nebesih. Sprosi mi, da bom zvesto spolnoval, kar so pri sv. krstu obljubili botri namestu mene. Zato mi vedno brani s svojo molitvijo dušo in telo, posebno pa skrbi na konci mojega življenja, da bo tudi moje ime zapisano v knjigi življenja, da se ti bom mogel v nebesih za tvoje dobrote zahvalje¬ vati in s teboj vred predobrega Boga hvaliti in slaviti na veke. Amen. Molitev pri volitvi stanu. Moj Bog, moj Oče! s srčnim zaupanjem se obrnem k Tebi. Vzveličan želim biti. To je moja prva in najbolj goreča želja. Za vzve- ličanje svoje duše sem tudi pripravljen vse storiti in opustiti. Gospod! kaj hočeš, da storim? Razsvetljuj me in daj mi spoznati Tvojo sveto voljo. Vem, da mi gre vselej in povsod Tvoje zapovedi spolnovati, da se vzve- ličam, zato Te ponižno prosim, pokaži mi stan, katerega naj si izvolim, da dosežem srečno — 267 — svoj namen. Govori tedaj, o Gospod! poslu¬ šam Te in pripravljen sem tudi najljubšemu nagnjenju svojega srca se odpovedati, ako je Tvoja sv. volja. Vsliši me v tej veliki, ime¬ nitni stvari, na katero je zastavljena moja časna in večna sreča. Zato Te prosim po Jezusu Kristusu Gospodu našem, po Materi Božji in moji, Mariji, in vseh mojih svetih patronih. Amen. Molitev za domovino. Zahvalim Te o Bog, da nisem rojen med divjaki in neverniki, ki se zmerom vje- dajo in napadajo, ampak v krščanski državi. Tu je viša gosposka krščanska, tu veljajo še strah Božji in čednosti, tu vlada še mir in red. Imam jed in pijačo, obleko in stanovanje, in povrh še ljubo zdravje, v cerkev morem hoditi in za svojo dušo bolje skrbeti; za vse to bodi Ti prisrčna hvala! Daj, o Bog! moji širji in ožji domovini vedno dobre vladarje, izvrstne duhovnike in vrle občane in blago- slovljaj jo. Varuj nas lakote in draginje, vseh nalezljivih bolezni in nadlog, vojske in ne¬ sreče, pomnožuj naše blagostanje, ohrani nam mir in prijetne čase. Ako bi pa Tvoja sveta volja nam vendar poslala bridkosti in nesreče, daj nam vdanost v Tvojo voljo, moč potr¬ pljenja, da si moremo, kolikor je le največ mogoče, iz zla pridobiti dobrega za svojo dušo. V tem pomagaj nam o mili Jezus! 18 — 268 - Da bom svoji ljubi očetnjavi, kolikor toliko, k dobremu pripomogel, hočem sam biti dober državljan. Drage volje hočem spol- novati vse krščanske postave, državi dati, kar ji gre; da, ako bi bila sila, celo svoje življenje dati za vero, za cesarja in svoj pre¬ mili dom. To je Tvoja volja, o Bog! Zg6di se. Amen. Molitev za stariše. Nebeški Oče! kateri hočeš, da spoštujem svoje stariše, da jih ljubim, da sem jim po¬ koren ter jim pomagam, daj mi milost, da vse dobro storim, kar mi zapovedujejo, opustim, kar mi prepovedujejo, jih srčno ljubim, v po¬ trebi in starosti jih podperam in tolažim. Tebi in njim za toliko dobrot se zahvaljujem ter za njih vzveličanje večkrat goreče mo¬ litve pošiljam k Tebi v nebesa. Ti sam mi vdihni pravo ljubezen in spoštovanje do njih, da jim poplačam vse muke in skrbi, ki so jih imeli z menoj. Kako bi bil jaz morda ne¬ srečen, ako me ne bi bili odgojili! Povrni jim torej na duši in telesu vse kar so mi dobrega storili, ali mi še bodo storili. Ohrani jim zdravje, daj jim srečo in vse dobro na zemlji ter varuj jih vsake nesreče in bridkosti. Pa tudi mene ohrani zdravega, da jim bom mogel povrniti, kolikor se bo le dalo. Ker sem pa grešnik, zato Te prosim z povzdignjenimi - 269 - rokami, daj, da se poboljšam, da bom mogel s čistim in pobožnim srcem moliti, daj da bom njim in dragim še veliko dobrega storil na zemlji, da bom tako čast in veselje očetu in materi kakor nekdaj mladi Tobija in da bom tudi Tvoj dober otrok o nebeški Oče ! Najlepše Te prosim, daj njim in meni nebeški raj. Amen. Molitev za spovednika. Dobrotljivi Bog! ozeraj se na svojega otroka, kateri s ponižnim srcem kleči pred Teboj. Prisrčno se Ti moje srce zahvaljuje, da si dal moji duši gorečega pastirja, kateri mi pomaga v Tvojem imenu, kedar me ločijo grehi od Tebe; kateri me vodi po poti vzve- ličanja in me tolaži, kadar me težijo grehi. O moj Bog! nikdar mu ne morem povrniti potrpljenja in prizadevanja, ki je ima z menoj. Povrni mu Ti ves trud, bogoslovljaj ga, bodi mu milostljiv, kadar svoje srce k Tebi v molitvi povzdiguje, ko daruje v pobožnosti najsvetejšo daritev, ko oznanuje Tvoj vzve- ličavni nauk, ko tolaži bolne in umira¬ joče, posebno pa, ko v Tvojem imenu sodi in zdravi nas grešnike, ko nas uči ter nam grehe odpušča. Razsvetljuj ga, da bo vselej prav spoznal moj grešni stan, da mi bo dajal potrebnih naukov in mi modro svetoval, na¬ lagal vzveličavno pokoro in me kakor moj 18 * - 270 — dobri angelj varih vodil po pravi poti pokore in poboljšanja v večno življenje. Meni pa daj, da bom do njega spoštljiv, zaupljiv in poni¬ žen, da bom hodil po potu, ki mi ga kaže. Vsliši o Jezus! to mojo pohlevno prošnjo, da se bo Tvoj služabnik, naš oče, pri Tebi ve¬ komaj veselil v sredi svojih ovčic v nebesih. Amen. Molitev zakonskih ljudi in starišev. Preljubi Bog! Ti sam si sv. zakon, v katerega si naji poklical, iz svetih namenov postavil v raji, daj da po Tvojih svetih za¬ povedih vedno živiva kakor Tvoja otroka, v svojih slabostih potrpiva, sosebno pa še otroke, ki so nama izročeni, izgojiva po Tvoji sveti volji v strahu Božjem za večni raj. Dk, za otroke, hočeš, da imava posebno skrb. Saj otroci so Tvoj dar, o Bog! oni so bolj Tvoji, kakor najini, iz najinih rok jih boš nekdaj terjal. „Kedor pa za svoje ne skrbi 11 , je Tvoja beseda, „je vero zatajil in je hujši od nevernika 11 . Brez Tvoje pomoči sva pa preslaba, da otroke preskrbiva, jih lepo odgojiva in večno srečo jim nakloniva. Daj nama zato pravo modrost, da jih bova prav učila, da bodo ljubili Tebe svojega Stvarnika nad vse, da jim bo srce bilo le za dobro in za ljubezen do bližnjega, daj da bodo rasli v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. — 271 - Daj nama svoj očetovski blagoslov, da ne bova gledala samo na njihove telesne potrebe in časno srečo, ampak bolj na njihovo dušo. Ti vravnavaj prav najino natorno ljubezen do otrok, da se ne sprevrže v nespametno lju¬ bezen , ki zasljepljuje mnoge stariše, da ne vidijo njih pregreškov in nespodobnosti in njihovega hudega nagnenja, ki jih potem spravi v grešno prizanesljivost do njih, da jim vse pregledajo. Daj mi pravo spoznanje, da bom do njih strog, kadar bo treba, pa tudi potrebno krotkost, kakor bo pravo. Po¬ magaj meni očetu (ali materi) s svojo mi¬ lostjo, da jim moje vedenje ne bo v spod- tikljej, ampak v dober vzgled. — Moje otroke pa posveti s svojim duhom, da se od mladih nog uče Tebe ljubiti in Tebe se bati, daj jim pokornega duha, da moj trud ž njimi ne bo zastonj, toliko bolj, ker midva ne moreva biti povsod pri njih, ko bodo morda morali po suhem ali po morju okolu hoditi. Ne prosim Te. da jim daš bogastva, podeluj jim moč in veselje za delo, trud in štedljivost za njihovo poznejše življenje. Varuj njihovo srce grešnih strasti in želj, daj da se bodo greha bolj bali ko smrti; varuj jih tudi lahkomišlje- nosti, ohrani jim duha nedolžnosti. Vodi jih v družbo dobrih, razumnih in pobožnih ljudi. Vsevedoči Bog, ako veš, da bi se imeli kedaj spriditi, potem sem zadovoljen, ako jih vzameš k sebi, predno izgube nedolžnost. — 272 — Ako pa veš, da bodo pošteni in pobožni, po¬ daljšaj jim življenje. V ta namen, ako je tako Tvoja volja, ohrani tudi meni življenje, da jih bom mogel popolno odgojiti. Ako si pa dru¬ gače odločil, nečem malodušen biti, pač pa jih sam izročam Tebi, predobri Oče nebeški! bodi jim Ti varih in branitelj, Ti si za me skrbel, tudi mojih otrok ne boš zapustil. Jaz jim hočem ljubezen do čednosti in strah Božji v srce vcepiti. Pomnoži torej po njih šte¬ vilo čednostnih in koristnih ljudi na zemlji in število vzveličanih v nebesih. Daj mi tukaj živeti v blaženem upanji, da Ti bom kedaj mogel reči: Gospod! od vseh ki si mi jih izročil, nisem nijednega izgubil. Amen. Blagoslov starišev nad otrokom. Moj sin! vse dni v življenji spominjaj se Boga. Pazi, da nikoli ne privoliš v greh. Spolnuj Božje zapovedi in dobro Ti bo vse žive dni. Vsemogočni Bog te blagoslovi. Bodi ti milostljiv! jaz te Njemu priporočam in podeljujem ti ves blagoslov, ki ga more podeliti oče (ali mati) svojim otrokom. — Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh! va¬ ruj moje dete, reši ga vsacega zla, sosebno greha, ki je največe hudo, da pride kedaj k Tebi in da Te bo brez prenehanja hvalil v nebesih. Amen. 273 Molitev za sorodnike. Za stariši sem dolžan največo ljubezen svojim sorodnikom. Molim torej za nje in Te prosim, o Bog! varuj jih vsega hudega in daj jim svoj sv. blagoslov, ohrani jih v svoji mi¬ losti in prijaznosti zdrave in dobre kristjane, stori jih časno in večno srečne. — Jaz jim čem dobrega storiti, kolikor morem, nočem jih žaliti in ne precej zameriti, če mi kaj rečejo ali store, kar mi ni všeč. O ljubi mir! tega si bom prizadeval ohraniti, vse jeze in razprtije se varovati, ker človek ima od tega samo greh, starišem se življenje greni, sam sebe nesrečnega dela, drugi ljudje ga pa za¬ ničujejo. Daj, o ljubi Bog! tudi mojim bratom in sestram in vsem sorodnikom takega duha, da bomo vsi živeli srečno in krščansko. Amen. Molitev za prijatelje in dobrotnike. Bog, Oče vseh ljudi! Ti si vsakemu človeškemu srcu dal občutke lepe ljubezni in prijateljstva, zapovedal si, da se ljubimo vsi med seboj kakor otroci. Pa vendar za svojo rodovino sem najbolj dolžan ljubiti svoje uči¬ telje, prijatelje in druge dobrotnike. Koliko dobrega so mi ti storili! Kaj bi bilo z menoj, koliko nesrečniši bi jaz bil brež njih! Ti sam, o ljubi Bog, jim plačaj vse tisočkrat! Daj mi vedno v ljubezni ž njimi živeti in se jim hvaležnega skazovati. Kaka nesreča in rev- 274 — ščina, žalost in groza je povsod, kjer ni med¬ sebojne ljubezni! Tisoč jih joka, pa nikdo ne pomaga. Nekateri imajo vsega v obilnosti — a poleg njih strada njihov bližnjik — njihov brat in sestra, saj vsi ljudje smo si bratje. To je sad pekla! Koliko srečniši sem jaz ko je toliko nesrečnikov, da imam dobre pri¬ jatelje, prave dobrotnike! Zato nočem nikoli pozabiti na nje, ampak povsod njihovo Iju- beznjivo srce hvaliti in za nje moliti. Ako bi pa oni prišli v kako stisko, hočem jim pa jaz pomagati, samo da bom mogel. Ker jim pa jaz morem le malo dobrega storiti, zatorej jih Ti blagoslovljaj, daj jim preživeti mnogo veselih in srečnih let, varuj jih vsakršnega zla. Tvoji ss. angelji naj njim in meni vedno dobro svetujejo, naj nas srečno vodijo po tali¬ nah življenja v našo pravo nebeško domačijo, kjer je pravo prijateljstvo doma, da bomo tamkaj Tebe, studenec najčistejše ljubezni, v nerazdružljivem prijateljstvu ljubili in slavili na veke. Amen. Molitev za sovražnike. O Bog miru, ljubitelj in branitelj lju¬ bezni ; daj vsem sovražnikom našim mir in pravo ljubezen in odpusti jim vse grebe, nas pa brani njihovih napadov. Po Jezusu Kri¬ stusu Gospodu našem. Amen. - 275 — Molitev za bolnike, sirote in vse trpine. Kako raznovrstne in velike, o Bog! so reve človeške! Mi pač nismo tukaj doma, vedne nadloge in bridkosti nas opominjajo, da tam gori v nebesih bo bolje, tam bomo vživali večni mir, večno srečo. Ker nam je hudo trpeti, daj nam, o Bog! moč potrpljenja in vdanost v Tvojo sveto voljo. Daj nam milost, da kmalu izgine ta bolezen ali nesreča, ki nas hudo tlači, vendar ne naša, ampak Tvoja volja zgodi se! Mi smo zaslužili to kazen za svoje grehe, ali morda nas Ti, o Bog! v svoji skrbi in ljubeznjivosti le poskušaš. Tvoje sv. Ime bodi češčeno! Saj verujemo, da niko¬ mur več ne nalagaš, kakor more prenašati. Tvoj Božji Sin, Marija in svetniki so morali še hujše trpeti. Ako je torej Najnedolžniši, naš Odrešenik, toliko moral trpeti, zakaj pa mi grešniki ne bi? A pri vsem tem bodi usmiljen, o Oče nebeški! vsem bolnikom, re¬ vežem, sirotam in vsem, ki so potrebni Tvoje pomoči. Pošiljaj jim ljubeča srca, ki jim bodo rada stregla ter njih bolezni in nadloge laj¬ šala. Nikar ne bodi ta bolezen, ali nadloga in bridkost Tvojemu služabniku ali služabnici v smrt ali v kako nesrečo za dušo in telo, ampak naj služi Tebi na čast, njim v dušno vzveličanje. Kako bodo veseli, kako Te častili in se Ti zahvaljevali bolestniki in vsi trpini, ako jim odvzameš bolest in nadloge! Potem - 276 — bodo še le prav spoznali, kaj se pravi zdrav in srečen biti. Ako je pa Tvoja volja, da se jim podaljša trpljenje, varuj jih nevolje in grehov, daj jim sv. stanovitnost, ker po be¬ sedah sv. Vinka Pavelskega rad vidiš Tebe ljubečega trpeti, da mu pomnožiš nekdaj ne¬ beško slavo. Znamenje, da ima Bog velike namene s človekom, je to, če mu pošilja križ za križem. Daj torej, o Gospod, nazadnje vsem trpinom sv. raj, kjer ni nobene solze in no¬ bene žalosti več, ampak večno veselje. Amen. Molitev za umirajoče. Gospodar življenja in smrti, Stvarnik vseh ljudi, vsmili se umirajočega I., pomagaj mu v najposlednji borbi, odpusti mu vse grehe, daj mu vmreti v Tvoji milosti in po težkih mukah življenja poplačaj ga s slavo nebeško. Amen. Molitev za žive in mrtve ljudi. Vsemogočni, večni Bog, ki gospoduješ nad živimi in mrtvimi in se vsmiliš vseh, katere za svoje spoznaš iz vere in dobrih del, pohlevno Te prosimo, da vsi, za katere smo se namenili moliti, kateri so še pri življenji, ali pa so se že ločili iz sveta, na prošnjo vseh Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote za- dobe odpuščenje vseh svojih grehov. Amen. 277 — Lepa molitev za samega sebe. O inoj Bog! verujem v Tebe, a Ti pod- peraj mojo vero; upam v Tebe, potrjuj moje upanje; ljubim Te, pomnožuj mojo ljubezen; kesam se vseh svojih grehov, povečaj moje kesanje. Klanjam se Ti, svojemu Stvarniku in Gospodu; hrepenim po Tebi, svojem edi¬ nem in najposlednjem smotru; zahvaljujem se Tebi največemu dobrotniku; v pomoč Te kli¬ čem svojega najvišega zaščitnika (patrona)! O moj Bog! blagovoli me vladati s svojo modrostjo, ohranjevati me v pokorščini po svoji pravičnosti, tolažiti me s svojim usmi¬ ljenjem in braniti me s svojo vsemogočnostjo ! Darujem Ti vse svoje misli, besede in dejanja, svojo žalost in svoja nasprotja. Daj, da za naprej mislim le na Tebe, o Tebi govorim, vsa svoja dejanja in opuščenja ravnam po Tvoji volji, vse svoje dolžnosti vestno oprav¬ ljam in da za Tvojo ljubezen vse veselo trpim. Moj Bog! jaz hočem vse, kar Ti hočeš in zato hočem vse to, ker Ti to hočeš. Podeluj mi milost, da bom pobožen v molitvi, trezen v jedi in pijači, pazljiv in pameten v vseh svojih opravilih in neutrudljiv v spolnovanji svojih trdnih sklepov. Daj, o Bog! da bom veren in resničen do onih, ki se na-me za¬ našajo in da ne razodenem njih skrivnosti: da bom krotak in dober do vseh ljudi, pošten v govorjenji, za dušno vzveličanje bližnjiku ko- — 278 — risten s svojim ravnanjem in čeden v vsem svojem vedenji. Ti vladaj moje srce, da bo vedno premišljevalo Tvoje dobrote, in mrzelo vsako nerodnost in greli, da bo ljubilo bliž- nika in da ne stori nobene posvetne neči¬ mrnosti. Podeluj mi, o Bog! tvojo mogočno milost, da bom premagal svoje meseno pože- ljenje in nečisto mišljenje z mrtvenjem in z zatajevanjem samega sebe. da premagam la¬ komnost z radodarnostjo, srditost s krotkostjo, lenost z zbrano pobožnostjo in s sveto go¬ rečnostjo za dobro. Daj mi v mojih podjetjih pametno previdnost, v nevarnostih srčno hrabrost, v nesreči in trpljenji pravo potr¬ pežljivost, v sreči pa krščansko ponižnost. Daj mi, o Bog! da bom svojim prednikom zmerom pokoren, do svojih podložnikov pri¬ jazen, svojim prijateljem veren, odpustljiv in veledušen do svojih sovražnikov. O Bog moj! daj mi tudi bistro spoznati, kako majhen je ta svet, a kako velika so Tvoja nebesa, kako kratek je čas mojega življenja in kako dolga je večnost. Stori me močnega zoper vsako grdo poželjenje, zbranega v molitvah za Tvoje milosti, skrbnega v spolnovanji Tvojih zapovedi in stanovitnega v prizadevanji za večno vzveličanje. Dodeli mi, o Gospod! skrb, da bom povsod pripravljen na smrt, da se bojim Tvoje sodbe in ogibljem greha, da utečem peklenskim mukam in k Tebi pridem v nebeško slavo. Po neskončnem zasluženji — 279 — Jezusa Kristusa, Gospoda in Vzveličarja na¬ šega. Amen. Molitev za srečno snirt. O Bog! Ti si odločil, da mora slehern človek enkrat umreti. Tvoja sodba je pravična, ker smo grešniki. Naj tedaj umrjem v imenu Božjem. Prosim Te pa o moj Bog! da me smrt ne zaleze kakor tat po noči. Oh ne kliči me prej iz tega življenja, dokler se ne spo¬ korim za svoje grehe in dobro pripravim k smrti. Oh, strašno bi bilo brez prave pokore pasti v roke živega Boga! Daj mi pa tudi milost, da nikoli ne pozabim, da moram po¬ božno živeti in se vedno pripravljati, če ho¬ čem srečno umreti. Kadar pa mi poteče čas mojega življenja in se bom moral ločiti iz tega sveta, takrat o Bog mi pomagaj in usmili se me. O Bog Oče! Ti mi pomagaj, da srečno premagam smrtni strah. Bog Sin na križi umirajoči! bodi takrat pred mojimi očmi in naj tudi jaz čujem Tvoje mile besede: Se danes boš z menoj v raji! Bog sveti Duh! Ti me razsvetljuj in potrjuj, da ostanem sta¬ noviten v sv. katoliški cerkvi, in umrjem v Tvoji milosti. Sveta Marija, Mati moja! ozri se takrat na-me revnega grešnika in izroči mojo dušo Jezusu, svojemu ljubemu Sinu. Sv. Jožef, patron umirajočih! sprosi mi smrt pravičnih. Moj patron sv. I., sv. Barbara in — 280 - vsi svetniki in svetnice Božje! podajte mi takrat svojo roko in sprosite mi moč, da srečno sklenem svoje življenje. Posebno pa ti moj angelj varih! tisti čas me nikar ne zapusti, podperaj me v smrtnem boju in varuj me hudih skušnjav, da srečno skončam svoje potovanje in pridem v večno veselje. Amen. -- Molitve za mrtve. Sedem prošenj do sv. Rešnje krvi za sedmere duše v vicah. 1. ) O predobrotljivi Gospod Jezus Kri¬ stus! hvalim Te za Tvojo drago prelito kri, ki si jo pri bolečem obrezovanji za nas prelil, in po moči takrat prelite krvi Te prosim, ohladi hudo trpljenje tistim dušam v vicah, ki so Ti najljubše ter vzemi jih v svoje veče počeščenje v kraljestvo svojega veličastva. 2. ) O najkrotkejši Jezus! hvalim Te za Tvojo drago prelito kri, katero si potil na vsem svojem životu v svoji smrtni bridkosti na Oljski Gori, in zavoljo zasluženja takrat prelite krvi Te prosim, pošiljaj v goreči ogenj v vicah hladilo tistim dušam, za koje sem dolžan najbolj moliti ter sprejmi jih v svoje veče počeščenje v kraljestvo svojega veličastva, 3. ) O presladki Gospod Jezus Kristus! hvalim Te za Tvojo drago prelito kri, ki si — 281 — jo prelival za nas pri bičanji v tolikem trp¬ ljenji in zavoljo te obilno prelite krvi, Te prosim, pošlji le jedno kapljico svoje drage krvi ubogim dušam mojih pokojnih starišev, bratov in sester, sorodnikov in znancev, da bo po moči te Tvoje krvi polajšano njihovo hudo trpljenje. 4. ) O preusmiljeni Gospod Jezus Kri¬ stus ! večna hvala in zahvala Ti bodi za Tvojo drago obilno prelito sv. Rešnjo kri, ki je tekla iz Tvoje, s trnjem prebodene glave, ter Te prosim zavoljo takrat prelite krvi, ohladi vroči plamen tistim dušam v vicah, katere morajo za¬ voljo mene trpeti in reši jih strašnega trpljenja. 5. ) O milostljivi Gospod Jezus Kristus! iz dna svojega srca Te zahvaljujem za tako obilno prelito drago kri, ki je tekla iz po¬ novljenih ran, ko so te oropali vse obleke, in prosim Te ponižno, očiščuj vseh madežev zavoljo te prelite krvi tiste duše, ki morajo najdlje trpeti in sprejmi jih v kraljestvo svojega veličastva. 6. ) O predobrotljivi Gospod Jezus Kri¬ stus! hvalim in častim Te za neskončno lju¬ bezen in dobroto, s katero si se dal za nas na križ pribiti, ter si izvolil preliti svojo drago kri iz svojih presvetih rok in nog. Zavoljo te preobilno prelite krvi Te prosim, pogasi vroči plamen tistim ubogim dušam v vicah, ki so od vseli zapuščene, in okrepčuj jih z roso svoje Božje milosti. - 282 7.) Preljubeznjivi Gospod Jezus Kristus! vsi angelji in vsi svetniki naj Te z mano hvalijo zavoljo rane Tvojega najsvetejšega Srca, katero si izvolil še po svoji smrti od¬ preti ter si presveto kri in vodo do zadnje kaplje milostno prelil v spravo za naše grehe. Sprejmi, prosim Te, to iz ljubezni prelito kri kot popolno zadoščenje za vse zadolženje tistih duš v vicah, katere so najbliže svojemu odrešenju ter odpusti jim milostljivo vse še nepoplačene dolgove. Amen. Molitev k žalostni Materi Božji za uboge duše v vicah. O sveta Marija, Mati mojega Odrešenika! z žalostnim srcem spominjam se velicega trp¬ ljenja, katero je občutilo Tvoje Materino srce, ko si na gori Kalvariji zaslužila venec muče- ništva. Takrat se je spolnilo prerokovanje Si¬ meonovo, da bode meč prebodel Tvoje Ma¬ terino srce. O sveta, visoko češčena Mati Božja, kako velika, kako trdna je bila Tvoja vera, kako zvesto Tvoje zaupanje v Božjo modro previdnost, kako stanovitna Tvoja vda¬ nost, kako nepremagljiva Tvoja potrpežljivost! O poveličana, o velika kraljica mučenikov! K Tebi vzdihujem, prosi pri Bogu za uboge duše v vicah. Oh, te revne duše hrepene po odrešenji iz svojega trpljenja in glej! nobene ni med njimi, katera Te ne bi bila v svojem — 20 — življenji častila in ljubila kot Mater našega Gospoda! O usmiljena Mati, prosi torej zdaj za svoje zapuščene otroke, ki neprenehoma vzdihujejo in jokajo! Prosi Jezusa, svojega Sina, da se usmili teh ubogih duš v njihovem trpljenji! Zlasti priporočam Tvoji Materini ljubezni to-le dušo . . . Prosi pa tudi za me, ubozega grešnika, da zadobim milost resnične žalosti nad svojimi grehi in pravo pokoro, da bo moja duša čista vsacega greha, ozaljšana s čednostjo in sve¬ tostjo in vredna nekdaj pri ločenji iz tega sveta biti oproščena hudega trpljenja v vicah. Tvoji mogočni priprošnji izročam še vse svoje telesne potrebe, in ko bodo prihajale na me bridkosti in težave, bodi mi tolažnica, sprejmi me v svoje varstvo ter brani me vsega hudega na duši in na telesu ter milostno, o ljuba Mati! me privedi ali brez vic ali kmalu kmalu iz vic z drugimi osrečenimi dušami v raj svitli, v nebeški Jeruzalem. Za to Te prosim po Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, Gospodu našem. Amen. Molitev za vse verne duše v vicali. O Bog, vseh pravovernikov Stvarnik in Odrešenik, dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da po- miloščenje, katere so zmerom želele, dosežejo po bogoljubnih priprošnjah. Amen. 19 KAZALO. Stran Predgovor. I Vvod. 1 Križni pot. I. Križni pot. 4 II. Križni pot.84 Vsakdanje molitve. Jutranje molitve .93 Molitve po dnevi.97 Večerne molitve.99 Mašne molitve. Prva sveta maša.103 Druga sveta maša.113 Molitev pred pridigo.117 Molitev po pridigi.118 Spovedne in obhajilne molitve. Pripravljavna molitev.119 Izprašaj svojo vest ..120 Ogledalo vesti.121 Obžaluj svoje grehe .123 Obudi trden sklep.124 Pred spovedjo.125 Po spovedi .126 Ostani stanoviten. 128 Pred svetim obhajilom.129 Po sv. obhajilu.131 Tri Božje čednosti.132 Moli za odpustke.134 Navadne litanije. Stran Litanije vseh svetnikov.136 Molitve po litanijah.141 Litanije presvetega imena Jezusovega . . . 144 Lavretanske litanije.147 Molitve po litanijah.150 Razne pobožnosti. Pobožnost (lo Boga Očeta. Molitev k Bogu Očetu.156 Pobožnost do Boga Sina. Obiskovanje sv. Rešujega Telesa.157 Litanije v čast sv. Rešnjemu Telesu ... 162 Počeščenje sv. Rešnjega Telesa.168 češčenje Jezusovega Srca. Hrepenenje po Jezusovem Srcu ..... 169 Srčni vzdihljeji k Jezusovem Srcu .... 170 Darovanje Jezusovemu Srcu .171 Pobožno pozdravljenje Jezusovega Srca . . 171 Prošnja za odpuščenje krivic.172 Litanije na čast Jezusovemu Srcu .... 173 Češčenje Kristusovega trpljenja. Molitev ob četrtkih.179 Molitev ob petkih.180 Ure Kristusovega trpljenja.181 Moli idoč mimo križanega Jezusa .... 187 Molitev k 7 poslednjim besedam J. Kristusa . 188 Spomin 3 ur, ko je Jezus visel na križi . . 189 Prošnje in izročila sv. 5 ranam Kristusovim . 190 Molitev k časti rane Jezusovega srca . . . 193 Molitev k sv. rani Jezusove rame .... 193 Poljubovanje sv. Jezusovih ran.194 Stran Molitev k Jezusu na Gori Oljski.195 Molitev k Jezusu v ječi.195 Molitev k Jezusu pri stebru bičanja . . . 196 Molitev k ubogemu Jezusu ,,Ecce homo“ . . 197 Molitev na grobu Vzveličarjevem.197 Spomin trnjeve krone našega Gospoda . . . 199 Spomin sv. sulice in žebljev Kristusovih . . 199 Spomin sv. tančice.200 Molitev k časti Jezusove suknje.200 Molitev k časti sv. potnega prta Kristusovega 201 7 darovanj Kristusove Krvi Bogu Očetu . . 201 Darovanje križanega Jezusa Bogu Očetu . . 202 Počeščenje Krist, trpljenja pred sv. R. T. . . 202 češčenje sv. Krvi Jezusove.207 Molitev k trpečemu Jezusu.208 Litanije v čast Kristusovega trpljenja . . . 209 Češčenje Jezusovega Detinstva.213 Molitev v čast Jezusovih jaslic.217 Pobožnost do Boga sv. Buha. 7 prošenj za 7 darov sv. Duha.218 Češčenje Marije Device. Molitev k najčistejšemu Marijinemu Srcu . . 220 Molitev k neomadeževanemu Marijinemu Srcu . 221 Spminjaj se (Memorare).222 Pozdravljenje Marije Device.223 Litanije v čast presv. Marijinemu Srcu . . 224 Vzdihljeji k Marijinemu Srcu.226 Sv. rožni venec . 227 Mali rožni venec.230 Češčenje žalostne Matere Božje.231 Vzdihljeji k žalostni Materi Božji .... 231 Molitev pred podobo snemanja s križa . . . 234 Stran češčena si Marija (na čast žal. Materi Božji . 235 Venec v čast 7 žalosti Matere Božje . . . 235 Češeenje sv. Jožefa. Devetdnevnica v čast sv. Jožefu.239 Litanije sv. Jožefa.241 Molitev na čast 7 žalosti in 7 veselju J. . . 242 Molitev sv. Jožefa za cerkev.246 Češčeiijo sv. angeljev. Molitev k angelju varihu.247 Molitev k sv. Mihaelu nadangelju.249 Češčenje svetnikov Božjih. Molitev k sv. Frančišku Serafs.250 Pozdrav sv. Frančiška.250 Pregled dolžnosti III. reda sv. Frančiška . . 251 Molitev k sv. Alojziju ali sv. Stanisl. K. . . 254 Molitev sv. Cirila za nas Slovane.254 Molitev k ss. Cirilu in Metodu .255 Molitev k ss. Mohorju in Fortunatu .... 256 Molitev k sv. Antonu Padovanu.257 Molitev k sv. Antonu v vsakej sili .... 258 Molitev k sv. Vincenciju Pavelskemu . . . 259 Molitev k sv. Ani.260 Molitev k sv. Mariji Magdaleni.261 Molitev k sv. Barbari.262 Razne molitve. Molitev za sv. Cerkev.264 Molitev na rojstni dan.264 Molitev na dan svojega godb.265 Molitev pri volitvi stanu.266 Molitev za domovino.267 Molitev za stariše.268 Molitev za spovednika.269 Stran Molitev zakonskih ljudi in starišev .... 270 Blagoslov starišev nad otrokom.272 Molitev za sorodnike.273 Molitev za prijatelje in dobrotnike .... 273 Molitev za sovražnike.274 Molitev za bolnike in vse trpine.275 Molitev ^a umirajoče.276 Molitev za žive in mrtve ljudi.276 Lepa molitev za samega sebe.277 Molitev za srečno smrt.279 Molitve za mrtve. 7 prošenj za 7. duše v vicah.280 Molitev k žalostni Materi Božji.282 Molitev za vse verne duše v vicah .... 2831 1 Tiskarne pomote. Str. II. in str. 4. nezmerno — pravo je neizmerno. Učili so nas, da je oboje dobro — a ne bo. Str. 4. ... ki se jednako čujejo skoro po vsej Slo¬ veniji — ne: ki se skoro . . . slišijo (glagol nazadnje.) Str. 5. Tiskar nema staroslov. pismenk, da bi bil natisnil „m6ž“ strsl. Str. 22. Beri: Le večkrat dej: Naj svetu služim jaz? Čemu? Str. 34. Še mlad dajal itd. — ne: dajel . . . Str. 46. Ker sem kot červ — ne: Mer sem . . . Str. 58. Na spovednike, pridgarje bil srdit, ne: predgarje itd. Str. 59. spodaj: O kako čast imaš človeški grešni sin! — ne: si! . . . Str. 99. slišajoč — ne: slišojoč. Str. 101. Jutršnji — ne: jutrašnji. Str. 156. . . . Mislimo, da je pravo oboje: en in jeden, edinost in jedinost, enak in jednak. . . . Str. 193. spodaj: Molitve k sv. rani Jezusove rame — ne: rane. . . . Da našega c. . . . varuješ, 1 prosimo Te, Da kršč. kr. . . mir . . . daruješ, / sliši nas! to ni slovenski, dasi je v slov. litanijah. Dalje: Da . . . dodeliš (glagol navadno najnazadnje staviti v litanijah), ni dobro slovenski. A jaz nisem pozvan in se ne drznem popravljati po¬ trjenih slov. litanij. Druge pomote naj mili čitatelj blagovoli sam po¬ praviti. — •.-."V- - A- . - 'i -- . -