Posamezna številka Dia 1*50.	Poštnina	v	gotovimi.
Št. 112.	V	Ljubljani,	v	torek	13.	maja	1924.	Leto	I.
i
i
A
Mb 1
NSMK
I Izhaja vsak dan zjutraj, jzvzemši pondeljke. | ?	Mesečna	naročnina:	f
! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | 13.................................    *.................. □
Neodvisen političen list
-----------——D— ----—------
Uredništvo: WolSova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Po francoskih volitvah.
Prerokovanja o francoskih volitvah se niso izkazala. Splošno se je govorilo, da bo udeležba pri volitvah majhna, v resnici pa je bila boljša ko leta 1919.
Povdarjalo e je dalje, da je postala zmaga nacionalnega bloka sigurna v tistem hipu, ko se ni posrečila popolna enotnost med levičarskimi strankami. Toda kljub vsej razcepljenosti, ko se je borilo v posameznih okrožjih do 20 raznih list, ko so postavili svojo kandidatno listo celo natakarji, hišniki in šoferji. je vendar zmagal levičarski blok in si Priboril preko 100 novih mandatov.
O zmagi nacionalnega bloka pa se je 2ovorilo tem lažje, ker se je pripetilo ravno v zadnjem času vse polno dogodkov, ki so bili vsi ugodni za politiko Poincareja. Velika bitka za frank je bila. dobljena in celo obnovitev naskoka Irank tik pred 11. majem je bila za Roditelje nacionalnega bloka samo ugod-ker jim je dala priliko, da so govorili volivcem o potrebi nacionalnega bloka, ker bi brez njega postal frank zo-pet žrtev nemške špekulacije. S sestalo svojega novega kabineta, s pritegnitvijo najboljših strokovnjakov, si je Poincare enako utrdil pozicijo in zasi-Sural svoji listi blesteča imena. Končno ^ je bil tudi rezultat 4. maja voda na tR*lin nacionalnega bloka. Naj se presoja Nemške volitve kakorkoli, dejstvo napredka skrajnih šovinističnih strank je ^eutajljivo. In kljub vsemu temu se je Prerokba o zmagi nacionalnega bloka ■Ponesrečila.
Ni se pa uresničila niti prerokba, da £pdo nedeljske francoske volitve odločilne važnosti ne samo za Francijo, temneč za vso Evropo, ker bodo odločile o nadaljni usodi reparacijskega vprašanja. najvažnejšega mednarodnega Vprašanja sedanjosti. Zmaga levičarskega bloka je sicer gotovo dejstvo, toda Čmaga sama veliko premajhna, da bi mogel levi blok popolnoma premeniti dosedanjo francosko politiko. Radikalna Vlada Herriota bi sicer bila sigurna podpora socialistov, toda v vlado socialisti ne bi na noben način vstopili in veči-^ v parlamentu bi bila p radikalno ^ado nad vse problematična. Pri nevskih volitvah ni namreč šlo samo z3*0, kako se bodo francoski volivci iz-za levičarski blok. temveč kako f?to bodo volili na levo. To zelo Pa je *lSub prirastku 100 levih poslancev izostalo.
Nemški lisiti bodo najbrže sedaj na a°‘So in na široko pisali o porazu Poln-,gejeve zunanje politike. Toda ti nem-lki triumfi bodo napačni in preuranjeni. ^akaj francoski volivec se ni izrekel »m temu, da plačajo Nemci vojno od-skodnino v polnem obsegu, tudi odpor Dr°ti zasedbi Poruhrja ni odločeval na ^eljsidh volitvah, temveč neuspeh na-^nalnega bloka je bil povzročen le v$led njegove notranje politike, oziroma Pravilneje rečemo od notranjih francoskih prilik.
Vsled silnega padca franka v marcu so se vse cene znatno dvignile. In ka-
se opaža po vsem svetu- da cene
narastejo, če le malo pade valuta, Pa cene ne padajo, če zraste valuta, r? istO se je dogodilo tudi na Francovem. Zmaga franka ni olajšala življe-Je revnejšim slojem in žato ni neza-voljnost padlai temveč narasla.
Joda Še bolj*k0 to, so učinkovali i davki. Treba je imeti v resnici odločnost Poincareja, da si upa tik pred uzakoniti politik nove davke, bodo ti davki z ozirom na ozdravljenje državnih financ še tako potrebni, ^ vendar raje -sledil onemu, ki m« ^2 novhn davkom, ko pa one--Ja uh zagovarja. orPT™lia levičarskega bloka je torej l. notranjepolitičnega pomena in ce t d • 113 krmilo tudi možje ’levi-t>,’ « Painlevž, Briand, Herrlot in
TrifkovM le kreni vrnil mandat
lorno «**. U .«	vmud VJU-
internem v3m, irancoskih nacionalnih 2° vsi ti možje dokazali PatrioHf-^v l 50 odločni francoski
££ If-S na^“-
Predpogoji opozicije za pogajanja.
Beograd, 12. maja. (Z) Včeraj dopoldne je izročil g. Davidovič mandatarju krone Trifkoviču predpogoje opozicijskega bloka za razpravljanje o vstopu v vlado. Ti predpogoji sq: 1. da se iz koncentracije izključijo vse skupine in posamezniki, ki so proti iskrenemu sporazumu med Srbi in Hrvati; blok smatra, da je. tak sporazum edina podlaga za konsolidacijo driave in jamstvo za notranji mir in napredek naroda; 2. da se stavijo pred sodišče brez ozira na strankarsko pripadnost vsi oni, ki jih javno mnenje obdolžuje, da so izvajali korupcijo v naši državi ali jo podpirali, in sicer od najvišjih funkcionarjev in njihovih pomočnikov do najnižjih nastavnikov v državi; le nepristranska sodna preiskava more odstraniti to hudo bolezen naših dni. Razen
tega smatra opozicija, da je dolžnost vlade, da uvede v ciržavi dobro upravo brez ozira na strankarsko obiležje. Vlada bo morala spoštovati vsa državljanska prava, ki jih jamčijo ustava ali državni zakoni. Ako dobi opozicija odgovor na te predpogoje, potem je pripravljena razpravljati o pogojih za vstop v vlado.
Minister Trifkovič je vzel to izjavo opozicije na znanje in je odšel v predsedništvo vlade, kjer se je vršila seja ministrskega sveta. Ob 11.45 je šel potem na dvor, kjer je ostal pol ure. Po avdijenci pri kralju je izjavil g. Trifkovič novinarjem, da je vrnil kroni mandat za sestavo koncentracijske vlade. Nato se je vrnil v ministrsko predsedništvo, kjer je poročal zbranim ministrom o izidu svoje avdijence pri kralju.
Sastanak Banel—Miraii* na BBedu.
Beograd, 12. maja. (B) Danes je imel minister za zunanje zadeve dr. Nin-čič daljšo konferenco s Pašičem. Nato pa ga je posetil češkoslovaški poslanik Jan Šeba. Z njim sta končnoveljavno določila sestanek med dr. Benešem in dr. Ninčičem na Bledu. Češkoslovaški poslanik Šeba se odpelje v Maribor, kjer bo počakal na dr. Beneša, s katerim bosta skupno odšla preko Ljubljane na Bled. Konferenca med dr. Ninčičem In dr. Benešem se bo vršila na Bledu v hotelu »Jekler«. Dr. Ninčič bo sprejel dr. Beneša na kolodvoru v Lescah. Po
dosedaj določenem načrtu bo konferenca trajala do četrtka. V četrtek odide dr. Beneš preko Ljubljane v Rim, Šeba in dr. Ninčič pa se vrneta v Beograd. Glavni predmet razgovorov na blejskem sestanku bo pogodba med Jugoslavijo in Italijo in pa češkoslovaško-francoska pogodba, da bi se v skladu s tema pogodbama mogla skleniti zvezna pogodba med češkoslovaško in Italijo. Razpravljala pa se bodo tudi vsa druga aktualna vprašanja zunanje politike, na vsak način pa položaj, ki so ga ustvarile zadnje volitve v Franciji.
ševai . i mum navuu-
So levi^t	delavce	za	zma-
leti	olca»	tako	jih	je	pred
ttical v boj proti nemški vojski.
aijo	j	odločitve	ne	pome-
t-Irancoske nedeljske volitve, tem*
Nadaljevanje posvetovanj krone.
Beograd. 12. maja. (Z) Včeraj ob 12.30 je bil za ministrom Trifkovičem povabljen na dvor predsednik narodne skupščine Jovanovič, ki je ostal pri kralju eno uro. Popoldne ob 5. ie sprejel kralj zunanjega ministra dr. Ninčiča, čigar avdijenca pa ni bila v zvezi z reševanjem krize. Za njim je prišel h kroni zopet g. Jovanovič, ki je bil v avdijenci do 8.15.
Ministrski predsednik Pašič in Lju]?a Davidovič sta čakala na sprejem pri kralju, pa jih krona snoči ni pozvala v avdijenco.
Beograd, 12. maja. (B) Popoldne je bil na dvoru minister Miša Trifunovič* ki je razpravljal s kraljem o političnem položaju in o razpletu vladne krize. Kasneje je bil sprejet v avdijenci izunanji minister dr. Ninčič, ki je šel potem v ministrsko predsedništvo. kjer je poročal g. Pašiču o Poteku avdijence na dvoru. Zvečer ob 7.40 se je odpeljal v Ljubljano, kjer se sestane s češkoslovaškim ministrom za zunanje posle dr. Benešem.
ljubljanski akademiki v Trstu.
Trst, 12. maja. (T) Danes dopoldne je dospela semkaj skupina 25 dijakov in 3 profesorjev z ljubljanske tehnike, da si ogledajo razne tvornice in druge naprave, pred vsem ladjedelnico v Tržiču. Sprejelo jih je na kolodvoru akademsko društvo »Balkan« v Trstu. Navzoč je bil tudi jugoslovenski podkonzul Smiljanič. Od strani oblastev ni bilo nikogar na kolodvoru, pač pa je bilo videti mnogo redarjev. Slovenski akademiki so se nastanili v hotelu »Evropi«. Popoldne so se peljali z motornim čolnom v Miramar.
NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V ATENAH.
Atene, 12. maja. (T) Semkaj je dospel novi italijanski poslanik komen-dator Brambilla, ki izroči v kratkem svoje poverilnice predsedniku grške republike.
Kombinacije.
Beograd, 12. maja. (B) V raznih krogih, posebno opozicijskih se mnogo govori o kompromisni rešitvi vladne krize. Sestava novega kabineta naj bi se poverila neparlamentarni osebi, kar naj bi pomirilo duhove in vzpostavilo ravnovesje med močmi poedi-nih skupin. Vse pa kaže, da se bo kriza rešila kmalu, na vsak način še ta teden.
Beograd, 12. maja. (B) V političnih krogih se govori o popolnoma poslovni uradniški vladi, ki naj bi vzela državno krmilo v roke do sestanka narodne skupščine v oktobru. Imenujeta se kot šefa take vlade berlinski poslanik Balugdžič, ki je prišel te dni v Beograd, kakor se govori, po želji z najvišjega mesta, in pa poslanik Miha jlo Gavrilovič.
Beograd, 12. maja. (B) Službeni krogi dementirajo vesti, da bi bil imel Balugdžičev prihod kakršenkoli političen značaj. Službeno se poroča, da pride g. 'Balugdžič le zato, da poroča o reparacijskem vprašanju, zlasti glede na izid zadnjih volitev v Nemčiji
Pričetek pogajanj z Madžarsko v Beogradu
Beograd, 12. maja. (B) Nocoj ob 6. se je vršila prva svečana seja med našo in madžarsko delegacijo. Na tej konferenci so se samo obojni delegati medsebojno spoznali. Predsednik naše delegacije dr. Ninko Perič in predsednik madžarske delegacije sta imela pozdravne govore, v katerih sta izrazila nado, da bodo pogajanja, ki se danes prično, rodila dobre uspehe za vzpostavitev normalnih in prijateljskih odnoša-jev med obema sosednima državama. Za jutri dopoldne je napovedana seja, na kateri naj se zglasi konstituiranje predsedništva. Hkrati bodo določene delegacije za razpravljanje posameznih konvencij. Najvažnejše konvencije so: o sekvestrih, o vzajemni sodni pomoči, o vodnem režimu in o železniškem prometu.
več samo majhno izprernembo v barvi francoske mednarodne politike. Mesto trde besede Poincareja bo zadonela tja preko Rena spravljiva beseda Herriota, toda v bistvu bo ravno tako neuklonljiva. kakor je bila beseda voditelja nacionalnega bloka. Razlika bo samo te, da so mogli Nemci vsled trd« besede.
Poincarejeve apelirati na Evropo, do-čim bo v bodoče prijateljski ton levičarskih predlogov to onemogočil.
Francoski narod je pač pripravljen popustiti, toda šele tedaj, kadar so popustili Nemci, kadar je njegovo popuščanj« opravičeno, To ie nauk 11. maja.
E-*-*. ..............*.............................
•
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	j
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	i
G.............................................................   □
Ezid volitev v Franciji.
Nepričakovan uspeh levičarskih skupin.
Beograd, 12. maja. (B) Popoldne je ministrstvo za zunanje zadeve dobilo poročila o izidu volitev v Franciji, in sicer dosedaj šele o 301 mandatu od 610, kolikor jih je voliti v francoski parlament. Po teh poročilih so izidi sledeči: republikanci Poinca-rčjeve skupine 63. levičarski republikanci 41, radikalni disidenti 21, republikanski socijalisti 20, skupno 145. Ti predstavljajo na-cijonalni blok g. Poincareja. Opozicija stoji takole: konservativci 8, radikani sorijalisti 82, uedinjeni sodjalisti 58, komunisti 8, skupno 156. To so rezultati iz mest, kjer je bila opozicija močnejša. Pričakovalo se je. da bo Poincarč dosegel in presegel opozicijo. Med tem pa so po večernih poročilih opozicijo-nalči baje že za 30 poslancev močnejši od nacijonalnega bloka g. Poincareja. Izidi manjkajo le še iz nekaterih volilnih okrajev.
Po izkazu prirastka in zmanjšanja števila poslancev je položaj tak-le: konservativci so pridobili 2 mandata, izgubili 15, torej izgubili vsega 13, republikanci so pridobili 20, izgubili 78, torej izgubili 58, republikanski socijalisti pridobili 11, izgubili 60, torej izgubili v vsem 49, radikalni disidenti pridobili 6, izgubili 19, izgubili v vsem 13, radikalni socijalisti pridobili 50, izgubili 13, pridobili torej v vsem 37, radikali pridobili 9, izgubili 8, pridobili tedaj 1, uedinjeni socijalisti pridobili 41, izgubili 6. pridobili tedaj 35, komunisti pridobili 11, izgubili 6, pridobili tedaj 5. Opozicijonalni blok se je pomnožil za 78 poslancev, Poincarčjev blok pa se je zmanjšal za 120 poslancev.
Pariz, 12. maja. (Havas) Dosedaj so znani volilni izidi za 574 mandatov. Mandati se razdele takole: konservativci 7 zopet izvoljenih, 4 novoizvoljeni, republikanci 91 zopet izvoljenih. 45 novoizvoljenih. levičarski republikanci 70 zopet izvoljenih, 22 novoizvoljenih, neodvisni radikali 23 zopet izvoljenih, 11 novoizvoljenih, socijalni radikali 49 zopet izvoljenih, 78 novoizvoljenih, sodja^ listični republikanci 22 zopet izvoljenih, 17 novoizvoljenih, uedinjeni socijalisti 43 zopet izvoljenih, 59 novoizvoljenih, komunisti 5 zopet izvoljenih in 24 novoizvoljenih. Potrebne so 4 ožje volitve. Vsi ministri, ki so nastopili kot kandidati, so zopet izvoljeni. Konservativci pridobe 2. izgube 17, republikanci pridobe 24, izgube 88, levičarski republikanci pridobe 14. izgube 77. neodvisni radikali pridobe 9, izgube 23, socijadistični radikali pridobe 66. izgube 16, socijalistični republikanci pridobe 17. iztnibe 16, uedi-•nieni socijalisti pridobe 58, izgube 10, komunisti pridobe 24, izgube 7. Med novoizvoljenimi so med drugimi Leon Be-rard, Ignacij in Pavel Lafont in bivši predsednik reparacijske komisije Louis du Bois. Delovni minister Letrouqueur je
s pet kandidati svoje liste vred zopet izvoljen.
Pariz. 12. maja. (K) Volilni izidi so popolnoma presenetili. V poučenih krogih trde, da Poincare ne bo šel < Chequers. Mogoče je, da da ostavko še pred sestankom poslanske zbornice, vendar pa se bo moralo poveriti kabinetu nadaljnje vodstvo poslov, da se premesti brezparlamentarna doba treh tednov. Izidi iz Alzacije dosedaj še niso znani. Izvoljeni niso med drugimi: princ Murat, grof Castelane in Socijalni demokrat Bračke. Izvoljeni so med dru« gimi Henry Pathe, Klotz in Veiland Coutourier.
Pariz, 12. maja. (T) Ob 15.30 je po volilnih izidih izgubil naciionalni blok 160 mandatov.
Pariz, 12. maja. (K) Levičarji izražajo svoje veselje nad volilno zmago levičarskih skupin. Levičarski »Ouoti-dien« je poročal ob 3. zjutraj, da do te<* daj znani volilni izidi še sicer niso bili popolni, vendar pa je bilo že zabeležiti volilno zmago levičarskega bloka., ki ni izgubil prav nobenega sedeža, pridobil pa že 107.
Pariz, 12. maja. (K) Volilni izidi, ki so se ponoči izvedeli v Parizu, so že pokazali močno nagibanje na levo. Kartel radikalov in socijalistov je v mnogih departementih zmagal. V vzhodnem departementu je nacijonalni blok ohra« nil dosedanje posestno stanje.
Pariz, 12. maja. (Havas) Ministrski predsednik Poincare je danes popoldne ob 5. dospel v Pariz. Jutri zjutraj se bo sestal ministrski svet.
Vtis v Beogradu.
Beograd, 12. maja. (Z) Izid volitev v francosko zbornico je v Beo* gradu zelo presenetil, ne samo javnost, ampak tudi vladne kroge, ker se je splošno računalo, da bo nacijonalni blok na Francoskem vsaj obdržal svoje pozicije, če jih že ne bi pridobil na mandatih. Nekateri menijo, da bo nova sestava francoske zbornice vplivala na bodočo zunanjo politiko Francije, zlasti glede Rusije. Ni izključeno, kakor se razmotriva v političnih krogih, da bo zaradi izida francoskih volitev od-godila kraljeva dvojica svoj poset predsedniku francoske republike.
v SkopSJu.
Skoplje, 12. maja. (B) Včeraj je bilo v Skoplju , veliko zborovanje gospodarskih krogov iz vse države, ki mu je predsedoval g. Popovič. Poslani sta bili brzojavki kralju in ministrskemu predsedniku Pašiču. Finančni minister dr. Stojadinovič, ki ie skupaj z ministrom za trgovino in industrijo dr. Križmanom prišel že v soboto semkaj, je imel daljši govor, v katerem je dejal, da ne soglaša z ustanovitvijo nove devizne borze
v	Skoplju,.ker je sedaj opažati na borzah močno kampanjo proti francoskemu franku.
Trgovinski minister dr. Križman ie tudi imel stvaren govor o gospodarskem razvoju naše kraljevine, nakar je bila sprejeta resolucija, vsebujoča 44 točk. V njej se predlagajo vladi najnujnejši ukrepi za ustvaritev možnosti, da se dvigne naše gospodarstvo. Med drugim zahteva resolucija, naj se izpopolni že dovoljena borza v Ljubljani, ki je nujno potrebna in ustanovi nova borza v Skoplju.
Danes zjutraj so odpotovali udeleženci zborovanja v Kumanovo, kjer so si ogledali bojišče iz 1. 1912 in položili venec na grobove junakov, padlih v boju s Turki. Popoldne so se povrnili v Skoplje. Del udeležencev gre jutri v Solun, kjer si ogledajo našo svobodno cono v tamošnjem pristanišču, ki bo imela po mnenju gospodarskih krogov veliko važnost za našo trgovino in industrijo.
SEJA VLADE.
Beograd. 12. maja. (B) Po dopoldanski konferenci je imela vlada popolno plenarno sejo, na kateri je dobil zunanji minister dr. Ninčič po povratku z dvora navodila za pregovore z dr. Benešem na Bledu. Vlada smatra, da je sedaj vprašanje volilnega mandata g. Pašiča definitivno rešeno. Kriza se mora čimprej rešiti, ker se ne da več odlagati. Vlado so izidi francoskih volitev, ki so doslej le delno znani, presenetili, ker je računala popolno zmago nacijonalneea bloka.
Borzna poročila.
Beograd, 12. maja. Devize: Dunaj 0.1138—0.1140, Budimpešta 0—0.105, Bukarešta 40—41, London 354—354.50, New York 80.85—80.95, Pariz 477—479, Praga 237.50—238, Solun 152-fl, Švica 1433.50 do
1434.50.	Valute: (Zaključki.) Dolarji 80, ro.munski leji 40, češkoslovaške krone 236.50
Zagreb, 12. maja. Devize: Dunaj 0.1131—0.1151, Bukarešta 0-41.50. Italija, izplačilo 358.50—361.50, London, izplačili?
352.80—355.80, ček 351.95—354.95, New York č-3k 80.30—81.30, Pariz 477.50—482.50, Praga 235.80-238.80, ček 235.50—238.50, Svicn 1433—1443, ček 1430—1440. Valute: Dolarji 79.375—80.375, avstrijske krone 0— 0.1145, funti 346—349.
T r s.t, 12. maja. Devize :	Zagreb
27.80—28, Francija 127.50—128.50, London 98.55—98.75, New York 22.45—22.65, Švica 400—403, Praga |66—66.50, Dunaj 0.03125 dc 0.0320. Valute: dinarji 27.80—38, avstrijske krone 0.0310—0.0320, dolarji 22.40 do 22.60, funti 98.40—98.65.
C u r i h, 12. maja. Beograd 6.975, Ne\v York 563, London 24.61, Pariz 31.90, Milan 25, Praga 16.50, Budimpešta 0.0062. Bukarešta 2.85, Sofija 4.125, Dunai 0.007950.
Dunaj, 12. maia. Devize: Beograd 87f—875, Berlin 16.35—16.65, Budimpešta
0.78—0.84, Bukarešta 357—359, London 310.500—311.500, Milan 3144^-3156. New York 70.935—71.185, Pariz 4072—4088, Praga 2081—2091, Sofija 511—515, Curih 12.585 do 12.635. Valute: dinarji 870—876, dč-larji 70.460—70.860, bolgarski levi 499 do 507, nemške marke 15.80—16.20. funti 308.700—310.300, francoski franki 4035 do 4065, lire 3140—3160, romunski leji 352 do 356, švicarski franki 12.570—12.650, češko-' slovaške krone 2072—2088, madžarske krone
0.75—0.81.
Praga, 12. maja. Beograd 42.49, Dunaj 4.77, Berlin 7.88, Rim 153.125, avstrijske krone 4.7475, lire 153, Budimpešta 3.675, Pariz 198.75, London 148.80, New York 33.95, Curih 606.
Berlin. 12. maja. Beograd 5.255, Dfl-naj 5.98, Milan 18.95, Praga 12.46, Pariz 24.14, London 18.355, New York 4.19, CuriU 74.51.
----------------------------------------4.
VREMENSKO POROČILO na 4 strani. .
Uoyd George o proračunu britanske delavske vlade.
»Ko sem poslušal mirna, trgovska In Stvarna Izvajanja Filipa Snowdena o prvem »ociaHstlčnem proračunu, pravi Lloyd George; sem se spomnil na proračunske debate pred vojno, ko je Snowden z brez-trčno Madnim jeklom svoje zgovornosti zadajal pogubne rane kapitalu naravnost v srce. Takrat je predlagal, da bi se z zvijanjem davkov »n s pristojbinami na ded-ščine odvzel bogatinom večji del njihovega premoženja. Z robespierovsko zlohotnim nasmehom je mirno proglasil, da bi bogataši ne smeli misliti na to, kaj se jim je vzelo, temveč na to, kaj se jim je še pustilo. To je bilo tisti čas, ko se je plačevalo dohodninskega davka en šiling in 6 pene doklade od enega funta šterlingov.
Danes plačuje občan z velikimi dohodki 10 šilingov 6 pene od funta; Snovvde-nove sanje so se uresničile, samo da ima bogatin, kot se zdi, še vedno velik dobiček >d tega, kar se mu je pustilo. Kako nenavadne zmožnosti ima človek, da se prilagodi vsem izpremembam, ki ga zadenejo.
Ta resnica pa ne velja samo za milijonarje, temveč tudi za njihove zaklete sovražnike. Socialistični zakladni kancelar se ie hitro prilagodil novemu svojemu mišljenju. Snowden je moral izdelati finančni proračun, ki bi zadovoljil siromake in istočasno pomiril bogataše.
S polno spretnostjo je izpolnil obe na videz nezdružljivi nalogi. Ko se je spet vse-del, so mu najbolj divji socialisti v zbornici priredili take ovacije, kot jih niso do-ledaj še nobenemu njegovih tovarišev, in kugo jutro so se britanski papirji na borzi »krepili, kakor hitro so finančniki prečitali in premislili proračun.
Prvi socialistični zakladni kancelar se »plošno smatra za najbolj odprto glavo celega kabineta. Snowdenova nenavadna točnost izraza izdaja njegovo točno mišljenje. Proračunski govor je bM vzor jasne razlage In pomenja za zakladnika enega izmed nespornih uspehov sedanje vlade.
Ali ravno radi tega ni proračun socialistične vlade niti najmanj socljalističen. V celem delu ni niti sledu socializma. Ves proračun je usmerjen k temu, da ojači in ne da podkoplje današnji sistem. Ta proračun je prav tak, kakršnega bi bil liberalni državnik, kot na pr. Gladstone, ki je trdno veroval v obstoječi družabni red, predložil v prepričanju, da imajo njegovi predlogi samo nalogo okrepiti in podpreti obstoječi red. Medtem, ko proglašajo socialistični poslanci > posmehom liberalizem za preživelo prevaro, so dosegli edin svoj uspeh s predlogi, stiliziranimi natančno v soglasju s principi In izkušenostmi liberalnih državnikov. Ko so ;ako glasno ploskali svojemu zakladnemu 'tancelarju k njegovemu proračunskemu govoru, so prav za prav ploskali zmagi Iibe-/alnih tradicij.
Ako opozarjam na to dejstvo, ne delam tega iz c enega strankarskega zasmeha.
Hotel bi le opozoriti na najbolj upapolno lastnost anglo-keltskega plemena, naj si bo T V etiki Britaniji, Ameriki ali po kolonijah. Njegovi pripadniki se morejo udajati v prav tako blazne in fantastične ekstreme, kakor druge rase, ali kakor hitro so poverjeni z odgovornostjo, vlečejo voz trdno in previdno po dobri cesti. Snowdenov proračun je tipično hrltsko delo — ne samo v tem, ampak tudi v drugih ozirih.
V	nobeni drugi točki ne odgovarja tako močno britanski tradiciji, kakor v naredbali za amortizacijo dolgov. Tesno se pridružuje politiki zniževanja dolgov, ki jo je po vojni začel Chamberlain in katero sta dosledno nadaljevala sir Robert Horne in Bal d w in.
Od kancelar ja navedene številke o znižanju dolgov so jako zanimive. »V celoti so se znižali dolgovi, zunanji in notranji, od decembra 1919 za 650 milijonov funtov šterlingov, praktično za višino državnega dolga pri izbruhu vojne.« Nobena druga država, prav gotovo pa nobena evropska, ne more izkazati takega rekorda v amortizaciji dolgov. Kako naj to razlagamo? Ali je bilo mogoče to zato, ker je Britanija najbogatejša država v Evropi, ali zato, ker ni bila od vojne tako težko prizadeta?
Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v razpravi, izdani od »Društva newyor-ških bankirjev«; »Mednarodni dolg — Pregled državnih financ v Vojni in po nji«, »Harvey E. Fisk.« Ta razprava prihaja do zaključka, »da je neposredno finančno breme vojne najtežje zadelo britanski narod«. Pri redukciji sedanjih cen »na dolarje iz leta 1913.« dobiva, da so vojni Izdatki znašali na osebo v Britaniji 524.85, v Franciji 280.20, v Italiji 124.59, v Zedinjenih državah 176.91 in v Nemčiji 292.57. Je zanimiva konstatacija, da je Nemčija na izdatkih in človeških izgubah utrpela več kakor Francija. Francoske izgube na ljudeh so znašale 2.31%, nemške 2.35%.
Ako kaže Britanija na ogromna svoja finančna bremena, dobi odgovor, da jih je tudi mnogo lažje plačala, kakor katerikoli zaveznik. V imenovani knjigi je navedeno tudi primerjanje vojnih izdatkov z ozirom na državne prejemke posameznih vojskujočih se držav. Tu je pa Britanija na prvem mestu. Britanski odstotek je 36.92, francoski 25.59, italijanski 19.18, ameriški 15.50 in nemški 31.58. Kolikor se tiče vojnih finančnih bremen, je Britanija najbolj prizadeta kot največji mednarodni trgovec, ako upoštevamo vpliv vojne na trgovino in industrijo.
Britanski davki so tudi brez dvoma najvišji: vpeljani med vojno so ostali brez bistvene izpremembe do danes. S tem se dajo razjasniti britanski prebitki, znižanje dolgov in obnova britanskega kredita. Do-čim je na kontinentu rastla z vsakim letom zadolženost, se je britanski dolg stalno manjšal kljub važni trgovski krizi in veliki brezposelnosti, za kar gre zahvala junaški požrtvovalnosti britanskih davkoplačevalcev vseh slojev.
Snovvdenov proračun znižuje za to leto davke na 34,050.000 funtov šterlingov, za celo proračunsko leto na 47,943.000 funtov šterlingov in določa 45,000.000 funtov šterlingov za amortizacijo dolgov. Nedavno zvišanje francoskih davkov doseže najbrže isti rezultat v obnovi francoskega kredita in Poincarčjeva davčna predloga predstavlja najlepšo epizodo njegove karijere; ako bodo davki tudi resnično plačani, bodo dosti več koristili zboljšanju franka, kakor pa vse reparacijske naredbe.
Kljub ostremu kritiziranju odprave Mac Kennove carine je proračun popularen, ker prinaša malo darilce vsakemu gospodinjstvu, siromašnemu in bogatemu. Z znižanjem carine na čaj, posebno pa na sladkor,
si je kancelar pridobil simpatije vsake gospodinje. V polovici 18. stoletja je dosegel konzum sladkorja v Britaniji samo en funt letno na osebo. Danes je dosegel že 72 funtov, kar je v resnici važna postavka za skrbnega domačega finančnega ministra. Znižanje carine daje gospodinji možnost, da porabi prihranek za druge nakupe.
Tudi najugodnejše kritike se vprašujejo, ako je pametno, da se je to leto toliko darovalo. Prebitek 4 milijonov funtov šterlingov je nezadostna postavka za kritje raznih deficitov in najbrže ne bo ostalo nič za vdovske pokojnine, katerih uresničenje je obvezno sprejela nase socijalistična vlada in tudi liberalna stranka. Pravo sodbo
o	proračunu od finančne strani prinese proračun prihodnjega leta in ako bo velik de-
ficit, pa ni pametno odpravljanje davkov eno leto v ta namen, da se drugo leto naleze novi.
Snovvden se dosti zanaša na izboljšanje trgovine in na prihranke v državnih uradih. V obeh smereh je proračun optimističen. Ako se ne izpolnijo njegovi pogoji, prinese prihodnje leto najbrže zvišanje zapuščinskega davka in zvišanje doklad. Edin izhod bi bila odprava amortizacijskega fonda. Ne morem si predstaviti, da bi Snowden hotel to storiti. Na noben način se pa ne bo ustrašil zvišanja davkov na premoženje.
Zato lahko pričakujemo, da dan prihodnjega proračuna ne bo doživel ponovitve prizora, katerega priče smo bili letos, da poskočijo vložene vrednosti od veselja nad nepričakovanim usmiljenjem.
Beneševo potovanje v Rim.
Živimo v dobi pospešene diplomatske agilnosti. Pripravlja se sestanek med Poin-carejem in Macdonaldom, na potovanju po evropskih centrih se nahajata romunska suverena, belgijska ministra sta ravnokar dovršila svojo misijo za olajšanje sporazuma med Londonom in Parizom in sedaj pride še Beneševo potovanje v Rim.
Dočim pa so namen ostalih dogodkov precej jasni, se slišijo o Beneševih ciljih najrazličnejše kombinacije. Listi pišejo o »no-
vi	grupaciji evropskih držav«, o »Beneševih poizkusih za zbližanje med Rimom in Pari-, zom«, nadalje o »novi orijentaciji politike Male antante« in končno o »češkoslovaško-italijanski prijateljski pogodbi«, ki naj bi izpopolnila pogodbo med našo državo in Italijo.
Nočemo se spuščati v razmotrivanja, v kolikor se strinjajo poedine kombinacije z resničnostjo. Po lastnih izjavah dr. Beneša dopisniku »Timesa« je njegovo potovanje nekako nadaljevanje konference Male' antante, ki se je vršila meseca januarja v Beogradu. Našim čitateljera bo še v spominu, da se je tedaj mnogo razpravljalo o razširitvi češkoslovaško - francoske zveze, ki je vzbudila v evropski javnosti precej prahu, na ostali državi Male antante. Proti pričakovanju pa ni prišlo do tega, pač pa se je istočasno razširila vest o naši pogodbi z Italijo.
In tedaj je stopilo tudi prvič v ospredje vprašanje češkoslovaško - Italijanske pogodbe v skladu z rimskim sporazumom. Sedanje potovanje dr. Beneša naj bi to tudi ■uresničilo. Češkoslovaška ni neposreden italijanski sosed, govoriti torej o kaki če-
škoslovaško - italijanski vojaški zvezi ne more prihajati v poštev. Spomniti pa je treba, da slonijo sedanji odnošaji med obema državama na enostavni izmenjavi posem med grofom Sforzo in dr. Benešem, leta 1921. Po informacijah iz češkoslovaških virov namerava dr. Beneš postaviti odnoša-je na redne diplomatske akte. Beneš naj bi zaenkrat pripravil vse potrebno, nakar bi bila pogodba podpisana o priliki uradnega poseta predsednika Masaryka v Italiji letošnje jeseni.
Spomniti pa moramo še na nekaj drugega. Odigrava se zadnja faza odškodninskega vprašanja. Imeli smo že priliko naglasiti, da vztraja Francija na stališču istočasne rešitve medzavezniških dolgov s celotnim odškodninskim vprašanjem. Ker je za Francijo v tem oziru večina zavezniških držav, bo njeno stališče bržkone obveljalo. Nasledstvene države pa zanima še neko drugo vprašanje, ki tudi spada v kompleks repa-radjskega problema. Plačati bi morale odškodnino za prevzeto imovino bivše monarhije in članov dinastije. Dr. Beneš pa stoji na stališču, da je treba to vprašanje vzpo-rediti z vprašanjem medzavezniških dolgov. Ako bi bili torej medzavezniški dolgovi zni-iani, bi se morala znižati tudi omenjena odškodnina, v slu.aju pa, da bi bili črtani, nebi bile tudi nasledstvene države dolžne plačati nikake odškodnine. Kakor je Italija zainteresirana v vprašanju medzavezniških dolgov, je prizadeta tudi v tem odškodninskem vprašanju, čeprav v veliko manjši meri. Dr. Beneš bo torej morda skušal dobiti Italijo za svoje stališče in to bi morda bil tudi raz-iog za Bcnešev sestanek z Ninčičem.
Sredozemske pomorske baze.
Debata v angleškem parlamentu o sin-gaporskem pristanišču, pomorske vežbe angleškega brodovja pri Minorki. interpelacija nekega angleškega poslanca na Mac-dcnalda o namerah italijanske vlade ustva-fiti na Korziki in Sardiniji nekaj novih pomorskih baz, pričajo o velikem zanimanju vseh pomorskih držav za usodo sredozemske poti.
Italija je uvidela, da nima na Sredozemskem morju zadostnega oporišča za svojo sredozemsko politiko in skuša nadoknaditi pomanjkljivosti Magdalene na Sardiniji, ki je vsled moderne artilerije in razvoja aeronautike izpostavljena velikim nevarnostim, z ustvaritvijo nekaterih novih oporišč.
Magdalena je imela v zapadnem bazenu Sredozemskega morja veliko važnost. Njen pomen je prvi spoznal poveljnik angleškega ibrodovja Horacij Nelson leta 1804. S svojim brodovjem je tedaj zapiral pot francoskemu brodovju, zbranemu v Toulonu, bo-
disi na vzhod, bodisi proti Gibraltariu. To se je zgodilo v času, ko se je veliki Napoleon bavil z drznim načrtom uničenia angleškega imperija. Njegov dalekosežni načrt je predvideval koncentracijo vsega brodovja, ki bi nato z ogrožanjem angleških kolonij prisililo angleško brodovie k zapustitvi kana:a La Manch ter tako ustvarilo prosti :prehod francoskim četam, zbranim na bu-lonjskem ozemlju. Nelsonova naloga je bila zelo težka, ker so izgubili Angleži pred dvajsetimi leti Minorko in niso imeli v zanadnem delu Sredozemskega morja razen Gibraltarja nobene pomorske opore. Angležem nasproti pa Je stala francosko - španska zveza, ki je razpolagala z mogočnimi oporišči, kakor Genovo, Toulonom. Korziko. Baleari in Kartagom. Angleška številčna premoč je bila paralizirana s superiornostjo nasprotnikovih pomorskih baz.
Spričo tega dejstva je bil Nelson prisiljen poiskati boljša oporišča. Ker je bila Malta zelo daleč, da ne govorimo o Gibraltarju, ki je na skrajni točki zapadnega ba-
zena, je moral iskati boljše mesto v tatnoS* nji bližini saatni. Tudi bi dobili Francozi T slučaju, da bi Angleži odpluli v Gibraltar,
;prosto pot na vzhod. Nelsonov pogled le obstal na ddbro zaščitenih vodah med severnimi točkami Sardinije in južnimi rti Korzike. »Sardinija — je napisal veliki admiral »Je najvažnejša pozicija sredozemskega bazena, Magdalena pa najvažnejše oporišče na Sardiniji. To pristanišče je oddaljeno ko* maj 24 ur od Toulona ln ne krije samo Na* polja, Sicilije. Malte Egipta id dežel turškega sultana, marveč blokira istočasno tou.on-sko luko, ker se lahko z Magdalene s prostim očesom zasleduje vsako gibanje francoskega brodovja proti jugu in se mora uspešno zasledovati, ako krene proti vzhodu.«
In to se je tudi uresničilo meseca januarja 1805, ko je francosko brodovje poo poveljstvom Villenvea krenilo proti juZJ1-Angleško brodovje mu je takoj prestrigM pot in ga prisililo k povratku.
Strategična vrednost Magdalene je po stala s tem dogma pomorskih strategov m po italijanskem ujedinjenju je smatrala Italija Magdaleno za najboljšo oporo svoje po* morske ekspanzije. Iz Magdalene so Italt-jani takoj napravili vojno luko, jo utrdili in zgradili tam vojni arzenal. Na okopih so postavili dalekostrelne baterije, ki so pazno čuvale nad vsakim izhodom.
Istočasno z utrjevanjem Magdalene so Francozi z vsemi silami delali na razvoj« Bizerte. Napravili so tamkaj kanal, ki Ja zvezal bizertsko jezero z morjem, s čemur je postalo to jezero važna pomorska baza. Gabrijel Hanotaux nam podaja o Bizerti sledečo karakteristiko: »Sredozemsko morji je razdeljeno na dva strogo ločena dela: prvi predstavlja glavo ogromnega leva, drugi njegovo truplo. Prvi namaka s svoji* mi valovi Španijo. Maroko. Francijo, Italijo in Alžir, drugi pa vse ostale obrežne dežele. Ta dva dela se spajata med Sicilijo tt afriško obalo. Prehod iz enega dega v drugega nadzira otok Malta, toda v rokah Bizerte je levov vrat In res zanimivo je, da je narava baš na tem najnevarnejšem mestu ustvarila jezero, ki obsega 15.000 hektarjev sveta, od katerih Je 13.000 hektarjev globokih dovoli, da lahko pristanejo največje ladje. Najlepšl kraj sveta Je torej obenem najvažnejši. Bizerta je važna tako t defenzivnem, kakor tudi v ofenzivnem oziru, Ako spojimo njen delokrog z delokrogorfi Mers-el Kebira, Alžira, Aiaccia in glavnih francoskih luk, moramo spoznati, da imS Francija v svojih rokah zelo važen kljui za sredozemski prehod.
Bizerta in Malta pa sta tako blizu Ita< lije, da se ne smemo čuditi, ako lih slednja zavidljivo gleda. Ako hoče torej Italiia imeti res viogo pomorske sile. mora gledati, d? si ustvari kako drugo važno pomorsko bazo. Magdalena, kakor rečeno ne more kljubovati moderni vojni tehniki. Radi tega študirajo v livornskem vojnem institutu že več let o utrditvi Italije. Odločili so se za globoki zaliv Terranova, na severovzhodni točki Sardinije, ki se opira na otok SaM Antioco.
Zato so zvedeli Angleži in se tako} vznemirili, kar je povsem razumljivo. Sre« dozemsko morje je za Anglijo živlienskega pomena, od prostega prehoda skozi sueški prekop Je odvisna usoda njenih naibogatej-ših kolonij. Francozi se zaenkrat zato mnogo ne brigajo, ker njim gre v glavnem zato. da imajo svobodno pot Marseilles —* afriška obal, da zamorejo ukrcati svoje ko-lonijalne čete. Italija ima torej v vorašanju sredozemske politike posla z dvema velesilama, pri katerih bo naletela na nekoliko drugačen odpor, kakor v svoji Jadranski .politiki. Baš ti angleški Interesi na Sredo-' zemskem morju so tudi važen razlog za zavlačevanje pogajanj me# Anglijo in Italija za Jubaland.
Matineja Zveze godbenikov. Pred ne«
davnim časom bi se morala vršiti Matinej*. Zveze godbenikov za Slovenijo, na kateri naj bi se ponovil Smetanov sinfonični ciklus »Ma vlast«. Vsled športnega dneva Je bila takrat matineja preložena. Ker pa se sedaj ta matineja ne vrši. prosimo vse one, ki so takrat kupili vstopnice, da iste vrnejo, nakar se jim povrne tudi denar. Vstopnice naj se vrnejo v Matično knjigarno.
OBOROES THURSRAY:
Maroahi.
Sedeli smo v kavarni in se dolgočasili, kakor vedno kadar se v javnosti ni dosodilo nič zanimivega, o čemer bi se raz-igovarjali. Govorili smo o vremenu, o športu,
o	modi in vrag vedi 5e o čem. samo da Ismo sploh govorili; le stari pomorski kapitan, ki smo ga navadno nazivall »Mela-nez«, menda zato. ker je vedno rad pripovedoval o svojih doživljajih na otočju !Ju2nega morja, je bil ves čas zatopljen v čitanje kolonijalpega časopisja. Poznal je ivse zemeljske deie. vsa koloniialna gnezda in vse znamenitejše osebnosti celega sveta zato ga je vse zanimalo.
Nenadoma je »Melanez« odložil ščipal-nik, kakor vselej, kadar je v časopisu zasledil kaj prav zanimivega in važnega, potisnil svoj šiljasti nos prav do papirja In ponavljal ves iz sebe: — Da, Maorahi je Umrl; umrl je; umrl... Moj bog; umrl..
— Kdo je umrl? — je vprašal tovariš Nought.
.	— Moj prijatelj Maorahi. kralj Maha-
,roa. Moj nekdanji dobri tovariš ln sošolec.
Ta njegov odgovor je vznudil našo pozornost; utihni"! smo in se ozrli vprašujoče v starega »Melaneza«.
— Kralj ln tvoj nekdanji dobri prijatelj JovariS In sošolec? — se Je začudil Nought.
— Da — je potrdil »Melanez« — bil je moj dobri prijatelj, sošolec m tovariš. Njegovo pravo krstno in rodbinsko ime Je bilo Cecil Holborn; bil je moj roiak in študirala sva skupaj akademijo ter se na to tudi na eni in isti ladji podala na prvo potovanje v Južno morie. Bil je lep in prijeten dečko in doma je pustil nevesto, da se pripravi na poroko, iV naj bi se vršila takoj po njegovem povatku.
— Kako pa ta tvoj tovariš postal kralj? — ga je začudeno prekinil Nought.
— Čakaj, da povem — je odvrnil »Me-lanez«.
Strnili smo glave lu poslušali zanimivo Egodbo Cecila Holborna, kralja Maharoa, ki jo je pripovedoval »Melanez«.
— Ko ^va odpotovala z ladjo, na kateri sva službovala, v Južno morje, ie Cecil Holborn pustil doma nevesto, lepo, inteligentno in bogato dekle, katero le liubil z vsem ognjem svojega mladega srca. Vedno Je mislil nanjo, vedno sanjal o njej. Z vsakega kraja, kjerkoli smo pristali, 11 le po-
šiljal dolga zaljubljena pisma in ko sva ob lepil večerih sedela na krovu, mi je vedno tožil, kako mu je hudo, da bo moral biti to-Hko časa ločen od bitja, katero tako vroče ljubi. Toliko mi je pripovedoval o njej, da bi se bil še jaz kmalu zaljubil vanlo. čeprav je osebno nisem poznal.
Naše potovanje je bilo določeno na osem mesecev, zavleklo se je pa radi nepričakovanih novih odredb na celih petnajst mesecev. Tovariš Cecil je bil ves iz sebe, ko je izvedel, da se ne vrnemo; posebno še ker so zadnje čase pisma njegove neveste postajala vedno bolj redka in suhoparna. Nekega dne, bilo je to že v enaistem mesecu naše odsotnosti, je v Bataviji, kjer smo se takrat nahajali, nenadoma dobil pismo svojega brata, v katerem mu ie sporočil, naj se ne zanaša več na svojo drago, kajti postala mu je nezvesta in nevesta drugega. Vest ga ie zadela tako. da si ie hotel pognati kroglo v glavo in bi si Io tudi bil, da mlsem pazil nanj noč in dan in da ga nisem (neprestano odvračal od te blazne namere.
Nobena ženska na svetu ni vredna, da bi si človek radi nje pognal kroglo v glavo — sem mu zatrjeval — nalmani pa še taka, ki na svojega ženina ne more čakati nekaj mesecev in se speča z drugim. Zahvali boga, da te je zapustila sedaj, dokler še nista poročena, ker Je to še vedno bolje, kakor pa da bi te varala v zakonu. — Moje prepričevalne besede pa so ga končno od-ivrnlle od samomorilnih misli, ostal pa je kljub temu še vedno mračen in nič več do-ivzeten za razposajene fantovske pustolovščine.
Skušal sem ga potolažiti In razvedriti s tem, da sem ga vodil v družbe zapeljivih žensk vroče južne zemlje, pa tudi s tem nisem veliko opravil. Na tihem je menda še vedno upal, da preprosi svojo nevesto, da se ne poroči z drugim. Pisal ji je obupna pisma, toda zaman. Dan pred odhodom v vodovje Tihega oceana le dobil od brata drugo pismo, kateremu Je bilo priloženo poročno oznanilo njegove. bivše neveste. Komaj po tej vesti je opustil svoje nesmiselne upe [in se vdal v us«do. Zvečer pred odhodom je pil in spravil sem ga celo tako daleč, da je s svojimi šalami zabaval vso družbo. Bil je to seveda le vlsllški humor.
V	takem razpoloženju smo dospeli končno do krasnega samotnega otoka Maharoa. Naša ladja se je usidrala pred glavnim maliaroanskim mestom, ali bolie naseljem Tarali, kjer Je bil sedež navidez samostojnega, y resnici pa pod nadvlado bri-
tanskega imperija stoječega kraljestva, ki je obsegalo otok Maharoa in nekai malih sosednih otočičev ter štelo kaklh_ 8000 duš. Prebivalci so bili pripadniki rdečkastega maorskega plemena in njihov kralj ie bil slabotni Tiahoa. Imel je razkošno opremljen dvor in vse polno dvorjanov, posebno pa dvorjanic. Njegova žena, kraljica^ Raiahu, je bila mnogo bolj trdna in energična in tako je pravzaprav vladala ona. Naslednica prestola je bila krasna princesa Tiarea, ker moških potomcev Tiahoa in Raiahu nista imela.
Na dvoru kralja Tiahoa so nas sprejeli zelo prijazno, • prav tako kakor so nekdaj sprejemali na dvoru nesrečne kraljice Po-maru na Tahitiju, otoku, ki ga naseljuje sko-ro ista rasa kakor Maharoa. Posebno prijazne so bile v Taraii ženske, vsak svojo ljubico smo dobili med njimi in tudi jaz sem imel svojo, oziroma sem jih imel celo več. Le nesrečni Cecil je ostal še nadalje mračen, za nobeno zabavo ni maral in tudi za lepe Taralijke se ni brigaL
Nekega dne smo bili povabljeni na dvorno zabavo, ki se je pričela zvečer in je trajala do jutra. Prijatelj Cecil se je sprva ni nameraval udeležiti, nazadnje sem ga pa le pregovoril ta res je šel S svojo krasno zunanjostjo je vzbudil splošno pozornost ženskega sveta, najbolj pa se je zanimala zanj mlada in krasna Tiarea. Princesa je bila stara kakih 17 ali 18 let, bujne Tasti in nenavadno lepih ln pravilnih oblik.
S	svojo čedno zunanjostjo bi tudi med elegantnim evropejskim ženskim svetom lahko tekmovala v lepoti za prvenstvo. Bila je tudi sicer mnogo bolj bele kože kakor ostale Maharoanke. Pozneje sem izvedel, da je bil njen pravi oče najbrže nek angleški kapitan, s katerim je imela kraljica Ralaha pred leti skrivno razmerje.
Princesa Tiarea se je zaljubila v mojega lepega prijatelja Cecila z vsem ognjem svoje prve južne ljubezni in počela vse, da bi bita čimvečkrat v njegovi družbi. Cectl Holborn je bil pa tako zaverovan v svojo nezvesto ljubico v domovini, da Uubezni krasne Tiaree niti ni opazil. Povedati sem mu moral to komaj Jaz. Mlada dvorjanka Muralii, moja tedanja ljubica in Tiarelna prijateljica me je naprosila, naj bi Cecilu povedal, da ga TiaTea ljubi; seveda ne tak©, da bi vedel, da sem bil za to naprošen.
Cecil se je sprva smejal in mi ni hotel verjeti, potem se je pa pričel sam zanimati za Tlareo ln polagoma je v njem vzplamtel« znova v-sa osa ljubezen, ki jo 1» poprej
posvečal svoji nezvesti ljubici v domovini in se oklenila mlade maharoanske princese. Postal je stalen gost na dvoru in sčasoma prav tako živahen In zabaven kakor nekdaj. Tega njegovega ozdravljenja sem bil odkritosrčno vesel, bal sem se le, kaj bo, ko bomo morali Tarali in njenim prijaznim prebivalcem dati slovo. Znanstvena ekspedicija, ki se je vozila z nami m je preiskovala otok in okolico, je že dovršila svoje delo in čakali smo le še na neka naročila, da se vrnemo v Indijo in potem domov v Evropo.
Nekega večera, bil sem v službi, sem slonel na ograji krova in premišljeval o svojem čudnem pomorskem življenju. Tedaj mi je nenadoma nekdo položil roko na ramo; ozri sem se in opazil prijatelja Cecila. Bil je bled in razburjen.
— Kaj se je zgodilo? — sem ga vprašal skrbeče.
— TiareJo hočejo omožiti! — Je vzkliknil in skoro da ni zaihtel. — Kaj naj počnem?
— Kaj naj počneš? Da, prijatelj — sem odgovoril — hotel sem že sam govoriti s teboj o tej zadevi.
— Ti si vedel? Zakaj mi nisi tega povedal? — Je kriknil ves iz sebe.
— Ne — sem odvrnil — tega nisem vedel, da jo hočejo omožiti. Hotel sem s teboj govoriti sploh o stvari sami; o tvojem razmerju do princesi. Mornarji smo, danes tukaj, jutri tam. Danes ljubima bele. Jutri Tumene, pojutrajšnjem črne in potem še rdeče ljubice. To pristaja mornarju; to je pametno, kajti pravi mornar se ne sme vezati na eno samo žensko in na en sam kraj. Pred meseci si ljubil ono v domovini, danes ljubiš Tiareo. Pozabil sl prvo, pozabiti boš moral prej ali slej tudi drugo. V kratkem odpotujemo in potem adljo Taraii, adijo Maharoa. Ce se Tiarea moži, toliko boljše.
— Ne! — Je odvrnil Cecil odločno. — Nisem tvojega kova, da bi pozabljal. Preveč globoka Je moja ljubezen. Ce sem izgubil eno, ne smem izgubiti te!
— Toda s seboj je vendar ne moreš odpeljati?
— Zato pa ostanem jaz tu! — je odvrnil odločno.
— Ti ostaneš tu? — sem se začudil. — Saj to vendar ni mogoče. Kaj hočeš početi tu, daleč od domovine, sredi neizmernega oceana, med ljudmi, ki so napol divjaki? Ljubezen ti Je zasenčila pamet, toda ljubezen je ljubezen; preboli prej ali slej, če se aa njej ne po£ne In potem « pamet zopet
vrne; samo le prem no go krat prepozno. Premisli dobro, kaj delaš.
— Dovolj! — me je prekinil. — Dobro vem kaj delam. Ostati hočem tu, daleč od domovine, sredi oceana in med divjaki, kakor si rekel. Ne vrnam se več v domovino, kjer bi me samega morila ljubosumnost na moža prve in bolest izgube druge; Tiarea mora postati moja žena!
Govoril je tako prepričevalno In odločno, da bi bil vsak ugovor zaman.
Toda pomisli — sem povze, po kratkem premolku — Tiareja je princesa, naslednica na maharoanskem prestolu. Res je. da ta krafjevskl prestol ne pomeni toliko kolikor pri nas mesto načelnika kake odljudne grofije ali županije, toda tradicija sc ga vendar drži, visoka kraljevska tradicija. Po tej tradiciji, ki je tukaj pragmatična, sankcija, ti vendar ne moreš postati kralj Moharoa.
— Zakaj ne? — Je odvrnil prijatelj.
— Kralj in kraljica ne bosta nikdar dovolila, da poročiš Tiareo, še manj pa, da postaneš kralj.'1 Pomisli pa tudi, da mora vsakega maharoanskega kralja potrditi britanska vlada, sicer ne sme vladati. Tebe ko* svojega državljana in častnika vendar nikdar ne bo priznala.
— Vse to me nič ne briga! —- je odvrnil odločno, — Tiareja mora postati moja žena in jaz ostanem tu Glavno besedo ima P1* tem kraljica, Raiahu, njena mati in ona ms visoko ceni in ji nisem ravno nevšečen. Ona mora privoliti, da se poročim s Tiareo.
— Poizkusi — sem rekel čez nekaj 5*-sa — in potem stori kar hočeš. Povedal sem tl svoje mnenje: če ga nočeš vpoštevati mi je sicer žal, toda končno le to tvoja popolnoma privatna stvar.
Po tem razgovoru se ie CecH poslovil in odšel na dvor, naravnost h kraljici Raiahu in zaprosil za Tlarelno roko. Kraljica n« bila prav nič huda, nasmehnila se je in čisto veselo odgovorila:
— Poznam take bolečine, vas Evropejcev. Tudi za mojo roko so prosili evrops« pomorski častniki. Bili so odbiti ln sc vrn» nazaj v svojo domovino; na povratku so pa že pozabili name in na svojo hitro in ,DCPJJTJ mišljeno ljubezen in bili so veseli. da so odbiti. Tudi z vami bo tako, moj mladi pn* jatelj. Ko bo vaša ladja sto milj od Maharoa. se bodete že veselili. da je
tura končana. Tiarea potrebuje moža, ostal tu In sedel na prestol mojih pradcagv. ne pa moia. ki bi tako! Ja> bi ac«* jnl*i
NARODNI DNEVNIK, 53. maja 1924.
m--a.-*.-*. *-•*.
Stran 3
Potiska in mi.
'Zunanji minister v kabinetu Sikorskega, "™tA-eksander Skrzynski, je nedavno obja-knjigo pod gorenjim naslovom. Knjiga je Msana v angleškem jeziku in na način, ki je uaibolj dostopen angleški mentaliteti. V njej Pripoveduje o nastanku in bitju poljske dr-^ave in se bavi z vsakim količkaj važnim Vprašanjem. Povdarjanjem bistvenega, zanesljivost podatkov, spretnost dokumchtaci-Rnapravlja knjigo poučno in obenem zani-taivo.
k Dd vseh nanovo nastalih držav je imela roljska takoj po vojni najtežje stališče, irovsod je morala začeti od temelja; vse je £S*a‘a.urediti nanovo:	armado,	upravo,
25*0 'n bnančno organizacijo, prosvetno in obenem biti na braniku državnih tfej. Avtor nato pojasnuje zmisel nisko-polj-, se vojne, poljsko-ukrajinskih bojev, naglaša jasnost, v kateri se je nahajala od prijate-J®Y zapuščena in od sovražnikov obdana Mezela, ki jo je podpirala samo še Francija. C«? teh dejstev zavrača očitek poljskega jvP^rijalizma. Nato se peča z agrarnim tafcn ^em, 1,1 se pr‘ *em zeI° spretno do-Dmk? ^r^^šania narodnih manjšin. Poedinih licV m°v ne osvetljuje s patrijotično bak-na^arveč objektivno. Pred čitateljem se ^vrstijo majhne, toda jasne slike polje-ItStni i’	prometa,	trgovine, ka-
ta^er h *emeb razprava o notranjih
»ani^ za^.n.i'b dveh’ poglavjih pa govori o zu-kniivp oin tu Pr‘de do izraza naslov mA Razpravljajoč o splošnem političnem |75	gotavlia avtor suho dejstvo, da je
'20 rvi r^ v Poljske meje stalno ogrožene, Zavam V nesotove in samo 5 odstotkov . ane. Nemčijo priteguje k sebi va-
I m Rusija, ki meji na Poljsko v dolžini
1000 kilometrov sc skuša razširiti na “vso sarmatsko planoto. Litvanska je pod popolnim nemško-ruskim vplivom. Poljsko bi morebiti podpirala samo še Romunska. Radi tega mora biti osnovno načelo poljske zunanje politike zveza s Francijo, ki jamči za versajsko mirovno pogodbo iti brani Poljsko proti zapadu. Poljska je torej prisiljena vzdrževati močno obrambno državo, ki tvori važen faktor evropskega obrambnega sistema in napravlja iz Poljske pravega zaveznika.
Končno se pisec zavzema za angleško-poljsko zbližanje, ki bi imelo velik pomen za vso Evropo. Pri tem se spominja na angleške odnošaje do nekdanje Poljske. Današnja Poljska kot največja, najbogatejša in najbolj razvita med novimi državaVni, se nahaja v za Anglijo tako važni baltiški interesni sferi. Kot most čez Rusijo in zapadom tvori važen faktor današnjega političnega sistema. Kot veleproducent surovin in odjemalec industrijskih proizvodov, lahko postane dober angleški trgovski interesent, nikakor pa ne more Anglije ovirati pri njenih trgovinskih in miroljubnih stremljenjih na vzhodu. Spraviti v sklad nacijonalne interese z evropskim naziranjem je glavna naloga ustvarjajoče zunanje politike. In to načelo je grof Skrzynski skušal uveljaviti na številnih mednarodnih konferencah.
S svojo prostodušnostjo, objektivnostjo in ne naposled s svojo neomajno, da celo brezobzirno resnicoljubnostjo pridobi knjiga morda Poljski marsikaterega prijatelja, sicer pa vsaj poznavalca. Gotovo je namreč, da so angleški državniki sodili krivo o poljskih razmerah, ker jih niso poznali in tudi ne razumeli. S priznanjem slabih skuša pisec pridobiti zaupanje v dobre strani.
Politiine vesli.
Sprememba politike opozicijonalnega V!;oTiaj„-u 0z'rom na zadnji komunike opozi-(tn urj™ skupin piše »Samouprava«; Uo irtnmike dokazuje, ako smo ga pravil-jide-io |Tume^> da je sprejela cela opozicija ivia^ ^nlracijske vlade in da so za tako jjvpi	radičevci, ker je seji prisostvo-
Pako «	•	Maček v imenu radidevcev.
v Vs® skupščinske skupine za eno Ii%ta ? °P°ziciji sta ostala samo dva soci-Vai( . ‘J1 Par divjakov. Ne da bi razmotri-i*no j^raktični možnosti take vlade, hoče-la. opZr.povdariti, da je s tem korakom ce-w jjaia zapustila svoje prvotno stališče
-	bi il^svojila drugo politiko samo zato, ph Prav-?°bila na času za uresničenje svo-
01	hotJi- c'bev- Ako so s tem komunike-
Ses*avifi reii’ da more sedanja opozicija hov p.kParlamentamo vlado, potem je to družb; f cS • rušenia državnega edinstva v Stjepanom Radičem.
Neumestne grožnje g. Davidovlča. njestij Uprava« se bavi na uvodnem %edsgjj;, napadih g. Davidoviča na min.
t i. g‘ PaS‘da in zaključuje svoja
Savldovi- e: Kar se tiče groženj gosp. ?a<jStalna so one popolnoma neumestne, jft o Taz a stranka, prepričana o svoji moči P Posi,,.>? ,eniu naroda, se je v svoji bor-N hpčeiA wa samo legalnih sredstev. Oni, a^dovw . so na drugi strani. Ako je g. svoje S ndsiii na te, ko jih je imenoval m drn-ji,- v,’ mu nd samo čestitamo na
6	Čuvat- j e nePremagljivo stališče gle-stva „ a;,a državnega in narodnega edin-hpoio -‘ejn ne bo omajano. Nasprotno. Mi z , dolj odporni, ako pridejo nasprot-^«neu,vltl;mi kartami. Pred klevetami in radiPMJaml se ne Planita ne g. Pašič in ^ta no- na stranka niti danes, kakor se j mti v prošlosti.
VelesrbL Na neprestano klevetanje slo,* odgovarja »Samouprava«-rajo genskem katoliškem časopisju operi-
2	n0Y° Psovko proti svojim poli-t^Protnikom. "^a Psovka, ki se v Srb« nePfestano ponavlja, je »vele-1 približno isto, kar je za ,	, ? značilo srbofil. Velesrb je vsak
držaRki ne zmerja Srbov, ki hoče, da s S Pametno uredi, ki hoče živeti v Ako se kdo v slovenskih vaseh
^ovpij Za monarhiste, ako izreče kakšno
-	besedo o bivši Avstriji, ako ne
misli dobro o boljševikih itd., tedaj ga proglasijo za velesrba, za izdajico svojega naroda in vere ter je njegovo življenje otež-kočeno med dobrim, poštenim, toda politično zelo naivnim ljudstvom. Korošec je v tem prekosil danes celo frankovce.
= »Slovenec« in cirilica. »Samouprava« piše z ozirom na »Slovenčevo« borbo proti cirilici1: Mi to razumemo, ker on sovraži vse, kar nas ujedinjuje in želi vse, kar nas razdvaja. Njegovo hujskanje proti cirilici je ostalo dolgo brez uspeha, ker ljudstvo vidi, da je cirilica koristna in potrebna Slovencem v najrazličnejših prilikah, ter se je prostovoljno in zelo rado uči. Toda počasi kaže tudi to hujskanje uspehe in tako je mogel te dni »Slovenec« zmagoslavno poročati, da je občina (?) Kostanjevica pod vplivom svojega župnika sprejela resolucijo, da mora cirilica takoj izginiti iz vseh slovenskih šol. Naj se »Slovenec« jezi, kolikor hoče, cirilica bo ostala v kostanjeviški šoli sigurno dalj časa nego ta gospod župnik. Ako se otroci učijo cirilice, piše »Slovenec« ogorčeno, je to preganjanje slovenskega jezika s strani Veldsrbov, kakor da bi bila latinica slovenski jezik!
= Srbska fronta. »Vreme« piše: Bilo bi treba, da smo gluhi in slepi, ako ne vidimo, da ni mogoče skleniti sporazuma na podlagi uljudnosti. in da je za sklep sporazuma potrebna tudi volja druge strani. Druga stran pa je baš s svojim preračunanim, izzivalnim zadržanjem onemogočila delo bloka zato, ker ni želela, da bi bil blok delaven in trajen, temveč je hotela njegovo trenutnost in popolno neobveznost za svojo politično orijentacijo v znaku federacije. Kot opazovalci, ki gledamo dan na dan stanje in razpoloženje na drugi strani, imamo razloge, da mislimo samo nase, na okrepitev svoje srbske fronte, katere kompaktnost mora lepega dne naučiti Zagreb in Ljubljano, da nimata ničesar pričakovati od našega razdora in od naših medsebojnih zadev. Globoko smo prepričani, da bo ta srbska fronta pooblaščena predstavnica celega srbskega naroda, imela mnogo več važnosti v svojih sklepih, s katerimi bo vplivala tudi na drugo stran. Tedaj bo druga stran omejila svoje želje na minimum in prišlo bo do končnega razgovora, ki bo prinesel ali okrepitev države v sporazumnem delu, ali pa razhod, ki je vedno boljši, ako se zgodi v pravem času, nego da nas druga stran pahne v prepad.
Dn@wri@ vesti.
— Iz državne službe. Dosedanji izredni poslanik v Belgiji dr. Otokar R y b a r je imenovan za izrednega ministra in pohro-močnega ministra v Albaniji. Polnomočni minister in izredni poslanik na razpoložen-nju dr. Bogumil'Vošnjak je upokojen.
— Petdesetletnica češkoslovaškega voditelja zemljedelcev Jožefa Vranega. V soboto 10. t. m. je obhajal svojo petdesetletnico poslanec Jožef Vrany. glavni redakter treh dnevnikov češkoslovaške republikanske stranke »Venkova«, »Lidovega denika« in »Večera« ter eden od prvih bojevnikov za pravice zemijedelskega stanu. Svoje 'zemljedelske študije je dokončal na univerzi v Halle na Saškem in se posvetil nato publicistiki; pisal je v »Selške novine«, v »Obrano zemljedtelcev« in ustanovil leta 1907. krajcarski tednik »Cep«, ki je šel v 200.000 izvodih med češko kmetsko ljudstvo in je vzgajal v protiklerikalnem in protisocijalističnem duhu. Jožef Vrany je pod raznimi psevdonimi napisal tudi več ljudskih romanov, ki so se med ljudstvom silno priljubili in razširili.
— Nostrifikacija Inozemskih zdravniških diplom. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, d a ^morajo vsi slušatelji medicine, ki so končali svoje študije na inozemskih univerzah, predložiti svoje zdravniške diplome našim univerzam v nostrifikacijo.
— Nove telefonske zveze. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se postavi nove telefonske zveze med Beogradom in Bukarešto in Beogradom in Skopljem. Nove telefonske zveze bodo v obratu do konca tega meseca.
— Borzi v Subotici in Skoplju. Ministrstvo trgovine in industrije je pozvalo vse trgovske in industrijske zbornice v naši državi, da pošljejo svoje delegate na konferenco, ki se vrši dne 21. maja v Beogradu. Na tej konferenci se bo poleg drugih važnih vprašanj razmotrivala tudi ustanovitev žitne borze v Subotici in splošne borze v Skoplju.
— Iz Rdečega križa. Glavni odboT Rdečega križa poživlja vse pododbore, kakor tudi vse privatnike in druga društva, ki so zbirala denar za potresne oškodovance na Japonskem ali za poplavljence v Hrvatski in Sloveniji, da najkasneje do dne
1.	junija pošljejo glavnemu odboru nabrane prispevke. Glavni odbor Rdečega križa pričakuje, da bo njegov poziv našel pri vseh prizadetih polno vpoštevanje.
— Skupščina jugoslovanskih veterinarjev v Zagrebu. V dneh od 28. do 30. maja sklicuje Savez jugoslovanskih veterinarjev svojo redno letno skupščino. Vsi udeleženci skupščine imajo pravico do prostih voznih listkov, katere bo izdalo ministrstvo za promet za čas od 24. maja do 4. junija.
— Preselitev carigrajskega patriarhata v Jugoslavijo. Poroča se, da je regent turške republike Kemal paša odredil, da se ukine pravoslavni sveti sinod in patri-jarhat v Carigradu in da se najvišji predstavniki pravoslavne cerkve izženejo iz Turške. V zvezi s to odredbo Kemal paše je naša vlada telegrafično povabila sveti sinod, da se preseli v našo državo. S to preselitvijo bi bil v naši državi sedež vseh najvišjih oblasti pravoslavne cerkve.
— Žalostna statistika. Beograjska »Samouprava« piše: Pod tem naslovom poroča mariborska »Straža«, osebno glasilo dr. Korošca, da je bilo v torek in sredo po katoliški Veliki noči Izročenih iriaribor-skemu sodišču 49 zloačincev, ki so izvršili razne zločine v času velikonočnih praznikov. Ista »Straža« predstavlja neprestano Srbe kot barbarski in poldivji narod, ki je v kulturnem oziru daleč za Hrvati in Slovenci. Toda dejstvo je, ki ga ne bo utajila niti mariborska »Straža«, da je mariborsko sodišče v naši državi med prvimi, kar se tiče težkih in surovih zločinov. Mi nočemo radi tega ničesar očitati Slovencem, ker vemo, da niso krivi, ampak je kriv avstrijski sistem, ki je z vsemi silami germaniziral Slovence, a najuspešnejše sredstvo za germanizacijo je hila demo-ralizacija ljudstva. Avstrija je po načrtu demoralizirala, da bi mogla lažje germani-
L.iubJjana, dne 12. maju 1924.
zirati. Za nas je ta statistika samo dokaz, pod kakšnimi okohrostmi so živeli Slovenci in zato razumemo tudi, ako ne morejo lahko najti zdrave politične orijcntacije.
— Omejitev obrata v splošni bolnici v Ljubljani. Podpisano ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani razglaša vsled pooblastila gospoda inšpektorja ministrstva za narodno zdravje z dne 10. maja 1924 št. 1737, da se na podlagi čl. 1 osnovnih pravil, odobrenih z odlokom g. Ministra za narodno zdravje z dne 23. marca 1923 št. 139 sprejemajo do preklica v bolnico le oni bolniki, ki se v domači oskrbi ali ambulatorno absolutno ne morejo z uspehom zdraviti. Odpustili se bodo bolniki iz bolnice stop-njema, in sicer le oni, ki se brez škode morejo zdraviti doma ali pa ambulatorno po vpoštevanju socijalnih prilik bolnikov v kolikor se iste morejo dognati. Bolniki z akutnimi nalezljivimi boleznimi ali pa s kroničnimi v infekcijskem stanju se ne bodo odpuščali. V Ljubljani, dne 12. maja 1924. Za ravnateljstvo: 'Dr. Vinko Gregorič.
— Himen. Poročil se je g. civilni geometer Milan Mravlje z učiteljico gdč. Olgo Urbančič. Zavednemu narodnemu paru naše iskrene čestitke!
— Tečaj za gozdne In lovske čuvaje.
V	Kostanjevici na Dolenjskem se vrši pri ondotnem gozdnem oskrbništvu tečaj za gozdne in lovske čuvaje in v zvezi z istim tudi tečaj o ribarstvu in sicer v času od
1.	julija do 12. julija 1924. Sporazumno z Direkcijo šum se dotoča, da se tega tečaja lahko udeleže tudi ribiški čuvaji in sploh interesentje, ki se zanimajo za ribarstvo in ribogojstvo. Za omenjeno število udeležencev je preskrbljeno za stanovanje in hrano po režijskih stroških. Potrebnim udeležencem se bodo podelile tudi podpore. Prijave kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti ljudskošolsko izpustnico, nravstveno in ubožno izpričevalo ter morebitno izpričevalo gospodarja pri katerem je prosilec uslužben, je vložiti pri podpisanem velikem županu najkasneje do 1. junija 1924. Ta tečaj ne daje nikakršne pravice do kakega naslova ali kake usposobljenosti.
— Čitalnica v Gradcu. Jugoslovanska Čitalnica v Gradcu se nahaja v prav težkem financijelnem položaju. Vkljub vsem, gmotnim in tehničnim težkočam smatra odbor za svojo narodno čast, da zdrži to prepomembno društvo, matico, okoli katere se zbirajo skozi desetletja graški Jugoslovani vseh slojev. Vplivu in- neutrudnemu delovanju tega društva je prištevati, ako je marsikateri Jugoslovan ohranil svojo ljubezen do naroda in domovine ter se zoperstavil preteči germanizaciji Da bi se mogla zdržati še naprej ta narodna ustanova, se obrača odbor tem potom na vso slovensko javnost in posebno na denarne zavode in bivše člane, da blagovolijo pomagati ohraniti naše društvo z večjim ali manjšim prispevkom, katerega sprejme uredništvo lista. — Odbor.
— Dražbeni oklic. Dne 5. junija 1924 ob 9. uri se pri okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 32 proda po javni dražbi ženski ovTatni nakit obstoječ iz več vrst pravih biserov in briljantov (biserni kolje). Najnižji ponudek 1670 Din. Pod to ceno se nakit ne proda. Nakit se lahko ogleda vsak pondeljek med uradnimi urami pri okrajnem sodišču v Radovljici in na dan dražbe pol ure po zgoraj navedeni' url nakar se prične z dražbo.
— Od strele ubita. V Starem Petrovem selu sta pred nevihto iskala zavetja kmet Mijo Šebajl in kmetica Pera Kovačevič pod lipo, ki je stala ob cesti. V lipo je pa kmalu nato udarila strela in ubila Šebajla in Ko-vačevičevo.
— Samomor blagajnika. V pisarni pre-mogokopa »Jelena« delniške družbe v Zagrebu, so v soboto našli s prerezanim vratom blagajnika podjetja Nikola Feterja. Pretekli teden se je Feter mudil v Beogradu. Ko se je vrnil v Zagreb, ga je pozval ravnatelj. da uredi bilanco. Naslednje jutro si je končal življenje. Predno je pa izvršil samomor, je hotel zažgati blagajniške knjige, kar so mu pa pravočasno preprečili.
— Tatvine. V mesnico g. VVIndischerja v Kandiii so udrli neznanci in odnesli ve« denar, kor so ga nni-M Me** ni bito nič v mesnici. Isto noč. so obiskali tudi Tomičevo mesnico, kjer je bila mesnica pnfna mesa. a se ga tatovi niso dotaknili Iskali so le denar, ki ga pa r.i bilo. Tudi na M-trofc pri Srebrničah so vdrii tatovi v hiso, a so morali prazni proč, ker so jih domači prepodili. — Na Mokrem polju so ukradli cigani dva konjska komata in jih prodali v Orehku nekemu Kovačiču. Tatovi in kupec so zaprti.
— Mrtva beračica. Te dni je baračila po Vranskem 701etna starka, oblečena v razcapane cunje. Trudna in onemogia se je beračica zatekla pod neki kozolec, kjer se je zgrudila in umrla. Nepoznano mrtvo nera-čico so ljudje prepeljali v mrtvašnico
— Angleški Landru. Londonska policija ima zadnje dni opravka z razjasnitvijo ta-jinstvene in senzacijonehie kriminalne afere. Pretekli petek je oddal neki mož v garderobo za ročno prtljago na kolodvoru Wa-terloo v Londonu zavoj in se je odstranil s pripombo, da bo čez nekoliko dni prišel iskat oddani zavoj. Cez dva dni so zaznali uslužbenci, da prihaja od zavoja neznosen smrad. Poklicali so detektive, ki so odstranili jermene od zavoja, na katerem so opa1 zili sledove krvi. Ko so odprli zavoj, so našli okrvavljen mesarski nož, s krvjo prepojene svilene cunje in kose človeškega mesa, od katerega je prihajal neznosen smrad. Noč in dan so nato čakali detektivi na moža, ki je oddal zavoj. V pondeljek je prišel detektiv, predložil list od prtljage in zahteval, da se mu jo izroči iz garderobe. Moža so takoj aretirali in dognali, da je 40 let stari poročeni trgovec Patrick Mahon. — Istega dne. ko so na kolodvoru Waterloo odprli zavoj, so prišle policijske oblasti v znanem kopališču Eastbourne na sled še strašnejšemu zločinu. V kaminu elegantne vile so našli popolnoma razkosano žensko truplo, kateremu je manjkala glava. Posamezni deli trupla so se nahajali v pločevinastih škatljah, kot se uporabljajo za razpošiljanje keksa. Žensko truplo je bilo z veščo roko naravnost anatomično razkosano v posamezne dele. Senzacijonelno najdbo ženskega trupla je policija takoj skladno raziskovala z najdbo tajinstvenega zavoja na kolodvoru Waterloo. Navzlic točnim po. izvedbam v okolici vile in na vrtu ni mogla policija ničesar dognati, kar bi pojasnjevalo odkriti zločin. Pri policiji se je zglasil edinole šofer, ki je izjavil, da je pred dvema tednoma pripeljal v vilo gospoda in mlado, sloko damo. Šofer je pozneje trdil, da je aretirani Patrick Mahon tisti mož, katerega je pripeljal v vilo. Po nadaljnih raziskava-njih londonskih detektivov je prišla policija do domneve, da bi bila umorjena dama privatna uradnica Kayo, katero se že dva tedna pogreša. Policija je nato tudi v kaminu vile v Eastbourne našla fotografijo mlade dame. Oče pogrešane Kayo je Izjavil, da je slika identična z njegovo hčerko. Policija se sedaj trud^ da bi zbrala dokaze, da je Patrick Mahon tudi morilec uradnice Kayo.
Ljubljana.
— Odhod kraljice Marije s prestolonaslednikom na Bled. Snoči ob 6. se je odpeljala iz Beograda s posebnim dvornim vlakom kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom, knezom Pavlom in kneginjo Olgo in dvornim spremstvom na Bled, kjer ostane nekaj dni, odkoder odpotujeta s kraljem čez kakih 10 dni v Francijo. V Vinkovcih je stopila v vlak romunska prestolonaslednica, ld se je peljala dalje. Dvorni vlak je dospel v Zagreb davi ob 8.25. Na kolodvor je prišel policijski ravnatelj Urbani. Čez četrt ure je vlak nadaljeval vožnjo proti Ljubljani, kamor je dospel ob 12. uri 15 minut Na ko>-lodvoru so bili navzoči poleg številnih za-ostpnikov javnih oblasti veliki župan dr. Š p o r n in general Stojanovič.
— Sestanek dr. Ninčiča z dr. Benešem v Ljubljani. Nocoj je odpotoval iz Beograda v Ljubljano zunanji minister dr. Ninčič, kjer se sestane jutri popoldne s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki pride ob pol petih popoldne iz Prage v Ljubljano. Oba ministra se potem peljeta na Bled. Tu bosta imela nekaj porazgovorov o političnem položaju, posebno glede ožjih odnošajev med češkoslovaško in Italijo, pri Čemer je zelo interesirana naša država.
»jasnil.
w se žTu11. sede* na ladi° 111 odšel, te rabite ® *£ai vrnil. Pozabite na Tiareo, JJOju! Taraii in na Maharoo. Z bo-
^aiahn ., u5a' Cecil dopovedati kra-ie bii nieEova ljubezen ni taka, ii ib ?! °na evropskih oboževancev. k. niore živt« dokazati, da brez Tiaree ostain . .eti. Stara Raiahu se je smejala
T^rafzProsna tnalo i6 aern, mislil, da bo Cecil zblaznel Srečne ^.manjkalo da ni ustrelil sebe in ,°dplU] a_fe\.Dva dni pozneje je naša ri^nbalo yWn^P- K slovesu je prišla in Ju Tiarea v spremstvu svojih draEoca?Tne straže- Nosili so jo v po-
iio	5^1 od Ji zastrtl nosilnici. Cecil se je
Ji <wV3l .	__v* ,uwiim(vi<
za<5nii in bil je —"dobre vo-od nw se,vsi budili. Skušal sem iz-naenkrat3’, ako ie mogoče, da mu je ^nisetn doba	tako ,allkl°>toda od£l°'
Y	domovino se nismo mno-n‘šče A*"0 kmalu dosegli dotnače 4??* smo Itol ' da smo zopet doma. Na kje bilo vse k Rubili; zdelo se nam je,
‘1 tu!-°letne' nočf1 iSm° lain (loživeli Ie scn ‘Sran Cecil ie Uf ?cm °dšel na dopust lil Sem se nn i	, 'Zginil. Vesel in raz-
4? 3 setn izv^nJi0B-S!u Vt-nil zopet na ladjo
.	  VI1U1	4UJJCI.	UH Iciuju
z J?, Cecil iz,sin n ii'nai,večje presenečenje,
0	.j'«« Potniškim L1Z ,? uzbe >'n odpotoval tHw)eg<ovi nadaimi m!i v 1,11 z,"° morje.
Vran se )e S .sem slišal koma5 S p' Za Tiareino roko t \in.1)0110vno
rmceso sn	- 1 okrat z uspe-
DjSdi sicer iS 43 ^sa njegove od-(S«m* toda vzSl, 'Z .ne,kim sosednjim ^ at3e raje neiviw? 3e tFdno Pri sklepu, koga druffeffn «na’ ^>akor da Posta-
ie končno obbuhifJ Secila' Kraljica-
hiLj?’ Če se Cecil rS * a Pnvoli v ta ****«> tudi držali"6 k6r 56 ie Vr‘
Cftjin Cec^HoJhn Vrn,itvi se j® izvršila
Sšgjj^roa domače^m iudobil kot novi obotavC^Maorahi I. Po
??Ž t ylada in ^iadaf le	tudl	brl'
H S tU 2apus«J krepkega lftŠt-iride-
S:IKrrfkr0a^
, sPetttni ieti.	J mrla že Pred ka-
res^tmu	K bil Maorahi kralj
■ le k(L£i5 pr!iatell- sošolec in tova-^ Konča! svoje pripovedovani stari
Prosveta.
LJUBLJANSKA DRAMA.
»Izgubljene duše«. H. R. Lenormand.
Les Raitčs (Izgubljenci) ali še točnejši nemški prevodni naslov »Namenlos« te umetniško zajemljive in scenično močno učinkovite zgodbe iz življenja umetniških duš, so doživeli pri sobotni premijeri popoln uspeh. Igra obstoji iz štirinajst pestrih slik polnih kontrastov. Rojene, genijalne osebe, v po-četku svoje poti namenjene. propasti, razvijajo pred nami svoje neizprosne boje z vsakdanjimi skrbmi, smešnimi predsodki tope publike. Potrti duhovi, razpadajoči v sebi in hrepeneči navzgor, omahujejo v kalužah, ljubijo, a niso ljubljeni, a sovražijo le toliko, da jih sovraštvo ubija.
Štirinajst slik. Turneja provincijalnega gledališča tvori vsebino. Poleg pisane družbe igralk in igralcev sestoji »ansambl« iz raznih sorodnih umetniških tipov. »On« ie dramski pisatelj. »Ona« igralka. V sobi za gledališke skušnje se zvežeta za vselej, da bi lažje nosila butaro, a brone podrč oba. On je tipičen »le ratč«; »Kralj v kraljestvu sanj, bolestno občutljiv, ima nesorazmerno voljo v primeri s tvorno močjo in mu je v liaprcj določeno, da nikdar ne dospč do konca svoje poti. In poleg njega »ona« s svojo mlado vero. Prikrivata si bedo* zaničujeta skrbi, lažeta si lepši svet o moči in ustvarjanju. Nevzdržema pa toneta v močvirje, ko se njuna pot prične nagibati navzdol. Ona pada iz rok v roke kavalirjem, da reši sebi in njemu vsaj golo življenje. V njunih dušah pa vstaja polagoma pošasten boj. On čuti njeno usmiljenje in lastno nemoč prenoviti vse to namišljeno življenje. Ona, »čustvena realistka« hodi po varljivi logiki ženskega srca. In ne zmoreta. Na igralski turneji doživita izmučena, izstradana in izčrpana svoj križevi pot. Na Golgoti njune izgrešene ljubezni umreta oba; ona tudi fizično. Okoli te globoke srčne drame pa valovi pisani dirindaj polumetnikov, demi-mond, propaJih talentov in kos fino skiciranih provincijalnih marijonet s slikovito panoramo malomestne publike. Vmes zakotni hoteli, dvomljive garderobe, kolodvorske čakalnice. In up, strah, mržnja vseh teli bednih ljudi.
Lenormand pozna ta svet in te ljudi. Z resničnim ognjem nam jih slika, s čudovito tenkočutnostjo razgalja njih razpale notranjosti. Nikdar ni hladen, vedno zavije usodno notranje dogajanje svojih junakov v
isker, slikovit ovoj resničnega življenja. Pozna vse registre svoje umetnosti od grobega krika, odurne šale, do blaznečih sin-fonij trpečih src, borečih se brezupno v zakulisnih intrigah umetniških popotnikov.
V	c čl o je to bistvo pogodila režija In igralci. V pravokotnik razdeljen oder je omogočil hitro menjavanje slik in omogočil učinkovite svetlobne efekte. Sedma slika (gotska katedrala), kolodvorska čakalnica, malomestni varijetč pa so režijski draguljčki. G. Šest je znova dokazal, da je kos najtežjim nalogam. »On«, (g. Rogoz) je z go. Šaričevo igral krasen dramski duet. Oba nežna, pritajena sta naraščala od slike do slike in dosegla, pri trinajsti, v mučeniški uri svoj višek. Ga. Šaričeva razpolaga z vso žensko gracijo v svoji igri. Tudi v trenutkih afektov ohranja strog estetični čut in raje omili kot podčrta (13 slika). S svojim partnerjem se podobno sklada kot duo: ga. Marija Vera in g. Skrbinšek. »On« in »Ona« spričujeta izvanreden notranji čut za skupno igro. Drug na drugega uplivata blažeče ali podžigajoče. To je duševni posluh.
Montredon (g. Skrbinšek) je že v prvi sliki (soba za gledališke skušnje) uprav sijajen iz viška na povprečnost vrženi talent-igralec, poln življenjskih izkustev — zato zaprt in nedostopen. Videli smo res tal; tip. Larnandy v 6. in 7. sliki je igralsko dovršen. Igralec-renomist, vedno patetičen, s priokusom groteske. Porazno učinkovit govor »njega« (13. slika) o svojih kolegih, izgubljenih dušah in Larnandyjeva »skušnja« z »njo« so nepozabne minute večera. Glasbenik je (g. Jerman) v prvi sliki prav dober. Sijajen lekarnar (g. Danilo) je z nekaj kretnjami in s preizkušeno masko značilno podčrtal vso deseto sliko. Pa tudi drugi. Ravnatelj muzeja (g. Gregorin raste), posrečena druga prikazen (g. Sancin), g. Ter-čič, g. Lipah z zamorcem vred. so ustvarili večeT, ki po svoji tehtni umetniški vrednosti že sam po sebi pomeni eno najlepših letošnjih predstav.	—i.
L. Andrejev: »Crne maske.« Poslovenil Josip Vidmar. Splošna knjižnica, št. 26 v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din. 12.—, vez. Din. 17. —.
Najnovejši zvezek »Splošne knjižnice« prinaša v gladkem Vidmarjevem prevodu zanimivo In globoko dramo odličnega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, »Crne
maske«. Delo, ki ga uprizori tudi ljubljansko dramsko gledališče, je po zasnovi in izvedbi nekaj izrednega in posega v' najgloblje globine človeške duše. To ni običajna gledališka roba, ampak je drama dobrega in zlega, kar pisatelj posebno podčrta na ta način, da glavni junak v nekem prizoru sam uniči svojega dvojnika, svoj lastni slabši jaz.
Ker ni namen teh vrstic, da bi se podrobno spuščali v analizo in razmotrivanje tega genijalnega dela, opozarjamo samo toliko, da uprizoritvi na odru ne bo mogel s pridom slediti tisti, kdor ne bo dela preje prebral in se zaglobil vanj. »Črne maske« namreč niso zabavno berilo, ampak tehtna hrana, ki zahteva mnogo razmišljanja in poglabljanja od vsakega, ki hoče prodreti v vse njene globine in lepote.
Lepo opremljena knjiga znači v naši prevodni literaturi znatno pridobitev in jo vsem ljubiteljem dobre, resne in 'tehtne knjige toplo priporočamo.
Opera »Tosca«. Danes zvečer se poje v operi »Tosca« za red A. Vlogo Scarpija poje prvikrat na našem odru g. Cvejič.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANE Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek 13. maja. Zaprto.
Sreda 14. maja. Ana Karenina. Red E.
Četrtek 15. maja. Izgubljene duše. Red B.
Petek 16. maja. Kamela skozi uho šivanke. Red D.
Sobota 17. maja. Zaprto.
Nedelja 18., pondeljek 19. in torek 20. maja. Zaprto. (Radi gostovanja Hudože-stvenikov).
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Torek 13. maja. Tosca. Red A.
Sreda 14. maja. Zaprto.
četrtek 15. maja. Faust. Red C.
Petek 16. maja. Manon Lescaut. Red F.
Sobota 17. maja. Selo Stepančikovo. Izven.
Nedelja 18. maja. Življenjski boj. Izven.
Pondeljek 19. maja. Jekaterina Ivanovna. Izven.
OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO DNE 28. APRILA 1924.
Ker je bil predsednik g. dr. Jos. Man-tuani na bizantinološkem kongresu v Buka-Teštu, je vodil zborovanje podpredsednik mons. Viktor Steska. Glavno odborovo delo se je osredotočilo v izdajanju društvenega glasila »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«, ki je izšlo v dveh polovicah, v zgodovinski in prirodopisni. Kakor se čuje, so člani z zvezkom zadovoljni. Sam tisek je stal 17.000 dinarjev. Članov je društvo imelo 362. Odpadlo jih je okoli 30, nekaj vsled smrti drugi radi nepovoljnih gmotnih razmer; novih članov je pristopilo 20. Zadnji letnik jih je plačalo šele 132. — Za društvo je važna 2amena društvenega glasila s publikacijami raznih inozemskih društev. Taka društva se množe in s tem raste vrednost zamenjanih spisov. Smrt je med drugimi člani pobrala v minulem letu. tudi dva člana, ki sta bila društvu zvesta od početka. prof. Maksa Pleteršnika in zgodovinarja dr. Fr. Kosa, ki je bil tudi marljiv sotrudnik, časten član društva in podpornik, ki je leta 1907 daroval v društvene namene 1000 K. Idealnih sdtrudnikov je imelo društvo vedno dovolj; žal, da je bilo gmotnih premalo. Pokrajinska uprava je darovala društvu
i	1500 Din, Slavenska banka 1000 Din in Zadružna Gospodarska banka 300 Din. Dolg znaša na dan občnega zbora 1666 Din. poleg tega dve nagradi za zadnji letnik še niso izplačani. Novi letnik bo izšel takoj, ko bodo tiskovni stroški zagotovljeni.
Kustos prirodopisnega oddelka ljubljanskega muzeja g. dr. Fran Kos je poročal kot predsednik odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov o delovanju tega odseka v času od 28. 2. 1923 do 28. 4. 1924. Odsek je imel '10 dobro obiskanih sej. Referati so bili zanimivi debate živahne. Sklepalo se je o zaščiti planinskih orlov, ptičjih gnezd, mestnih nasadov, razpravljalo o akciji za snovanje sorodnih institucij, o zbiranju gradiva za zaščito prirode v celi dr-žavi; odsek je uredil pravilnik za preskrbo prirodnih parkov in pripomogel, da w> se izdali lepaki v zaščito prirodnih parkov, ulede varstva špilj in špijske favne se je osnovai pododsek. Storilo so se priprave zf: varstver.e parke na Pohorju, pri Sedmerih jezerih v Triglavska pogodu" itd.
V	debali o »Glasni \ozeiskejw društva Slovenijo« je prevladovalo mnenje, da je treba glede gmotne stoani bol| zainteresirati banke in bogate zasebnike in ne v
*— Molka |n ženska podružnica Clril-Metodove družbe v Spodnji Šiški imata svoj redni občni zbor danes ob S. url zvečer v gostilni pri »Raci«.
— Ruska Matica. V nedeljo dne 25. maja ob 2. url popoldne se vrši v Mestnem domu ustanovni občni zibor Ruske Matice. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, odobritev pravil za podružnice Ruske Matice, volitev odbora, nadzorstvenega sveta in članov razsodišča. Na občni zbor so vabljeni člani Ruske Matice, kakor tudi vsakd6, kdor hoče postat; član Ruske Matice. Clan Ruske Matice lahko postane vsak Rus In vsak Slovan. Dosmrtni člani plačajo članarine 250 Din takoj, ali pa v petih polletnih obrokih po 50 Din, redni člani plačajo po 20 Din letno v dveh enakih obrokih, začetkom vsakega polletja. Naslov Ruske Matice je: Ljubljana, Jurčičev trg 3.
— Jurjevanje na Gradu. Na tisoče ljudi je privabilo jurjevanje na Ljubljanski grad. Ob dobro založenih paviljonih se je razvila lepa zabava. Na prireditvi je sodelovala godba dravske divizije in godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Prireditev je gotovo prinesla Cirii-Metodovi družbi velik gmoten uspeh.
— Tombola poštnih uslužbencev. Tombola nižjih poštnih uslužbencev, ki se je vršila v nedeljo popoldne na Kongresnem trgu. je bila izredno dobro obiskana. Na prostranem trgu se je zbralo okrog 7000 vnetih igralcev. Vseh dobitkov je bilo razdeljenih na 100 kvatern, 100 čtnkvinov in
7	tombol. Prvo tombolo je zadela visoko-šoika Natalija Tarasova (zlata ura), drugo trgovska vajenka Lota X o g l a t i (pohištvo), tretjo železničar Ferdo Majdi č (šivalni stroj), četrto delavka Ana C e b u J a r (kolo), peto Vinko Kavčič (voziček), šesto fotograf Franjo Dolenc (manufakturno blago), sedmo trgovski vajenec Albin Škoda (kuhinjska oprema).
— Umrli so v Ljubljani. Dne 9. maja: Marija Gruden, zidarjeva žena, 66 let. — Dne 10. maja: Alojzij Konig, posestnik, 26 let. — Marija Klemenc, zasebnica, 47 let.
— Peter BabiS, čevljarski vajenec, 16 let.
— Elizabeta Habjan, dninarjeva žena, 54 let. — Josipina Černe, mesarjeva žena, 34 let. — Dne 11. maja: Martin Vrenk, železniški kurjač, 68 let. — Marija Krušlč, zasebnikova žena, 75 let.
— Vandalizem. Katarina J. je mlada deklica, skoraj še otrok, toda zelo ljubi dišeči španski bezeg, ki se pravkar razcveta na Muzejskem trgu. Zato je stopila domov grede za košati grm in začela lomiti mlade vejice, na katerih se šopiri bohotno cvetje. Pri tem poslu pa jo je zalotil stražnik, si zapisal njeno cenjeno ime in Katica se bo morala zagovarjati radi poškodovanja javnih nasadov.
_ — Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: 3 tatvine, 2 vloma, 2 kaljenja nočnega miru, 5 prestopkov cestnopolicijskega reda,
2	prekoračenji policijske ure, 2 prekršaja pasjega kontumaca, 1 vandalizem, 1 telesna poškodba, 1 prireditev veselice brez dovoljenja policije, 1 nedostojno obnašanje, 1 prekršaj prevozniškega Teda.
— Vlomi. V nedeljo med 17. in 19. uro «e bJto vlomljeno v stanovanje šivilje Marije Guštin in pokradeno iz zaklenjene omare več perila ter 1100 kron gotovine. — Istega dne je neznan storilec med 15. in 18. uro vdrl v stanovanje vdove-zasebnice Franje Ovsenik v Zidovski ulici št. 3, II. nadstr. ter odnesel 1 zlato žensko uro vredno 750 Din, 1 1000 dinarski bankovec nove izdaje ter 11 bankovcev po 100 Din. Skupna škoda znaša 2850 Dfn. — Drugo jutro je bilo vlomljeno v barako Marije Škulj na Glin-cah In pokradeno 14 kilogramov prekajenega svinjskega mesa, 11 klobas, nekaj kruha In piva v skupni vrednosti 696 Din.
T ?,epar na ulici. Tovarniška delavka Marija Bezlaj je šla po Dalmatinovi ulici, kjer se ji je pridružil neznan moški in pričel z no pogovor. Kmalu pa jo je pustil in odšel po Dalmatinovi ulici nazaj. Bezlajeva ki pri tem zapazila, da ii manjka ovitek z 262 Din gotovine in železniško legitimacijo. Ovitek je imela v predpasnikovem zepu ter sumi. da ji ga je oni neznanec neopaženo izvlekel in pobegnil.
Tatvina kokoši. Mariji Jeretfna na so bile ukradene 4 kokoši vredne
250 Din.
Radi beračenja je bil aretiran Franc Seme. roj. L 1874 v Slivnici.
zadnji meri državo. Sprejel se je predlog, naj se zgodovinskemu delu »Glasnika« odslej glasi podnaslov: »Del za arheologijo, narodopisje in zgodovino« ter da naj določi odbor urednika za etnografski del. Glasnik naj ostane razdeljen, kakor doslej, v dve Polovici in naj ima iz gmotnih ozirov skupni ovoj za obe polovici. Sprejeli so se tudi Predlogi vseuč. prof. dr. Hadžija, naj prinaša Glasnik kratko vsebino razprav v kakem svetovnem jeziku, naj stopi Muzejsko v zvezo z nekaterimi norveškimi društvi. Odklonil se je predlog za povišanje Članarine od 25 na 50 Din. Odbor se je pooblastil, da na mesto odstopivšega odbornika kooptira drugega člana, a le do prihodnjega občnega zbora, i ,i.^ensk,.,*bor državnega ženskega učiteljišča v MaTiboru nastopi v soboto, dne
17.	X m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Gojenke učiteljišča Izvajajo na prvem svojem koncertu v Ljubljani, nadvse vestno in raznolično sestavljen koncertni program. Z istim programom so nastopile že v Mariboru in Ptuju in to z najlepšim u*1' PfePriča|,i smo, da bode ljubljansko občinstvo v obilnem številu posetilo ta koncert, saj mu bode nuden lep umetniški . užitek. Vstopnice v Matični knjigarni.
«f
»KINO IDEAL
obvešča p. n. občinstvo, da pride
15. mala s svojo
Tallnstveno
podmornico.
— Tatvina motorja. V času od 1. do
11.	t. m. je bil ukraden na Ljubljanici v Trnovskem pristanišču glavni del motornega čolna, ki je last g. Jožkota Pogačarja, poslovodje pri Gorcu. Gosp. Pogačar je oškodovan za 4000 Din.
•— Z dežnikom pa glavi. Franc Turk se ga je dne 9. t. m. pošteno navlekel v vinski kleti v »Zvezdi«. Ko se je vračal skozi vežo, je srečal nekega G., na katerega se je navalil z dežnikom. Turk je G. izzival že v kleti, v veži pa je dal svojemu izzivanju dejansko podlago. G. je lahko poškodovan po glavi.
— Dva bratca. Ignacij Repovš, brezposelni rudar iz Št. Janža na Dolenjskem in njegov »kolega« Franc Tomšič, brezposelni delavec sta bila v nedeljo ob tričetrt na 12. uro na Aleksandrovi cesti aretirana, ker sta nekoliko preglasno dajala duška svojemu razgretemu razpoloženju. Repovš je nosfi s seboj veliko belo rjuho z mono-gramom B. R. in št. 259. Trdil je, da sta jo s »kolegom« kupila od nekega neznanca, kar najbTŽe ne bo res in je bila rjuha bržkone ukradena v kakem zavodu.
— Prijet tat. Franc Keržmanc. pleskar, je bil naznanjen že januarja meseca, da je pobegnil od svojega delodajalca pleskarja Bočaka v Trbovljah, kateremu je odnesel raznih barv, čopičev itd. za 266 Din. Te dni ga je temeljem tiralice prijela novosadska policija in ga eskortirala v Ljubljano.
— Prihod Hudožestvenlkov v Maribor,
ki je bil določen na 17. t. m., se je zaradi podaljšanja njihovega gostovanja v Splitu moralo preložiti za tri dni na 20. t. m.
— Spomenik Mikuliču. Mariborsko udruženje gledaliških igralcev je sklenilo, da postavi svojemu, v Trstu umrlemu bivšemu Slanu Rudolfu Mikuliču nagrobni spomenik. V to svrho bo uvedena nabiralna akcija.
— Državna borza dela v Mariboru. Od
4.	do 10. maja je bilo pri borzi 239 prijavljenih prostih mest. Delo je Iskalo 286 oseb. Posredovanje se je izvršilo v 150 slučajih. Od 1. januarja do 10. maja je bilo vsega skupaj 3030 prijavljenih prostih mest, dela je iskalo 4223 oseb. posredovanj je izvršilo v 1583 slučajih in odpotovalo je iz Maribora 962 oseb.
— Izid tombole. Glavne dobitke tombole, ki se je vršila v nedeljo na Glavnem trgu v prid otroški bolnici je tade: Prvo tombolo (srebrn pas) je dobil Ivan Pirc, sin železničarja, drugo (voz premoga) Ernest P o ti s ek, sin kolarja, tretjo (šest garnitur perila) Ivanka Vidmar, hčerka uradnika, četrto (več garnitur usnja) vajenec Jurij Legvart, sta pismonoše in peto (zaboj Zlatorog mila) ključavničar Ferdo V a b E č.
— Kot kurH tat je bil aretiran neki Rudolf Juraj, stanujoč v bližini Kamnice. Juraj je ponovno kradel kokoši m jih prodajal. Izročen je bil sodišču.
— Vlomi. Ponoči od sobote na nedeljo so neznani storilci vlomili v pisarno vrtnarskega podjetja Džamonija hi drug. V že-iezni blagajni, katero so odprli, pa niso našli denarja, ker se ta ne pušča v pisarni. Morali so praznih rok zopet oditi. — Čez nedeljo so neznani zlikovci vlomili tudi v skladišče elektrotehničnih potrebščin na Tržaški cesti št. 6. Odnesli so nekaj orodja. Celotna škoda še ni natančno ugotovljena.
CeBie.
— Pogreba umrlega notarja L. Baša
se Je v soboto popoldne kljub slabemu vremenu udeležilo mnogo občinstva. Priš’o ga je na zadnji poti poleg mnogobrojnih Celjanov spremit tudi precej njegovih stanovskih tovarišev iz raznih slovenskih krajev. Predno se je žalni sprevod pričel pomikati ha pokopališče, mu je Celjsko pevsko društvo zapelo žalostinko. Na pokopališču se je ob odprtem grobu od pokojnika poslovil celjski župan dr. Hrašovec, kateri je v svojem govoru slavil pokojnikove zasluge na narodnem polju, v imenu stanovskih tovarišev pa se je od njega poslovit notar Firbas iz Maribora, ka-teri je slavil pokojnikove vrline na stanovskem polju. Zopet je legel k počitku mož, katerega ime bo ostalo nepozabljeno v zgodovini celjskega slovenstva.
— Za boljšo zvezo s Savinjsko dolino
se Izraža splošna želja občinstva. Pred vojno in med vojno do prevrata je vozil okrog 1. ure popoldne osebni vlak v Savinjsko dolino, kateri je bil za vse zelo prikladen. Ob delavnikih so se lahko tega vlaka posluževal.! oni, ki so imeli dopoldne opraviti v mestu, ob nedeljah in praznikih Pa so se ga pridno posluževali popoldanski , izletniki. Sedaj pa vozi v Savinjsko dolino vlak ob 8. uri zjutraj, potem pa do pol 4. ure popoldne nobeden. Zopetno vpeljanje tega vlaka bi bilo zelo na mestu iz vseh ozirov, posebno pa še iz ozirov na šolsko mladino, katera bi se lahko takoj po pouku odpevjaJa domov.
— Nočno lekarniško službo oskrbuje ta teden lekarita pri »Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
— Škrlatica se pojavlja tudi okrog Vojnika odkoder so minule dni spravili enb-ga bolnika v celjsko bolnico. Pojavila pa se je tudi v nekaterih krajih Savinjske doline.
Iz raznih krajev.
NADALJEVANJE PROCESA PROTI KAPETANU CARLIERU.
Beograd, 12. maja. (B) Danes se je nadaljevala razprava proti Carlleru. Zanimanje za razpravo je bilo na višku. Obtožencev branitelj dr. Topalovič je z listinami in pismi dokazoval nemočnost, da bi bil Carlier lsellyja zastrupil ali ustrelil. Tudi Carlier se je branil ter je v svojem bram-benem govoru izjavil, da se pokorava zakonu. Če bo oproščen, odide v Francijo in bo tam sam .pomagal, da se najde pravi morilec. Državni tožitelj je v svojem govoru ugotavljal, da gre za dva umora, privatni tožitelj pa je trdil, da gre za umor z zastrupitvijo. Končno besedo je imel branitelj Topalovič. nakar se je razprava zaključila. Razsodba se bo razglasila v četrtek ob 5. uri popoldne.
— Tragedija nemškega slikarja v Dalmaciji. Med mnogimi inozcmci, ki so tekom tega leta prišli v Dalmacijo, se je nahajal tudi nemški slikar NoMer. Najpreje si je Noller ogledal zanimivosti Splita in je potem odšel na otok Hvar, kjer je hotel napraviti nekoliko slik iz našega Primorja. Pred nekolikimi dnevi, so pa dobile naše oblasti brzojavno vest, da se je nesrečnemu , slikarju omračil um. Zdravniki so ugotovili, jU*Je Noller versko blazen
— Ponesrečen avljatik. Pri Konjiču v Bosni se je dogodila težka nesreča. Poročnik pilot Basarič je padel s svojim mehanikom, vsled nekega defekta pri aero-planu, iz precejšnje višine na tla. Aeroplan je razbit, pilot in mehanik pa sta smrt nenevarno ranjena. Basarič je nameraval poleteti iz Mostarja v Sarajevo.
— Velika nesreča v tovarni tanina v Sisku. Preteklo nedeljo zvečer, ko so delali delavci v bližini parnih kotlov tovarne tanina v Sisku, so kotli nenadoma eksplodirali. Na mestu je bM ubit delavec Andrija Gjurič, dočim je bilo dvoje delavcev In to Devčič m Žveglič težlco ranjenih. Žveglič je kmalu nato vsled dobljenih ran v bolnici umrL Eksplozija je nastala vsled tega, ker, so bili parni _ kotli v obratu nepretrgoma noč in dan 7 in pol mesecev, dočim bi morali biti kotil v nepretrganem obratu kvečjemu 896 ur. Proti brezvestnemu obratovanju tovarne tanina je vložena ovadba.
— Velika avtomobilska nesreča v Tu-škancu. Iz Zagreba poročajo o veliki avtomobilski nesreči, ki se je zgodila v četrtek ob 3. uri popoldne v Tuškancu. Melhijor Bačun je vozeč v Tuškanec povabil dvoje znancev in sicer Julija Kohanskega in Ivana Stalila, da prisedeta na njegov avtomobil1. Ko so dospeli z avtomobilom v bližino Cm roka, so srečali dvoje deklet, "ki so jih povabili, da sedejo v avtomobil. V avtomobilu je bilo petero oseb. šofer Bačun je vozil s hitrostjo 35 kni na uro. Ko je avtomobil krenil proti Streljani, je odpovedala zavora. Poleg tega se je moral avtomobil ogniti tudi štoru, ki je ležal preko ceste. Tla so bila mokra in vsled tega vožnja še težavnejša. Ko_ sta videli dekleti nevarnost, sta se odločili, da skočita iz avtomobila. Najpreje je skočila Anica Švigir, ki je pri padcu zadela ob štor in obležala na mestu mrtva. Drugi deklici se ni ničesar hudega pripetilo. Če ne bi deklici poskakali iz avtomobila, se ne bi nobeni ničesar pripetilo, ker je avtomobil srečno prevozil mimo štora in je ostal nepoškodovan.
Primorske vesti.
p Iz nesrečnih Marezig. Marezige so res Italijanom trn v peti. V nedeljo so šli domačini po svojih skromnih močeh praznično oblečeni v cerkev. Tudi neki domači fant si je nataknil staro rdečkasto ovratnico, ker ni imefc druge. Odšel je v cerkev v družbi nekaterih tovarišev. Na potu so srečali orožniškega brigadirja in ga spoštljivo pozdravili. Kaj pa hočejo Brigadir (narednik) jih je temno pogledal in pristopil k nesrečnemu lastniku rdečkaste kravate. Povabil ga je s seboj na orožniško postajo, kakor, da bi bila varnost Italije ogrožena po zastareli ovratnici. Tam so mladeniču ovratnico odvezali in mu zvezali okoli vratu črn trak od nogavic. Domovina je bila rešena, neresnost italijanske varnostne oblasti na novo dokumentirana.
p Vrabški revoIucijonarjL Zadnjič smo poročali, kako sodijo v Italiji morilce, danes pa hočemo na kratko omeniti proces proti slovenskim fiatom iz Vrabč. Dne 28. februarja je povabil mlad fant v Vrabčah ob priliki svoje poroke vaške fante v gostilno. da jim plača »fantovščino,« kakor je v Vrabčah v navadi že dolga leta. Fantje so pii5 in tudi plesali do policijske ure. Tedaj pa je stopil v gostilno orožnik in zahteval, da se pleše naprej. Fantje pa so slutili njegove skrivne namene in so odšli na dom k ženinu, ki ima tudi gostilno. Mislili so, da se bodo sedaj lahko v miru pogovarjali. Kar se prikaže na vratih karabinerjev v družbi nekega domačega odpadnika. Oba sta si zbrala samo enega fanta in mu ukazala, naj gre spat. Dotrčni jima je odgovoril, da sc odstrani, ko se razide družba. Tedaj sta ga izvfekla ven in ga pričela pretepavati. (To je navadno uvod pri aretacijah naših ljudi na Primorskem.) Zaslišali so se tudi streli. K sreči ni bil nihče ranjen. Drugi dan pa so prišli v vas orožnik! In stikali za »puntarji«, ki niso hoteli na led zvitemu orožniku. Zaprtih je bilo 18 fantov. V preiskovalnem zaporu so sedeli polnih 5 mesecev in da se ne bi zdelo, da so sedeli po krivici, so bili vsi razen enega obsojeni na zapor od 5 do 21 mesecev. Med fanti je bil tudi eden, ki sc je slučajno vračal na dom skozi Vrabče. Ustavii se je za hip v gostilni, da izpije četrt vina. Pa ne da bi mislili, da je bil ta oni. ki je bil oproščen: dobil je deset mesecev zapora. Človeku mora pri taki culukafrskl justici naravnost odpovedati razum. — V Trstu pa so btli oproščeni morilci, zato ker so bili fašisti in ker je bila njihova žrtev — Slovenec.
Dopisi.
■— Št. Vid-Grobelno. Ciril-Metodova podružnica za Grobelno in okolico je vsled slabega vremena preložila občni zbor na
18.	maj. Vrši se pri g. Zurmanu v Slivnici pri Celju. Ravnotako je preložil g. Zurman veselico, ki jo je nameraval prirediti v prid revni šolski deci, na 18. maj. Na veselo svidenje kličemo vsem, ki so nameravali priti 4. maja, a jih je slabo vreme oviralo.
—	Zagorje. Tukajšnje Izobraževalno društvo »Bratstvo« je vprizorilo v nedeJjo
11.	t m. v delavskem domu na Toplicah Finžgarjev© trodejanko »Razvaline življenja« v režiji g. Juvana mlajšega. Igra je v vsakem oziru dobro izpadla, le žal, da jo je motila slaba petrolejska inč in pa počasni tempo igre. Pred igro ta med dejanji Je pridno sviral sekstet »Bratstva« pod vodstvom kapelnika Bostija. Mladim Igralcem je le čestitati na njihovi dobri volji in vztrajnosti, enako sekstetu.
.	<6	<*	sv'*<*■
Šah.
Ljubljanski turnir.
V	4. kolu so dobili: J. Vidmar proti Ple-velju, Vladimlrovič proti Kragiju in Beznikov proti Mrzllkarju.
S. kolo: Mrzllkar dobi proti Vladimlro-viču, dr. Čadež proti Jerošovu, Stupan pro-‘tl C. Vidmarju. Partije Valentinčič — dr. Veber, Furlani — inž. Zupanc, Rode — Jos. Vidmar, Iskra — Sila. Plevelj _ Bezrukov, Kragelj — Zadnek prekinjene in preložene.
Pri nedeljskem nadaljevanju prekinjenih partij iz 4. kola zmagajo: Iskra proti dr. Čadežu, Furlani proti Sili, Stupan proti dr. Veberju; partija inž. Zupanc j— Valentinčič se proglasi za remls.
Stanje po S. kolu: Jos. Vidmar in Fur-*a"> 4 (o: Stupan 4; Iskra 3 (2); c. Vidmar
3	(1); Jerošov, Sila, inž. Zupanc 2 (1); Mrz-Jlkar 2; Valentinčič 1 in pol (2); dr. Čadež
1	in pol; Zadnek 1 (2); dr. Veber. Vladimi-rovič. Bezrukov. PUvell, Kragelj 1 (1). £0„ d« 0 ,(3).
SLOVAN : PRIMORJE 2:1.
V	nedeljo dopoldne se j igrala na igrišču iiirije najvažnejša tek; drugem razredu. Zmagal je po trdem i.. in Siovan. Obe moštvi sta bili približno enaki, dasi. je amel Slovan mal plus v tem, da ie bilo njegovo moštvo bolj enotno kot ono Primorja, posebno pa v krilski vrsti. Primorje pa, ki je nastopilo s rezervami za Balinca. Vran-čiča in Piša je dokaj nadkriljevalo svojega Nasprotnika v sistemu igre. Po predvedeni igri Primorjani gotovo niso zaslužili poraza in bi bil vsaj neodločen rezultat popolnoma na mestu. Da pa do tega ni prišlo, je kriv sodnik.
Slovan, ki je igral zelo požrtvovalno in agilno je črpal svojo moč predvsem v iz-jednačenosti svojega moštva. Obramba je bila ravnotako dobra kot kriiska vrsta in napad. Najboljši pa je bil vratar, mali Škofič, ki ima največ zasluge na zmagi svojega moštva. Od drugih so se odlikovali branilca Kos in Lansky, Volka r kot sredn ji krilec in v napadu Kerne, Hariš, posebno pa obe krili.
. • Najboljše je bilo Primorje v napadu, kjer je trijo Čamernik — Birsa — Erman, prav čedno kombiniral, le pred golom so v streljanju odpovedali. Slaba je bila kriiska vrsta, v kateri sta rezervi Batič in Slamič, ki sta igrala že predtekmo rezerv odpovedala. Windiscli kot srednji krilec se ie ob-mesel. V obrambi je bil Šaleker zelo nesigu-ren. Istotako vratar.
Igra je bila bolj zanimiva kot lepa. V prvem polčasu je imel Slovan sem in tia nekoliko več od igre ter že v 10 minuti dosegel prvi goal. V drugem polčasu pa v po-četku otvorjena igra je prešla polagoma v roke Primorja, ki ie potem, ko je stal rezultat že 2:0 znižalo diferenco na 2:1 in sicer z 11 metrovko, diktirano vsled foula Slovanove obrambe.
PRIMORJE REZ. : SLOVAN REZ. 6 : 0.
GOSTOVANJE ITALIJANSKEGA MOŠTVA V LJUBLJANI.
Z veliko reklamo je bilo naznanjeno prvo gostovanje italijanskega kluba v Ljubljani. Nismo si mnogo obetali od gostov, vendar, da so tako slabi si pa tudi nismo, mislili. Naš šport ne bo utrpel prav nikake škode, ako naši prireditelji opuste v bodoče angažmaje s takimi in sličnimi moštvi, ki niso za nas nobeni resni tekmeci. To. kar so nam pokazali gostje iz Reke, uvažujoč vse za njih neprijetne okolšeine, nam nudi lahko tudi naš najšibkejši drugorazreden klub. O kakem sistemu igre, ki jo igra S. C. Fiume ni govora. Ni to ne visoka italijanska igra ne naša prizemna, ampak zbijanje z žogo tja na slepo srečo. Vendar ima moštvo poleg nekaj analfabetov tudi nekaj igralcev, ki jim tnogometna umetnost ni povsem šoanska. Predvsem sta to obe krili, srednji krilec in pa desni branilec. Zelo ugoden vtis pa ie napravilo disciplinirano moštvo s tem. da sc je od poeetka, pa do konca borilo z enakim elanom in tudi fair. Le žal, da ne moremo reči, da ie hila prvi dan tudi naša publika fair. Iz občinstva je padlo par psovk, ki .so vredne vsega obžalovanja.
SOBOTNA TEKMA.
HERMES : FIUME 6 : 0 (3 : 0).
Brez velikega napora in ne, da bi pokazal kaj posebnega je z Ilirijanoma Uča-kom in Grilcem ojačen Hermes porazil svojega nasprotnika z visokim scorom. Rezultat tekme ne bi izpadel sicer tako visoko, da ni sodil tekme g. Vodišek. S svojimi odločbami je tako favoriziral domačine seveda na škodo gostov, da je igra že zgubila pomen tekme.
Celo prireditev je zelo oviralo slabo, deževno vreme in vsled tega razmočen teren. Predvsem handicapirani pa so bili Rečani, ki se nikakor niso mogli znajti na takem igrišču. Vsled tega so prišle seveda niih slabosti še bolj na luč.
Hermes " je odigral zelo povprečno in vsakdanjo tekmo brez vsakih vrlin in finec. Najboljša kot celota je bila kriiska vrsta, posebno pa Grilc. V napadu je ugajal Učak in Pleš I., ki sta edina predvedla pozitivno Igro. Dober je bil tudi Gruden v obrambi. Mihelčič je bil zelo malo zaposlen. Igra je bila kljub rahli premoči domačinov otvorjena in so tudi Rečani imeli zelo realne šanse za goale. Scortali so Učak 4, Rozman in Pleš II. po enega.
Drugi dan.
S. K. ILIRIJA : S. C. FIUME 9 : 1.
Nič boljše se niso odrezali Rečani v nedeljo. Napravili so ojačani z nekaterimi novimi močmi sicer mnogo boljši vtis, vendar je njihovo znanje pač premalo, da bi uspešno debutirali proti našemu prvaku. V nedeljski tekmi se je predvsem uveljavil sistem. Dasi so bili gostje v polju močan nasprotnik in je igra posebno v prvem polčasu valovala iz polja v polje, se pred golom, kjer so sicer ustvarili za Ilirijo marsikatero zelo kritično situacijo, nikakor niso mogli uveljaviti. V drugem polčasu niso izrabili prisojene 11 metrovke, ki jo je ubranil Mikiav-čič.
Ilirija, ki se je po raztrgani igri prvega polčasa, v drugem bolj povzpela, ni bila v splošnem na višini. Izza gostovanja dunajskega Slovana ie nazadovala. Nič kai zadovoljiva ni bila kriiska vrsta in pa napadalni trijo, posebno pa Pammer. Dobri pa sta bili obe krili Vidmajer ta Zupančič. Goali, kj so v drugem polčasu padali eden za drugim' so scortali Oman 4, Vidmajer 2, Milan Z. 2 in Pammer 1. Po daljšem presledku ie sodil zopet g. Kramaršič in to dovolj dobro predvsem pa objektivno.
Potovanje v Pariz za polovično ceno
v vseh vlakih in razredih je omogočeno vsem. ki se zanimajo za Olimpijske igre. Tudi neteJanovalci, to je vsi oni, ki si žele v teh dneh ogledati Pariz, se lahko poslužijo ugodnosti polovične vožnje. Radi vmesnih držav med Francijo in Jugoslavijo, je potrebno skupno potovanje, vsled česar bo Ju-goslovansiki Olimpijski odbor določil enotne potovalne dneve vseh udeležencev ter si bo mogel Izbrati vsakdo najprikladnejši termin. Za dosego polovične vožnje naj pošljejo interesenti svojo sliko in opis na izvršni odbor za VIIL Olimpijado v Zagrebu, Nikoli-čeva 14 ali na Olimpijski pododbor v Ljubljani Preskrba legitimacij se izvrši brezplačno, ter traja ca 3 tedne. Prva skupina odide z Jugostovensko nogometno reprezentanco med 15. in 20. t. m. ter se bo točen dan odhoda javil v dnevnikih. — Jugoslovanski Olimpijski pododbor.
Naročajte .NARODNI DNEVNIK'
S.	K. JADRAN V MARIBORU.
Prvo gostovanje v Mariboru proti S. Maribor je zaključil Jadran z neuspeaop^ ki pa ni bil zaslužen. Kljub skoro traini pr®4 moči ie podlegel agilnemu in mlademu mo* živu Mariboia s 4.2 (2:0), le vsled slabo; sti napadalne vrste, ki je odpovedala pr*-golom in mal' 1, toda usodepolnim n.aP®j?T obrambe, ki n. bila na svoji priznani visau.
TEŽKO-ATLET1ČNA PRIREDITEV 1 KOČEVJU.
Agilna težko-atletična sekcija S. K. Sl?* vana je priredila v nedeljo zvečer v Kočevju težkoatletično propagandno prireditev. Nastopili so trije pari v amaterski rokoboro* en par v profesijonalni rokoborbi in en P" v angleškem boksu. — Rezultati so sledeči. Vinšek (srednja teža) je premagal v dru* rundi Vašeka (srednja teža), Florjančič ie v tretji rundi podlegel Toni (srednia ža), Tičar (srednja teža) je premagal v gem kolu Ziberta (srednja teža). V protes" Jonalni rokoborbi je po 30 minutni Krapr borbi med Pippenbacherjem (srednja lep-
ili	Tičarjem (sr. t.) ostal rezultat neodločen-Par je vzbudil navdušenje in žel obilo_^ za. Oba atleta sta si enakovredna in je do • fca med njima ostala že drugič neodločen^
—	V angleškem boksu je porazil VavP'on (lahka t.) Banovca (lahka t.) Banovec je o eadnjega svojega nastopa mnogo val, vendar kljub temu ni mogel dose ugodnejšega rezultata največ vsled teEa.*® premalo odločno napada. Vavpotič je P*"» zal tehnično ižurjenost. Njegovi napadi bili smiselni in odločni. — Udeležba ie_®j povoljna in je propagandni prireditvi uspe* da se je vzbudilo v Kočevju živahno manje za težko atletiko in se je za^”Lv, snovanjem težkoatletičnega kluba v K°c® ju samem. — Kakor se čuje namerava 1 ^ leoatletična sekcija S. K. Slovana P+n^, v v kratkem propagandne prireditve M31 ostalih krajih Sovenije.	^
—	Izšla je 5. štev. »Planiškega V«** ltika« s sledečo vsebino: Dr. KI. Ju8: fL. žalne ture v vzhodnih Julijskih in v K®1*® ških planinah. — J. Mlakar: V Visok'* ^, rah. — Dr. M. Hrašovec: Na Peco. r* JrU> Pot iz Vuzenice na Vel. Kopo. —	•	jn
in doi: Izpod Triglava, fta ŽmaučaW_ Škret (dr. A- R. Mauri). — Kotiček:	2«
ljen (Fr. Stupar). — Obzor: Min. ProsVjr^, turistiko. Dijaška združitev >Skuta« o® ^ gimnaziji v Mariboru, »Glasnik ■Saveza«, V kraljestvu Ratitovca, SnirtB® sreče pod Triglavom (Anton Lenarčič'* ohranitev planinske flore Zemljevid skih (Kamniških Alp. — Društvene ve*j*o: Na prilogi prinaša »Planinski Vestn#‘ *
Polje narcis pod Golico.	j.
ni
bil
LAKONIČNI ODGOVORL
sL’Avenir« poroča: Kakor znano. Voltaire posebno velik prijatelj P ironij } je zvedel, da ga hoče obiskati, je naPrS ^ apnom na vrata svojega stanovanja:	je
(grem na polje). Piron je razumel pripisal: I (pojdi). Ko je izdal Viktor n svoje »Bednike«, je silno nestrpno P1*’ val poročila, kako se knjiga prodaja, r" 5 je poslal svojemu založniku kos Pap j edinim znakom: ?. Založnik, ki je hot« satelja pomiriti in mu sporočiti, da )* ^ segla knjiga velik uspeh, je odvrnil v js‘ejj stilu: !. Vse pa je prekosil znani Oktavij Feuillet. Njegov tovariš Mefl y ki ni mogel iz Pariza, mu je poslal P'sr?l'jf katerem ga je prosil za vesti z dvora. W bil takrat v G>mpi£gne. To prošnjo je oZ~L. čil, kakor Viktor Hugo, z navadnim vpraj* njem. Brezdvomno se ni na dvoru ničesar posebnega ali zanimivega. Feuillet je odgovoril s koščkom neP0P nega papirja!	 »
Iz strankarskega življenj*
—	Sestanek članov NRS za okraj v Ljubljani. Sinoči se je vršil ni »pri Turku« v Streliški ulici doW?(r^ji' iskan sestanek pododbora Mestne ors zacije Narodne radikalne stranke za P^Ta ski okraj. Sestanek je otvoril Pre<3si^v5 pododbora g. Babnik, ki je V° predvsem pristaše bivše Narodne napr ^ stranke,, sedanje člane NRS. Nato J* v vorri dr. Vladimir Ravnihar, W markantnih besedah označil pomen W #
MM C - XT A________
ft/ujA/uiuiiia uuje&uviK> raziuan radikalne stranke, njeno delo in nje“® $e sluge. Obrazložil je razloge, zakaj y p-moTali poStenl demokratski elenie'“,|{Iito čitl od Demokratske stranke ter je (LvO' razjasnil politični položaj Slovenije- berili so še drugi člani o potrebi nacij®® ^3 ga čiščenja v državnih uradih, zlasti ^ je zanimiva izvajanja inž. Š a p 1 i e. uSpe-praktično obrazložil velike pozitivne _ po-he radikalne stranke na gospodarske™^)' lju. Sestanek je zaključil predsedn* odbora g. Babnik, ki je pozval somlSLefa k vztrajnemu delu za razširjenje radikalizma, na katerem temeli* država
Danainje priredi**0*
V Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Tosca«. Red A	1**
Kino Ideal: »Na meji dobre*3.
Krasni naravni posnetki čarobne ,Iwyellk*| Kino Tivoli: »Uboiniškl mlin?: g]»vH* ljubavna in pustolovna drama- ¥ ulogi Lee Parry.	pr«'
Kino Ljubljanski dvor: VeliCas , j mijera »Monna Vanna«. V glavni Parry.
V	MARIBORU:	^
n Narodno gledališče: »Matiček se Red B.
Nočna lekarniška služba v gfrn'
Tekoči teden: Lekarna Bohta3 i^stu-ski cesti in Leustek pri Zmajskein^ '
VREMENSKO POROČIL®* ^
Dunaj, 12. maja. Napoved ma vreme. Spremenljivo in pretežno siai*'
Hladno vreme traja naprej.  —
LISTNICA UREDNIŠTVA-
E. S., Sv. Andraž v IHtoJ info«"*',
smo se po pojasnilo na IiaS"L odgo^S*; tor ja o tej zadevi; čim pre^enw vam ga takoj pismeno sp°r°cu “Aitvo,
Gospodarstvo.
Trgdvirca v Južni
Srbiji.
V	soboto in nedeljo se je vršila v Skop-lju konferenca vseh naših zbornic iu Izvoz-nišklh udruženj. Na tej konferenci so bili Shrani predstavniki našega pridobitnega gospodarstva iz cele države in so razpravljali
o	aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki ne hodo velike važnosti samo za Južno Srbijo, temveč, tudi za vso ostalo državo. Radi važnosti podanih referatov jih podajamo tudi mi v kratkem izvlečku, ker nam ti vzorno pokažejo razmere in gospodarsko Važnost Južne Srbije, o kateri sedaj pri nas hi znano še skoro ničesar.
■ Predstavnik skopljanske zbornice, g. Milan Cemerikič je podal na konferenci obsežen in izčrpen referat o stari in novi trgovini v Južni Srbiji. Pred dvanajstimi leti je bila ta pokrajina osvobojena izpod turškega iaTma, pod katerim je bil nemogoč vsak gospodarski razvoj dežele; tedaj v Južni Sr-bHi niso poznali drugega, kakor izmozga-Vanje s strani turških oblastnikov. Takoj po osvoboditvi izpod turškega jarma je postala lužna Srbija prizorišče najhujših bojev in opustošenj svetovne vojne, šele tedaj, ko Se je posrečilo uničiti in Izgnati sovražnika, le pričel gospodarski razvoj dežele.
Delo, ki je čakalo gospodarske kroge Ea ureditev gospodarskega življenja v Južni Srbiji ni bilo lahko. Dežela ima sicer vse predpogoje, da postane eden najvažnejših faktorjev našega gospodarstva in je deloma že postala, toda treba je bilo pričeti popolnoma od začetka. Pod turškim režimom skoro niso poznali gospodarske zakonodaje; v kolikor je pa obstojala, ni bila prilagojena razmeram v Južni Srbiji in je bil njen hiinek deloma še slabši, kakor pa če bi je sploh ne bilo. Trgovati je mogel vsak, posebna ni bila nikaka kvalifikacija niti za ^Sovca, niti za obrtnika itd. Radi kronične uuarhije pa, ki je vedno vladala v Turčiji, Se trgovina nikakor ni mogla razviti in je 3«dva životarila, o kaki industriji pa sploh Sovora. Temu podoben je bil tudi denarni ®r°uiet, ki se je gibal v silno ozkih mejah.
‘1 le v rokah sarafov, ki so bili istočasno "Shkirji in menjalci. Šele tik pred padom ™^ke imperije sta bili osnovani v Skoplju P^užnlci dveh zunanjih bank. Otomanske uuke in Solunske banke. Toda ti dve banki 2e s početka nista imeli za cilj gospodarsko ^digo dežele.
Organizacija gospodarstva v Južni Sr-h> ki je pričela po osvobojenju z naslo-izdelano zakonodajo Srbije, je dala ne rezultate. Ustanovljene so bile gospodarske organizacije, gospodarski krogi so dobili svojo vrhovno stanovsko korpo-racijo v skopljanski trgovski in industrijski 'oniori. Silen gospodarski polet je bilo opasti v vseh slojih, .ki je še podžigal k nove-delu. Pričeli so ustanavljati hranilnice, itd., kajti prebivalstvo je hotelo doiti bnpreje. gospodarsko razvitejše dele države. —
Skoplje kot največje in najvažnejše ®esto Južne Srbije ima že od poprej važne Poslovne zveze z evropskimi, azijskimi in &frišklrni tržišči. Cim bo popolna naša cona v Solunu, se bo oprostila naša trgovina še 0,10 malo solunskih agentov, preko katerih deloma še sedaj. Sploh dobiva Skoplje večji gospodarski pomen, zato ie ^thUlvo, da zahtevajo tamkajšnji gospo-
Prod* kt0si svoi° lastn0 efektno’ valutn0 in v auktnQ borzo, ki bo postavila vso trgo-
»ech °a nalm°derneišo podlago In odpravila
a’iJe Pomanjkljivosti.
v . r*°vlna v Skoplju se glede kalkulacije
b 1 “a najzdravejši podlagi, ker povsod
Vejalo zlato pariteto. Potreba po de-
n »jJ11 Valutah ie vellka ln zat0 cvete *Cr’ ja borza* na škodo gospodarstva, kajti za
v,Vn* Promet ostane komaj majhen del de-
Kat Va*Ut’ z!ata’ vrednostnih papirjev itd.
5 jč? 2e3° ie navajeno prebivalstvo Južne
r 3ie trgovati z zlatom, se vidi iz tega, da
kup}
vsak producent tobaka, opija, riža ali
svilenih kokonov za iztržene dinarje turške zlate lire ali napoleondore. Ta denar potem izgine in je brez koristi za denarni promet. Zato je v Skoplju neobhodno potrebna borza, ki bo pod državnim nadzorstvom regulirala ves denarni promet.
Važnost Skoplja občuti naše gospodarstvo že sedaj. Kot prvo zaledje izhodišča na morje, Soluna, zbira Skoplje blago ne samo iz svoje okolice, temveč tudi iz oddaljenih krajev države in ga razpošilja na tržišča, tembolj, ker ima že dobro uvedene stalne poslovne zveze. Cim pa bo popolnoma funkcijonirala naša svobodna cona v Solunu, bo postalo Skoplje najvažnejše trgovsko izhodišče za naš izvoz. Za to bo potreben velik aparat, da bo mogoče zmagali vse naloge, ki jih stavlja tak položaj in tako izhaja tudi iz tega neobhodna potreba blagovne borze v Skoplju.
2e sedaj se je v Skoplju precej razvila industrija, najprej poljedelska, potem pa tudi druga, ki predeluje pridelke, s katerimi v tako veliki meri razpolaga bogata Južna Erbija. Ogromna prirodna bogastva leže v tej deželi še neizkoriščana, tako rudniki, ki jih je treba spraviti v obrat Za vse to pa bodo potrebni veliki kapitali, ki jih sedaj ni. Denar leži skrit in neproduktiven po raznih Skrivališčih. Tega kapitala ne bo mogoče pritegniti h koristnemu udejstvovanju v našem gospodarstvu, če ne dobi Skoplje borze. Ta ne bo samo tržišče za blago, temveč tudi za kapital, ki ga bo privabila v promet. Pri stvar jan ju in financiranju velikih prometnih, trgovinskih, rudarskih, industrijskih in drugih podjetij, ki so potrebna za gospodarsko povzdigo Južne Srbije, bo igrala najvažnejšo vlogo ravno borza kot središče blaga in kapitala. Poleg tega bo tudi edinole borza v stanu, privabiti v Južno Srbijo tuji kapital, ki bo potreben, da podpira domačega, in ga usmeri tja, kjer bo ravno najbolj potreben, kjer se bo obetala njemu in nam največja korist.
Borza bo nadalje vršila še drugo, silno važno delo. Prebivalstvo v Južni Srbiji, kakor je že razvidno iz doseda) povedanega, Se ne zaupa vrednostnim papirjem in tudi ne papirnatemu denarju, ki ga rado zamenjava za tuje valute, zlato, in ga potem shrani doma, kjer leži ta denar neploden zanj in za celo naše gospodarstvo. Borza pa bo vrednostne papirje popularizirala in sploh dosegla, da bo pričelo nalagati prebivalstvo denar plodonosno, kar bo tudi pridobitev za vse gospodarstvo.
Za blagovno.borzo v središču proizvodnje pa govori zlasti dejstvo, da prodajamo sedaj naše proizvode potom težkega in dragega posredništva nekaterih solunskih firm (zlasti opij), ki so to trgovino skoro monopolizirale. Južna Srbija je agrikulturna pokrajina, ki pridela več, kakor pa porabi. Poleg tega so njeni pridelki specijaliteta: tobak, opij, bombaž, kokoni svilopreike. Zelo važno je, da prodajamo te produkte sami, In to je najbolje mogoče na produktivni borzi, ki je v osredju produkcije. Ta borza bi mnogo pripomogla za ustvaritev novih direktnih poslovnih zvez med producenti In zunanjimi konzumenti.
Uspeh borze pa bi bil tudi ta, da bi se ■ustanovili z borznimi uzancami določeni tipi posameznih blagovnih vrst, in da bi bilo to blago potem tudi boljše in skrbnejše pripravljeno in opremljeno. Borzno razsodišče bi pazilo na to, da se izpolnjujejo vse obveznosti točno v vseh ozirih in to ne bi koristilo samo naraščanju in dopolnjevanju trgovinskega prometa, temveč bi tudi spravilo pridelke iz Južne Srbije, ker bi morali brezpogojno odgovarjati ustanovljenim tipom, na boljši glas.
Država bi imela od borze v Skoplju veliko korist Borza, ki ima predpogoje za svoj obstoj, omogoča državi, da mnogo lažje kontrolira trgovino in prepreči zlorabe, kakor pa more država to storiti, če se vrši promet na »črni borzi«, brez kontrole, na skrivnem. '
Tudi ostala tržišča, f. J. ostale borze v
državi bi ne imele od skopljanske borze nobene škode; nasprotno, z medsebojnim izpopolnjevanjem bi se promet izboljšal in učvrstil. — Borza v Skoplju bi bila samo Člen veliki verigi skupnih interesov domovine, ki sc izražajo vedno vidneje v splošnem blagostanju in napredku.
T© En on©.
Zapiski.
Tržna por@ciSa.
ŽITO.
Novi Sad, 10. maja. Pšenica 320 do 322.5, oves 275, koruza 227.5 do 442.5. moka 00« 490, »6« 335, otrobi 225 dinariev. Tendenca nespremenjena. Promet 60 vagonov (52 vagonov koruze).
Budimpešta, 9. maja. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 335 do 350, rž 310 do 317, ječmen za krmo 295 do 310, za pivovarne 315 do 345, oves 320 do 335, koruza 265 do 270, otrobi 230 do 235, lucerna 9 do 10.
X Tržne cene v Trbovljah. (Cene v dinarjih za kg, odnosno liter ali komad), dne 3. maja 1924. — Govedina 23 do 24, teletina na trgu 25, v mesnicah 30, svinjina: meso na trgu 32.50, v mesnicah 33 do 35, slanina na trgu 32 do 36.50, salo 37, v mesnicah 1. 40, II. 36.25, sveža mast 38 do 40, prekajeno meso na trgu 40 do 42.50, v mesnicah 40 do 45. soljena slanina 36 do 38. — Perutnina: kokoš 40 do 50, puran 140 do 150, jajca 1 do 1.25 komad. — Mleko 1. 4.50. surovo maslo 60, čajno maslo 88. — Kruh: beli 6.50 do 7, črni 5.75. — Moka: »0« 6, »2« 5.50, krušna 5 do 5.50, ajdova 6.25 do 6.75, koruzna
3.50 do 3.75, koruzni zdrob 4.75, pšenični zdrob 6.50. — Sladkor: sipa 19.50, v kockah
21.50, moka 22. — Druge življenjske potrebščine: fižol 6.50 do 7.50, ječmenček 6 do
6.50. ječmenček drobni 8 do 11.50, krompir
1.50 do 1.75, sol 4. olje namizno 27 do 28, petrolej 7 do 7.50, milo 15.50 do 17, kava 48 do 56, riž 7.50 do 11, žitna kava 10 do 16, makaroni 11.50 do 19, vžigalice 0.95 do 1 (škatlja), leča 9 do 11, grah 9 do 10, kislo zelje 4, kisla repa 1.50, oTehi 10. orehova jederca 40, čebula 3 do 3.50, salata 40 do 60, pomaranče 1.75 do 2.75 (komad), limone
1	do 1.50, bučno olje 35, kis tovarniški 2.50, kis vinski 7.50.
X Prodaja potrebščin za električno razsvetljavo. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 15. maja t. 1. ob 10. dopoldne v svojem magacinu »A« potrebščine za električno razsvetljavo. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
X Zunanja trgovina Švedske izkazuje v prvem četrtletju 1924 pasivnost 87 milijonov švedskih kron (v prvem četrtletju 1923: 109.2 milijona šv. kron). Uvoz je znašal letos 284 (istočasno 1923: 284.4 milijone) in izvoz 197 (175.2) milijona švedskih kron.
X Direktni železniški proihet z Romunijo. V prometnem ministrstvu izdelujejo načrt za izvedbo direktnega železniškega prometa z Rmmmijo.
X Carinjenje poštnih paketov na poštah Senj. Čakovec in Karlovac. Na prošnjo tamkajšnjih gospodarskih krogov je odredila poštna uprava sporazumno z generalno, direkcijo carin, da se morejo zopet cariniti poštni paketi na postajah Senj, Čakovec in Karlovac.
X Dunajski denarni trg in špekulacija proti francoskemu franku. V špekulaciji proti francoskemu franku je bil, kakor smo že poročali, dunajski finančni trg med najbolj udeleženimi. Zato je tudi doživel take izgube, ki se mu bodo zelo dolgo poznale. Podjetje za podjetjem se maje in pričakuje svojega konca. Tudi dunajska depozitna banka ie prenehala živeti, ker je bila prisiljena, prodati vse svoje delnice. Kupile so jih Union-banka, VVlener Bankverein. Bo-denbank, Eskomptno društvo in Kreditni zavod. Upravni svet in predsednik Depozitne banke sta odstopila, tako da obstoja sedaj ta banka samo še po imenu,
X Ruska valuta. Ljudski komisar Ka-menjev je izrazil v svojem poročilu osrednjemu komiteju Tuške komunistične stranke pomisleke o sedanjem obtoku papirnatih zlatih rubljev. Dne 1. februarja je bilo v prometu 311 milijonov, 25. marca 390 milijonov, torej v dveh mesecih za 80 milijonov papirnatih zlatih rubljev več* AprPa je imelo priti v promet le 9 milijonov srebrnih novcev ,n za 36 milijonov »zakladnic«, tako da bi bilo 1. maja v prometu rubljev za 415 milijonov. Rusko gospodarstvo more sprejeti po mnenju Kamenjava do 500 milijonov rubllev, ne da bi nastrpila inflacija. Ker znaša mesečna emisija novega papirnatega denarja 30 do 40 milijonov rubljev, ix> nastopi! v juniju ali jiPiiu kritični trenutek, ko bodo ogrožale n"!ve emisije stabi-liteto valute. Ker se deficiti nikakor nočejo zmanjšati, potrebuje država stroje za tiskanje bankovcev, ker sedaj še ni našla pravega kritja za primanjkljaje.
Pariz, v maju.
Iznajdba umetnega dežja.
Gospod Hatfield je izpolnil v Hanfordu (Kalifornija) svoje pogodbene obveznosti. Obljubil je farmerjem, da jim preskrb; proti plačilu 2000 dolarjev v času suše od 15. marca do 15. aprila najmanj 1K cola dežja. Za vsako nadaljno četrtlnko cola bi znašala pristojbina zopet 2000 dolarjev. Charles Hatfield je po sklenjeni pogodbi uredil svojo »tovarno dežja«. In res se mu je v omenjenem času posrečilo izstisniti iz jasnega neba 2.29 cola padavin. Zato je dobil 8000 dolarjev.
Velike francoske poljedelske ln vinogradniške zadruge so poslale v Kalifornijo posebnega opazovalca, čigar poročilo se je glasilo navidezno naravnost entuzijastično. Na zborovanju v Toulouse je bilo predlagano. da bi se ustanovila slična »tovarna dežja« tudi v južni Franciji, kjer vlada proti koncu poletja velikanska suša. Izračunali so, da učinkuje taka tovarna najbolj na prostoru 1,000.000 hektarjev. Potemtakem bi stal 1 cm dežja pro ha samo 1 centime. Ako se iznajdba gospoda Hatfielda obnese tudi v prihodnjem letu, pričnejo Francozi graditi slično podjetje v okolici Toulousea.
Žrtvovati so hoteli svojo kri.
Na zadnjem zborovanju »Medicinskega društva« sta poročala zdravnika de Mas-sary in Rachet o svojevrstni epidemiji, ki se je baje pojavila v nekaterih oddelkih bolnice v Lariboisiere. Poročilo je vzbudilo splošno pozornost. Pacijenti, ki so bili nedavno odpuščeni popolnoma zdravi, so prišli k zdravnikom s prošnjo, da jim izsesajo vso kri in ž njo ozdravijo bolnike. V teku osmih dni so se pripetili trije taki slučaji. Natančno opazovanje je ostalo brezuspešno. Ljudje so vedno silovitejše ponavljali svojo prošnjo: vprašani po razlogih njihovega početja, so izjavili, da ne morejo drugače ravnati in da bi se smatrali za zločince, ko ne bi dali svoje krvi za slabokrvne bolnike in umrli.
Slični slučaji so češto ponavljajo, redko pa nastopijo kot epidemija. Zdravniki so poizvedovali v dotičnem okraju mesta in odkrili kino, kjer se je predvajal film »Minulo«. V njem nastopa junakinja, ki žrtvuje svojo kri za blagoT človeštva. Pod vplivom tega filma 90 ravnali dotični pacijenti.
Vpliv rdeče barve na zdravljenje.
V	akademiji znanosti so razpravljali o erytlirotherapiji in znani praktiki so opisali celo vrsto slučajev, v katerih se je posrečilo s pomočjo rdeče luči v najrazličnejših oblikah doseči izborne uspehe. Opozarjali so predvsem na hitro zaceljenje ran, ozdravljenje sekundarne mrzlice in gnojitev mehurjev. Izborni uspehi so bili doseženi tudi glede škriatične mrzlice in vsakovrstnih ekscesov. Pri tem pa se je naglasilo nekaj povsem novega: Izredna redkost komplikacij pri uporabi erythrotherapije. Predvsem se z njeno pomočjo prepreči bronhitis in pljučnica. Dr. Rouquet je med drugim ugotovil zanimivo dejstvo, da ima skoraj vsaka kmetska hiša franc, pokrajine Vendee svojo bolniško sobo, ki jo uporabljajo domačini samo za slučaj bolezni; njena okna in zidovje je pobarvano z rdečo barvo.
Degradacija ženskih častnikov.
Mary Pickford v Parizu je bila med drugim vprašana po njenem mnenju o naj-noveišsm ukrepu poveljstva ameriške vojske. Proti pričakovanju se je pokazala pri tem nekoliko zagonetnem namigavanju v pravi luči in je promptno odgovorila:
»Jaz nisem vendar edina, ki sem prizadeta. Marion Davies, Elza Janes in štiri druge manj znane tovarišice so v istem položaju. Med vojno smo bile za zasluge za ameriško vojsko Imenovane polkovnikom. Danes nas ne potrebujejo več in bile smo kratkomalo »degradirane«. Naibrže so naši višji častniki mnenja, da bi njihovemu stanu samo škodovalo, ako bi imeli isti čin kot gledališke igralke. Možno je tudi, da so se vršile razne zlorabe s tem, da so se nekatere filmske igralke posluževale ameriške vojske v svoje reklamne namene.«
Medtem je bila degradacija polkovnikov honoris causa že izvedena. Ne zna se še, da-li bodo degradirane častnice protestirale.
Univerziteten profesor In UuS>ESelJ zbirk.
Pariz, v maju.
Nečakinja slikarja Mateta, doživlienj-skega konzervatorja muzeja Fabre v Mont-pellieru, Ima eno najdragocenejših zasebnih zbirk. V zbirki se nahajajo izredno Tedke miniature in druge risbe starih mojstrov.
Med glavnimi 500 komadi pa sta tudi dve Pieranezijevi sliki, neprecenljive vrednosti. Pred kakimi štirinajstimi dnevi pa je lastnica zbirke, gospa Matet, zapazila, da sta bili sliki ukradeni. O nasilnem vlomu ni bilo najti najmanjšega sledu. Služinčad je skrajno zanesljiva in ni mogla dat! nobenega pojasnila. Policija je stala pred veliko uganko. Končno je bil prijet neki ključavničarski pomočnik. Pri njem so našli ponarejen ključ.
pomočjo katerega je bilo možno odpreti ključavnico muzeja. Toda o ukradenih predmetih — ugotovili so, da manjka 140 komadov v skupni vrednosti 8 milijonov frankov — ni bilo najti najmanjšega sledu.
Ključavničarski pomočnik, Etienne Bon-net. ni hotel pred preiskovalnim sodnikom ničesar izpovedati. Bilo je jasno, da je kradel po nalogu nekega drugega. Prodaja ukradenih predmetov je bila po stanju stvari skoraj izključena. V poštev je torej prihajala samo še prijateljska služba ali podkupovanje. Stikati so pričeli po Bonnetovcm znanstvu in ugotovili, da je zahajal često brez pravega razloga v vilo najznamenitejšega kirurga in univerzitetnega profesorja Soubeyrana. Soubeyran je znan kot izvrsten poznavalec umetnosti. Poleg tega je fanatičen zbiratelj slik. Znan je v vseh antlkvarl-•jatih Pariza, Marseillesa, Lyona in Toulousea. Kot bogataš je lahko kupil vse, kar je poželel. Z nečakinjo slikarja Mateta pa ni živel v najboljših "odnošajih, ker mu ni hotela, po njenih lastnih izjavah, nikdar ustreči glede prodaje slik iz njene zbirke. Nekoč ji je baje celo zagrozil z besedami: »Ako nočete popustiti mirnim potom, najdem pota in sredstva dobiti ono, kar želim«.
Na podlagi teh podatkov je bila odrejena hišna preiskava v vili znamenitega kirurga. Uspeh ni bil zaenkrat razveseljiv. Sicer so detektivi našli nekaj manjših stvari, ki so bile prej last Mateta: dognati pa ni bilo mogoče, da so bile slike ukradene v zadnjem času. Soubeyran je zagotavljal, da jih je kupil pred nekaj leti in te njegove trditve ni bilo mogoče ovreči. V nadaljnem poteku preiskave pa je ključavničarski pomočnik dozdevno spremenil svoj zagovor. Pred nekaj dnevi so zopet prišli v kirurgovo vilo detektivi in izsledili v kirurgovi odsotnosti obe Piraneziievi sliki. Soubuyran je bil pozvan pred preiskovalnega sodnika in zaslišan o predmetni najdbi. Izpovedal je, da je v resnici dobil obe sliki od Bonneta proti plačilu; bil pa je trdno uverjen, da ravna ključavničarski pomočnik po nalogu takonite lastnice, predvsem ker Je znano, da preskrbuje ključavničarski pomočnik pogosto take posredovalne posle. Po posredo-valčevem zagotovilu je zašla nečakinja Mateta v trenotno denarno stisko in je bila preponosna, da bi se osebno obrnila na kirurga.
Po polurnem zaslišanju, ki je preiskovalnega sodnika le deloma uverilo o resničnosti kirurgovih Izpovedb, je bila odrejena konfrotacija obeh prizadetih oseb. In tedaj je prišlo do teatralične scene: Bonnet jo zabrusil- univerzitetnemu profesorju v obras, da ga je zapeljal k tatvini obeh Piranezije-vih slik. Stal je pod njegovim nepojasnjenim moraličnim pritiskom, kateremu se ni mogel zoperstavljati, in ki šele sedaj polagoma Izginja. Celo v zaporu ni imel nikdar poguma, priznati resnico, ker mu je neka notranja sila zavezala jezik.
Po prvem presenečenju je iziavil Sou-beyran, da je ta izjava plod duševnega razpoloženja, ki ga on ne more zapopasti. Sodišče pa je to najbrže razumelo in državni pravdnih ie odredil takojšnjo aretacijo univerzitetnega profesorja, ki bo imel pred po-TOtniki priliko dokazati svojo nedolžnost.
STATISTIKA »ZAKONSKE SREČE«.
»Exce!sior« priobčuje nenavadno statistiko in sicer -- kakor pravi — ob priliki proglasa neke francoske občine, ki je sklicala shod vseh nesrečnih zakoncev v svrho javnega banketa List piše: Na 872.564 zakonov pride: 1360 žen, ki so zapustile može in živijo s svojimi ljubimci; 2361 mož, ki so ušli svojim ženam samo zato, da jim ni treba živeti z njimi; 4120 zakoncev se ie ločilo prostovoljno in prijateljsko; 191.025 jih živi skupaj v neprestanem vojnem stanju: 162.390 zakoncev se sovraži od srca, toda Iz družabnih ozPov ne Izvajajo posledic; 510.132 zakoncev živi skupaj, toda ločeni so po duši in telesu: 1102 je-takih, ki jih smatrajo znanci za najsrečnejše, ki pa so v Tes-nici najnesrečnejši; 135 zakoncev je v navadnem pomenu besede srečnih in končno je 5 zakonskih parov, ki so zares srečni!
Naročajte in širite Narodni Dnevnik"!
•i
10
EM 61(1 MO«’.
TARZAN
SIN OPICE.
i V dnu svojega srca je gojil živo željo, da bi po-_ 11 svojo nagoto z obleko, ker je videl na slikah v p ?11*1,knjigah, da so vsi ljudje oblečeni, dočim so lce ih druga živa bitja gola.
. Obleka je bila torej brez dvoma znak veličine, az človeške premoči nad vsemi drugimi živalmi; siin more btti kakšnega drugega vzroka, da no-‘Judje nekaj tako grdega, kakor je obleka.
ko« ^ret* *eti> ko ie še manjši, si je želel imeti § ,0 levinje Sabor, leva Kume ali pa leoparda Dortv’ Pokril svoje golo telo, da bi ne bil več oben zoprni kači Hiftal. Sedaj pa je bil ponosen E*a<iko kožo, ker je dokazovala, da je sin ha*rase- Tako je nihal med željo, da bi hodil Mem ^ teko lahko vsak spoznal, iz kakšnega vJr\na Pohaja in pa med željo, da bi po človeškem edu nosil nelepo in neudobno obleko.
dalie^°i p^eme po .srečanju z levinjo počasi na-liaJ ku SVo^° pot ^tozi E0Z(*> *e Tarzan razmiš-ie b i hi ubil svojega sovražnika in še drugi dan “oel polno glavo teh misli.
<jj..1B7ega dne se je pa moral zaenkrat briniti še za “ge stvari.
Naenkrat se je stemnilo, da je bilo kakor opolnoči. Šum po džungli je utihnil, in drevesa so stala nepremično, kakor bi ohromela pričakovala velike nesreče. Vsa priroda je čakala.
Toda ne dolgo. Iz daljave se je že začulo votlo stokanje. Prihajalo ie bliže in bliže in bilo vedno glasnejše.
Velika drevesa so se priklonila istočasno, kakor bi jih unogočna roka pritisnila k tlom. Vedno nižje so se sklanjala k zemlji, med strahotnim tu-lenjem vetra.
Potem so sunili orjaki pragozda naenkrat nazaj v višino in kakor v znak jeznega protesta majali svoje orjaške krone sem in tja. Iz jadrnih črnih oblakov je sunila živa, slepilna luč, takoj nato se je s strahovitim bučanjem oglasil grom. Vlila se je silna ploha. Nad džunglo se je odprl pravi pekel.
Premraženo od mrzlega dežja se je oplčno pleme stiskalo pod velikim drevjem. Bliski so se utrinjali skozi temo in ob njihovem svitu si videl divje razgibane veje, deroče potoke in izruvana debla.
Marsikaterega starega gozdnega patrijarha je razklala strela, da se je razsul v tisoč kosov in potegnil manjše sosede za seboj.
Nevihta je, divjala celo uro z nezmanjšano silo in opice so še vedno čepele tesno druga ob drugi, trepetajoče od mraza in strahu. Bile so v nepre; stani nevarnosti, da jih pobijejo padajoča debla ali da jih omami blisk; tako so se vse bedne tiščale k tlom, dokler ni nevihta minila.
Prešla je baš tako nenadoma, kakor je prišla. Veter se je polegel in dež je ponehal; posijalo ie solnce in priroda se ie zopet smehljala
V Tarzanovi glavi pa se je zasvitalo spoznanje, ki mu je pojasnilo skrivnost obleke. Kako bi mu bilo prijetno pod težkim kožuhom levinje Sabor! In ta misel je osvežila njegov načrt z novim interesom.
Več mesecev je ostalo pleme v bližini obrežja, kjer je stala koča in tako se je Tarzan skoro ves čas lahko posvetil učenju. Kadar se je pa klatil po gozdu, je imel svojo vrv zmirom pripravljeno in ujel več manjših živali v nastavljeno zanjko.
Navadno je ležal na upognjeni veji na preži in odtam metal svojo zanjko.
Enkrat je ujel Herto, divjega mrjasca Toda žival se je s tako blazno silo trudila, da bi se osvobodila, da je potegnila Tarzana z njegove veje.
Orjaški mrjasec se je obrnil in s povešeno glavo nameril proti presenečenemu mladeniču.
K sreči se Tarzan pri padcu ni poškodoval, ker je po mačjem načinu padel na vse štiri in tako omilil udarec ob tla. V trenutku je bil zopet na nogah in se z opičjo spretnostjo pognal na nizko vejo, da se je mrjasec zaletel v prazno.
Tako je Tarzana naučila izkušnja, kaj lahko doseže s svojim čudaškim orožjem, in v kakšne nevarnosti lahko zabrede.
Pri tej priliki je izgubil dolg kos svoje vrvi, ni si pa tajil, da bi se cela stvar lahko mnogo huj e končala, če bi ga mesto mrjasca strgala levin a Sabor z drevesa. Potreboval je več dm, da je spletel novo vrv in ko je bil gotov, se je ž njo res lahko podal na lov. Splezal je na vehko vejo baš nad stezo, ki ie vodila k vodi m se vlegel med gosto listje na prežo,
Za več živali se sploh ni zmenil. Bile so preveč brezpomembne. Hotel je ujeti močno žival, da preizkusi učinek svojega novega načrta.
Končno je prišla ona, ki jo je Tarzan iskal, s prožnimi kitami, ki so se premikale pod svetlo kožo; močna in lesketajoča se, je prišla levinja Sabor.
Tiho in brez šuma je polagala,svoje velike, z blazinicami podložene šape na ozko stezo. Z dvignjeno glavo, neprestano čuječa. Njen dolgi rep se je počasi pregibal v graciioznih valih.
Bližala se je kraju, kjer se je Tarzan potuhnil na veji. V roki je držal dolgo vrv. Niti ganil se m.
Sabor je prišla pod drevo. Stopila je enkrat, dvakrat, trikrat, potem je padla vrv nanjo.
Trenutek ie visela vržena zanjka nad njeno glavo podobna veliki kači; ko se je Sabor ozrla v višino, da bi videla, kdo jo moti, ji je legla vrv krog vratu. S hitrim sunkom je Tarzan zadrgnil zanjo, malo popustil vrv in se je potem oprijel z oberua rokama.
Sabor se je ujela v past
Sktadlšte in zastupstvo strojev za pisanje
(i nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje
,UndeTwood\ Zagreb, Meinlčka ul 1
ml Cena oglasom do 20fessed Din 5-—; vsaka jgjj j nadallna beseda 25 para z davStlno vred.
Ruski avtorji v prevodih
izdaje Zvezne knjigarne
Splošna knjižnica:
St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslov. U. Zuti,
112 str....................................
. 22. L. N. Tolstoj: Krentzerjeva sonata, roman, poslovenil Fran
Pogačnik, 136 str..........................
, 26. L. Andrejev: Črne maske, drama, poslovenil Josip Vidmar,
82 str. . . ,  .............................
in Andrejev: Gaudeamus, komedija, poslovenil Dr. Jože Glonar . .
Azov in Teffi: Humoreske.......................................
L. N.Tolstoj: Spoved..........................................
Puškin: Pikova dama, novela .  ...............................
Kmetijstvo in ljub lian ski velesejem.
IV. Ljubljanski vzorčni velesejem, ki se bo letos vršil od 15. do 25. avgusta, se bo odlikoval z bogato izložbo najrazličnejših obrtnih In industrijskih izdelkov. Kmetijski proizvodi in izdelki kmetijske in kmetijsko-strojne industrije pa se bodo letos pokazali
V	večjem obsegu in boljši lu£i, kakor do-sedaj ter bodo tvorili poseben oddelek letošnje velesejmske prireditve. Uprava bo skrbela, da se pokažejo na velesejmu pro-izvodi naše kmetijske industrije in pa da se postavijo na ogled različni drugi industrijski proizvodi in obrtni izdelki, ki stoje s kmetijstvom v najtesnejši zvezi. Našim kmetovalcem kakor tudi različnim gospodarskim društvom bo na letošnjem velesejmu dana 0ajlepša prilika, bliže spoznavati, izbirati in naročati
Uprava velesejma si je stavila hvalevredno nalogo, da se sporazumno z zastopniki kmetijstva loti tudi tega dela, nele v prilog prodaje raznih kmetijskih proizvodov, ampak tudi v prilog lažje preskrbe gospodarskih potrebščin.
Izpred sodišča.
POKVARJENE NEAPOLITANKE.
Ne gre mogoče za vročekrvne Evine hčere iz dežele pomaranč in polente, temveč za— piškote, sicer bi pisali »neapoli-tanke« z veliko začetnico. — Stvar je namreč sledeča: Branjevka F. Z., ki prodaja svoje slaščice na stojnici v Šolskem drevoredu je obdolžena, da je prodala nekemu črkostavcu dvanajst piškotov »neaopoli-tank« Ta jih je kupil za svojega šestnajstmesečnega sina. Ker pa jih dečko ni hotel pojesti, se je zdela stvar očetu sumljiva. Povohal jih je ter ugotovil, da »Imaio duh*. Zato je ovadil zadevo mestnemu fizikatu, ki je konstatiral, da so pokvarjene in tako je prišla stvar pred okrajno sodišče. — Zagovor obdolženke: Gospod, jaz nisem vedela. Jih ne pokušam. Od sedaj naprej bo pa drugače. Jih sploh nisem videla. Kupila jih je hči pri trgovcu V„ prodajaj pa sin Franc, ko sem bila takrat radi bolne noge doma. — Sodnik: Pa bi se morali brigati. Ste; odgovorni. — Škode na zdraviu ni bilo. Privatni udeleženec tudi sicer ne zahteva nikake odškodnine. Pri trgovcu V. policija ni mogla ničesar ugotoviti. Zato ne pride tudi še na zatožno klop, pač pa je obsojena obdolženka po § 12 zak. o živilih radi malomarnosti pri prodaji na 100 Din globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 8 dni zapora.
ZARADI GOVEJEGA JEZIKA
sedita na zatožni klopi A. K., žena upokojenega železničarja in F. R.. mesarski va-
jenec. Prva je obdolžena, da je hotela ukrasti goveji jezik, drugi je obdolžen, da jo je ob isti priliki pretepel. — Obdolženka zanika vsako krivdo, češ, tisti, ki me je obdolžil ni bil normalen. Jaz sem bila normalna, on je bil pa »pri pijači«. Šla sem na stranišče in od tam v »šupo« na dvorišče. Na sodnikovo vprašanje, kaj je iskala v »šupi« odgovori: stranišče je bilo polno blata... Tudi obdolženec je popolnoma nedolžen kakor Janško leto, ko je bil obsojen radi tatvine na deset dni zapora. Res je, pravi, da je bila obdolženka na stranišču. Jaz sem io opazoval iz distance deset korakov iz okna svoje sobe in videl sem, kako je odprla vrata in se ozirala okrog sebe. ie-li io kdo vidi, ali ne. Nato je šla v »šupo« k podu, v katerem je bilo slano meso za prekaiivanje in vzela goveji jezik iz tamkaj se nahajajoče kadi. Skočil sem k njej ter io prijel za roko ter jo stavil radi tatvine na odgovor. Zanikala je, jezik pa je ležal še na vozu poleg kadi. Zenska se je, ker sem jo zalotil pri tatvini, tako prestrašila, da je padla na tla. Oklofutal in osuval io nisem. A. Z. prekine: Še danes mi šumi po ušesih, tako me je oklofutal. — Sodnik: Mogoče ste bila pa samo »firbčna«, kaj je v kadi. — Obdolženka: Jaz drugega ne morem povedati, nego da sem šla na stranišče in da me je on tako oklofutal, da mi še danes šumi. — Sodnik razglasi oprostilno razsodbo ter jo raztolmači obdolžencema po domače: »Oba sta oproščena za enkrat, ker ni nobene priče, toda prihodnjič pazita, stvar utegne končati drugače, aku se ponovi.«
DRAGO POPRAVILO.
J. B„ pekovski mojster si ie izposodil Voz. Njegov hlapec ga je nekoliko pokvaril. Lastnik ga je dal popraviti na stroške |J. B.-ja pri kolarskem mojstru F. P. Ta mu Je računal za popravilo 930 Din. J. B. je plačal, a obrnil se je na odvetnika. Odvetnik je pojasnil F. P.-ju, da ie plačilo daleč pretirano, ter ga je pozval da vrne. kar je preveč računal. Ker se to ni pravočasno Sgodilo, je prišlo do ovadbe. Danes pred obravnavo je vrnil F. P. J. B.-ju 780 Din. Seveda je prišlo kljub temu do obravnave.
—	Izvedenec je ugotovil, da bi bil znesek 165 Din primerno plačilo za popravilo. Radi tega je bil J. P. krivim spoznan prestopka po členu 8 zak. o pobijanju draginje ter obsojen na 24 ur zapora in 500 Din globe, v slučaju neiztirljivosti še na deset dni za-,pdra. — Popravilo je bilo torej precei drago, ampak za F. P.-ja namesto za J. B.-ja. Sicer pa je F. P. lahko vesel, da živimo v časih precei mile justice v Ljubljani, sicer bi bil lahko »zašit« goljufije in ne radi prestopka čl. 8 cit. zakona.
Drobtt.
Vojna je neizogibna. Tiste rahle duše, ki sanjajo o njeni odpravi in prirejajo shode, da bi določili večni mir, opravljajo s tem zgolj visokomiselno utopijo. V bodočih stoletjih, ako bi vsi narodi tvorili eno samo ljudstvo, bi se moglo morda misliti na prihod tega zlatega veka; razen tega pa — ne bi li konec vojne pomenil konec človeštva?
I	Vojna, pa saj to je življenje samoi Vse na svetu obstoji, se rodi, raste in se rrmo# zgolj v boju. Jesti je treba in biti pojede* ako naj svet živi. In edino bojeviti narod so prospevali; narod umira, čim odloa orožje. (Emil Zola, Aimanach de 1’ Antie* 1892.)
Domala vsi vojaki skušajo preudaril položaj do konca. Foch pa umuje do neKt točke, tu pa naredi umstven skok, ki se vselej posreči. To je storil v eni izmed najtežjih kriz svetovne vojne. Vsi ostali^ veljniki so hoteli slediti določenemu načrte prav vsi, o tem imamo dokaze. Foch pa le bil nasprotnega mnenja: sledil je našim raZ' logom donekod, potlej pa napravil v mtslsii preskok. Tedaj je imel pogum in odločnost, ostati zvest svojemu nazoru in dogodki so mu dali prav. (General sir Henry Wilson o maršalu Fochu.) *
Abbč Arnaud je silno občudoval nemškega skladatelja Glucka, ki je bi! P® svojem rojstvu pravzaprav Ceh: Kluk. t. Jj Dečko, kakoT zatrjuje francoski umetnostni kritik Camile Mauclair. Nekoč je , vpne® njega nekdo zlohotno grajal Gluckovo glaS' bo, češ: »Končno je muzika A! c e st a P*' dla...« »Da,« se je naglo vštulil abbč, »Pa' dla z neba.«_____________________________   -
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: , Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Liublian*
• •
lil
PLESI Razne atrakcije
Odhodne postaje:
Reka: »Hotel Europa« (avtomobilska postaja)
Opatija: Pred kavarno »Principe Umberto«
Prvi odhod ob 11.30 uri dopoldne.
Slovanski Monte Carlo
Prihod Iz Reke In Opatlfe v Jugoslavijo ■ posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure. Vožnja traja 15 minut.
MBsaaiBisBBBgHBgB
Otvoritev dvorane
vsak dan ob 11. uri dopoldne.
Prvi odhod ob 11.30 uri dopoldne.
Cena za vožnjo
tja in nazaj Ut. 5—,
Agurikiislri lii
Prvovrstna
RESTAVRACIJA
Zahtevajte povsod »Narodni Dnevnik"!
Novo!
ljubiteljem moderne
glasbe žn plesa!
Ravnokar došle najnovejše skladbe plesov:
Shimmy,
— Fox „	—	Blues
Song — Vatz Samba — Song Java Original — Java Boston
Double — Fox
Zahtevajte cenik! Cene konkurenčne!
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trs 8.
Pozor!
Pozor!
Avtomobili na prodal
osebni
/. Fiat Wien
/. Deimler, skoro nov, start in električna razsvetljava.
in tovorni
I. Perl Liesing 4 tonski I. Waff	4	tonski
/. Fiat Verpflegstype, 2Yi tonski /. Fiat Turino 15 Tor lVa tonski v zelo dobrem stanju in generalno popravljeni.
Plačilni pogoji po dogovoru. Vprašati je pri tvrdki „SVETLA" d. d., Ljubljana, HilSerjeva ulica štev. 5.
Oblačilnica,
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in po ceni manufakturno blago, opozarja uredništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. Gblačilnlca ima na zalogi le prvovrstno češko blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat Prodaja se tudi na obroke.
Priloinostl
Kozarci za pivo
čisti, beli, z ročaji 7io lit, Din 66'—
Vi „	„	98-—
en ducat franko skladišče Beograd.
Pri odvzemu nad 50 ducatov prosto embalaže.
Bož. Petrovič,
Beograd
Balkanska ulica 16/a
Zajamčeno nepremočljiv® .
dežne
plašče
an-
prvih gleških tovarn
jod Din 320—800
Drago Schwa&
Ljubljana, Dvorni tf**
Na željo se pošilja po P_°^ nem povzetju. Neug*jaJ® f
se zamenja ali denar povfn
MALI OGLASI
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriraniu v malih oglasih!
BfPpodam)
U U!
ležeči, plamenocevni, 14 m* kurilne ploskve, 5 atm., sistem Wagner po zelo ugodni ceni takoj na prodaj. Ponudbe je poslati na Mestno plinarno, Maribor.
V« Emendolc, Groyer, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupile vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva ul 28. Llubliana.
PRESELITEV, f
Cenjenemu občinstvu in vsem uglednim organizacijam vljudno javljam, ^ da sem svojo dobro znano zalogo slavnostnih krojev, telovadnih potrebščin in modno krojačnico za gospode
PRESELIL
V DALMATINOVO ULICO
(palača Vzajemne posojilnice).
Priporočam se vsem za nadaljno cenjeno naklonjenost!
PETER CAPUDER
lepa vrtnarija
s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v I Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g. Andrej-u Sošič-u, Maribor, Trdinova ul. št. 8.
na
Tul
Leg tiri m
iprodaj po nizki ceni pri I. isek, Škofja loka.
Mal lokal
v sredini mesta na prometnem kraju v Ljubljani se išče za teko). Ponudbe ua upravo lista pod »Lokal«.
BlKupimlH Kleparske stroje,
rabljene, kupim. Ponudbe na upravo lista pod „Stroji“. ,
Službe
][
na življenje sprejmemo povsod. Ponudbe pod »Agilnost« na upravo lista.
24 letna, želi znanja s starejšim gospodom, milosrčnim in resnim. Vdovec brez ali z nedo-rastlim otrokom ni izključen. Refiektira se samo na resne ne' anonimne ponudbe, s sliko, katera se povrne, pod „Zadovolj-na prihodnjost" na upr, lista.
korespondence, francoske in nemške radi vežbanja tudi v zameno za srpsko-hrvaško. — Cenj. ponudbe pod »Linguistica« na upravo lista.
event. trg. sotrudnik, vojaščine prost, išče primernega mesta, najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Agilen«.
sprejmem. Videtič, Mirna.
imji pozori'
Vsled selitve trgovine razprodajam po najnižjih cenah prvovrstna ljutomerska in haloška vina letnik 1921, 1622 in 1928 od 56 litrov naprej. Gjuro Va-ljak, Maribor, Mlinska ulica 2,
Lep zidani
opeko kriti paviljon ■ celim Inventarjem na ljubljanskem sejmišču poceni na prodaj. Ponudba poslati na naslov: Gjuro V*ty*k, Maribor,
izkušen bilancisti bi se rad zanimal po neka| ur na dan. Samo resni reflektanti na) se blagovolijo oglasiti ■pod »Točnost* na upravo lista.
za rezanje kurjih očes se sprejme. Ponudbe: Kopališče »Slon«, Ljubljana.
gospodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam lastno pohištvo in denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. lista.
Stanovanja
Stanovanje 3 sok
se takoj odda v najem na periferiji mesta. Več v upravi lista.
Razno
i
samski, se išče za žago veneci-janko, — vešč morabiti brusiti žage. Nastop takoj. Ponudbe' na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-damiiltl trg.
primeren prostor za kiojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, obtoječe Iz veliko delavnice in lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni točki. Ponudbe na upravo lista,
Srekrno jedilno or#
za 6 oseb se poceni Naslov pove uprava »Naro®
Dnevnika«.	 ^
ji Hom.,
kavarna In gostilna,
Rožno dolino se priporo*8, . prte že ob 5 uri zjutraj- ^ niki v okolico dobe dob«0 *** )a likerje itd. Postrežba solidna. Vino čez uli«0 * ceneje. Sprejemajo 9»	^
na hrano. Obed do po*
Marija Zgonc.
•--M-- ...
gojil za priho-inje leto.®!”1 ob' buč, kumar in čebula vgllito vezujemo se prev*«11 m#n» množino pridelanega otrebn< Nadaljna pojasnila i0 P en6k* seme na razpolago- 3	,	ju|>«
trgovina Sever & ljana, Volfova ul. *
• ■uiJf -—*
I. ljubljanska cvetu£arna’, At burgova ulica 6 nazn cV»tK‘  _________i« in-asne ,
dinarjev posojila, proti vknjižbi na prvem mestu iščem proti dobrim obrestim. Ponudbe pod »Soliden« na upravo list«.
rgova ulica 6 nazn® cv»tK* na novo došle	tfa(toVl
sadje vseh vrst bulcotf' __ okras damskih	gtol
Nadalje sveže cve šopki, sveži in B. vinka **' venci, žalni venci. ^^j)! loga umetnih cvetic. gV f venčkov za neveste, ostr*8l»* napisi. Ceha nizka, P° točna.
Mali ogla*1 imajo uspen*