Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7' — , ia inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnetn zavodu št. 10.666. Jlova Sfroba Cena 1 Din. Kedakc:ja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vraeajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljivc. Štev. 10. Celje, torek 3, februarja 1931. Leto XIII. Načrti in delo vlade (Konec.) X. Ureditev interkonfesijonalnih in dmgih odnošajev. Z intcrkonfesijonalni'm zakonom se uredi za vso clržavo na enoten na- ein najvažnejši del cerkvenopolitič- Jiih vprašanj v kraljevini. Njegov namen je, preprečiti v bodoče spore, ki bi sicer neizogibno nastajali za- radi obstoja številnih, v naši državi usvojenih ver. S tem zakonom se bo- yta rešili med drugim dve važni vprašanji, t. j. določila se bo verska Prtpadnost otrok in to zlasti iz rae- šanili zakonov in se bodo določili pogoji, pod katerimi se more menja- ti vcroizpoved, ako naj bo priznana ocl države. Važen je tudi sklep, da se mora izvajati v prihoclnjili proračunih (v državnem, v banovinskih in občin- skih) čimvečja štedenja. Tu je naj- ^olj peroče vprašanje pravilne pre- ^oje aktualnosti raznih investicij in izdatkov. V splošnem mora veljati načelo, cla je treba razvrstiti izdat- ke po nujnosti, dati prednost neod- ložljivejšhn in kriti v j>rvi vrsti one potrebe, ki služijo direktno ali vsaj indirektno produktivnim ciljem. Štednja mora biti racijonalna in se niora uvcJjaviti zlasti tako, da s štednjo ne bodo prizadeti vitalni pc- goji sorazmernega napredovanja, na drugi strani pa mora vsaka pravil- na finančna politika skrbeti, da s preveliko davčno obremenitvijo ne onemogoča gospodarskega pjrocvita posameznika in poedinih interesnjh skupin. Za popolno ustvaritev tudi v za- konodajnem oziru ujedinjene prav- ne države je dosodaj zaznamovati že volik napredek, kakor n. pr. z enot- nim civilnopravdnim rcdom, enot- nini kazonskim zakonikom in ka- zenskim postopkom. To delo za iz- enačenje koristi in brenien, pravic in dolžnosti državljanov se, ogronmo po svojem obsegu, postopoma in sle- doč napredku časa, neumorno nada- Ijuje in se bo smotreno nadaljevalo. S tem, da se je zatrla in onemogo- čiia politična, plemenska, verska in strankarska razdvojenost narodnib sil, se je doscgla konsolidadja poli- tičnih razmer. Vse sile in sredstva naroda se v mini in slogi osredoto- Cajo ir. usmerjajo na vscm vzvišeni .skupni cilj — na materijelni in kul- tu.rni prospeh ujedinjene in edin- stvene domovine. Vidni izraz za zno- traj konsolidirane, na zunaj neomaj- no tidne, nerazrušljive države je v nazivu: Kraljevina Jugoslavia. V upravnem oziru je pa dosežena toli- kanj potrebna dckoncentracija upra- ve z razdelitvijo države na banovi- ne, s prenosom poslov na, bane, ki razpolagajo s posebnimi banovinski- mi proračuni. Zgoraj obširneje razloženi najvaž- nejši sklepi in ukrepi za omiljenje ckonomskc krizo in pospeševanje ekonomskega in kulturnega napred- ka v državi prikazujejo dovolj jas- no, trdno in vztrajno voljo in smo- trenost vlade za nadaljno delo zago- spodarski in kulturni podvig naroda in države. Vsled nas])'rotujočih si, mnogo- krat tudi le lokalnih in partikula- rističnih interesov podrejenega po- mena in osebnih nasprotij je bilo de- lovanje voljcnih parlamentarcev sil- no otežkočcno. Namesto konsolida- cije pozitivnih sil na delu za sploš- ne koristi naroda in države so se nasprotja večala in poglabljala in končno dovedla do popolne nepjod- nosti najvišje korporacije v državi. Nujna vprašanja, ki so se tikala in- teresov celokupnosti, so zbog tega ostajala nerošena in skoro ni bilo izgleda, da se bodo povoljno real In. Le s strnjenjein vseh sil in sredstev naroda, ki se je doseglo s spreme- njcnim sistemom državne uprave, se v dolgi parlainentarni dobi zamuje- iio s pospešenjem popravlja in do- polnjuje. Zaupniki in nosilci volje Nj. Vel. kralja, ki so v stalnem sti- ku z narodoni, so v zvezi z odgovor- no in čisto upravo porok, kar doka- zujejo tudi s svojim dosedanjim de- lom, da so bodo vsa vprašanja, ki zadevajo koristi celokupnega ujedi- njenega naroda, rešcvala smotreno in v skladu z interesi vseh stanov in plasti naroda. Okoliški občinski svet Na Svečnico od 9. do Xll. dopol- dne se jc vršila v občinski posveto- valnici na Bregu redna seja občin- skega sveta celjske okolice pod predsedstvom župana g. Mihelčiča Po odobritvi zapisnika zadnje ob- činske scje in prečitanju Pojasnil k sklepoin seje ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930. jc sporočil župan, da je postala občina Celje- okolica samostojna zdravstvena ob- čina in da bo morala saina plačeva- ti enega zdravnika, dve babici in stroške v bolnici. V z d r a v s t v e n i o d b o r so bili izvoljeni podžupan g. Vinko Kukovec in obč. odb. dr. Laznik, Strenčan, Hrastnik, Wltav- sky, Pograjc in Sovič. Banska upra- va je vrnila občinski proračun za leto 1931., ker je treba vstaviti še proračun zdravstvene občine v zne- skiL 20.000 Din. Kritje te vsote bo iz- vedeno s prihranki ali pa s kratko- rcčnim posojilom. Okoliška občina bo p r i s p e v a - la za mestno policijo 50.000 Din oziroma-100.000 Din, Co bi odpa- del državni prispevek za policijo. Ostati pa mora sedanji policijsko ra- jon. Tudi ta znesek bo krit s pri- branki ali pa s kratkoročnim poso- jilom. Učiteljstvo v okoliški občini bo prejemalo od občine mesečno stana- rino v znesku 200 Din. Za občinske- ga blagajnika je bil po naredbi ban- ske uprave izvoljen obč. odb. Po- grajc, blagajniške posle pa bo vršil še (laljo občinski blagajnik g. Špe- glič. V bednostni sklad se bo stekal ] odstotck vseh proračunskih iz'dat- kov. Izdatek za bednostni sklad se bo letos kril iz kmetijskega sklada, ker še ni bil predviden v novcm pro- računu. Okoliška občina bo naroCi- la pri davčni upi*avi nov izkaz dav- koplačovalcev. Župan bo stopil v stik s tehničniin razdelkom sreske- ga načelstva zaradi osnaženja in po- sipanja zanemarjene pešpoti ob dr- žaviii cesti v Gaberju. Članarino za protituberkulozno ligo bosta pobira- la obfiinska uslužbenca gg. Vučko in Kunej. Občina bo posipala najpo- trcbnojSe cesto. SkuSala bo tudi do- seči premestitev telefonskih drogov s pešpoti ob državni cesti v Gaber- ju. Hišni poscstniki ob državni cesti v Gaberju se pozivajo, da dado po- praviti oziroma obnoviti plotove pAed svojimi hišami. Občina bo za- čola s pjcdpripravami za gradnjo javneg^a strnnigča v Gaberju. „Pridni učitelji so redke izjeme" Bivši privatni uradnik, poznejc trgovski sotrudnik in sedanji po- sestnik nekje v Savinjski dolini je izustil gornje besede v zadnjem za- sedanju banskega sveta. Pozneje je izjavil, da se mogofie ni pravilno izrazil, holel je .... — toda zakaj ni? — Kje je dobil ta gospod banski svetnik legitimacijo za take trditve? Saj najbrže ni videl učiteljskega šol- skega delovanja že od takrat ue, od- kar ga je vzgojna roka učiteljeva oddala v življenje. Najbrže bi pogo- dili, ko bi navedli duševno tiskarno, kjer so se tiskale in izročale take le- gitimacije. Dobro bi b'ilo, da bi se malce posvetilo v take katakombe prejšnjih političnih sestankov. Ni naš namcn, da bi zavračali te in druge uničujoče kritike in težke ob- dolžitve učiteljskega stanu, iznešene le pavšalno, brez konkretnih nava- janj in dokazov. O tem bo še govo- rilo učiteljstvo v svojem stanovskem giasilu in na pristojnih mestih. Vprasamo le vse one iz kateregakoli stanu in iz katerekoli struje prejŠ- njih političnih strank, ki tako pav- šalno kritikujejo in obdolžujejo uči- teljski .stau in šolstvo: Kdo vam je vzgojil, vzgaja in bo vzgajal narod? Kaj bi bilo, če bi prejšnje, sedanje in bocloče učiteljstvo prenehalo z vsem izvenšolskim delovanjem v različnih društvih, družbah, zadru- gah, občinah, tečajih itd., itd.? Ka- tcri stan deluje izven svojega običaj- nega strokovnega udejstvovanja to- liko za narod, kakor ravno učitelj- ski stan, pa bodisi, da navedemo že kogarkoli na deželi ali v Laškem ali v Kočevju? Kdo dela tedaj najveß za nai'od? Ali učiteljstvo ni tudi del na- roda? Kako se pa deluje za ta del naroda, ki je danes najslabSe plačan od skoro vsega drugega državnega uradništva in ki se mu itak težko stališcc med narodom izpodkopava v takili korporacijah, ki bi bile po- klieane, da povzdignejo ugled uči- tcljskega stanu, s čimer bi se kori- sti lo le narodu? Učiteljska organizacija bi naj za- vrnila takoj take očitke. Energični funkcijonarji — eksekutiva učiteij- stva — bi naj takoj razgalili načrte gotovih ljudi. Zdi se nam prepočas- no, da »Učiteljski Tovariš« šele na- znanja, da bo učiteljstvo še govori- lo, ko bo zaključeno bansko zaseda- nje. Današnji čas zahteva energičnih ljudi, ki stopijo takoj na krov in z mladeniško borbenostjo odbijejo ta- ko pavšalno kritikovanje in obdol- žovaTijo. Izven U. J. U. Delo celjskih gasilcev Prostovoljno gasilno društvo v Ce- lju je imelo v soboto 31. januarja od 20.10 do 21.30 redni letni občni zbor v Gasilskem domu. ObCni zbor je potekel v najlepšein sporazumu. Iz tajniškega poročila posiiema- mo: Društvo je štelo koncem minu- lega lota ül c'lanov, od katerih jib 45 izvršuje aktivno službo. Častni čla- ni so 3, podporna pa 402. Gkslališka straža se je vršila 30-krat, odborovih sej je bilo 22, deputacije so bile po- slane 10-krat deloma k sprejemoin, deloma k pog*rebom. PraktiCno iz- vožbanost so prejeli člani v 23 va- jah; za izobrazbo aspirantov je bilo doloCenih 15 ur. Društveni šef-zdrav- nik g. dr. Ivan Herzmann je s pod- poro društvenega zdravnika g. dr. Josipa Cerina vodil sanitetni tečaj. Dobiček velike ljudske veselice je bil porabljen za kritje tekočih izdat- Vojaški duh v Zdmženih državah Združenc države aineriške so kla- sična zemlja velikih kontrastov. Eden najbolj čudnih kontrastov pa je brez dvoma njihovo stališče na- pram vojni. Združene države sever- ne Arncrike so potožile temelj Dru- štvu narodov, dajale so pobudo za veliko razorožitvene konference in ustvarile so Kelloggov pakt. Kljub teniu ideal'istiCneinu stališču na- pram vojni že od leta 1922. nudijo svoji mladini od 11 let dalje deloma prostovoljno, deloma prisilno siste- matsjko militaristično vzgojo, ki v mnogočern spominja na stari pruski način vojaške vzgoje. Amerika je pacifistična. Kljub tomu niso samo pedagogi, politiki, duhovniki, vse- učiliSki profcsorji in ostali intclek- tualci, nego tudi široke maso pre- pričane, da je dobra pripjava za vojno največje jamštvo za mir. »Ne bodi strahopetnež, bodi ka- det!« tako je napisano z zlatimi čr- kami nad vhodom v neko šolo. Ta napis je značilen za stališče ame- riških šol napram vojaški službi. Mnoge šole smatrajo za svojo dolž- nost, da skrbe za vojaško vzgojo mladine. Na eni strani zahtevajo razna ])atvijotska udruženja od vla- de, da se vzgaja mladina v vojaš- kem duhu. Na drugi strani pa stoje cerkvene organizacije in pacifists ki ostro obsojajo te tcžnje. Razumljivo je, da država, v kateri ni uvedena splošna vojaška dolžnost, skuša svo- je prebivalstvo čimbolj seznaniti z uporabo orožja. Po avctovni vojni je «kušal vojni departma v Washingtonu čim bolj popularizirati vojaško službo. Ta- krat je izjavil general Pershing: »Ker nismo osvojili. načela splošne vojne dolžnosti, moramo uporabiti vsa sredstva, da se vojaška dolžnost izgradi in popularizira v so lab.« Ameriški plodovi te »popularizaci- je« vojaške dolžnosti v šolali so čud- ni, a istpčasno tudi značilni. V mno- gih državah in občinah je bila girn- nastična vzgoja pretvorjena v ne- ko vrsto vojaške službe in ta vojaš- ka vzgoja je postala obligatna. So- lam in vseučiliščem so dodcljeni ak- tivni Castniki in instruktorji, ki naj nudijo jamstvo za pravilno vojaško izobrazbo. Kdo se more slednjič pro- tiviti takim metodam popularizaci- je! Najlepša dekleta so bila imeno- vana za častnike. Na razpolago so jim strojne puške in tQpovi! Tej mladini prirejajo velike javne parade, pri katerih se podeljujejo številne kola.jne, nagrade in razna druga odlikovanja. Gojenci imajo brezplačno tia razpotago vojaške ko- nje itd. To so s'ama sredstva, s ka- terimi naj bi se mladina čimbolj za- intercsirala za vojaško službo. Po naredbi vojnega departmana je bila osnovana za v.oja^ko vzgojo v šolah centralna organizacija, tako- zvana R. O. T. G. (Reserve Officers Trainings Corps). V vseh ameriških šolali srečujemo mnogo aktivnih castnikov in instruktorjev, ki so za svoj posel plačani- od vojnega de- partmana. Vežbajo študente in jih vzgajajo v vojaškem duhu. Jasno je, da se skuša pri tem kolikor mogoČe vpiivati na duševno razpoloženje mladine za vojno. Sisteinatsko se skuša prepričati mladino o neizogib- nosti vojne in njeni potrobi. Značilno je navdušenje, ki ga je izzvala ta metoda v neki dijakinji, I ki je bila postavljena za zapovedni- ka male ^ete. Izjavila je: »Ce bo pr>'- s!o do vojne, bom Sla s svojo ceto na bojno poljc. Prouöila seni vse bitke od Hanibala do Pershinga in zelo dobro poznam vojaško veščino. Če je mogla Devica orleanska voditi celo armadö, born niogla tudi jaz voditi celo četo.« Aineriški listi so navdu- šeni vsled takih izjav. Slika tega bo- jažoljnega dekleta je izšla v vseh Ii- stih. Dekleta so slavili kot predstav- nico iluha nove Amerike. (K. prih.) Stran 2. »Nova Doba« 3, II. 1930. Štev. 10. kov. Za pomoč in prevoz je bilo dru- štvo klicano petkrat. DruStvo je bilo alarmirano 26-krat k požarom, ki so se vršili: 15. janu- arja 1930. pri posestniku Kovaču v Tremerju, 21. januarja v Sedminko- vi kolarni v Petrovčah, 2(>. januarja v kleti celjske bolnice, 27. januarja v hiši ge. Winklerjevc- v Celju v Go- sposki ulici 18, 29. januarja na Te- harju, 2. februarja pri Cenclu v Tremarju, 5. marc a ogenj v dimni- ku na jhiši g. Ocvirka v Celju Za kre- sijo, 2. aprila v trgovini g. Salmiča na Dečkovem trgu v Celju, 3. aprila gozdni požar v Veliki Pirešici, 20. maja ogenj v dimniku na hiši na oglu Cankarjeve ceste in Aškerčeve ulice v Celju, 3. junija v hiši g. Er- nija pri mestnem pokopališču v Cretu, 18. junija v Sromljah, 23. ju- nija na hribu v Veliki Pirešici, 25. julija ogenj v dimniku na hiši gdč. Baševe v Aškerčevi ulici v Celju, 22. avgusta pri posestniku Vebru v Tr- novljah, 23. avgusta se je užgal ko- tel za asfalt v Razlagovi ulici, 12. septembra v Novi cerkvi, 22. sep- sembra velik požar v Vitanju, 9. ok- tobra v Dramljah, 27. oktobra v tra- fiki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici v Celju, 8. novembra v šotoru kostanjarja na Levstikovi ulici v Celju, 15. novembra pri posestniku Ledniku v Zg. Hudinji, 24. novembra pri posestniku Cenclu v Tremerju, 3. decembra pri g. Božiču v Košnici, 10. decembra v trgovini gclč. Dolinš- kove v Gaberju, 18. decembra pri po- sestnici gdč. Karlinovi v Tremarju. Društvo je prodalo 14 m dolgo strojno lestvo inestni elektrarni in kupilo od mariborskega gasilnega društva štirikolesno balančno lest- vo, ki se raztegne do 22 in. Puchov avto, ki je bil določen za rešilni od- delek, je prevzelo gasilno društvo. Prodalo je tudi istirikolesno brizgal- no, ker jo že dolgo nadomešča mo- derno orodje. Društvo je pristopilo lani k Jugoslovanski gasilski zvezi in se udeležilo avgusta gasilskega kongresa v Ljubljani. Leto 1930. je v zgodovini Prosto- voljnega gasilnega društva v Celju pomembno, ker stoji društvo pred svojim (50-lctnim jubilejem in ker se je preselilo v novi zidani dom, ki je eden najmodernejših in najprostor- nejših v Sloveniji. O velikem obsegu društvenega aparata pričajo izdatki, ki so zna- šali nad 88.000 Din. Pri volitvi so bili izvoljeni nasled- nji gg.: načelnik: Častni poveljnik Ivan Jellenz; poveljnik: Franc Ko- schier; namestnik poveljnika: Alojz Kališnik; četovodji: Emerik Berna in Josip Pristošek, namestnika: Ed- mund Bandek in Bogomir Schlosser; vrstarji: Ferdinand Skaberne, Av- gust Maček, Ivan Gradišer in Mar- tin ^Orehove; načelnik varovalcev Friderik Jakowiisch; iz moštva so bili izvoljeni v odbor Amand Peper- nik, Henrik Findeisen in Franc Kar- beutz, namestnika Ivan Putan in Bogomir Schlosser. DOMACE WEIf I (I Nj. Vel. kralj in kraljica med n arc dom. Ovacije kraljevskemu pa- ru v Zagrebu se ponavljajo vsak dan v nezmanjšanem obsegu. Nj. Vel. kralj in kraljica sta v petek ob 11. dopoldne posetila šolo samostana usmiljenih sester v Gundulicevi uli- ci, nato pa cerkev v Frankopanski ulici in central no akademsko men- zo na Ribniku. Nj. Vel. kraljica je popoldne obiskala Amruševo otroš- ko vzgajališče mesta Zagreba v Klinčaselu. Nato se je odpeljala v Desinac, Jasko, Pleševac, Rude in Samobor. Povsod ji je priredilo pre- bivalstvo veličaston sprejem. Po po- vratku v Zagreb si je Nj. Vel. kra- ljica še ogledala mestno prenočišče za vajence v Fijanovi ulici. V sobo- to ob pol 11. dopoldne je Nj. Vel. kraljica posetila pestovališče usmi- ljenih sester v Samostanski ulici, nato prodajalno Ženske zadruge za narodno vezivo v Praški ulici in go- spodinjsko šolo v gornjem mcstu. Ob pol 12. dopoldne je odšel Nj. Vel. kralj peš iz dvorca v Markovo cer- kev, nato pa preko trga Stjepana Radiča in Kamenite ulice po ulici Pavla Radiča v mestno tržnico. Na- rod je prirejal svojemu vladarju vi- harne ovacije. Nj. Vel. kralj se je ob 12.30 odpeljal z avtom že tretjič v zoološki vrt v Maksimiru. Ob 17.15 se je pričela v kraljevskem dvorcu Cajanka, katere se je udeležilo 400 gostov iz vseh slojev zagrebškega prebivalstva. Ob pol osmih zvečer je prispel na trg pred banskim dvor- cem večtisočglav sprevod srednje- Solske mladine, ki je navdušeno vz- klikala kralju, kraljici in Jugoslavi- ji. Kralj se je pojavil na balkonu in je s krasnimi besedami nagovoril mladino. V nedeljo dopoldne je Nj. Vel. kraljica posetila Hrvatski ves- iaški klub ob Savi, popoldne pa sta se Nj. Vel. kralj in kraljica odpelja- te v Šestine, kjer sta prisostvovala poroki Stirih kmetskih parov. V5e- raj popoldne se je Nj. Vel. kralj od- peljal na izprehod v zagrebško oko- lico. Sinoči sta priredila vseučiliška pevska zbora »Balkan« in »Mladost« serenado pred kraljevim dvorcem. Po serenadi se je pojavil Nj. Vel. kralj na oknu in nagovoril zbrano mladino. d Kraljeviči na Bledn. VCeraj so prispeli na Bled kraljeviči prestolo- naslednik Peter, Tomislav in Andrej in bodo ostali tarn dalje časa. Kra- ljeviči se bodo bavili z zimskim sportom. d Prezident Masaryk — častni doktor ljubljanske univerze. V so- boto dopoldne se je vršila na ljub- Ijanski univerzi svečana promocija prezidenta češkoslovaške republike g. T. G. Masaryka za častnega dok- torja ljubljanske univerze. Prezi- denta je zastopal pri promociji če- škoslovaški poslanik v Beogradu g. dr. Flieder. Promocija se je razvila v prisrčno jnanifestacijo ljubezni do bratskega češkoslovaškega naroda d Eksplozija v Zagrebu. V soboto ponoči ob 2. se je dogodila v Zagre- bu na uličnem oknu hiše, kjer ima prostore omladinska organizacija »Mlada Jugoslavia1« v dolnjem me- stu nedaleč evangeljske cerkve eks- plozija, ki ni napravila nobene po- sebne škode. Omenjeno organizacijo so osnovali znani omladinci, ki so pripadali bivši Radičevi seljački stranki. d 3685 novih poslopij v Beogradu. Po uradni statistiki je bilo od leta 1920. do konca leta 1930. zgrajenih v Beogradu 3685 poslopij z 12.508 sta- novanji. Vrednost vseh novih poslo- pij znaša približno tri milijarde di- nar jev. d Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisli- ne v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čerma- sti turi, marsikateri katari, motnje sluznice preidejo z uporabo narav- ne »Franc Jožefove« grenčice. Šte- vilni zdravniki in profesorji uporab- Ijajo »Franc Jožefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov z največjim uspehom. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za sredo 4. februarja: Tudi v doslej jasnih pokrajinah se bo pooblačilo, vsled Cesar bo nastopilo omiljenje mraza, sicer bo nekoliko mrzleje. ZA DAME Crep Saten Crep Oeorgete Crep de Chine Nogavice Rokavlce ZA OOSPODE črno sukno BeJe srajce Modne srajce Samoveznice Nogavice Velika lsbira, zmerne cene FRANC KOLBEZEN — CELJE Celje in okolica c Slovo g. A. Pfeiferj a od Celja. Gosp. Adolf Pfeifer, prokui'ist celj- ske podružnice Ljubljanske kredit- ne banke, odhaja te dni na svoje no- vo službeno mesto v Novi Sad. Dra- matično društvo je priredilo g. Pfei- ferju, svojemu neumornemu tajniku in najodličnejšemu aktivnemu čla- nu v soboto 31. januarja v klubovi sobi Celjskega doma lep poslovilni večer, ki se ga je udelezila gledališ- ka družina in nekateri drugi ljubi- telji celjskega gledališča. Koliko is- krenih simpatij uživa g. I'feifer kot človek in kot igralec, se je jasno od- ražalo iz poslovilnih besed gg. Pre- korška, Žabkarja, Hribarja in Ska- berneta. Duša in sree sta tudi drh- tela v bosedah g. Pfeiferja. Ta pri- srčni večer bo ostal gotovo vsem udeležencem v spominu. Gosp. Pfei- ferju, ki zapušča po mnogijh letih idealnega in uspešnega kulturnega dela Celje, želimo ob slovesu mnogo uspehov in zadovoljstva v novih razmcrah! c Prva juristka pri celjskem so- dišču. Te dni je nastopila advokat- ska pripravnica gdč. Vlasta Božiče- va, höerka odvetnika g. dr. A. Bo- žiča v Celju, enoletno prakso pri okrožnem sodišču v Celju. Gdč. Bo- žičeva je prva juristka pri celjskem sodišču. c Dve plesni prireditvi. Plesni venček trgovskih nameščencev, ki se je vršil v soboto fcvečer v Celjskem domu, je bil dobro obiskan in zeio animiran. Izvajanje plesov je priča- lo o izvi'stni šoli g. Černeta iz Ljub- ljane, ki je prejel v znak priznanja lepo darilo. — Zelo dobro je bil ob- iskan obrtniški pies, ki se je vršil v nedeljo zvečer v Narodnem domu. Pohvaliti je treba okusni aranžma in požrtvovalnost prircditeljev, ki so pripravili občinstvu par veselih uric. c Lovski pies. Podružnica SPD v Celju priredi 28. februarja v prosto- rih Narodnega doma velik lovski pies s posebnim sporedom. Vabljeni so' vsi lovc'I, lovski ]>rijatelji, sploh vsi, ki jim je kaj do neprisiljene in prijetne zabave! Pričetek ob 20. c Pripravljalni odbor krajevne protitnberkulozne lige v Celju je na svoji seji due 29. januarja sklenil, da se bo vi'sil prvi občni zbor kra- jevne protituberkulozne lige v Celju v četrtek 12. t. m. ob 8. zvečer v me- stni posvetovalnici. Člane in vse pri- jatolje lige žc danes opozarjamo na ta občni zbor in jih vabimo, da se ga polnoštevilno udeležijo. c Velika maškerada celjskega OJppševalnega društva, ki se bo ka- koi' običajno vršila zopet na letošnji pustni torek 17. februarja zvečer v veliki dvorani Celjskega doma, bo s svojo čarobnostjo gotovo iznenadila vse obiskovalce. Že godba sama — letos Jazz band »Odeon« iz Ljublja- ne -- jamči za najboljše razpolože- njo plesalcev in gledalcev. In tudi letos se bodo med najlepše maske delila dragocena priznanjai; nekaj novega pa bo zlasti to, da je dru- štveni odbor sklenil s krasnim pa istočasno praktičnim darilom razve- seliti najoriginalnejšo masko, moš- ko ali žensko. Natančneje o tern in še marsiCem bodo prinesle prihod- nje številke »Nove Dobe«. c Celjsko kočo je posetilo v nedeljo in na Svečnico mnogo celjskih, pa tudi lepo število zagrebSkih in ljub- ljanskih smučarjev. Smuka je bila razmeroma ugodna. c Nočni požar v Levcu. V noči od 1. na 2. t. m. ob pol dveh je bilo Ga- silno društvo v Celju obveščeno, da gori nekje pri Levcu. Eden vod se je takoj odpeljal v smeri sija in našel hišo, ki je last trgovca in gostilni- farja g. Zadela v Levcu v plamenih. Levški gasilci, ki so bili prvi na li- eu mesta, so Ogenj omejili. Celjski gasilci so izvräili le še varovalna de- la in so se ob K5. zjutraj vrnili v Celje. Zgorela je streha in del po- hištva. Skoda je znatna. Sosednje poslopje, ki je bilo v nevarnosti, so gasilci rešili. Vzrok požara ni znan. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v soboto 31. januarja 30- letna posestnikova hCi FrančiŠka Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75-- Vam nudi J KUDIŠ StrmCnikova iz LuC in 20-letna po- sestnikova hči Jožefa Vreševa z Do- naSke gore, v nedeljo 1. t. m. pa 33- letna čevljarjeva žena Rozalija Ža- lerjeva iz Lipe pri Teharju in 50- letni krojač Jakob Selič od Sv. Kri- štofa nad Laškim. Na Svečnico je umrl v Gradcu v GO. letu starosti g. Anton Patz, hišni posestnik in upo- kojeni tajnik Mestne hranilnice iz Celja. Na Lavi 20 pri Celju je umrl 31. januarja čevljar in trafikant, 100% vojni invalid Alojz Lavrenčič. N. p. v m.! c Krvav dogodek v Arjivasi. Na Svcčnico okrog pol 5. popoldne sta se sprla v Arji vasi 34-letni hlapec Janez Rejc in dninar Kostevc. Rejc je očital Kostevcu neki dolg, kar je Kostevca tako razkačilo, da je po- tegnil nož in zabodel Rejca dvakrat v vrat. Težko ranjenega Rejca so prepeljali v celjsko bolnico. c Z vilaini se je vbodel v petek 30. januarja 17-letni Slavko Coh, hlapec v PotriSnici pri Humu ob Sotli. Po- škodoval se je obCutno na desnem bedru. Coh se zdravi v teljski bol- nici. c Tuje blago ji je dišalo. 19-letna natakarica Katarina K., uslužbena v hotelu g. Žumra na Glavnem trgu, je v petek 30. januarja zjutraj ne- nedoma zapustila službo in izginila. Plačilna natakarica, s katero je sta- novala K., je kmalu opazila, da ji je izginil plašč, 8 komadov perila in kljuß sobe v skupni vrednosti 1.730 dinarjev. Zadevo je javila policiji, ki je Katrico v nedeljo 1. t. m. ob pol 18. aretirala v GubCevi ulici. Dekle je priznalo tatvino plašča, taji pa tatvino perila. Plašč so našli pri nje- ni znanki, kjer ga je bila shranila. Dekleta so oddali v zapore okrožne- ga sodišča. c Umrli v januarju. V Celju je urnrlo v prejšnjcm mesecu 30 oseb in sicer 7 v niestu in 23 v javni bol- nici. c Za brezmotorno letalo celjskega Aerokluba se bo pričela te dni nabi- ralna akcija, ki naj krije stroške za letalo. Pričakovati je, da bo javnost s primernimi prispevki podprla stremljenje celjskega Aerokluba. ( Dogon zanemarjene živine na sejme. Mestno nu.čelstvo v Celju raz- glaša: Dogon blatne in zanemarjene živine na živinske sejme je prepo- vedan. Točno izvrSitev te odredbe nadzoVujeta poslujoči živinozdrav- nik in redarstvo. Prestopki se bodo kaznovali po čl. 3. zakona o zatira- nju in odvračanju živalskih kužnih bolezni. c V hotelu »Union« v Cdlju se toCi fino krajinsko vino 1930 po 12, v to- čilnici 10, cviček 1929 po IG, v točii^ nici 14 Din, la belo vino 16, v točil- nici 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec start, specijaliteta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. Najboljše angleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 3. febi*uarja ob 20.: »Svetl pin- men«. Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. MILAN SKRBINŠEK: „Sveti plamenM (K gostovanju ljubljanske drame 3. iebruarja v Celju.) Ljubezen, najgloblje Öustvo od člo- veka do človeka, nas zateče mnogo- krat v položajih, v katerih ne vemo z vso gotovostjo, kako bi ravnali, da bi bilo v skladu z naäim sreem. Po- sebno, kadar gre za življenje ljublje- nega bitja, se je najtežje odločiti. Zivljenje, in če še tako težko, če še tako polno duševnih in telesnih muk, je vendar vedno še dragocen Štev. 10. »Nova Doba« 3. II. 1930. Stran 3. Ljubl janska kreditna banka podružnica Celje, Aleksandrova ulica Centra la v Ljubljana Ustanovljena 1900 | Ustanovljena 1900 | Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 10,000.000.— Brzojavl: Ljubljanskä banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. dar. A čc vidiš trpeti človeka, ki ga Uubiš, se ti krči srce. Želel bi temu človeku, da bi bil zdrav in vesel, če Pa ž. do 28. januarja na vele sejemskem prostoru v Ljubljani, ;e bila povoljna. Naprodaj je bilo mno- go več blaga kakor prejšnja leta. Kakovost kož je bila vsled mile zi- me in pomanjkanja snega razmero- ma slaba. Blaga je bilo 40% iz drav- ske banovine, 60% pa iz ostalih de- lov države, zlasti iz Hrvatske (lisi- ce), Dalmacije (kune belice) in Bos- ne (lisice). Kupcev je bilo mnogo iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Lipskega in letos prvič tudi iz Am- sterdama. Vendar je bilo povpraSe- vanje malo in še to le za prvovrstno blago. Kupci so se predvsem zani- mali za kune belice, jazbece in prvo- vrstne gorske lisice. Vzrok manjše- niu povpraševanju leži v tern, ker Amerika letos ni reflektant za kože, in pa v splošni gospodarski krizi. To jo seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da imata Lipsko in Newyork še ,vse lanske za- loge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnimi cenami dosežene še do- volj ugodne cene. Prihodnja dražba bo letos 23. marca. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi j^ RUDIŠ Kino Mestni kino Celje. Torek 3. in sre- da 4. februarja: »Dama s trotoarja«. Velefilm iz pariških visokih krogov. V glavnih ulogah Jetta Goudal in Lupe Velez. Film spremlja zvočna aparatura. Dodatek: izvrstna zvočna šaloigra. — Prednaznanilo: »Lažni feldmaršal« (Roda — Roda). Dopisi Velika Pirešica. (Ustanovitev S o k o 1 a.) V soboto 7. februarja ob šestih zvecer se vrši v soli na Veliki Pirešici pri Celju ustanovitev Soko- la kraljevine Jugoslavije. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana, ki mu je na sreu blagor domovine je, da se udeleži ustanovitve in vpiše v Sokola. Vabimo sosednja bratska društva k obilni udeležbi. Zdravo! — Pripravljalni odbor. I„iqoa täoäL«« ä a»fns«lßO D. N. Mamin-Sibirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel J. O. 14 Kadar mu je postalo že zelo hudo, se je vozil Fedot Jakimič kam na druge zavode, ali tudi to ga ni rešilo. — Kajti z njiin so je vozila tudi. neločljiva mi sei, ki se je prisesala v staro dušo kot ljut so- vražnik. Zvone zvončki na vozu, vpije hudobna os, pa tudi v glavi Fedota Jakimiča zvoni in pfed očmi se mu delajo rdeči kolobarji. Vzel bi, stresel bi s sebe Vfco svojo starost in zaživel bi novo, mlado življenje. »Gospod, usmili se meno, grešnika!« je molil sta- rec in v grozi zakrival oči. Končno ni mogel več stii)eti. Vse je treba skc- sano razodeti Amfeji Parfenovni: naj ga z molitvijo reši hudičevega izkušanja, S to mislijo se je starec vrnil s poslednje poti, s to mislijo je stopil v svojo hišo, s to mislijo je Sei gor v molilnico, odprl vrata — in se Vrnil. »Ne morem, no morem, ne morem . . . !« je še- petal, zadi-žujoč jok. VIII. Na Novem zavodu je šlo vse po starem, vsaj izgiedalo jc tako. V popovskem domu so živeli sedaj zelo veselo v primcW s tern, kako tiho so živeli prej. Podnovi so bile doma samo ženske, zato pa se je zvečer zbirala večja družba: brata Gordejeva, pop Jevstignej, često je prihajal tudi Grigorij Fedotič. Razpravljali so o raznih stvareh, se prepirali in včasih igrali karte. Prihajal je tudi Clovek, ki se je skromno skrival kje v kotu in molčal: izumitelj Kai*puška, ki ga je uvedel Leonid. »Oh, sita sem ga že, tega Karpuške«, je godr- njala vCasih popadja. »Cemu sedi kakor Cuk? Be- sede ne dobiš iz njega.« »On je prav tako Clovek, kakor smo mi vsb, je pojasnjeval Leonid. »Mogoče je boljši od nas vseh!« »Za vas je lahko . . . jaz ga pa ne morem videti. Lahko bi pil vodko, ali kaj,! . . . Jaz sem sita svojega molčeCega popa, a tu se mi Se drugi neprestano suče pred oömi ... To je dovolj hudo!« Obisk pri Amfeji Palrfenovni je vidno vplival na popadjo, postala je bolj Una in celo zamišljena. Nikona se jß jela popadja naravnost bati in se ga je po možnosti izogibala, kar pa je bilo precej težko, ker sta prebivala v isti hjši. V resnici Nikon ni storil nie takega, kar bi predstavljalo nevarnost, ali po- padja je instinktivno siutila na sebi njegov pogled in se jc razburila. vsakikrat kaJtor dekJica. Sploh so se javljalc v popadji nepojmljivo izpremembc. Tako je nenadoma brez vsakega vidnega vzroka za- sovVažila Amalijo Karlovno in ji po ženski navadi sledila na vsakem koraku. To je bilo temno in ne- pojasnivo čustvo, eno izmed tistih, ki si jih ne znamo razložiti. A Karpuška je sedel v kotu in gledal, kako živi gospoda. Njegov pogled je bil raztresen in ubit, ka- kor pri cloveku, ki je kaj izgubil ali se hose nečesa spomniti. S preselitvijo v Novi zavod je pustil vodko in marljivo delal pod Nikonovim vodstvom. Zgradba i'uzinske stavbe je bila že konCana in zdaj so po- stavljali stroj. Del a je bilo do vratu, ali Karpuška je imel zlate l-oke. Razumel je Nikona po izrazu obličja, po najmanjšem gibljaju in je vnaprej čital vsako njegovo misel. Cesto jc Nikon z začudcnjem pogledoval na samouka in je samo majal z glavo. Ako bi dali takemu sposobneinu človeku izobrazbo, kaj bi postalo iz njega! Sicer pa izobrazba še ne na- pravi človeka. Ceprav se je KarpuSka krepil, ga je vendar podrlo, ko so bile fužine gotove in spuSčenc v obrat. Na otvoritev je prišel sain Fedot Jakimič, za delavce pa je bila pripravljena pogostitev. »No, no, ti sladkor, poglej me«, ga je opozarjal Fedot Jakimič«, ko je zopet podajal Karpuški Cašo. »Bolje, da ne piješ.« »Zelo težka je tvoja čaša, Fedot Jakimič«, jc re- kel Karpužka in z enim duškom izpil vodko. »Ka- kor kamen me je pritisnila . . .« »Bedak si, Karpuška . . /« »Jaz bedak?« Karpuška se je zasmejal in je segel po drugi čaši že brez poziva. Zvečer je bil pijan ko mrlič in je povzroCil Skandal. Fedot Jakimič je sedel v go- sposki hiši, ko se je javil pri njem pijani Karpuška. Vendar ga pa niso pustili v hišo in nič drugega mu ni preostalo, kakor da je razgrajal pod okni. »Daj mi Fedota Jakimiča!« jc vpil Karpuäka. »Jaz mu pokažem ... da, pokažem, kak Clovek je Karpuška. Stroj je uredil s svojim umom . . . Eh, vi neumneži, vsi skupaj niste vredni enega prsta Kar- puške!« Razgrajača so odvedli v strojnico, Fedotu Jaki- miču pa je ta dogodek skvaril ves dan. Postal je mračen in je z malokom govoril. »On te ljubi, pozabavaj ga —« je zašepetal Leo- nid Ženi. »Ceprav je starec sicer omejen, vendar je v njem nekaj takega . . . lepega. Nikon ima prav . . « Nemka je samo pogledala moža in ni nič odgo- vorila. Zvečer so možje igrali karte, popadja pa je svirala na kitaro in pela. Fedotu JakimiČu je bila zlasti väeC starjnska pesem: »VrabCka jo glavica bolela, Da, ah, kako bolela . . . Na eno nogo on napada, da, ah, kako napada!« »To je dobro, Kapitolinuška!1« je odobraval sta- rec, da.jajoč z roko takt. »Glavica ga je bolela.« Z Amalijo Kaiiovno skoro ni govoril in se zanjo ni skoro nic zanimal. Ko je po moževem nasvetu prišla k njemu, se je Fedot JakimiC vidno vznemiril in jc celo povesil oči. »Kako ste danes čudni . . .« je izpregovoriia Nemka in sedla pol eg njega. »Zakaj?« »Pa zato . . . Sebi samemu niste podobni.« »A kak sem jaz po tvojem mnenju? Reci no, belka.« »Ce se . . . (če so ne razjezite?« »Na vas se ne morem razjeziti . . .« »Vi ste dobri . . . samo vsi se vas boje/« »Strog sem in hkrati milostljiv. Vsem ne moreS ugoditi ... A da sem dober, to je res, belka. Tebo sem vzljubil . . .« Nemka je umolknila in povesila oči. Fedot Ja- kimič je težko vzdihnil. Bila je tako lepa, nežna in bcla kakor mlada deklica. Radi večerne svetlobe so ji oči potemnele in kadar se je smejala, sta ji skak- Ijali po licih dve jamici kakor pri otrokih s polnim obrazom. Ah, Hepa je bila Nemka, zlasti kadar je gle- dala izpod čela, kakor bi se jezila. »Zakaj ste jezni?« je vprašala po daljšem od- moiii. »Ah, belka, glej, ni mogoče! . . . Za vse odgovar- jam sam kakor pes na verigi: zato se inecem na ljudi. Ti misliš, da sam ne razumem svojega zver- stva? Zelo dobro ga razumem . . . Zdaj sediš ti pri meni in lahko vidiš, da ni mirnejšega človeka kakor sem jaz.« »Pa bodite vedno taki, Fedot Jakimič . . .« »Ali boš vedno sedela pri meni?« je tiho vpraSal starec. Na to vpraSanje se je Nemka odmaknila, Nič ni odgovorila, ampak je samo povesila oči. Fedot Ja- kimič je globoko vzdihnil, se obrnil na mestu in ka- kor prej tiho izgovoril: »Glej, popadja je pela pesem zame: Vrahčka je glavica bolela . . . Jaz nisem svoj, belka. Srce mi je premaganoi Pa nirnava o čem govoriti. Zagovoril sem se. Ti misliš svoje, jaz — svoje.« Nemka je tiho dvignila svoje sive oCi in pogle- dala naravnost v obraz Fedotu JakimiČu, tako da je na mestu poskočil, pogladil svojo sivo brado in jezno zamahnil z roko. Nemka je zopet povesila oči in lahno zardela, kakor bi se čutila krivo- Stran 4. »Nova Doba« 3. II. 1930. Stev. 10. Crep georgette v modernih barvah . Din 84'— Crep de Chine v modernih barvah . Din 60'— Crep saten v zelo fini kvaliteti . . Din 118'— Crep mongol v najboljši kvaliteti . Din 164"— Crep marocain v težki kvaliteti ... Din 168'— se prodaja v trgovini MiSoö Pseriščnikj Celje Anekdote Zrianemu priljubljenemu berlinskernu komiku Beckmannu jc nekoč neki igralec potožil svojo stisko: »Vsekakor rie bom več igralec, ako bi zopct prišel na svet«. Beckmann ga je resno pogledal in potein pripomnil: ' »Zdi sc mi, da ste že v drugič prišli na svet!« * * Talma je sedel nekoč ob nekem jezeru v Bretagni in lovil ribe. Nenadoma se je pojavil mož po- stave in zamrmral: »S kakšno pravico pa ribarite tukaj ?« Talma ga je zaničljivo pogledal in odgovoril: »S pravico vzvišenega genijalnega duha nad nizkotnim strahopetnim bitjem«. Rcdar se je prestrašil in je vljudno odvnnl: »Oprostite, končno res ni mogoče poznati vseh novih zakonov«. * * Turčin je krenil s pota k potoku, da se napije vode, pa ga pri potoku zgrabi naenkrat hsjduk. Pa zaldiče Turek svojemu sopotniku, ki je ostal na cesti: »Pridi sem, vlovil sem haj- duka!« »Če si ga že vlovil, privedi ga tudi semkaj«, mu odgovori sopotnik. »Toda iti noče«, mu zopet zakliče Turčin. Odgovori mu sopotnik: »Äko noče iti, ga pa izpusti«. A Turčin končno: »Spustil bi jaz njega, toda on me noče«. * * Gnal je nekdo osla, natovorjenega z dvema vrecama loncev. Trdno je držal osla za uzdo, ker se je bal, da se oslu ne spodrsne in se mu lonci he razbijejo. Sreča ga clovek, katere- mu se zdi čudno, zakaj se oni tako rriuči z oslom, a na oslu se vše pre* mika. Zato ga vpraša: »Kaj počenjaš, ali bi osel ne mogcl iti sam?« Odgo- vori mu oni: »Vem, da bi lahko sei«. Zopet ga vpraša popotnik; »Kaj pa tovoriš na oslu?« On zopet popot- niku: »Bogme, ako prevrne — prav nie!« * * Voltaire je nekoč prisostvoval neki gledališki predstavi, ki mu nikakor ni ugajala. Ko so ga vprašali, zakaj ni svojega nezadovoljstva javno izrazil, je odgovoril: »Kako naj bi žvižgal, ko sem pa zeval!« Bahal se je CarigrajCan s Carigra- dom: »Takega mesta ni na svetu!« Cuje ga Sarajevčan pa reCe: »Ne boš, bratec! Ni ga mesta lepšega od Savajeva!« Pa se oglasi od nekod TravniCan: »KakSno Sarajevo, kakšen Carigrad, kakšna so to mesta, ko ni niti plota, da zanj konja privežeš!« Ko je bil Oskar Nedbal gledališki dirigent v Pragi, je prišla k njemu dama iz Plznja, ki si je domišljala, da bo s svojim glasom prodiia v Narodno gledališče. Mojster jo je po- zval, naj mu nekaj zap oje. ZaČela je peti arijo Mafenke iz »Prodane ne- veste«. »Hitreje!« je dejal Nedbal. Dama je pospešila tempo. »Še hitreje!« je zaklical Nedbal. ZaCudena prekine dama petje. »Ali mojster, zakaj še hitreje?\< »Da Vam no uide vlak v Plzenj. Pel je čcz pol ure!« Lepe kosiume za masks v zelo veliki izbiri izposojuje po 8 nizkih cenah 12 Ana Staudinger, Celie, u°k\tr,°. IVeske mehke odpadke, na kratko žagan, gorljiv les, odda najceneje: Prva Jugoslovanska lesna indu- strijska družba z o. z., Zavodna pri Celju. Drva se dostavijo tudi na dorn. . tYANPLIM KAPSULE . " NAlMÖCNEiSI STRUP ZA LiSICE'; Glavna zalbgaitekafna pfrORLUiCeljö Lepa opremljena soba se odda s 15. februarjem boljšemu go- spodu na Krekovem trgu 6, pritličje. V Gosposki ulici št. 12 pri Mas*ijl Debenjak, mflek^irna itd., kupite vedno sveže mfekd za Din 2a50 liier. Služba sea deklfeta Sprejme se mlado dekle, 15—17 let staro, čedne zunanjosti, z dobrim ve- denjem, za trgovino s čevlji v službo. Tudi neinško govoreče imajo prednost. Plača po dogovoru. Naslov v upravi. Mestni celjski autobus razpisuje mesfo šoferja z večletno Sofersko in mehaniško prakso. Proänje z natančnim popisom dosedanje službe in vsemi potrebnimi dokumenti je vlagati do 15. febr. 1931 na »Avtobus mesta Celia«. Pri odraslih ii öfrol je F1G0L zelo zaželjen tek za. Člščenje želodca in Črevesja ter za zdravljenje ledvičnih, jetrnih bo- lezni in hemoroidov, če so v zvezi s slabo prebavo. F1GOL sc dobiva vvsaki lekarni, po poštl ga pa razpošilja proizvajalec : Apoteka dr. SemeMč, Dubrovnlk 2/62, 3 steklenice s poštnino 105.—, 8 stekl 245. , 1 stekJ. 40 Din. USTANOVUENA LEYA 1881. Geljshe posojilnica i v Celju Geije v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodntvje, nudi popolno varuost in iz- plačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnost hraniinih vlog jamči poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000.000— še lasfna glavnka in rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000 —. PODRUiNICI: MARIBOR SOiYANJ Aleksandrova cestašt.11. (u lastni hi!i) /W"^j I T^W 1 kleparstvo, vodovodne inštalactje I U» ^^ Ä I \ I ^ Ä A strelovodne naprave. Ui/inviiA iiAinrnn ceue,zakresuo4. wR Iß Jä I 1 I I 1 I If 1 I # g\ I I P^vzeina vsa v zgoraj navcdene I I II II III I VIII 9 lim II stroke spadajoča dela in popravila. I Illllllf tiw\tWBilMUU Postrežba točna in solidna. Ccne X JL VIjAaI V JL^ VALJVt/AJL zmerne. 50-37 "WJbWa&W+fU**4*•$+*%, ^^B Cenj. občinstvo vljudno opozarjani, da imam v ArJrcpriVClJHS SCI svoji hiši v CELJU, KHÄLJH PETHÄ 3 e. 7 laslno mesarljo» preHalevalnico in gosfilno pri „Jeleiatt" . izborno kuhinjo. Cenc konkurenčne. Spccijaliteta blaga zajamčcna. Prodfija blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča josip Gorenjak. ^atiwaia. Za mnogostranske «zraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljube niame, stare mame Jere Rakun izrckamo tem potom vsem našo najprisrčncjšo zahvalo. Po- scbej se zahvaljujemo častiti duhovščini tc^r vscm darovalccm lcpega cvctja tcr vencev, tcr končno vscm, ki so našo drago pokojnico tako številno sprcrnili na zadnji poti. CELJE—BREG, dnc 30. januarja 1931. Žalujoči ostalä. Najvarneje in najugodneje se nalaga dcnar pri pupiiarncvarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOVTRG (« lasini p»lači ppikolodvoiu) Prihrankom roisKov u Ameriki, denarju nedn- letnih, kl ga ulagajo sodisča ter naložbam cerkuenega in ohčin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posu- jila na zemljisča pc najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplalno Za hranilnc vioge jamči polcg |a mctcin sfilIct f vsem Premož«ai«« prcmožcnja hranilnicc JC lllCdlU wBIjC in vso davčno močjo. Ur©ju>e Rado Fetaik. — Odgovor«u /.* kouturcig »Nove Uuiw la ZveuM Uaitttruo ftlUa Ö*ttn«. - Oba v Celju.