-----    255    -----
Šolske stvari. Novomeška in celjska gimnazija.
"v-
Cem manj ste nam ljubljanska gimnazija in realka ustregli s svojimi sporočili , tem bolj ste nas razveselili s svojimi ^programi" novomeška in celjska gimnazija. Naj častitim svojim čitateljem opravičimo resni ta izrek.
----    256   -----
Novomeška.
Novomeška gimnazija je izdala program nič manj ko s tremi prevažnimi in učenimi slovenskimi spisi. Dozdeva se nam , da je s tem hotla odškodovati nas za lansko leto, ko ni bila izdala programa, če se ne motimo, prav vsled dopisov, s kterimi je dopisun A. R. rodoljubno novomeško gimnazijo zavoljo predlanskega programa grdil v „Laibacherci." S tolikanj večim veseljem nas navdaja letošnje sporočilo še zavoljo tega, ker je gimnazija večidel ostala na znanem svojem stalu, s kterega je bila 1863. leta slovenskim krajinim imenom priznala naravno pravico. — Prvi sestavek vprašanju: y9Hieronim, čegav je?" iz notranjih dokazov zlasti po Hieronimovih lastnih spisih odgovarja tako: „H i e r o n i m je bil rojen med Slovenci in umel njih jezik, po rodu pa je bil Rimljan; morda cel6 poia-tinčen Grk, ker ime njegovo in očetovo je grške korenine. —Drugi letop. spis učeno obdeluje: »Pogojne stavke latinske", razpravlja ta nauk iz slovenskega ozira ter iz latinskih klasikov navaja veliko izgledov, kteri so tudi poslovenjeni. S tem izvrstnim spisom je prečastiti gosp. prof. Ladislav zopet pokazal, da prav on bi bil kos izdelavi latinske slovnice v slovenskem jeziku za niže slovenske gimnazije. Radostnega srca iz gotovega vira naznanjamo, da učeni profesor res tudi misli izdati jo, in da je najtežji in najvažnejši del: „glagol v sintaksi" že izdelal. — Tretji spis pretresa vdomačeno slovensko besedo ,,z a-umen" za nemški ,,Begriff", ter jo z ,,Novicami", ,,Tovaršem" in „Glasnikom" zavrže, potem pa išče nove, dokazovaje, da obširne besede „Begriff" v slovenskem ne smemo prestavljati z eno samo besedo; kajti slovenski jezik je bolj konkreten ter rabi za razne pomene tudi razne izraze. Ker je ta razprava jako tehtna za slovenske pisatelje in se ne da v kratkem posneti, hočemo jo o priliki vso priobčiti v „Novicah."
Iz šolskih naznanil posnamemo to-le: Novomeška gimnazija ima 13 učiteljev, vsi so iz reda sv. Frančiška kranjsko-hrvaške provincije; izvanredno sta se učila laški jezik in petje; vpisanih učencev je bilo 229, konec leta 214; po narodnosti 202 Slovenca, 3 Hrvatje, 9 Nemcev in 2 Laha; — po veri so vsi katoličani; — učnine se je plačalo 1008 gld.; ustanove, ki jih je vži-valo 13 učencev, znašajo 1153 gold. 56!/2 kr. Druge pomoči je došlo učencem 85 gold. 40 kr.; — skušnjo zrelosti je lanskega leta delalo 21 učencev. Priimki slovenski so večidel pravilno tiskani, in krajina imena v izvirni obliki slovenski. Da se to ni povsod zgodilo, ravnateljstvo gotovo ni krivo. Brž ko ne so bile take razmere, da ni bilo skoraj drugače mogoče. Nadjamo se, da se kmali spremenijo te zapreke.
Celjska.
Tudi program celjske gimnazije je jako zanimiv. Prinesel nam je dva obširna sestavka iz iste roke. Njun pisatelj g. Maksimilijan Pleteršnik je bil pred nekimi dnevi izvoljen za učitelja na gimnazijo v Kranj, kteri ga iz vsega srca privoščimo. Prvemu sestavku je naslov: „Die Vergleiche im Homer und in den serbischen Volksliedern", v kterem učeni pisatelj kaže izvrstno znanje Homera in narodnih srbskih pesem. V drugem spisu nam priobčuje iz staroru-skega lepo poslovenjeno pesem o vojski Igorjevi (slovo o polku Igoreve). Veseli nas, da je gospod pisatelj zastopnik r-a samoglasnika in radostni priznavamo, da prav take tvarine se pristijejo letnikom slovenskih gimnazij. — Taki spisi, kakor ste jih priobčili celjska in novomeška gimnazija, niso le „tiskani papir" nikomur v
Lrid, ampak so podučno berilo učenikom in učencem. — >a je celjska gimnazija res slovenska, kaže nam stati-
stični oddelek, ki nam izmed 300 učencev našteva 227 Slovencev, 1 Hrvata in le 75 Nemcev. Maturo (skušnjo zrelosti) je lanskega leta izdelalo 26 učencev; učiteljev ima ta gimnazija 12 pravih in 2 suplenta. Zraven rednih predmetov učili so se še naslednji izvanredni: le-popisje , risanje, petje, telovadba, laški in francozki jezik, hitropisje, srednje-visoka nemščina in štajar-ska zgodovina. Iz tega je očitno, da ni nikakoršnih zaprek, da tudi na kranjskih gimnazijah se šolskemu načrtu privzame kranjska zgodovina. Prav o pravem času je tedaj naše zgodovinsko društvo izprožilo to stvar in prihodnji deželni zbor naj ne odneha, da se to do-žene do konca. — Pisava priimkov se je pri vseh nedoslednostih , ki je kaže imenik, vendar na boljšo pot obrnila.