Do kdaj končani postopki? Vesna Bleivveis Partija se začenja... otvoritev pa več sort Odgovori na vprašalnik, ki so zadevali vključevanje članic sozda v Poslovni sistem Mercator in preoblikovanje OZD v podjetja, kažejo, da se bo večina odločila za članstvo. Posebej lahko izpostavimo odločitve večine kmetijskih zadrug, ki so se ne glede na vso propagandno vojno proti njihovemu članstvu v sozdih, odločile, da z vplačilom v pogodbi zahtevanega deleža, postanejo polnopravne Članice novega sistema. Čas teče, do 31. decembra ni več daleč. V rokah organov sedanjih članic je odločitev, koliko, kakšnih In kdaj nas bo v poslovnem sistemu. Čas za dokončno odločitev o nastanku Poslovnega sistema Mercator neizprosno teče. Kakšne so namere sedanjih članic sozda, naj bi pokazali že odgovori na vprašalnik. Iz prejetih odgovorov je razvidno : - da se bo skoraj 100 odstotna večina sedanjih članic sozda odločila za članstvo v poslovnem sistemu; - da se je članstvu odrekel Mercator-Kmetijski zavod - da do 16. novembra na vprašalnik niso odgovorili: Merca-tor-Ajdovščine, Mercator-Hotel Mantova, Marcator-KZ Bled, Marcator-KZ Ljubljana, Marcator-KZ Medvode, Mercator-KZ Velike Lašče, Mercator-KŽK Gorenjske, TOZD Agromehanl-ka, Mercator-Modna hiša Maribor In Mercator-Potrošnik Lenart. Naštete organizacije verjetno vprašalnika niso vzele resno, zato pa so bolj resno vzele priprave na ostala dejanja, povezana s svojo in sozdovo preobrazbo. Večina je namreč že razpisala zasedanja organov oziroma referendume, na katerih bodo sprejete odločitve. Po rokih, ki so jih določile, lahko sodimo, da bodo postopke opravile pravočasno. Opozoriti je treba, da poudarjanje optimalnih rokov za sprejem pogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator in sprejem s to pogodbo usklajenih aktov bodočih članic poslovnega sistema, ni bilo Iz trte zvito. Poslovni sistem mora 1.1.1990 Izpolnjevati zakonske pogoje, saj gre sicer delovanje oziroma nadaljevanje dejavnosti Mercator-lnterne banke, ra- kom žvižgat. Zato vsem članicam sedanjega sozda priporočamo, da skrbno načrtujejo izpeljavo formalnopravnih dejanj, povezanih z ustanovitvijo poslovnega sistema in svojih sprememb. Prvo podpisovanje pogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator bo 5. decembra, za eventuelne zamudnike bo določen še naknadni rok, vendar pa ne bo segel čez 31. 12. Pred iztekom starega leta bo sklicana tudi ustanovna skupščina Poslovnega sistema Mercator. Da vsi ne bomo spoštovali dogovorjenega roka za izvedbo postopkov, potrebnih za nastanek Poslovnega sistema, je vrsta objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov. Do 24. novembra ali nekaj dni pozneje bo glavnina odločitev, ki jih nakazujejo odgovori v vprašalniku, povsem jasna. To predvsem tistih organizacij, ki s preoblikovanjem v podjetja na podlagi zakona o podjetjih, niso imele prevelikih težav. V organizacijah s tozdi pa se še marsikje pet minut pred dvanajsto pogajajo o o medsebojnih razmerjih ter formalnopravnih oblikah, ki naj bi bile pokrivalo sedanjih. Šele po- Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXVI Ljubljana, november 1989 št.: 11 tem bo možno odločati o vključitvi v Poslovni sistem Mercator. Tudi ta odločitev bo bolj jasna 5. decembra, ko naj bi prvi podpisnik slovesno podpisal pogodbo o njegovi ustanovitvi. Razprava o sozdu po novem, se je sedaj prenesla s poslovod- Nadaljevanje na 3. strani PRAZNIK, ki nas je združeval v ponosu, praznik, ki nas je opominjal, praznik, ki je grenkoba V MNOGIH DUŠAH. PRAZNIK, 29. NOVEMBER PREŽIVITE LEPO. Ne prezrite Delegatov manj, učinkov več 2 M-Kopitarna išče direktorja 3 Vesela jesen v Krškem O kruhu, mleku in klobasah 6-8 Atomic tudi v YU 10 Izumi prej in zdaj Andrej Dvoršak Stremljenje po svobodi - značilnost M-KŽK Gorenjske Pred dobrimi petnajstimi leti so naši ideologi izumili ozde, tozde, sozde in podobne oblike združevanja dela in sredstev, ki naj bi končno popeljali naše hirajoče gospodarstvo in delovno ljudstvo v lepšo prihodnost. Prišli smo, kamor smo prišli in spet stojimo pred pomembnim preoblikovanjem ozdov, tozdov in sozdov v krovna podjetja, podjetja matere, podjetja hčere, podjetja z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, itd. Kar nekaj časa bo trajalo, da se bomo navadili na vse te izraze, ki naj bi pomenili tudi novo vsebino, predvsem pa bolj učinkovito poslovanje. Med organizacijami, ki se že dalj časa resno ukvarjajo s pripravami na preoblikovanje iz delovne organizacije s tozdi v podjetje, je tudi Mercator-Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske. Njegov direktor mg. Janez Tavčar, nam je povedal, da se že dobro leto dogovarjajo o spremembi organizacije, ki bo prilagojena novi zakonodaji. Priprave niso niti malo preproste, kajti v Mercator-KŽK ugotavljajo, da samo sprememba imena ne bi prinesla pričakovanih rezultatov, pomembne so vsebinske spremembe. Delovna organi- zacija kot celota že sedaj dosega solidne poslovne rezultate, toda njeni cilji so višji. Reorganizacija zato pomeni korak naprej. Odločili so se, da bodo delovali kot združeno podjetje, v katerem bo osem samostojnih podjetij, ki bodo združevala poslovne funkcije na ravni združenega podjetja. To pa se bo povezovalo naprej v večje poslovne sisteme. Magister Tavčar meni, da je njegovo mesto tudi v prihodnje v poslovnem sistemu Mercator. V bodočem združenem podjetju bodo sedanji KŽK-jevi tozdi samostojni subjekti s kar največ- jo odgovornostjo za poslovanje in lasten razvoj. To je smiselno predvsem zato, ker so tako po dejavnostih kot po lokacijah zelo heterogeni in povsem nemogoče bi bilo z enega mesta obvladovati proizvodnjo, razvoj in tržišča, ki jih obvladujejo posamezni tozdi že sedaj. Združeno podjetje bo ob podpori skupno organiziranih poslovnih funkcij skrbelo za strategijo razvoja in tekočega poslovanja. Skupne funkcije zadevajo finančno, informacijsko, marketinško in splošno področje. Pri tem pa bo treba seveda skrbno paziti, da se opravljanje posameznih funkcij ne bo podvajalo oziroma ponavljalo , temveč samo dopolnjevalo s funkcijami na višji ali nižji ravni. Mercator-KŽK Gorenjske se namerava vključiti tudi v kapitalsko povezovanje, ki naj bi spodbudilo večjo zainteresiranost pri upravljalskih funkcijah na vseh ravneh. V bistvu bo nova organi- ziranost KŽK takšna, kot so jo že pred časom želele njegove članice, ki hočejo na eni strani popolno samostojnost na področju razvoja in trženja, na drugi strani pa želijo biti čvrsto vpete v poslovni sistem na višji ravni. Tavčar ocenjuje, da je predlog nove organiziranosti v združeno podjetje le nadaljevanje sedanjega razvoja in dosežkov. Vključevanje bodoče organizacijske oblike v Poslovni sistem Merca-to pa ocenjuje z vidika financiranja lastnih programskih usmeritev, obvladovanja trga, poslovne sigurnosti in končno tudi socialne varnosti. Po njegovem mnenju je poslovni sistem koristen vsakomur, ki ima razvojne ambicije in želi biti še uspešnejši, saj mu to omogoča uresničevanje številnih ciljev, ki jih sam ne bi mogel doseči. Manj ambicioznim pa daje socialno varnost, ki v današnjih časih ni nezanemarljiva. Predvsem pa gre za zaupanje in kanček tveganja, brez katerega pa podjetništvo ne uspeva. Med cilji, ki jih želi KŽK v sistemu Mercatorja uresničiti, je tudi močnejša Mercatorjeva zastopanost na tržišču Gorenjske, kjer je še precej rezerv in močno potrošniško zaledje. Mercator-KŽK Gorenjske je sedaj prva organizacije na Gorenjskem, tako nam je dejal Tavčar, ki se je odločila za obliko kapitalskega povezovanja med seboj in navzven. To, da je korak pred drugimi, bo prav gotovo prednost. Sedaj pa se spopada predvsem z neobveščenostjo in premalo izdelanimi startnimi osnovami za zahtevno preobrazbo sedanjih OZD v podjetniško obliko organiziranosti. "Teža in od-' govornost za preobrazbo je sedaj predvsem v okviru poslovodstva, želimo pa, da se v proces preoblikovanja tozdov in delovne organizacije vključi čim več delavcev", nam je dejal kranjski direktor. Mercator-lzbira Panonija družbeno podjetje Andrej Dvoršak Delegatov manj, učinkov več Mercator-lzbira Panonija seje prelevila v Trgovsko in proizvodno podjetje Mercator-lzbira Panonija s polno odgovornostjo. To je šele prvi del spreminjanja, dokončno se bo podjetje preoblikovalo v podjetje z omejeno odgovornostjo ob pristopu v Poslovni sistem Mercator. "Ko smo proučevali določbe zakona o podjetjih, smo se odločili, da bo naše preoblikovanje dvostopenjsko. Odločili smo se za družbeno podjetje, ker je to bolj preprosto in tudi zakonodaja s področja delničarstva še ni dorečena v taki meri, da bi sprejeli odločitev za delniško družbo. Pa tudi poslovanja v delniški družbi še ne poznamo", nam je dejal pomočnik direktorja Mercator-lz-bire Panonije Franc Zadravec. V sestavu novega podjetja bo več samostojnih sektorjev oziroma dejavnosti : maloprodaja, veleprodaja, prizvodnja, kooperacija in računalniški center. Vse pomembnejše skupne zadeve -strokovna dela bodo združena v komercialnem, finančno-računo-vodskem, plansko-analitskem, pravnem in splošnem sektorju ter sektorju za vzdrževanje. Glede osnovnih dejavnosti, ki so jih že doslej opravljali, se ni oziroma se ne bo nič spremenilo. Opazne so le spremembe na področju samoupravljanja, vodenja in odločanja. Prej je imela vsaka temeljna organizacija svoj delavski svet, prav tako sta ga imela še delovna skupnost skupnih služb in delovna organizacija. Novo podjetje pa ima le en delavski svet ter komisiji za delovna razmerja in družbeni standard, v katerih so zastopani delavci iz vseh delov podjetja, kar pomeni manj izgubljenih ur za sestankovanja. Po drugi strani pa so tudi pristojnosti delavskega sveta širše kot doslej. Spremembe bodo vidne tudi na področju vodenja, ki bo enotnejše, ker posamezne dejavnosti oziroma vodstva nimajo kakšnih posebnih pravic. Zadržale so le tiste osnovne, ki izhajajo iz same dejavnosti - nabava,prodaja in proizvodnja. Vse pomembnejše odločitve pa bodo sprejete na ravni podjetja. Gre predvsem za odločitve s področja razvoja, financ, komerciale in proizvodnih programov. Zaradi organizacijskih sprememb in racionalizacije poslovanja se pojavljajo takoimenovani tehnološki viški delavcev, zlasti na področju finančne operative -plačilnega prometa. Žal je naša družba naravnana tako, da se ne bo zmanjšalo število papirjev in zato se pretiranega viška administrativnih delavcev ni bati. Kolikor pa jih bo, jih bodo prerazporedili na ustrezna delovna področja, ob tem pa upoštevali naravno selekcijo odhodov v pokoj in podobno. Bolj pereče bo čez čas vprašanje trgovcev v prodajalnah. Danes ima njihova maloprodaja zelo veliko trgovin, odprtih non stop, čeprav v mnogih primerih to ekonomsko ni upravičeno. Če se bo gospodarski položaj še bolj zaostroval, bodo v MIP—u morali spremeniti obratovalni čas posameznih trgovin pri čemer bo potrebno prerazporediti posamezne delavce. Ker imajo v MIP—u močno razvito tudi proizvodno dejavnost, nas je zanimalo ali bodo viški delavcev tudi na tem področju. Dobili smo odgovor, da bo njihovo število odvisno od možnosti plasmaja proizvodov na domačem in tujem trgu... Nadaljnje vprašanje, ki nas je zanimalo, je bilo vključevanje MIP—a v poslovni sistem Mercatorja. Franc Zadravec je poudaril, da v MIP—u nikoli niso razmišljali o tem, da bi izstopili iz Mercatorja. Prav zato so tudi temeljito spremljali delovna gradiva o poslovnem sistemu Mercatorja in aktivno sodelovali s pripombami ter predlogi pri nastajanju končnega besedila pogodbe o usta- novitvi Poslovnega sistema Mercator. Vse svoje predloge in pobude so uveljavili v javni razpravi o aktu. Sklep o vključitvi v Poslovni sistem Mercator bo sprejemal novoizvoljeni delavski svet Trgovskega in proizvodnega podjetja Mercator-lzbira Panonija. Temu sklepu pa bo sledilo preoblikovanje podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, na kar napotujejo oziroma svetujejo pri- poročila sedanjega poslovodnega sveta sozda Mercator. Da so v MIP-u zainteresirani za Poslovni sistem Mercator, moramo pripisati dejstvu, da so dosedanje Izkušnje pod skupno sozdovo streho pozitivne predvsem na področju financ, komerciale in vodenja. Predvidevajo, da bo tudi v prihodnje skupna komerciala, finance in razvoj ti- sto, kar bo združevalo in družilo številna podjetja Mercatorja. Kaže, da mu je njegov "tal pan" postavil močne temelje za prihodnost. Mercator - Kopitarna išče direktorja Andrej Dvoršak Proizvodna usmeritev - dobra Ko smo pred časom poročali o stavki v Mercator—Kopitarni iz Sevnice, so nam vsi naši sogovorniki zatrjevali, da je poglavitni razlog zanjo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in povečanih normah. Ko smo Kopitarno obiskali sredi novembra, pa smo po ovinkih izvedeli za pravi razlog stavke. Ta je tičal v obljubljenih brezplačnih svinjskih polovicah. Pred stavko je sindikat razmišljal o tem, da bi vsakemu delavcu kupili oziroma podarili svinjsko polovico. Kdo je ne bi vzel? Ko pa se je direktor vrnil z dopusta, se je izkazalo, da gre za račun brez krčmarja in da s prašiči ne bo nič. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, povišanje norme in svinjske polovice, pa so bile le preveč za mir v hiši in prišlo je do stavke. Pravilnik o plačah je bil kljub stavki sprejet in se upo- rablja že od februarja, pri normah je obveljal kompromis, s svinjsko pečenko pa se je mastil samo tisti, ki si jo je kupil sam. V celoti gledano, stavka v sicer zdravem kolektivu Kopitarne, ni pustila kakšnih hujših brazgotin, kar je pokazal tudi devetmesečni obračun, ki je bil kljub velikim denarjem za plačilo posojil, pozitiven Le direktorja Kopitarna nima več! Bivši, Jože Štimac, jo je za- pustil konec septembra, na razpis za novega, pa se ni javil nihče. Tako sedaj opravlja dolžnosti direktorja Adolf Mirtelj, ki je sicer vodja proizvodnje in tehničnega sektorja. ”Nič kaj rad nisem v novi vlogi in verjemite mi, da se močno trudim, da bi našel novega primernega direktorja. Vsi pa se otepajo te dolžnosti, čeprav ne sodimo med problematične kolektive in nam naš proizvodni program zagotavlja uspešno poslovanje”, mi je dejal sogovornik Mirtelj. "Kopitarna ima res precej dolgov, ki si jih je nabrala z naložbami v zadnjih letih. A dolgov se nihče ne boji. Bolj se boji odgovornosti, ki jo prinaša direktorski stolček. Po drugi strani pa je doslej bila pri nas uravnilovka in plača direktorja ni bila sorazmerna njegovi odgovornosti. Da bi končno le koga spodbudili za prijavo na razpis, smo dali v javno razpravo predlog za dvig osebnega dohodka direktorja. Doslej je bilo razmerje ena proti dve glede na povprečni osebni dohodek v Kopitarni, po novem pa naj bi bilo to razmerje 1:3.” Sam proizvodni program Kopitarne in njena strategija razvoja sta zanimiva in uspešna. Obutev, ki jo izdelujejo, je na tržišču zelo iskana, doma in na tujem. V skladišču neprodanih zalog ni. Tudi zato, ker sproti razvijajo nove modele, ki se od prejšnjih ne razlikujejo le po zunanjosti. Letos so razvili nov tip obutve z lesenim podplatom, ki ima kar pet pregibov in omogoča povsem normalno hojo. Ob lesenem pa so razvili še podplate iz poliure-tana. Imajo programe za izdelovanje skoraj petdeset vrst različne obutve, izdelujejo pa le tisto, po kateri je na trgu največ povpraševanja. Zadnje čase širijo zlasti program zaščitne obutve. Gre za ortopedske čevlje s standardnim pregibnim podplatom in petkrat pregibnim podplatom za čevlje, primerne za mraz oziroma hudo zimo. Po njihovi kakovosti in uporabnosti lahko povprašate avstrijske policaje in carinike. 450.000 parov obutve na leto pomeni tudi 90.000 parov izvoza. V sosednji Avstriji jih prodajajo kot ”Gepi ideal”. Bodite pozorni, doma so pod Kopitarnino firmo cenejši. Drugi pomemebni sklop proizvodnje so kopita. Lesena so nadomestila plastična, ki jih je kar za 70 % celotne proizvodnje kopit. Razmerje med lesenimi in plastičnimi kopiti se bo sicer še zniževalo v prid plastičnih, toda lesenih ne bo moč nikoli povsem nadomestiti. Zlasti to velja za proizvodnjo individualne ortopedske obutve. Plastična kopita imajo vrsto prednosti, lažje jih je skladiščiti, so trajnješa. V ceni pa med lesenimi in plastičnimi ni razlike. V arhivu Kopitarne je 15.000 različnih kopit, letno pa jih izdelajo nad 160.000. Čez meje jih gre okrog 20 %. Ko me je Adolf Mirtelj popeljal v oddelek za izdelavo kopit, sem izvedel, da lahko vsako kopito čevljar uporabi za več krojev. Vendar nihče ne naroča takega kopita, ki ga je pred njim uporabil drug čevljar. Kopitarnini mojstri morajo zato za vsakega naročnika izdelati kopito na osnovi skice, fotografije, podplata, vzorca čevlja ali pa po vzorcu že izdelanega kopita. Osnovni model kopita izdelajo v srednji številki in ga nato na posebnih kopirnih Nadaljevanje s 1. strani ne ravni na organe, ki o njegovem nastanku odločajo. Tu bodo besede meso postale. Bojim se, da se bodo prav tu lomila kopja. In to zaradi premalo znanja, vedenja in obveščenosti. Iz marsikaterih sredin prihajajo bolj zasebne kot uradne informacije o tem, s koliko, kakšnega in kako povedanega znanja, prihajajo nosilci prenove pred sodelavce. Večina se vrti okrog razlage lastninskih in upravljalskih odnosov, ki bodo nastali z izmenjavo kapitalskih vložkov med podjetjem -materjo in podjetji - hčerami. Temu zapletenemu jugo modelu lastninskih odnosov nista enotni in v celoti kos ne pravna , ne ekonomska stroka. In zato je naloga poslovodnih delavcev povedati, kakšno razvojno jedro nosi nova lastninska lupina v skupno in posamezno dobro. To ni enostavno. Še zlasti ne v razmerah, ko prenova ljudem z vseh strani odzvanja kot preštevanje tehnoloških viškov in ne kot ponudba razvoja. V povedanem je treba iskati del odgovora na dvoumne odgovore, ki so prispeli na vprašalnik. Objavljamo jih v celoti: Mercator-Kmetijska zadruga Krka: ”Na podlagi vprašalnika o nameravani vključitvi v PSM sporočamo naslednje: delavski sveti TOZD Oskrba, TOZD Brazda in TOZD Krmila, so sprejeli odločitve, da se nameravajo vključiti v PSM. Poslovodni organi in predsedniki zadružnih svetov TZO Kmetovalec,TZO Suha krajina, TZO Agrooskrba in TZO Polje tudi ugotavljajo potrebo, da se TZO vključuje v PSM, izražajo pa bojazen glede odločitve članstva, ki še vedno meni, da vključitev zadruge v PSM, ni koristna za kmete. Mercator-Nanos:V imenu delovne. organizacije Mercator-Na- strojih uporabijo kot osnovo za serijo. Povprečna velikost serije je 150 parov, lahko pa izdelujejo kopita v velikosti od številke 17 do 48. Cena para kopit je 1,8 milijona dinarjev, izdelava osnovnega modela pa približno ravno toliko. Naročnik mora na kopito čakati od dveh do 14 dni, kar je razmeroma ugodno. Največ zadreg je s kopiti ob prehodu sezon. V Jugoslaviji so tri kopitarne, slovenski čevljarji v Kopitarni naročajo kar 99 % vseh zase potrebnih kopit. Napenjači in raztezači obutve so namenjeni izključno izvozu. Letos jih bodo izvozili 140.000 parov. Cenovno so to najmanj zanimivi izdelki, saj je konkurenca Daljnega vzhoda prehuda. Še pred dobrim letom so se v Kopitarni ukvarjali tudi z izdelovanjem plastičnih rolet. No, teh sedaj ne delajo več, stroji pa služijo beograjskemu podjetju. Roletam so se odrekli zato, ker menijo, da imajo na zalogi dovolj programov, ki izhajajo iz osnovne dejavnosti, ki so zanesljivo tržno zanimivi in donosni. V Poslovnem sistemu Mercator Kopitarna ostaja kot družbeno podjetje z omejeno odgovornostjo. nos ter TOZD v njenem sestavu vam sporočamo, da v tem trenutku žal nismo v stanju odgovoriti na vprašanja iz vprašalnika, ki nam je bil posredovan na podlagi sklepa 30. seje poslovodnega sveta. V zvezi s samo preobrazbo pa vam sporočamo naslednje: V teku je razprava o predlogu, da se DO Mercator-Nanos preoblikuje v sestavljeno delniško družbo, obstoječe TOZD pa v delniške družbe. SDD bo delovala na principu holdinga, s čimer konkretiziramo naše znano stališče, da mora pri tituliranju družbenega kapitala biti večinski delež na ravni sedanje delovne organizacije. V zvezi z našo vključitvijo v preoblikovani Poslovni sistem Mercator menimo, da je potrebno ponovno pretresti smiselnost povezave v dva formalno povsem enaka poslovna sistema, z enako opredelitvijo skupnih poslovnih funkcij. Predlagamo, da se v naslednjem letu, to je v prehodnem obdobju, po konstituiranju obeh sistemov nadaljuje z iskanjem in utrjevanjem oblik medsebojnega poslovnega sodelovanja.” Sozdi so dediščina zezedejev-ščine, malo jih je, ki so imeli za skupne temelje in vodilo sedem stebrov. Mercator jih je imel in zato je dediščina, ki jo bo zapustil svojim članicam kar obilna, čeprav v današnjih razmerah že historične vrednosti. In vsaj trije od historičnih stebrov, so rdeča nit tudi novega Mercatorja. Škoda, ker jo je ponekod z razumom skregana "podjetniška” evforija spregledala, namesto, da bi jo uporabila tudi zase. Navsezadnje pa, če gledamo skozi denar: 580 milijonov mark je težak sedanji Mercatorjev kapital. Tak denar tudi v svetu drugače odzvanja. Z drobižem pa...z našim ne kupiš niti Palomine golobice. Tttole nastaja znamanita obutev. Vrillec dolžnosti direktorja v Mercator-Kopltarnl Adolf Mirtelj ni zaskrbljen nad proizvodnjo In rezultati. Skrbi ga, kdaj bo dobil pravega direktorja. Partija se začenja... Otvoritev pa več sort Trebanjci so hitro učijo Andrej Dvoršak Čez noč nova samopostrežba TOZD Gradišče iz Trebnjega, ki sodi v Mercator—Rožnik, je Tre-banjce v začetku novembra presenetil z novo povečano samopostrežno trgovino v samem središču trga. Prenovili in povečali so jo tako hitro, da mnogi še opazili niso, da se okoli SP 2, kot v Gradišču imenujejo to svojo postojanko, sploh kaj dogaja. Direktor tozda Franc Jevnikar in vodja komerciale Ludvik Povhe sedaj zadovoljno ugotavljata, da je bila prenova te trgovine, pravilna odločitev. Že v prvih dveh dneh je bilo v njej 330 milijonov dinarjev prometa, kar je glede na promet v ostalih tozdo-vih trgovinah v istem času, dober rezultat. Gradišče je od lastnika odkupilo del zgradbe, nekakšen naravni podaljšek obstoječe trgovine. Takoj so začeli s prenovo notranjosti, istočasno pa obnavljali še streho in fasado. Celotna prenova je trajala le dober mesec, nekdanjo trgovino pa so morali zapreti le za teden dni in tako ni bilo omembe vrednega izpada dohodka. Celotni načrt je pripravil in vodil gradbeni oddelek Mercator-Rožnika, ki ga vodi Franc Škof. Dela so opravili zasebni obrtniki, člani obrtne zadruge Unitehna. V Gradišču so, opogumljeni z izkušnjami tozda Savice, sklenili, da bodo v novi trgovini posebej poudarili delikatesni program. Delavce, ki naj bi v Gradišču prodajali delikatesne izdelke, so poslali na strokovni ogled najboljših tovrstnih Mercatorjevih prodajaln v Ljubljani. Ogled je vodil Zdenko Potočnik, mojster za urejanje in vodenje tovrstnih trgovin. Sproti je "učencem” razlagal in pojasnjeval, kako in zakaj je treba prav tako in nič drugače, urediti delikatesno trgovino. Ob otvoritvi so prodajalkama Magdi Ocepek in Majdi Soško mojstrovi nasveti in pomoč, prišli kar prav. Trebanjki se hitro učita in sproti dokazujeta svoje znanje. SP-2 je, v celoti gledano, nadpovprečno dobro založena trgovina s prehrambenim blagom. Še posebej to velja za delikatesni oddelek, kjer poleg izdelkov Mercatorjeve mesnopredelovalne industrije, prodajajo tudi izdelke Mesne industrije Primorske in drugih. Tudi nad izbiro mlečnih izdelkov se Trebanjci ne morejo pritoževati. V občini je to prva bolje založena delikatesa in že v nekaj dneh si je pridobila številne nove kupce. Prodajni program se bo prilagajal željam in zahtevam kupcev, trebanjski trgovci pa zatrjujejo, da bo tudi tak, ki bo s kakovostnimi izdelki vplival na spreminjanje prehrambenih navadi Poslovodja trgovine Anton Pekolj nas je posebej opozoril na oddelek s sadjem in zelenjavo, ki ga je odlično založila in uredila ekipa delavcev Merca-tor-Sadje zelenjave. Pri urejanju trgovine so sodelovali tudi aranžerji Mercator-Rožnikove-ga tozda Grmada, ki so svoje delo vzorno opravili. SP—2 je letos že druga večja investicija. Junija so odprli samopostrežbo v Dolenji Nemški vasi, kjer so iz klasične trgovine naredili samopostrežno ter obenem obnovili zgradbo in uredili okolico. Prihodnje leto pa naj bi v Trebnjem začeli graditi blagovnico. Anton Pekolj (levo) je nove oziroma prenovljene trgovine res vesel. Tudi komercialni direktor Ludvik Povhe je videti zadovoljen. SP-2, kakor pravijo trebanjski trgovini, sodi med dobro zadolžene prodajalne. Mošt, kostanj in še kaj Barbara Nikolič Vesela jesen pred Preskrbinim centrom Krško, 21. oktobra - prelesten jesenski dan, sobota pred prodajnim centrom Mercator-Preskrbe Krško. Vse živo kupcev, blaga in jesenskih dobrot. Dobra kupčija trgovca. Jesen je za marsikoga najlepši letni čas. Vsak ima zato svoje razloge. Eni so navdušeni nad prelestnimi jesenskimi barvami, drugi so veseli njenih bogatih sadov. Letošnji jesenski dnevi so bili kot za potrošnika, dober izkupiček za nalašč za uživanje vsega lepega. In prav zato smo se trgovci Mercator—Preskrbe v Krškem odločili, da sicer večkrat neprijetno in na hitro opravljeno sobotno nakupovanje, naredimo prijazno in veselo. Pred osrednjim nakupovalnim centrom smo pripravili prodajno akcijo, popestreno z vrsto spremljajočih dogodkov. Živimo v času, ko za isti denar v trgovini dobimo vsak dan manj. To ni v veselje niti kupcev, niti prodajalcev. Tanke denarnice imamo oboji, le da smo prodajalci neposredna tarča kupčeve slabe volje in negodovanja. Ne eni ne drugi, si ne znamo ali pa si težko povemo kaj dobrega in prijaznega. In prav nekoliko drugačna nakupovalna sobota naj bi pokazala, da imamo oboji še prijazen obraz. Seveda pa bi bilo pravo sprenevedanje, če bi trdili, da prodajna akcija ni namenjena tudi finančnemu učinku prodaje. Na stojnicah pred nakupovalnim centrom so kupci lahko izbi- rali marsikaj potrebnega za jesenske dneve : od otroške konfekcije, tekstila, športne opreme, kozmetike, galanterije do delikatesnih izdelkov. Marsikoga so premamile rezine mortadele velikanke, s pečenim kostanjem si je lahko postregel vsak mimoidoči, mošt pa je tekel kar iz soda. Vsak, ki se je ustavil pred stojnicami je našel zase nekaj zanimivega in vabljivega, če ne med blagom, ki smo ga ponujali trgovci, pa med dobrotami, ki so jih pripravili slaščičarji in gostinci iz Mercator— Hotela Sremič in cerkljanski pek. Vse skupaj pa so v šopek veselega razpoloženja povezali godci "Dobri prijatelji” in otroci plesnega studia "Videm”. Klopi in mize na ploščadi, so marsikateremu utrujenemu kupcu prišle kar prav. Lep jesenski dan in veselo razpoloženje sta izvabila spontano pesem in ples. Pa ne samo zato, tudi za nagrade. Nagradna vprašanja, na katera so odgovarjali obiskovalci, so pokazala, da nas Krčani in okoličani dobro poznajo. Obiskovalce smo povabili tudi k sodelovanju pri izbiranju imena naših prodajnih akcij. V skrinjici se je našlo kar nekaj predlogov, pravega in dokončnega pa še nismo določili. Jesenska prodajna akcija je bila letos že druga, želimo, da bi postala tradicionalna oblika naše ponudbe. Prav zato se zanjo posebej potrudimo in se zato tudi nad izkupičkom ne moremo pritoževati. Saj prav zaradi njega trgujemo. Delnica je......za proletarce zabavno vprašanje Poleg odgovorov je bila zanimiva predvsem reakcija sogovornikov na vprašanje. Vsem po vrsti se je zdelo vprašanje zabavno. Tisti, ki so o delnici imeli vsaj približno predstavo pa so v večini primerov menili, da jim od plač ne ostane ničesar in, da o nakupu vrednostnih papirjev ne razmišljajo. Zato se jim je zdelo vprašanje zabavno. Delniške družbe rastejo hitreje kot gobe po dežju. Kaj je delnica, smo vprašali naključne sogovornike - 27 jih je bilo. Ponudili smo jim štiri možne odgovore: - delnica je vrednostni papir, ki potrjuje določene lastnikove pravice v podjetju; - delnica je javna listina, ki potrjuje pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja; - delnica je stavni listek; - delnica je obveznica, za njeno izplačilo jamči država ali podjetje. Vas zanima izobrazba sogovornikov? - nekvalificirani delavci 3 - kvalificirani delavci (poklicna šola) 5 - srednja izobrazba 1 i - študentje 3 - višja in visoka 4 - dr. znanosti 1 - srednja izobrazba : ne vem - dva, vrednostni papir - trije, obveznica - šest; - študentje: pri nas zajebancija socializma, sicer pa vrednostni papir, s katerim dobiš ali pa izgubiš - eden, vrednostni papir - dva; - višja in visoka : javna listina r eden, obveznica - eden, vrednostni papir - dva; - dr. znanosti : vrednostni papir. Povzetek: - odgovori "ne vem” : 30 % - odgovori "vrednostni papir" : 33 % - odgovori "obveznica” : 33 % - odgovori "javna listina” : 4 % Opomba: odstotki so zaokroženi. Zakon o vrednostnih papirjih, 13.člen: "Delnica je listina o lastnini sredstev, vloženih v podjetje, banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalno organizacijo in drugo pravno osebo, ki lahko pridobiva dobiček. Imetnik delnice pridobi pravico do udeležbe pri dobičku, v odvisnosti od vrste delnice pa ima lahko tudi pravico do udeležbe pri upravljanju.” Žreb je med 2103 reševalce velike nagradne križanke KRAS razdelil: 1. nagrado: kos pršuta brez kosti je pripadel SKODLAR DUŠANKI, Ljubljana, Krimska 9 2. nagrado: 3 zavitke izdelkov KRAS Sežana bo prejela RENATA OBERSTAR, Ljubljana, Koseskega 17 In še odgovori. - nekvalificirani : ne vem - trije - kvalificirani : ne vem - trije, delnica je obveznica - dva; Za vas se je skupaj s proletarci zabavala Vesna Bleivveis 3. nagrado: 3 zavitke izdelkov KRAS Sežana bo prejel MARKO ČIPAK, Ljubljana, Mencingerjeva 19. Nagrajencem čestitamo, nagrade pa pridejo po pošti. november ’89 V deželi mleka in kruha Kakšna sta ? stran 7 V letošnjem septembru in oktobru je ljubljanski Domus po naročilu mesta Ljubljana opravil drugo ocenjevanje kakovosti mlečnih in mesnih izdelkov ter kruha, ki ga je moč kupiti na ljubljanskem tržišču. Analiza je zajela 32 vzorcev mlečnih izdelkov, 34 mesnih izdelkov In 16 vzorcev kruha. O kakovosti mesnih izdelkov določene vrste objavljamo poseben članek. Zato v tej priredbi poročila Domusa objavljamo le podatke o mlečnih izdelkih in kruhu. Shranjevanje živil ali v noge je pretoplo Ob jemanju vzorcev so bili izvajalci analize posebej pozorni na pogoje shranjevanja živil in pri tem ugotovili, da trgovine izdelke na splošno neprimerno shranjujejo. Pasterizirano mleko stoji ob hladilnih vitrinah in izgovori zakaj tako, so večinoma enaki: pravkar so nam ga pripeljali, hitro ga prodamo, in še in'še. Sir pa je v glavnem na pultih za rezanje in ne v hladilnih vitrinah. Najboljši izgovor za nemarnost je prav gotovo našla prodajalka na ljubljan- ski tržnici, ki je hladilno vitrino enostavno izključila, ker da jo preveč greje v noge. Povsem poseben problem so hladilne vitrine, v katerih je temperatura bolj ali manj, le izjemoma ustrezna. Če se jogurt in pasterizirano mleko shranjujeta v hladilni napravi pri temperaturi nad 8 stopinj Celzija, surovo maslo pa nad 5 stopinj, potrošnik kupuje hitreje pokvarljive izdelke. Pri temperaturah, višjih od navedenih, se mleko pred iztekom roka trajanja skisa, surovo maslo v nekaj dneh postane žarko, jogurt pa prekisel. Mlečni izdelki sodijo med tiste občutljive izdelke,pri katerih hladilna veriga od proizvodnje do potrošnika ne sme biti pretrgana. Tega se premalo zavedajo trgovci, pogosto pa tudi delavci, odgovorni za prevoz blaga. Kakovost izdelka tiči v celotni proizvodno prodajni verigi: od prireje do predelave, prevoza - predelave do skladiščenja in distribucije. In še ilustracija te navedbe: tri vzorce surovega masla in en vzorec pasteriziranega mleka je bilo treba iz ocenjevanja umakniti, ker se je kakovost izdelkov mikrobiološko poslabšala v trgovini zaradi neustreznega shranjevanja. Odgovoren za napako: trgovec. Mlečni izdelki V priporočljive kakovostne razrede na osnovi organoleptičnih lastnosti (okus, vonj, barva, iz-gled, tekstura) in laboratorijskih preiskav se je uvrstilo samo osem sirov, en jogurt in štirje vzorci mleka. Februarja, ko je bilo prvo ocenjevanje, je bilo takih vzorcev dvakrat več. Domusovi strokovnjaki ne priporočajo 9 vzorcev mlečnih iz- delkov, ker ne ustrezajo Pravilniku o kakovosti mlečnih izdelkov jn Pravilniku o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu. Iz preglednice je razvidno, katere mlečne izdelke Domus priporoča, pogojno priporoča in ne priporoča. Navedene so tudi cene izdelkov, kjer pri sirih izstopa za potrošnika koristen podatek, da najboljši siri niso najdražji siri. Najboljši je bil ementalec iz Bohinja, ki je bil obenem najcenejši. Šport trapist Zdenka pa je med najdražjimi in med najslabšimi trapisti. Kruhek naš vsakdanji -trgovci sramujmo se Ob jemanju vzorcev so Domu-sovci ugotovili tole:v trgovinah kruha ne tehtajo, postrežba je praviloma nehigienska (neposredno prijemanje kruha z roko), ponujajo ga z minimalnim koščkom papirja ali celo brez in le redke so prodajalne, ki dajo kupcu kruh v ustrezno papirno vrečko. Od pekarne do trgovine se kruh prenaša v košarah, ki so velikokrat umazane. Ravnanje s kruhom, ko ta potuje od proizvajalca do potrošnika, je na zelo Preglednica zajetih vzorcev v analizo I. Mlečni izdelki število vzorcev II. Kruh število vzorcev - pasterizirano mleko 5 - beli kruh iz pšenične moke tip 500 v štrucah 4 - sterilizirano mleko 4 - polbeli kruh iz pšenične moke, tip 850 v štrucah 4 - navadni jogurti 5 - beli kruh iz pšenične moke tip 500 v hlebcih 4 - surovo maslo trdi in poltrdi siri: 6 - polbeli kruh iz pšenične moke tip 850 v hlebcih 4 - ementalec 4 - gauda 4 - trapist 4 I. Mlečni izdelki Ob jemanju vzorcev smo bili posebej pozorni na pogoje shranjevanja živil. Za trgovine, v katerih smo vzorčili nasplošno velja, da izdelkov ne shranjujejo ustrezno. Pogojno priporočljive kakovosti so tisti izdelki, ki so prav dobre ali dobre senzorične kakovosti, ne dosegajo pa zadostne količine suhe snovi in mlečne maščobe. Proizvajalec bi moral takim izdelkom prilagoditi ceno. IZDELKI POGOJNO PRAV DOBRE KAKOVOSTI: Doseženo število točk Cena za kg Izdelek Proizvajalec 17,8 25.942 alpsko sterilizirano mleko 3,2 %in., 1/1 TB Mercator-Ljubljanske mlekarne 16,9 28.036 sterizilirano mleko iz savinjske doline 3,2 % m., 1/2 TB Hmezad - DO Dukat Zagreb IZDELKI POGOJNO DOBRE KAKOVOSTI: i ocen, JENEGA KRUHA V KAKOVOSTNE RAZREDE K r Opisna ocena odlična kakovost prav dobra kakovost dobra kakovost 4 ^Poročijiva kakovost f postnih razredov 2a Po senzorični oceni: 4« Število vzorcev Delež v % 0 0 0 0 5-1* 41,66-8,33 4 33,33 2-1* 16,66-8,33 12-3* 100 I ' 1*: eden vzorec ne ustreza Pravilniku o kakovosti žit, mlevskih in pekarskih izdelkov (PKŽP), ker vsebuje preveč vode za 0,92 %. I 1*: vzorec ne ustreza PKŽP, ker ne dosega deklarirane teže, odstopa za 0,01 kg ali - 1 %. vzorec ne ustreza PKŽP, ker vsebuje preveč vode za +0,89%. Iz tabele je razvidno, da je samo 13 vzorcev ali 40,6 % vseh odvzetih vzorcev mlečnih izdelkov prav dobre in dobre kakovosti in sicer: PRIPOROČAMO - ODLIČNA KAKOVOST: Doseženo število točk Cena za kg Izdelek Proizvajalec 18,1 18.630 pasterizirano mleko 3,2 % m.,1/2 TB Mercator-Ljubljanske mlekarne PRIPOROČAMO - PRAV DOBRA KAKOVOST IZDELKOV: uosezeno število Cena * točk za kg Izdelek Proizvajalec 17,7 15.950 kranjsko pasterizirano Mercator-KŽK mleko, 3,2 % m.,1/1 PVC Mlekarna Kranj 17,5 26.300 jogurt 3,2 % m.,lonček Mercator-KŽK Mlekarna Kranj 17,5 18.400 pasterizirano mleko 3,2 % m.,1/1 TB Mercator-Ljubljanske mlekarne 17,6 160.000 ementalec 45 % m. GKZ Srednja vas Bohinj 16,7 23.260 sterilizirano delno posneto mleko 2,8 % m. 1/1 PKB - IMLEK "Standard" Beograd 16,4 217-320 ementalec 45 % m. ABC Pomurka, Mlekopromet Ljutomer 16,3 213.600 ementalec 45 % m. Hmezad - Arja vas *Cena je veljala na dan vzorčenja 25. in 26.9. 1989 PRIPOROČAMO - DOBRA KAKOVOST IZDELKOV: Doseženo število Cena Izdelek Proizvajalec točk za kg 16,0 174.200 gauda Triglav 35 % m. Mercator-KŽK Mlekarna Kranj 15,8 241.800 nanoški trdi sir 48 % m. KK Vipava-Mlekama Vipava 15,3 226.700 trapist 45 % m. AIPK Mljekarska industrija Banja Luka 15,2 172.700 trapist 45 % m. Hmezad-Arja vas, DE Šmarje pri Jelšah 13,6 184.100 kranjska gauda 45 % m. Mercator-KŽK Mlekarna Kranj Doseženo število točk Cena za kg Izdelek Proizvajalec 15,9 22.320 jogurt 3,2 % m.,1/4 TP Mercator-Ljubljanske mlekarne 15,6 179-900 gauda Kočevje 45 % m. Mercator-Ljubljanske mlekarne 15,3 19.200 jogurt 3,2 %m., 1/2 PP Hmezad - Arja vas 14,0 25.550 jogurt 3,2 % m.,1/5 lonček Celeia, Hmezad - Arja vas Ne priporočamo 9 izdelkov z več pomanjkljivostmi ali slabo jedilno kakovostjo Doseženo število točk Izdelek Cena* za kg Proizvajalec Vzrok 17,8 surovo maslo I.vrste 250 g 212.380 ABC Pomurka,Mlekopromet Ljutomer - diskvalificiran zaradi nečistoč - lipolitične bakterije 16,8 sveže kranjsko pasterizirano 3,2 % m.,1/1 PP 17.710 Mercator-KŽK Mlekarna Kranj - premalo suhe snovi - mikroorganizmi 16,7 surovo maslo 240.950 ABC Pomurka, TMP Murska Sobota - lipolitične bakterije 16,0 delno posneto alpsko mleko 1,6 % m.,1/1 TB Mercator-Ljubljanske mlekarne - premalo maščobe - premalo suhe snovi - mikroorganizmi 14,6 "Sirela" maslo I.vrste 20 g 218.500 "Sirela" Bjelovar - premalo maščobe - preveč vode 12,0 jogurt 3,2 % m. v lončku 25.550 Mercator-Ljubljanske mlekarne - senzorično le zadovoljiv - premalo maščobe - premalo suhe snovi 10,2 gauda special 45 % m. 179.000 IPP Banat,Kikinda OOUR Mlekara - le zadovoljiv 9,3 turist trapist 115.417 "Sirela" Bjelovar Mliječni proizvodi - nezadovoljiva senzorična-jedilna kakovost 8,0 Šport trapist 204.400 "Zdenka" Mliječni proizvodi,Veliki Zdenci - nezadovoljiva senzorična-jedilna kakovost Izdelki s povečanim številom mikroorganizmov pri ocenjevanih vzorcih niso zdravju škodljivi, se bodo pa pred iztekom deklariranega roka pokvarili. * Cena je veljala na dan vzorčenja 25. in 26. 9. 1989. ' DOBRA KAKOVOST: M^ha za kg* Izdelek Proizvajalec > st 38.875 bela štruca 0,8 kg tip 500 ABC Pomurka, DO Loka, TOZD PEKS,Škofja Loka, Kidričeva 53 38.875 zviti kruh 0,8 kg tip 500 ŽITO Ljubljana, TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, Pekama Šmartinska 154 36.625 polbeli zviti kruh 0,8 kg,tip 850 ŽITO Ljubljana, TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, Pekarna, Šmartinska 154 42.000 beli dolenjski kruh,tip 500 MERCATOR Pekarna Grosuplje, Cesta na Krko i d 1 dobre kakovosti: ® za kg * Izdelek Proizvajalec ‘♦7.000 Kmečki beli kruh 1 kg, tip 500 ŽITO TOZD Pekarna Vrhnika, Idrijska 12 la v dnevih vzorčenja od 2. do 5. 10. 1989. ? izdelkov, ki imajo slabo senzorično oceno, ali pa ne dosegalo •sajo vsebnost vode. za kg* Izdelek Proizvajalec 37.000 ljubljanska štruca bela 1 kg,tip 500 MERCATOR, Pekarna Grosuplje, Cesta na Krko 36.625 zviti kruh 0,8 kg tip 850 ABC Pomurka DO Loka, TOZD PEKS.Škofja Loka, Kidričeva 53 31.250 polbeli zviti kruh 0,8 kg,tip 850 MERCATOR Pekarna Grosuplje, Cesta na Krko 35.200 loški beli hlebec ABC Pomurka DO Loka, TOZD PEKS, Škofja Loka, Kidričeva 53 35.200 planinski hlebec polbeli,tip 850 ŽITO Ljubljana, DE Pekarna Pekarna Center,Tržaška 9 'io.ooo dolenjski črni domači kruh v hlebcu 2 kg tip 850 ABC Pomurka DO Loka,TOZD PEKS, Škofja Loka, Kidričeva 53 ljala v dnevih vzorčenja od 2. do 5. 10. 1989. nizki higienski ravni. Še posebej je treba poudariti problem neizobraženosti trgovcev, saj ne ločijo med osnovnimi in posebnimi vrstami kruha. Tako je bil v vzorčenje zajet tudi kruh, ki ga je prodajalec prodal kot osnovno vrsto kruha. Med ocenjevanjem pa je komisija ugotovila, da gre za posebno vrsto kruha. Leta 1988 97,7 kg kruha Leta 1974 je prebivalec Slovenije pojedel 74 kilogramov kruha, leta 1988 pa že 97,7 kilogramov. Kakšnega? Po rezultatih ocenjevanja ne prav dobrega, saj so ocenjevalci zapisali "kakovost osnovnih vrst kruha je indikativno nizka.” Nobeden od skupno testiranih izdelkov ne dosega ocene odlično, priporočljive kakovosti pa niti polovica testiranih izdelkov.Ocenjevalci temu dodajajo tudi posebno opombo, da gre za prvo testiranje kruha in je zato težko razvrstiti peke po kakovostni stopnji. Zato so rezultati le vodilo k ravni kakovosti posameznih pekarn, ki jih bo potrdilo ali pa zavrglo že naslednje ocenjevanje. Med vzroki za slabo kakovost kruha ocenjevalci v prvi vrsti navajajo predvsem nizko kakovostno moko. In še nekaj velja poudariti, kar so ocenjevalci zapisali v poročilu :”nl pravega razmerja med kakovostjo in ceno.” Preglednice kažejo, kako so se odrezali peki. Stopnje priporočljivo-sti izdelkov PRIPOROČLJIVI IZDELKI so tisti, ki so za senzorične lastnosti (okus, vonj, izgled, konsistenca) prejeli oceno odlično, prav dobro ali dobro in ki ustrezajo Pravilniku o kakovosti posameznih vrst izdelkov. Pri mlečnih izdelkih pa morajo ustrezati tudi mikrobiološki neoporečnosti živil. NEPRIPOROČLJIVI so tisti izdelki, ki so za senzorične lastnosti prejeli oceno zadovoljivo in nezadovoljivo in ne ustrezajo Pravilniku o kakovosti posameznih vrst izdelkov.Pri mlečnih izdelkih pa tudi tisti, ki vsebujejo povečano število mikroorganizmov, ker postanejo neuporabni pred iztekom deklariranega roka trajanja. POGOJNO PRIPOROČLJIVI mlečni izdelki so tisti, ki so za senzorične lastnosti dobili oceno prav dobro in dobro in obenem ustrezajo Pravilniku o mikrobiološki neoporečnosti, ne ustrezajo pa Pravilniku o kakovosti mlečnih izdelkov, saj ne dosegajo zahtevanega minimalnega odstotka suhe snovi brez maščobe oziroma mlečne maščobe. Taki izdelki bi morali imeti tudi nižjo ceno, saj njihova kakovost ne ustreza zahtevanemu minimumu. Pogojno priporočljiv pa je kruh, ki je za senzorične lastnosti prejel oceno dobro, ne ustre- za pa Pravilniku o kakovosti žit, mlevskih in pekarskih izdelkov. Taki izdelki bi morali imeti nižjo ceno, saj njihova kakovost ne ustreza minimalnim zahtevam. Na ta način so pekarne potrošnika oškodovale. Jesti ali ne jesti... to je zdaj tu vprašanje. Pa dosti bolj vse nas žuli vprašanje, kaj s tem denarjem sploh še jesti od prvega do zadnjega v mesecu. Če povzamemo ugotovitve te analize (pri čemer poudarjamo, da gre za povzetek opisnega dela) in analize Biotehniške fakultete, ki se je pozabavala s kakovostjo mesnih izdelkov (samo 1 sozdovih članic), potem se nam slabo piše. Kakovost, na katero tako radi prisegamo ni zvezda stalnica, je bolj podobna repatici, ki zasveti le ob sejemskih in razstavnih prireditvah. In če se že proizvajalec izkaže z dobrim izdelkom, ga zaradi neznanja in nemarnosti degradira v slabši in zaradi predčasne pokvarljivosti, rizični razred, trgovec. Tudi prehranjevanje je del civilizacije in kulture. Če ne zmoremo izpolnjevati niti minimalnih predpisanih standardov, ki veljajo za kakovost osnovnih živil in se požvižgamo tudi na higienske...Bog nam tedaj zlošči rumeno zvezdo na evropskem nebu. Po poročilu Domusa pripravila Vesna Bleiweis Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol Vesna Bleivveis Kranjsko? Bog lonaj zanjo. Tretje letošnje ocenjevanje mesnih izdelkov, ki jih izdelujejo mesnopredelovalne organizacije v sestavu sozda, je pokazalo, da standardne kakovosti niso sposobne zagotoviti. Povprečne ocene trditev potrjujejo. Vsa merila, ki smo jih že nekajkrat navedli, so veljala tudi za tokratno ocenjevanje mesnih izdelkov. Vzorci so bili odvzeti neposredno pri proizvajalcih, rezultati ocenjevanja so zato primerljivi z rezultati ocenjevanja, ki je bilo opravljeno 15. junija letos. HRENOVKE, ki jih izdelujejo v Mercator-KG Kočevje, tozdu Mesarija in Mercator-KŽK Gorenjske, tozdu Mesoizdelki, so si prislužile naziv "dober izdelek”, loške hrenovke so dobile to pot 8 točk več kot prejšnjo "rundo”. Podobno velja tudi za jeseniške, ki jih izdelujejo mesarji Merca-tor-KŽK Gorenjske, tozda Klavnica. Slabo pa se je odrezal primerjalni vzorec, ki ga izdelujejo v Emoni, še slabše pa se je izkazala hrenovka izdelana v Mercator-KZ Krki, tozdu Oskrba. Bile so na meji sprejemljivosti. Povprečna ocena za hrenovke znaša 32 točk, kar pomeni manj dobro. Pri prejšnjem ocenjevanju so hrenovke dobile povprečno oceno 30,3 točke. To kaže sicer na neznatno izboljšanje kakovosti, ki pa je zgolj naključno, če upoštevamo nihanja v kakovosti izdelkov. KRANJSKE KLOBASE ne kažejo dosti drugačne podobe kot hrenovke. Razlika je le v tem, da je vrstni red proizvajalcev kakovostnih klobas nekoliko obrnjen. Klobasa, ki jo izdelujejo Jeseničani si je prislužila "dober izde- lek”, saj je bistveno bolje ocenjena kot na prejšnjem ocenjevanju. Novomeške klobase so za razred slabše, Ločani pa dobre kranjske ne znajo ali pa nočejo narediti. Komisija je menila, da je narejena iz slabih surovin, da vsebuje veliko veziva, okus in aroma loške "kranjske” pa sta neizrazita. Povprečna ocena 30,7 točk pri prejšnjem in tem ocenjevanju kaže, da bomo še kar naprej jedli manj dobre kranjske klobase. Primerjalni vzorci M-Mesna industrija Ljubljana M-KG Kočevje, Mesarija M-KŽK,Mesoizdelki M-KŽK, Klavnica M-KZ Krka, Oskrba POSEBNE KLOBASE so posebne le še po slabi kakovosti. V primerjavi s prejšnjim ocenjevanjem, se je njihova kakovost močno poslabšala. Razmeroma visoko kakovostno raven je obdržala le posebna klobasa loških mesarjev, izdelek vseh ostalih pa se je poslabšal. Vsi proizvajalci so za posebne klobase prejeli ocene, ki so za cel kakovostni razred nižje. Jedro pripomb komisije zadeva predvsem aromo (pri izdelku Mercator-Mesne industrije Lj. in Mercator-KŽK tozdu Klavnica), kočevskim komisija očita poleg neizrazite arome tudi preveč veziva. Nadaljevanje na 8. strani 33,5 (D) 34,2 (D) 33,5 (D) 34,2 (D) 32,5 (MD) 33,8 (D) 31,8 (MD) 31,3 (MD) 32,1 (MD) 31,6 (MD) 31,6 (MD) 34,3 (D) Legenda: ZD - zelo dober izdelek D - dober izdelek MD - manj dober izdelek Ss - še sprejemljiv izdelek POVPREČNE OCENE PO IZDELOVALCIH Izdelovalec Datum ocenjevanja 13.10.1989 15.6.1989 Kranjsko? Bog lonaj zanjo. Nadaljevanje s 7. strani Še slabšo sliko pa da povprečna ocena za to skupino klobas. Povprečna ocena znaša 33 točk - manj dobro, pri prejšnjem ocenjevanju pa so bile posebne klobase ocenjene s 36,5 točke, kar pomeni zelo dobro. To pomeni, da se je povprečna kakovost poslabšala kar za dva razreda. LJUBLJANSKA KLOBASA, ki so jo izdelali v novomeški Merca-tor-KZ Krki je dobila primat in oceno zelo dobro (37,3 točke), še sprejemljiva pa je bila jeseniška (29,1 točke). Vendar tudi ocena zelo dobro ne pomeni, da je bila komisija povsem zadovoljna z aromo in okusom izdelka. Kot dobra sta se izkazala izdelka Mercator-Mesne industrije Ljubljana in Mercator-KG Kočevja, tozda Mesarija. Prvi so ocenjevalci zamerili slabo izraženo ogledalo (zabrisan mozaik), drugi pa manj prijeten okus. Kot manj dobra sta se izkazala primerjalni vzorec in vzorec Meso-izdelkov. Kamniškemu izdelovalcu komisija očita slabo teksturo (mazavost, preveč masti), drugemu pa poleg zabrisanega mozaika pri prerezu, še slabo teksturo. Jeseniška klobasa je bila po okusu kiselkasta, vsebovala je slabo surovino in veliko veziva. Povprečna ocena za to vrsto klobas znaša 33,4 točke - dobro, tudi prej so bile dobre, vendar z oceno 34,8 točke. MORTADELI - tista, ki jo izdelujejo v Mercator-Nanosu, tozdu Tovarna mesnih izdelkov, je imela premalo izražene želene lastnosti, tista iz Mesne industrije Primorske pa je imela slabšo teksturo in nekoliko kiselkast okus. Obe sta v primerjavi s prejšnjim ocenjevanjem ocenjeni z dvema točkama manj, vendar še vedno sodita v kakovostni razred "dobro”. Kako so se odrezali izdelki in njihovi izdelovalci, kažejo tabele z navedbami prejšnjega in zadnjega ocenjevanja. Komentarja ne potrebujejo, saj so nihanja v kakovosti očitna. Ce pa me bo mesar vprašal "Guspa, a klubas-ce pa dons nč?”, bom mirno rekla "Buh Ioni zajno.” Trgovina, skladišče in počitniški dom Andrej Dvoršak Bohinjci nimajo "Gadafija” Pred dobrim letom sem se kot kupec mudil v skladišču železnine v Bohinjski Bistrici. Tako zanikrnega skladišča kot je bilo to, v Mercatorju zlepa ne bi mogel najti. Že res, da je bilo pospravljeno in blago zloženo tako, kot mora biti, a zunanji videz je bil zastrašujoč. Ce pa si se povzpel na podstrešje, le božja previdnost je streho še držala skupaj. "Tole bomo podrli in zgradili novo moderno trgovino”, mi je takrat dejal poslovodja Železnine Franci Žvan. "Pridite potem, ko bomo v novi štacuni”, me je povabil. V začetku novembra me je Robert Vodopivec direktor Mercator—Rožnika, tozda Savica, res odpeljal v Bohinjsko Bistrico na ogled novosti. Tam, kjer je bila pred letom dni "železnina”, je sedaj nova trgovina s tekstilom in športno opremo, namesto razpadajočega skladišča pa stoji lepa gorenjska hiša, ki bolj spominja na počitniški dom, kot na tipično trgovino. Cela ulica je zaradi nje spremenila izgled. "Skladišče smo do temeljev podrli in na njih po načrtih Mer-cator-lnveste zgradili nov objekt. V kleti je skladišče, v pritličju je trgovina s tehničnim blagom. Da pa je prostor bolje izkoriščen, smo v prvem nadstropju uredili tri garsonjere za Investo, Grmado in Dolomite. Te tri organizacije so jih kupile za počitnikovanje svojih delavcev, s kupnino zanje pa smo zgradili dobršen del objekta”, pravi Robert Vodopivec. Ko pa so že prenavljali staro skladišče, so se odločili še za ureditev dvorišča. Tu je skladišče gradbenega materiala. Streha nad skladiščem apna in cementa je urejena oziroma zgrajena tako, da je obenem tudi parkirni prostor za kupce in počitnikarje. Združitev tehnične trgovine in skladišča gradbenega materiala pomeni obenem tudi bolj smotrno in enotno organizirano poslovanje. Tako urejena in organizirana prodajalna, ki je edina v Bohinju, bo imela tudi še naprej dovolj kupcev. V izpraznjenih prostorih nekdanje železnine je urejena specializirana prodajalna, ki so jo preuredili kar delavci sami. Z dobro voljo in nekaj idejami so si naredili prijetno trgovino, v kateri bo tudi servis smučarske opreme. Serviser bo sicer zasebnik, toda korist pričakujejo tudi trgovci. Vse kaže, da bo v Bohinjski Bistrici prenovljena še tretja trgovina, sedanja klasična v pritličju počitniškega doma Mercator-Ljubljanskih mlekarn. Načrt za prenovo je star že šest let, vendar so bile naložbe drugod nujnejše. V tej trgovini bo spet poudarjena ponudba delikatesnih izdelkov. Bohinjski kot je prav tu velik siromak. Še letos pa bodo v "Gadafiju”, kot Blejci pravijo novemu poslovno trgovskemu centru, odprli specializirano prodajalno - vinoteko, takšno, kakršne nima cela Gorenjska. Zgoraj: središče Bohinjske Bistrice ni spake-drano z »Gadafijem«. P R E G L E D R E ZULTATOV OCENJEVAN J A Izdelovalec Datum ocenjevanja Izdelovalec Datum ocenjevanja 13.10.1989 15.6.1989 13.10.1989 15.6.1989 HRENOVKE KRANJSKA KLOBASA Bnona (prim.vzorec) 31,8 (MD) 36,0 (D) Emona (prim.vzorec) 31,4 (MD) 27.7 (ŠS) M-Mesna ind.Lj. 35,6 (D) 34,8 (D) M-Mesna ind.Lj. 30,6 (MD) 27,6 (ŠS) M-KG Kocevje,Mesarija 33,9 (D) 32,3 (MD) M-KG Kocevje,Mesarija 30,9 (MD) 28,9 (ŠS) M-KŽK, Mesoizdelki 33,9 (D) 25,7 (ŠS) M-KŽK, Mesoizdelki 24,7 (ŠS) 31,6 (MD) M-KŽK, Klavnica 32,7 (MD) 26,7 (SS) M-KŽK, Klavnica 34,6 (D) 29,9 (ŠS) M-KZ Krka, Oskrba 2M (ŠS) 32,3 (MD) M<-KZ Krka, Oskrba 32,7 (MD) 35,3 (D) POSEBNA KLOBASA LJUBLJANSKA KLOBASA Litija (prim.vzorec) 34,1 (D) 37,8 (ZD) Kamnik (prim.vzorec) 32,7 (MD) 33,7 (D) M-Mesna ind. Lj. 33,3 (D) 38.8 (ZD) M-Mesna ind.Lj. 34,5 (D) 35,5 (D) M-KG Kocevje,Mesarija 30,6 (MD) 35,6 (D) M-KG Kocevje,Mesarija 33,7 (D) 37,0 (ZD) M-KŽK, Mesoizdelki 36,0 (D) 36,3 (ZD) M-KŽK, Mesoizdelki 32,6 (MD) 31,8 (MD) M-KŽK,Klavnica 32,2 (MD) 35,5 (D) M-KŽK, Klavnica 29,1 (ŠS) 34,3 (D) M-KZ Krka,Oskrba 32,6 (MD). - M-KZ Krka, Oskrba 37,2 (ZD) 35,2 (D) MORTADELA Mesna ind.Primorske (primerjalni vzorec) 33,2 (D) M-Nanos, TMI 33,1 (D) Spodaj: v stari železnini so delavci sami uredili novo prodajalno tekstila in galanterije. Težkega fizičnega dela ni več Andrej Dvoršak V novem skladišču ”prvi noter, prvi ven” Pred kratkim so v Mercator - Ljubljanskih mlekarnah odprli sodobno pretočno regalno skladišče, ki je prvo tako skladišče v Sloveniji. Skladišče je opremljeno tudi s strojem za paletizacijo mleka. Tisoč kvadratnih metrov skladiščnega prostora ob obratu za sterilizacijo mleka je bilo dovolj le za 680 palet s po 720 litrov mleka na eni. Preureditev istega prostora pa omogoča skladiščenje 1.710 palet z, isto količino mleka na eni. V novem skladišču je boljši pregled blaga, ki omo- goča prodajo po načelu ”prvi noter, prvi ven”. Možno je nadzorovati vsako paleto posebej, kar je še posebej pomembno zaradi obveznega petdnevnega zorenja steriliziranega mleka. Delavci, ki delajo v tem skladišču pa so se najbolj razveselili stroja za paletizacijo, ki jih je raz- bremenil težkega fizičnega dela. Franc Goropevšek, direktor razvojno investicijskega sektorja v Mercator-Ljubljanskih mlekarnah nam je povedal, da načrtujejo posodobitev tudi drugih obratov. To je nuja, ki jo pogojuje obratovanje mlekarne na tej lokaciji. Regatno skladišče v M-Ljubljanskih mlekarnah: stroj za paletizacijo je odpravil težko fizično delo. HRUŠKA PackhamV Triitmph Hruška Packham's Triumph je avstralska hruška, ki so jo začeli širiti v začetku tega stoletja. Plodovi začnejo zoreti pozno septembra, podobni so hruški viljamovki, rela hruška je rumenkaste barve, ima tanko kožico, najbolj pa jo spoznamo po odebelitvah na spodnjem vratu ploda. Meso je belkasto, topno, sočno, fine konsistence, sladko kiselkasto in aromatična Energetska vrednost lOOg plodu je 55 kilokalorij ( 230 KJ ). OCVRTE HRUŠKE Z ROGUEFORTOM Za štiri osebe potrebujemo: 4 velike hruške, 1 limono, lOOg sira roguefort, 2 žlički sherryja, 50g moke, 2 jajci, 4 žlice drobtin, maščobo za cvrtje Hruške olupimo, razpolovimo in izrežemo peščišče. Hruške poškropimo z limonovim sokom, da ne porjavijo. Sir razmešamo s šerijem in z zmesjo napolnimo hruške. Robove hrušk potresemo z moko in polovice hrušk sestavimo. Povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter ocvremo. G9 €& Sadje zelenjava Narava, zdravje 1989 Jana Klenar Tuje naj postane domače Na razstavi "NaraVa, zdravje” se je Mercator-Sadje zelenjava predstavila z vrsto sadežev in vrtnin, ki jih v vsakdanji rabi in prehrani ne poznamo. Prav k predstavitvi tega je vabilo objavljeno povabilo, pa vendar so se trgovci z udeležbo slabo odrezali. Na čigavo vest trkajo torej take in podobne prireditve? Razstavo oziroma sodelovanje na sejmu "Narava, zdravje” smo si v Mercator-Sadju zelenjavi zamislili kot predstavitev manj znanih in eksotičnih vrst sadja in vrtnin ter splošno znanih vrst sadja in zelenjave, ki jih prodajamo v naših trgovinah. Predstavili smo tropsko in južno sadje - avoccado, kiwi, pa-pao, babaco, kokosove orehe, mango, ananas, banane, mandarine, limone, solatne paprike in španske melone. Manjkalo ni tudi mediteranski vrtnin - koromača in brokole. Med tistimi, ki so manj znane našemu prebivalstvu pa so bile pak-choi, kitajski kapus, črni koren, kisano rdeče zelje. Stročnice so bile zastopane s sojo, lečo, čičeriko in fižolom. Pozabili pa nismo na suho sadje in lupinarje. Jabolčni koluti (po domače krhlji), suhe slive, fige, rozine, mandlji, lešniki, orehi, kostanj..., vse to je bilo na naših stojnicah. In če temu dodamo še dobro znane povrtnine, sadje in vso drugo zelenjavo, je bil pregled prodajnega programa Mer-cator-Sadja zelenjave, celovit. Pozornost smo namenili tudi propagiranju uporabnosti posameznih vrst sadja in zelenjave. V Vrata doslej neznanih sadežev In vrtnin je bila razstavi Narava, zdravja - la tistih, ki naj bi jih v prvi vrati spoznali, je bilo bolj malo. ta namen smo razstavni prostor opremili s posebnimi opozorilci, iz katerih so obiskovalci sejma lahko dobili informacije o hranilnih vrednostih, zdravilnih učinkih in uporabnosti ter pripravi posamezne, predvsem manj znane vrste sadja in zelenjave. Posebej smo pripravili prikaz uporabnosti leče, čičerike, kisa-nega redečega zelja, kitajskega kapusa in hruške PacharrTs Triumph. Povabilo na prikaz smo objavili v Delu, opazili pa smo, da je bilo na prikazu veliko premalo trgovcev in drugih, ki bi morali biti prisotni že zaradi značilnosti svojega dela. Svetovanje, ki smo ga-pripravili na razstavi, bi bilo dobrodošlo marsikateremu trgovcu, saj bi tako lažje svetoval potrošniku, ki ga novosti v naši ponudbi zanimajo, pa sam ne ve, kaj bi z njimi počel. O prehrambenih in drugih vrednostih in prednostih neznanih sadežev in vrtnin bi moral biti prav trgovec tisti, ki bi potrošnika napeljal na nakup in obenem vplival na "jesti zdravo." ATOMIC - tudi z zastopstvom v Jugoslaviji Andrej Dvoršak Za dinarje in za devize Prvi dan sejma SKI EXPO je minil v znamenju novega partnerja Mercator-Mednarodne trgovine, tozda Contal—Steklo. To je avstrijska tovarna smuči ATOMIC. Prvi dan sejma je minil v znamenju novega Contalovega partnerja, ki se je predstavil v hali A ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. ATOMIC je predstavil svoj celoten proizvodni program. Na poslovno informativnem srečanju pa je partnerja predstavil direktor tozda Contal-Steklo Janez Moder. V nagovoru udeležencev je poudaril, da je Contal sklenil eks- kluzivno zastopniško pogodbo za trženje z Atomicovimi izdelki v Jugoslaviji. Cilj sklenitve pogodbe je popestriti ponudbo smučarske opreme na jugoslovanskem trgu. Atomicovi izdelki bodo dostopni za dinarje v športnih trgovinah, možno pa jih bo kupovati v konsignaciji in brezcarinskih prodajalnah. Direktor Atomicovega izvoza mg. Johann Miiller je podrobne- je predstavil svojo firmo, ki je druga največja tovarna smuči na svetu. Letno izdelajo preko 850.000 parov smuči, kar 83 odstotkov vseh gre v izvoz. Letno Atomic izvozi za 1,3 milijarde šilingov izdelkov. Atomic ne izdeluje samo smuči, v proizvodnem programu ima široko paleto izdelkov: smučarske palice, teniške loparje, smučarske vezi in čevlje. Atomicova želja je vključitev v YU - SKI POOL in si med zagrizenimi mladimi slovenskimi smučarji zagotoviti nove šampione, ki prihajajo za Križajem, Sve- tove in drugimi. ATOMIC v Jugoslaviji ob bok ELANU in ROSI-GNOLU, torej! SKI EXPO pa je kot nalašč tudi za to, da lahko predstavimo sodelovanje Mercator-Mednarodne trgovine pri sponzoriranju jugoslovanske smučarske reprezentance v igri Podarim - dobim”. Z nakupom kartic in malo sreče boste lahko v novoletnem žrebanju dobili: družinsko nagrado, ki jo sestavljajo trije pari smuči (tudi vezi so zraven), trije pari teniških copat in trije teniški loparji. V vseh ostalih žreba- njih pa Mercator-Mednarodna trgovina sodeluje z 20 smučmi, 20 vezmi, 20 teniškimi loparji Wilson, 20 pari športnih copat. Na kar 50.000 karticah "Podarim - dobim” se bleščijo izdelki in znaki firm, ki jih zastopa Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Contal-Steklo. ATOMIC in WIL-SON. Bodite pozorni tudi na brezplačni katalog akcije "Podarim - dobim”, ki vam ga bo prinesel poštar. V njem je tudi predstavitev športnega programa iz zastopstva Mercator-Mednarodne trgovine. SODELUJTE V BOGATEM NAGRADNEM NATEČAJU »NOVO IME ZA BENKO i Mercator — .Erttba vas prosi za sodelovanje! Odločili smo se, da Benku spremenimo ime. Benko bo še naprej Benko, vendar pod drugim imenom. Pomagajte nam, sodelujte v nagradnem natečaju! Pravila: Na naslov Mercator - Emba, Slovenčeva 21, 81000 Ljubljana, s pripisom »za nagradni natečaj«, pošljite dopisnico z vašim predlogom za novo ime. Ožji izbor desetih imen bo objavljen v drugem kolu, ko boste med njimi izbrali novo ime za vaš priljubljen napitek. Nagrade: - Tensai, barvni TV sprejemnik in videorekorder. - Enotedenski smučarski paket Mercator - Turista za dve osebi v avstrijskem St. Jakobu v času zimskih počitnic (Polpenzion, smučarska karta). - Enotedenski paket Mercator - Turista za dve osebi v Radencih - hotel Radin - v času zimskih počitnic (Poln penzion). Predlaganih deset imen bo poleg glavnih nagrad še posebej nagrajeno z bogato paleto proizvodov Mercator - Embe. ZARES DOBER NAPITEK - ZARES DOBRE NAGRADE Mercator-Turist in Grmada Andrej Dvoršak Smučajte na Tirolskem z M-Turistom Na dan otvoritve popularnega smučarskega sejma SKI EXPQ v Ljubljani, sta Mercator-Turist in Mercator-Rožnik, tozd Grmada v ljubljanskem Centru mode (novi prodajalni nekdanjega tozda Modna hiša) organizirala privlačno prireditev. Modno oblečeni na tirolska smučišča. Mercator-Turist je letos prvič pripravil lastne smučarske pakete, ki so zaradi cen in izbranih dobrih smučišč, zelo privlačni. Predstavili so jih v Ljubljani in v novomeški blagovnici v Ločni. Revija zimskih modnih oblačil je videospotom s tirolskih smučišč dodala tisto pravo zimsko noto, ki ji radi rečemo "zimska pripovedka”. Vse, kar potrebujete za zimo, razen sveda športne opreme, lahko kupite v Centru mode. Obe predstavitvi sta bili dobro organizirani. Poleg modnih novosti in smučarskih paketov so obiskovalci lahko pobliže spoznali tudi izdelke Slovina, Tobačne tovarne, Dane, Mercator-Embe, Mercator-Mesne industrije Ljubljana, Mercator-Ljubljanskih mlekarn in Mercatorjeve metliške vinske kleti. S klobukom In v lepem plašču na emučari|o rea ne, na ulico pa v vsakem vremenu. ZIMA 1989/1990 - TUJINA ST. JAKOB NA TIROLSKEM/AVSTRIJA - Turistično središče St. Jakob blizu Lienza je od Ljubljane oddaljeno le 260 km. Smučišča na višini 1398 m do 2350 m imajo 15 vlečnic. Gostom je na voljo brezplačen ski bus, smučarska šola in smučarski vrtec, 25 km urejenih tekaških prog, brezplačen vstop na drsališče. Organizirajo smučarska tekmovanja za goste in tirolske večere. cene v ATS Objekt Odhodi NAJEM APARTMAJA - 7 dni za osebo Smučarske karte 1/2 1/3 1/4 1/5 1/6 odrasli otroci do 15 let apartmaji 13.1.90 20.1.90 27.1.90 1.260 1.180 1.110 1.060 1.020 7 dni 960 7 dni 960 zasebni penzioni 1/2-3 rwc 13.1.90 20.1.90 27.1.90 odrasli: 7 polpenzionov - ATS 2.100 otroci do 12 let: - ATS 1.500 otroci brez lastnega ležišča - ATS 995 6 dni 850 6 dni 550 obvezna fotografija! GR0SSKIRCHEIM/D6LLACH - Turistična vasica v smučarskem območju Grossglockner. V samem kraju so 3 vlečnice, primerne predvsem za začetnike, v 9 km oddaljenem smučarskem središču Heiligenblutu pa je gondolska žičnica, 3 sedežnice in 13 velčnic, na višini 1024m do 2900 m.^Gostom nudijo brezplačen ski bus. Imajo smučarsko šolo, smučarski vrtec, 11 km urejenih tekaških prog, drsališče in kegljišče na ledu. Za ljubitelje turne smuke organizirajo izlete v narodni park. cene v ATS Objekt Odhodi Najem apartmaja - 7 dni za osebo DOPLAČILA 1/4 1/4 - 6 1/6 - S 4 osebe 5 oseb 6 oseb 6 oseb 9 oseb APP Daffinger 15.12.89j 24.3.90 d0 1.347 1.078 - Zlobi 1.057 - APP Zwatz 962 770 ogrevanje, elektrika APP Pfisterer 962 770 642 962 770 ogrevanje,elektrika SMUČARSKE KARTE i termini odrasli otroci do 15 let 23.12.89-5.1.90 7 dni 7 dni 3.2.90-16.3.90 1.270 780 6 dni 6 dni 1.150 690 6.1.90-2.2.90 7 dni 7 dni 17.3.90-31.3.90 1.140 1680 6 dni 6 dni 1.040 , 600 PLAČILO V DINARJIH PO SREDNJEM TEČAJU NA DAN VPLA&LA OZ. PRISPETJA NA ŽIRO RAČUN MERCATOR TURISTA. Investina poslovna in okrogla miza Andrej Dvoršak V Lipici je bilo precej novih obrazov Lipica - 2. november, Mercator-lnvesta inženiring je letos v Lipici organizirala šesto srečanje svojih poslovnih partnerjev. Udeležba: skoraj 140 gostov. Med njimi tudi predsednik ljubljanskega izvršnega sveta Hrvoje Draškovič in predsednik Komiteja za preskrbo mesta Ljubljana Marjan Rajner. Na okrogli mizi v hotelu Mae-stoso je direktor Mercator-lnve-ste Jože Vidmar uvodoma spregovoril o reorganizaciji Investe in Inženiringa. Pri tem ni zamolčal težav, ki so nastale zaradi odhoda več delavcev med zasebnike. Težave so sedaj v večji meri premagane, nekdanje delavce pa so zamenjali mladi strokovnjaki, ki so s seboj prinesli svežino in nove ideje. Se naprej pa Investina maksima ostajajo kakovost, poslovnost in dogovorjeni roki. Le s tem je moč učinkovito konkurirati na svobodnem trgu. Vidmar je nadalje poudaril, da ni pametno takoj zgrabiti za vsako novotarijo, da tudi previdnost, pri sicer željnem pričakovanju tujega kapitala, ni odveč. Ta kapital je dobrodošel, a nič manj kot sam kapital, je pomemben tudi njegov izvor. "Skrbno moramo paziti”, je dejal Vidmar, ”da naši otroci ne bodo dejali, da so dedje pripeljali državo do prepada, mi pa smo jo vanj pahnili.” Za podjetneže je možnosti veliko, praznina je velika in vloge še niso razdeljene, je menil Vidmar. Vseh 115 Investinih delavcev nenehno širi dejavnost in tržišče. Usmeritev na celovite in zaokrožene projekte je za Investo povsem konkurenčna dejavnost, ki je tudi konkurenca trdoživega zasebništva ne more spodjedati. ■Pri tem pa ne gre spregledati zaupanja, ki ga Investa uživa tudi zato, ker je del Mercatorjeve hiše, je v nadaljevanju pogovora z gosti menil Vidmarjev namestnik Primož Goslar. Udeleženci okrogle mize pa so največ komentarja in pozornosti namenili razmišljanju predsednika poslovodnega odbora sozda-Mirana Goslarja o družbeni lastnini kot o Rubikonu vseh naših vlad. Menil je, da je koncept družbene lastnine napačen, enako tudi samoupravljanje, ki temelji na delu, od tod so tudi razlogi, da so finance podjetja postavlje- Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. Tel. 373-047. Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič in Miro Vaupotič. Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleivveis. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije - nepodpisane — Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KiT. izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 20.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. ne na glavo. To ni le Goslarjevo mnenje, tako meni večina gospodarstvenikov v Sloveniji. Ko trdijo, da koncept lastnine kot družbene lastnine in koncept upravljanja kot samoupravljanja ni ustrezen, to še zdaleč ne pomeni, da ga zanikajo. Gre le zato, da se stvari postavijo na pravo mesto. Reforma ne more uspeti dokler ne bo prišlo do spremembe družbene lastnine, ki mora dobiti konkretne lastnike z imenom. Ni pravega podjetja v smislu tržnega gospodarstva, če so lastniki izven njega. V tem je vsa modrost, ki pa je v nekaterih sredinah Jugoslavije nočejo ali pa niso pripravljeni doumeti. Sedaj se številne organizacije združenega dela pripravljajo na prehod v družbena podjetja. S tem pa še ni nič narejenega, opravljena je le neka formalnost. Nenominirana družbena lastnina ne bo rešila gospodarstva. Mnogi poslovni sistemi - od delovnih organizacij do sozdov - se bodo preoblikovali, pri tem pa ostali to, kar so bili. V Mercatorju skušamo v poslovne odnose vnesti novo kakovost. To ni lahko, saj smo obremenjeni s preteklostjo in težko reagiramo na tisto, kar je res normalno. To je breme, ki nas bo še vrsto let težilo in omejevalo na poti v tržno gospodarstvo. V Sloveniji so nekatera velika podjetja za pripravo programov Upokojitev računalnika Andrej Dvoršak preoblikovanja najela tujce. V Mercatorju smo se tega dela lotili sami in ugotavljamo, da so naši programi zelo podobni tistim, ki so jih pripravili tuji strokovnjaki. Miran Goslar je nato podrobno opisal organizacijo in notranje delovanje Poslovnega sistema Mercator, poudaril pa pogoj za uspešnost, to je: temeljita sprememba miselnosti in usmeritev miselnih tokov v ustvarjalnost in inventivnost. Desno: ,maxima Mercator-lnvesta - kakovost, poslovnost in dogovorjeni roki. Jože Vidmar (levo) in Primož Goslar. Spodaj: poleg informativnosti je imela okrogla miza tudi družaben pomen. Obdelava mlekarninih podatkov bo zanesljivejša V Mercator - Ljubljanskih mlekarnah je bila 15. novembra krajša slovesnost, namenjena upokojitvi devet let starega računalnika in pričetku delovanja novega. Devet let stara DELTA 340 je odšla v zasluženi pokoj. Zamenjal jo je nov računalnik MICRO-WAX III. Za 160.000 dolarjev so v mlekarnah dobili računalnik, ki ima 16 Mb glavnega spomina, 4 Gb spomina na diskih, 48 linij za terminale in tiskalnik z zmogljivostjo 1200 vrstic na minuto, za nameček pa še enoto traku. Te tehnične podatke o novem računalniku je ob slovesu od starega, zbranim povedal direktor računalniškega centra Jože Murovec. Prvi se je z novim računalnikom pozdravil direktor Mercator-Ljubljanskih mlekarn Miha Urbanija. Prerezal je vrvico in pritisnil na tipko. To je bilo le simbolično dejanje, ki napoveduje, da bodo v mlekarnah skrajšali čas obdelav podatkov, da bodo obdelave zanesljivejše, predvsem pa nove in raznovrstne, ki jih bo mlekarna potrebovala za učinkvito vodenje in obvladovanje poslovnih funkcij. Pri tem velja omeniti tudi to, da je računalniški center Merca-tor-Ljubljasnkih mlekarn samostojna računalniška enota, ki de- la izven povezave z osrednjim sozdovim računalniškim centrom. Mgr. Miha Urbanija je s simboličnim dejanjem pognal zanesljivejšo in raznovrstno obdelavo podatkov.