Štev. 211. V Ljubljani, v soboto dne 17. februarja 1912. Leto II. FREDNlSTVVS ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 8 Siskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. opoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj is praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n* sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna l 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21‘60; u : : ostalo Inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : ) Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznika* .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ •. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Iter. 6, Q., Ml uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zvečif, Inserati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 26 vrt*, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništm Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se na sprejema)*. ——— Reklamacije lista so poštnine prosta. ■« Mesno vprašanje. Dvakrat je bil zadnje čase grof Khuen Hedervary na Dunaju. Obakrat je zelo obširno razpravljal tudi z grofom Stiirgkhom. Nič pa ni bilo slišati, da bi bila gospoda grofa govorila kaj o mesu. Mogoče, da sta bila kaj skupaj na večerji, pa da je ta ali oni pohvalil svoj ram-steak ali rostbeaf. Ali to ne bo prebivalstva preveč zanimalo. O argentinskem mesu gotovo n|sta govorila; sicer bi bili njiju oficiozni sla-vitelji že zapeli livalo. A ravno o tem bi bilo koristn.o govoriti, četudi groi Stiirgkli princi-Pielno ni dolžan vpraševati grofa Khuena za njegovo mnenje. Kakor je znano, je avstrijski državni zbor izrekel, da Avstrija glede na uvoz prekomorskega mesa sploh ni odvisna od ogrskega dovoljenja. Grof Stiirgkli je bil sicer drugega mnenja; ali ker je v takih vprašanjih merodajen državni zbor, ne prihaja prvotno mnenje Stiirgkhovo nič v poštev. Vendar mu ne bi nihče zameril, če bi ravno iz vljudnosti dejal svojemu ogrskemu tovarišu, da namerava Avstrija vpeljavati zmrzlo meso1. Toda grof Stiirgkli ni ničesar dejal grofu Khuenu, in grof Stiirgkh menda sploh ne misli na argentinsko meso. On se ne briga za ogrsko dovoljenje, ker se za mesno vprašanje sploh ne briga. Čeprav bi se moral brigati. Državni zbor se je pri glasovanju o argentinskem mesu slabo obnesel. Ali sprejel je vendar predlog poljskega poslanca, ki poživlja vlado, da naj nujno poskrbi za uvoz argentinskega mesa po potrebi. Čas bo, da se vpraša Plemeniti grof Stiirgkli, kje je obtičal ta pred-!°g in kako se ekselenca briga za naloge, ki jih je dobil od parlamenta. In energično ga bo treba vprašati. Ko so bile lani zaradi draginje demonstra-t>ie, so razni hofrati vpraševali, čemu je treba hoditi na ulico, ko se o takih rečeh lahko govori na »pristojnem mestu«. Zdaj bodo nemara tudi dobrodušni ljudje spoznali, da je ulica zelo Pristojno, včasi edino pristojno mesto za take •"eči. Dokler ulica ne govori, se avstrijske vlade sploh ne zganejo. Torej je treba govoriti tam, kjer ljudski glas kaj zaleže. Sklep državnega zbora nima toliko moči, da bi zdramil grofa Stiirgkha iz njegovega dremeža. Kajti videti je, da ni storila vlada niti najmanjšega koraka, kar se tiče mesa. Niti o tistih bahavih obljubah, s katerimi je lani poljedelsko ministrstvo s pomočjo tiskovnega urada delalo vddo, ni nič slišati. Zavodi za rejo Prešičev. varstvo telet itd. — Kdove, kje je vse to ostalo! Takrat, ko smo demonstrirali, s° Prišle vsaj tiste obljube. Zdaj nič. To je stara navada v Avstriji. Koliko reči so že pokopali na ta način, da so nekaj časa tolažili tiste, ki so kaj zahtevali, potem obljubo-vali, potem prosili za malo potrpljenja- ker mo-raio še študirati — tako so dosegli, da je ljudstvo obmolknilo in na zadnje pozabilo na svoje Potrebe. Ali na draginjo ne bo pozabilo. Prevzvi-Seni groi špekulira napak. Najprej pričakujejo od parlamenta, da ga bo energično potipal *a žilo. Naj ministrski predsednik pove, če srnama parlament za svojo igračo, ali kaj. Gospod grof si — kakor je videti — sila veliko domina. Ali državni zbor bi imel nalogo, da ga ku-rira te domišljavosti in mu kolikor mogoče ra- zumljivo dopove, da je sluga države, in da sklepa v tej državi parlament. Gospod grof je vendar plačan za to, da izpoljnjuje svoje naloge, pa ne ravno slabo plačan. Tembolj bo treba prijeti ekscelenco, ker kažejo znamenja, da izrabljajo mesni oderuhi nedelavnost vlade in slabotnost državnozborske večine, ter pripravljajo nov rop. Ubogi reveži, ki morajo prenašati največje trebuhe po svetu, takozvani »kmetje« po graščinah, kloštrih in podobnih »revnih« hišah, razumejo natančno, da lahko plenijo po mili volji, dokler žvižgajo ministri operne arije, kadar slišijo kaj o draginji. Z Dunaja prihaja vest, da se je za maj, najpozneje za juni bati znatne podražitve živine. Seveda je podražitev mesa prva posledica takega krščanskega dejanja. Te vesti so se raznašale v krogih občinskega sveta in dunajskemu županu je tudi v tem zmislu podano poročilo. Preden se to zgodi, se mora dosedanja igra brezpogojno končati. Meje se morajo odpreti in uvoz argentinskega mesa se mora dovoliti. Mora! Štajerskemu grofu pa je treba dopovedati, da se brez njega čisto lahko izhaja. Ce njegov hlapec ne bo izpolnjeval njegovih ukazov, ga bo plemeniti grof gotovo zapodil. Ce prevzvišeni aristokrat noče izpolnjevati, kar mu nalaga sklep državnega zbora, naj pobere svoja šila in kopita pa naj gre tja, kjer je lahko sam svoj gospod. Od poslancev pa mora ljudstvo tudi zahtevati drugačno postopanje. Tudi take gospode kakor dr. Ravnihar bi bilo dobro poučiti, da je ljudska lakota drugačno vprašanje kakor njegovi megleni »politični« interesi in njegova mla-dočeška solidarnost, ki ga bo privedla še tako daleč, da pojde Stiirgkhu za političnega lakaja. Kdor misli, da je mesno vprašanje odstavljeno z dnevnega reda, se moti. In če bo treba to glasneje povedati, se pa pove glasneje, prav glasno, tako da bodo marsikoga ušesa bolela. Socialisti v nemškem parlamentu. Berolin. 15. februarja; Po volitvi predsedništva, s katero so se za enkrat prekrižali nameni črnomodrega bloka, ki je hotel doseči odgoditev parlamenta, se je v nemškem državnem zboru pričela proračunska debata. To je v nemškem parlamentu vedno velika politična debata, v kateri precizirajo stranke svoje stališče in obračunavajo z vlado. Ni treba naglašati, da igrajo socialisti v tem parlamentu že davno važno vlogo. I o je splošno znano in povsem naravno. Ali enako naravno je. da se je ta važnost še močno povečala, odkar je prišlo po zadnjih volitvah stodeset socialistov v parlament. Na prvi govor iz socialističnih vrst se je čakalo z veliko napetostjo. Radovednost je bila kmalu utolaže-na, zakaj prvi govornik v proračunski debati sploh je bil socialist. Prvo besedo je imel znani dr. Frank, vodja badenskih socialistov, ki igra že’ dlje časa v badenski zbornici odlično vlogo in uživa vsled svoje velike inteligence, obsežnega znanja in izredne preudarnosti tudi pri meščanskih strankah velik ugled, dasi bi ga nitter v. TheJemann trhr v. Soden- Fr. nasprotniki seveda rajši ne videli v parlamentu. Dr. Frank je uvodom svojega govora humoristično opomnil, da bi bilo najbolj mikavno, začeti z debato o volilnem boju, ali pa o volilni bitki, ki se je izvršila v tej zbornici. Toda volilci ne pričakujejo zdaj od državnega zbora besed, temveč dejanj. Zato se ne mara pečati s pravkar končano volitvijo predsedništva. Kako se to opravi, je vprašanje smo-trenosti. Pozdraviti je treba, če se najde velika stranka, ki je pripravljena prevzeti odgovornost za redno opravljanje poslov. Potem je govornik nadaljeval; V Avstriji so ustanovili novo mesto podpredsednika, ko so socialisti dobili pravico zahtevati prostor v predsedništvu in naš sodrug Pernerstorfer, ki je postal prvi podpredsednik, je sodil veliko ostreje o Habsburžanih, nego so kdaj v liohenzollernih sodili — konservativci. Ta opazka ie zbudila veliko veselost. Konservativci so namreč izkušali opravičiti svoje intrige proti volitvi socialista za podpredsednika s tem, da so citirali neki kritični izrek sodruga Scheidemanna o hohenzollernski dinastiji. Na to niso mislili, da še n pozabljeno, kako so sami znali soditi o vladajočem domu, kadar jim kaj ni bilo prav! Potem je sodrug Frank nadaljeval: Ves bodoči razvoj v tem vprašanju pričakujemo r,^> vsem mirno in hladno. Morda se pojavi v bodočnosti zopet kakšna kombinacija, ki bo hotela najmočnejšo stranko te zbornice izključiti od vodstva poslov. Nam to ne bi škodovalo. A to ne bi bila zmaga meščanstva nad revolucijo, temveč zmaga filistrstva nad pametjo. Mi priznavamo potrebo dela. nevfilozofič-nim zmislu kancelarja, temveč drugače. Mi smo pooblaščenci milionov tam zunaj in njih volja sili naprej. Vse frakcije te zbornice vabi naša stranka, da sodelujejo pri predlogih, ki smo jih vložili. Neodvisni smo na vse strani, tudi neodvisni od kombinacij, ki utegnejo priti na dan sedaj, ali pa pozneje pri volitvi predsedništva. Poslanec Frank je v nadaljnem govoru omenil najvažnejše predloge, ki so jih vložili socialisti, ter je dejal: Tukaj ta široki hodnik deli zbornico v dva enaka dela, ki pa sta samo navidezno enaka. Tam na desni zastopajo gospodje pet milionov vollicev. tukaj na levi pa sedem in pol. Centrum z dvema milionoma glasov je dobil pri glavni volitvi osemdeset mandatov, liberalizem s tremi milioni glasov pa — štiri mandate. To stanje je neznosno, pa tudi nezakonito. 2e desetletja se nam obljubu-je, da se uredi razdelitev volilnih okrajev tako, da bo primerna razdelitvi prebivalstva. Zdaj naj da kancelar enkrat jasen odgovor, če priznava neznosno stanje, pa kako in kdaj ga bo mogoče izpremeniti bodisi s proporčnim sistemom, ali pa s takojšno izpremembo volilnih okrajev. Boj za pravico mora izvesti državni zbor proti upravi. Nobeno meščanstvo na svetu n. pr. ne bi trpelo, da so najvažnejša mesta v armadi pridržana plemstvu. Ta predpravica je polna nevarnosti. Delavstvo je pripravljeno podpirati meščanstvo tam, kjer se hoče bojevati za enake pravice. Ta boj mora biti zmagovit in državni zbor ni brez orožja; parlament dovoljuje proračun, ali pa ga ne dovoljuje. Socialisti pričakujejo reformo opravilnika ter zakon o odgovornosti državnega kancelarja. Med drugimi predlogi zahtevajo, da se odnravijo sramotilne kazni za prestopke strokovnih uslužbencev. Mladinska sodišča naj se izločijo iz reforme kazenskega procesa. Društvena in zborovalna pravica se mora modernizirati. zlasti se mora odpraviti paragraf, ki izključuje vsak jezik razven nemškega. Med gospodarskimi zahtevami je predvsem odprava carin za živila, otvoritev meja za zmrzlo meso ter odstranitev, carine za krmo. Za državni zbor zahtevamo volilno pravico tudi za ženske. Pravice poljedelskih delavcev se morajo postaviti na svobodnejšo podlago. Splošna volilna pravica pa se mora upeljati tudi za deželne zbore, zlasti za pruskega. Nujno potrebna je reforma izdatkov, posebno za vojsko in mornarico. Za pomnožitev vojaščine ni nobenega razloga. Angležem se je dopovedalo, da imamo druge misli kakor to, kako bi jih napadli. Na ondotne strokovne organizacije je učinkovalo kakor razodetje, ko so videli, kako je velika mirovna stranka napredovala pri zadnjih volitvah. Mi bomo sploh podpirali vsak poizkus, da se utrdi mir med narodi. Socialna demokracija ni delo nekaterih emile zola: Rim. (Dalje). , Celija jezahtevalaAttilija od onega trenot-*a. ko so se njuni pogledi smrtno dolgočasnega dne srečali, ko ga je prvič videla z okna palače Nuongiovanni. Slučajno je bil dvignil glavo, °na pa ga je ujela za vse čase, ko se mu je z velikim, čistim, čvrsto iz daljave vanj uprtim pogledom sama vdala. Nič drugega ni bila, kakor ljubeča žena — nič drugega ne. Ugajal ji )e> imeti ga je hotela — njega, pa nobenega drugega ne. Dvajset let je bila čakala nanj, ali z mirno trmo svoje volje ga je upala takoj osvoji. Govorili so o strašnih izbruhih knezovega j3esa, ki so se vsi razpršili ob hčerinem spošt-'Uvem, a trmastem molku. Knez, porojen iz mešane krvi, sin Američanke in soprog Angleškinje, se ie le bojeval, da bi ohranil sredi splošnih pojmov neoskrunjeno ime in nedotaknjeno premoženje. Govorica je pravila, da se je kneginja z vso prevzetnostjo in sebičnostjo tujke, ki je prinesla pet milionov v zakon, uprla, ko ji je hotel knez v prepiru naprtiti odgovornost in 11 očital, da ni dovoli pazila na hčer. Kaj ni do-v°lj, da mu je darovala pet otrok? Rabila je svoje dni, da je oboževala samo sebe, Celijo je Tfepuščala sebi, za hišo, po kateri je razsajal v'liar, se pa ni brigala. Voz je prišel zopet mimo palače in Dario le opozoril Pierra. »Glejte, tu je Attilio zopet... in zdaj poglejte gor, tretje okno v prvem nadstropju.« . Bil je ubežen dražesten pogled. Pierre je v»del, kako se je kraj zavese nekoliko odmaknil, in prikazal se je blagi obraz Celije kakor c*sta lilija, ki še ni odprla svojega cveta. Ni se smehljala in ni se genila. Ničesar ni bilo mogoče c|tati na teh čistih ustih, iz teh jasnih, brezdanjih oči. Vendar si je osvojila Attilija in se mu J® brez obzira vdala. Zavesa se je zopet zagrnila. »Ej, ta mala vešča!« je mrmral Dario. »Kdo bi mogel vedeti, kaj se vse skriva izza tolike nedolžnosti!« Ko se je Pierre obrnil, ie opazil Attilija, še vedno stoječega s povzdignjeno glavo; tudi njegov obraz je bil negibčen in bled, usta so bila stisnjena, oči pa široko odprte. In ta brezmejna ljubezen v njeni hipni vsega-mogočnosti, prava, večna in mlada, izven častihlepnosti in preračunjavanja okolice stoječa ljubezen ga je neskončno genila. Potem je Dario ukazal vozniku, naj pelje na Pincio; kadar je popoldne lepo, jasno, je vožnja na Pincio pred korzom ali pa po korzu obligat-na. Najprej je prišel trg del Popolo, najbolj zračen in najpravilnejši trg v Rimu, s svojimi štirimi simetričnimi cerkvami, z obeliskom v sredi in z dvema skupinama dreves, ki sta ob obeh straneh ozkega belega tlaka izpopolnjevali sliko med resnimi, od solnca pozlačenimi poslopji. Potem se je vzpenjal voz na desni po klancu navkreber na Pincio; kljukovita, z basreliefi, sohami in vodometi okrašena pot je prava apo-teoza iz mrdmorja, spomin na starinski Rim, dvigajoč se iz zelenja. AlivrtnavrhusejePierru zdel majhen; bil je četverokot s štirimi drevoredi, ki je bil potreben, da so mogli vozovi obračati. Nepretrgana vrsta poprsij slavnih mož stare in nove Italije je obmejevala te drevorede. Pierre je občudoval zlasti drevje, najrazličnejša in najredkejša, z neskončno skrbnostjo izbrana in zasajena drevesa, skoraj same vedno zelene vrste, tako da je bila tukaj poleti kakor pozimi čudovita senca od listja, ki je imelo vse zelene nianse od najsvetlejše do najtemnejše. Voz se je pridružil dolgi vrsti drugih, ki so se kakor ogromna kača neutrudljivo pomikali po drevoredih. * V temnomodri Viktoriji z brezhibno pred-prego je Pierre opazil samotno mlado damo. Bila je prav lepa, majhna, kostanjevih las, polti medle barve, velikih, blagih oči, in v svoji skromnosti je bila videti čudovito zapeljiva. Imela je nekako strogo obleko iz svile Feuille- Morte in velik, nekoliko fantastičen klobuk. Ker jo je Dario ogledaval, je vprašal duhovnik, za njeno ime, čemur se je mladi knez nasmehljal. O, nihče — le Toineta, izmed maloštevilnih damic, demimondk, s katerimi se bavi Rim. Potem je pripovedoval z lepo odkritosrčnostjo, ki je v ljubezenskih rečeh lastna njegovemu ple-memu, posameznosti o Toaneti. Nihče ni vedel, odkod da je; nekateri so pripovedovali, da je zelo nizkega rodu, hči nekega krčmarja v I i-voliju; drugi so trdili, da je prišla v Napolju kot hči bankirja na svet. Ali na vsak način je bila inteligentna dekle, pridobila si je omike, in v mali palači v ulici dei Mille, katero ji je bil daroval zdaj že mrtvi stari marki Manfredi, je znala zelo spretno igrati gospodinjo. Ni se le delala tako, temveč res ni imela nikdar več kakor enega ljubimca, in kneginjam in vojvodinjam, ki so se na korzu vsak dan vznemirjale radi nje, se je zdela dostojna. Zlasti vsled ene lastnosti je postala slavna: Včasi jo je pograbila srčna strast, ki jo je napotila, da se je vdajala ljubimcu zastonj ter ni sprejemala od njega nič druzega, kakor vsako jutro šopek belih rož, tako da so se ljudje, če so jo gledali cele tedne na Pinciju s temi belimi rožami, s tem nevestinim šopkom, blagohotno smejali. Naenkrat je Dario ceremoniozno pozdravil damo, ki se je le v družbi enega gospoda v velikanski kočiji mimo peljala. »Moja mati«, je enostavno dejal duhovniku. To je Pierre poznal, vsaj vikont de la Choue mu je bil pripovedoval njeno povest: O njenem drugem zakonu s petdesetimi leti, po smrti kneza Onofrija Boccanere, o načinu, kako je še vedno krasna žena kakor mlado dekle na korzu s pogledi vjela lepega, petnajst let mlajšega moža, ki ji je bil všeč. In kdo je bil ta mož, ta Jules Laporte? — Nekdanji serzan švicarske garde, baje nekdanji trgovski potnik s svetinjami, ki se je bil v izrednem slučaju kompromitiral s krivimi relikvijami. Naposled je napravila iz njega markija Montefiorija, ki je ime- nitno izgledal — zadnji vitez srečolovec v legendarni deželi, kjer poročajo pastirji kraljice. Ko je prišla velika kočija zopet mimo, je “ Pierre pogledal oba. Markiza je res presenečala v svoji razcveteli, klasični rimski lepoti, velika, močna, temna, z glavo boginje in pravilnih, nekoliko močnih potez; njeno starost je izdajal le mah, ki ji je pokrival gornjo ustnico. Marki pa, ta romanizirani Zenevec, je kazal s svojimi širokimi , krepkimi Častniškimi pleči in s svojimi navihanimi brki res ponosno dostoianstvo. Pravili so, da ni neumen, pa zelo živahen in gibčen ter da zna jako dobro zabavati dame. Tako se je z njim ponašala, da ga je povsod vlačila s seboj in kazala; z njim je začela na novo živeti, kakor da ji je dvajset let, in v njegovem objemu je uživala malo, iz katastrofe vile Monteiiori rešeno premoženje. Na svojega sina je tako popolnoma pozabila, da ga je videla le včasi na promenadi in ga pozdravljala kakor slučajnega znanca. * »Oglejva si solnčni zahod za sv. Petrom!« je dejal Dario, zavedajoč se svoje vloge vestnega vodnika. Voz se je vrnil na teraso, kjer je igrala vojaška godba. Pihala so delala stnišen hrup. Mnogo kočij je že stalo, da so dame in gospodje mogli poslušati, okrog pa se je nabirala neprenehoma rastoča množica navadnih sprehajalcev. S te čudovite, zelo visoke in zelo široke terase se je odpiral prekrasen razgled na Rim. Onkraj Tibere, preko medlega kaosa novih o-krajev poleg dvorca se je dvigala cerkev svetega Petra izmed zelenja Morite Marija in Janiku-la. potem je prihajalo na levi vse staro mesto, neskončna plošča streh, valovito, nepregledno morje poslopij. Ali pogledi so se neprenehoma vračali k sv. Petru, ki se je v čisti, veličanstve-ni veličini izpenjal proti ažurnemu nebu. Pogled na polagoma za velikanom zahajajoče solnce na dnu ogromnega neba je kazal s terase sliko vzvišenosti. (Dalje prih,) agitatorjev. Ona je mogočna zgodovinska prikazen — državni kancelarji pa pridejo in izginejo. Socialna demokracija tiči v Vašem družabnem redu kakor klin. Čimbolj tolčete na klin, tem bolje bo držal in tem globokeje se bo zadiral. Tako je socialistični govornik označil stališče stranke.^ Jasno je in vsakdo ve, kaj si ima misliti. Socialisti so pripravljeni na delo in na boj. Meščanske stranke vedo, pri čem da so, vlada pa tudi. Splošni položaj bo menda kmalu popolnoma jasen. (Glej zadnje vesti!) Anglija in Nemčija. Nekoliko oddaljena nam je Anglija pač. Kljub temu nam ne more biti vseeno, kai se tam godi ali ne godi. Anglija je sploh zanimiva dežela. Tam se je najprej razvila velika industrija, tam je bila prva domovina modernega kapitalizma in z njim vred. gospodarsko političnega liberalizma, tam se je tudi najprej uveljavila meščanska demokracija. Iz angleške preteklosti in iz angleške sedanjosti se je še vedno mogoče mnogo naučiti. Ne glede na to pa je politika sedanje Anglije velikega pomena za vso Evropo. Leta in leta je opažati med Anglijo in Nemčijo veliko, neprenehoma naraščajoče nezaupanje, ki vznemirja vse narode v Evropi in jim naklada od leta do leta večja, do neznosnosti stopnjevana militaristična in marinistična bremena. Tekma obeh držav je zlasti na morju tako nervozna, tako mrzlična, da prehaja že v pravo blaznost. Ali bojne ladje in izdatki zanje se ne povečavajo in ne pomnožujejo le v teh dveh državah, temveč vsled politike aiianc, ki nalaga vsaki deželi tudi dolžnosti izven lastnih interesov, je militaristična in marinistična manija splošna. Vse državno gospodarstvo je postavljeno na glavo, vse vlade smatrajo pomnoževanje vojaštva, izpopolnjevanje orožja, povečanje mornarice, skratka vojne priprave za svojo prvo, najvažnejšo nalogo, kateri so vse druge podrejene. Tako gradi Avstrija, ki nima sama takorekoč nobenih interesov na morju, drednote, križarke in torpedovke ter pomnožtije število rekrutov, ker je kot članica trozveze prisiljena slediti svojima zaveznicama. Razmerje med Anglijo in Nemčijo vpliva torej na vso Evropo, na varnost vseh držav in na njih proračune. In to razmerje je napeto. Lani poleti je bilo že tako, da sta bili obe državi že pripravljeni na vojno, ki je imela izbruhniti vsak čas. Niti tajila se ni več ta napetost. Ljubosumnost Nemčije in Anglije je razumljiva. Jasno se v tem besnem tekmovanju izraža materialistična podlaga zgodovine in njeni gospodarski motivi. Vse, kar stoji v šolskih knjigah o patriotizmu, kar pojo nacionalistični listi o idealih, kar deklamirajo vlade o skrivnostih »višjih« nalogah držav, se razpršava in razblinja v nič vpričo trdno začrtanih dejstev, ki povzročajo militaristično in politično tekmo Nemčije in Anglije. Konkurenca se je pričela na gospodarskem polju. Onkraj kanala je bila tehnika mogočno razvita in so bile njene sile postavljene v službo proizvajanja blaga, ko je bila industrija po drugih deželah komaj nekoliko bolj koncentrirana obrt. Bilo je, kakor da je Anglija nekakšna izjemna dežela, ogromna tovarna vsega sveta. Angleški stroji, angleško sukno, angleški instrumenti, angleško platno — vse to je bilo nedosežno. Legenda je ostala še do današnjega dne. Vsakega »kavalirja« bi bilo sram oblačiti obleko iz drugega kakor »pravega« angleškega blaga; najsrčnejša želja vsakega biciklista je angleško kolo. Gospodarska nadvlada Anglije je bila dolgotrajna; večna ni mogla ostati. Dol«) je ostala nemška industrija pritlikava, za lastne potrebe nezadostna, ali ko se je njena podlaga dovolj utrdila, se je začela mahoma razvijati. Polagoma je izpodrinila angleške produkte z domačega trga, in ko je tega že skoraj popolnoma oskrbovala, je pogledala preko mej, po-množevala in pomnoževala svoj- izvoz ter jela tekmovati z Anglijo v tujini, deloma celo na angleških tleh. OSKAR WILDE: Slavec in roža. »Z menoj bo rajala, je dejala, če ji prinesem rdečih rož!« je vzkliknil mladi študent. »Ampak ni je na vsem mojem vrtu rdeče rože.« * Slavec ga je slišal v svojem gnezdu med vejevjem in pogledal skozi listje in se čudil. »Ni je rdeče rože na vsem mojem vrtu!« je vzkliknil in solze so zalile njegove lepe oči. »Oh. od kakšnih stvarijeodvisnasrečačlo-veŠka. Vse sem prebral, kar so napisali modrijani, vse skrivnosti filozofije so mi očite; ker nimam rdeče rože, mi je skaženo vse življenje.« »Glej ga, zvestega ljubimca,« je dejal slavec. »Vsako noč sem ga opeval, ne da bi ga poznal, Noč za nočjo sem pravil njegovo zgodbo zvezdam na nebu in zdaj mu gledam v obličje. Temni so njegovi lasje kakor cvetoča hiacinta in njegove ustni so rdeče kakor roža njegovih želja. Ampak strast je pobelila njegov obraz s slonokoščeno barvo in skrb je utisnila svoj pečat na njegove obrvi.« »Pri princu bo jutri ples,« je mrmral mla-'di študent. »In ona, ki jo ljubim, bo tam. Ce ji prinesem rdečo rožo, bo rajala z menoj do ranega jutra. Če ji prinesem rdečo rožo, bo v mojem naročju in njene roke v mojih rokah. Ampak ni je rdeče rože na mojem vrtu — sam bom ostal in mimo mene pojde. Ne bom ji mar in moje srce bo počilo.« »Zvest ljubimec brez primere,« je dejal slavec. »Kar opevam, na tem trpi. Moje veselje — njegova bolest. Ljubezen je dragocenejša od smaVagda in žlahtnejša je od najčistejšega opala. Ni je dobiti ne za bisere in ne za granatnaja-bolka in ni na prodaj na trgu. Kramrji je ne Gospodarstvu je morala slediti politika. Trgovska konkurenca Nemčije z Anglijo je povzročila politično in militaristično. Srditi boj ka-pitalističnh držav se vodi za profit. In ta blazni boj vznemirja vse države, vse narode. Zato je tolažilno dejstvo, da se je zadnji čas razmerje med Anglijo in Nemčijo nekoliko zboljšalo. Angleški vojni minister Haldane je bil v Berlinu, kjer je imel nalogo pripraviti tla za odstranitev najnevarnejšega nezaupanja in za zbližanje obeh d^žav. Prav ko se je vračal v London, se je otvoril angleški parlament, in če je bil tam prestolni govor kralja J ur ja precej medel in voden, je tem večjo važnost pripisati govoru odgoyor. prvega min. Asquitha, ki je krepko naglašal angleško željo po boljših od-nošajih z Nemčijo. Bilo bi pač otročje misliti, da je zdaj minila vsaka nevarnost in da smejo narodi Evrope pričakovati že zlato dobo nemotenega miru. Kapitalistična konkurenca nosi vedno nevarnost s seboj. Ali iz vseh poizkusov zbližanja se vendar vidi, da je strah pred vojno večji od vpliva šovinistične hujskarije. Tudi v kapitalističnem svetu se že razvijajo nove sile in postajajo tako krepke, da jih vladajoči ne morejo prezirati. Nemške volitve so pokazale, kako globoko že segajo korenine teh sil. Da je prišel angleški I vojni minister ravno po veliki socialistični zmagi v Berlin in da je kane. Bethmann Hollvveg miroljubno govoril v parlamentu, v katerem sedi stodeset socialistov, tii slučaj. Vzroki teh prikazni so zelo razumljivi. Obramba dela. Leta 1824. so pogreznili angleški delavci koalicijsko prepoved v grob, iz katerega ni več vstajenja. Veselo, upanja polno življenje se je razvilo v delavskih vrstah, kakor gobe po dežju so rasle strokovne organizacije iz tai in v delavstvu se je zbujala čudotvorna zavest lastne, prej nespoznane in dremajoče moči. Vsi ti pojavi so navdajali fabrikante s splošno grozo in bili so plat zvona zoper koalicijsko svobodo. Strokovne organizacije, tako so razlagali, so nevarne razvitku industrije in zato nevarne narodu: uničenje splošnemu blagru škodljivih delavskih organizacij je ena najvažnejših nalog države. In v svojo iastno skledo pljujejo delavci, tako so oznanjali iabrikantje, dragoceno kokoš ubijajo, ki jim nosi zlata jajca, če trdno organizirani zahtevajo večje mezde in če prikrajšuje-jo podjetnikom profit. Zakaj fabrikantje so kakor marljive čebelice: iz profita nabirajo prihranke, ki jih v obliki kapitala zopet vračajo produkciji. Cim večji je profit, tem večji je fond, iz katerega zajemajo delavci svoje mezde, tem ugodnejše je delavsko življenje. Podobno je razlagovanje sedanjih hujskačev, le da se toliko ne trudijo s teorijo. Industrijski mogočnjaki naših dni stoje na stališču sirove moči in pest jim je najljubši argument, ker je najizdatnejši. Tisti čas pa so bile razmere na Angleškem čisto drugačne. Sicer so gospodje s kapitalom uprizorili divjo gonjo zoper delavsko koalicijo. Vendar so brskali po knjigah in iskali opravičila za svoje ravnanje. Tudi ljubezen do agrarcev še ni bila tako velika kakor današnja, in angleški lendlordi so se laskali delavcem, da ne prestopijo v tabor »friteserjev«, bojevnikov za svobodno trgovino in proti agrarnim carinam Proti gospodarskemu nauku, ki je imel veljavo dogme, da je le kapital produktiven, da le kapital poraja vrednosti, se je uprl^ Tomaž Hodksin, eden najbolj bistrogledih zaščit, dela proti požrešnim zahtevam kapitala. V svojem znanstvenem prepiru z zagovorniki kapitala je postavil zahtevo, da pripade delavcem ves sad njihovega deta. V nasprotju s tistimi utopisti, ki hočejo vsakemu delavcu posamič odmeriti u-činek njegovega truda, je prvi spoznal socialni značaj dela v moderni družbi, vsled česar ne more nihče natanko in zanesljivo ugotoviti, kaj je produkt njegovega dela. Vsled tega reklamira pravico do vsega pridelka ne za poedin-ca, temveč za vse delavce skupno in s tem jasno formulira osnovno socialistično zahtevo. Grožnje podjetnikov, da delavske zahteve preženo kapital z dežele, Hodgskin ni vzel res- morejo plačati in na zlati tehtnici se ne da stehtati.« »Godba bo na galeriji,« je dejal študent, »in ubirali bodo strune svojih godal in ona, ki jo ljubim, bo rajala po petju harf in violin. Lagodno bo rajala, da se njene noge ne bodo dotikale tal in dvorjani v pisanih oblačilih se bodo smukali okolo nje. Ali z menoj ne bo plesala, ker nimam rdeče rože. da bi jo ji dal,« in na travo se je vrgel in zakopal svoj obraz v dlani in plakat. »Zakaj pa plaka?« je vprašal martinček, ki je smuknil mimo s privihanim repkom. »Zakaj pa plaka?« je vprašal metulj, ki je rajal v solnčnein žarku. »Zakaj pa plaka?« je zašepetala marjetica svoji sosedi z mehkim, globokim glasom. »Za rdečo rožo plaka!« je dejal slavec. »Za rdečo rožo?« so vzkliknili vsi, »kako smešno!« In martinček, ki je bil nekam cinično nasajen, se je naglas zasmejal. Ampak slavec je razumel skrivnostno bridkost nesrečnega mladeniča in molče je sedel na veji in premišljal o skrivnosti ljubezni. Naenkrat je razprostrl peroti in se vzdignil v zrak. Kakor senca je letel skozi gaj, kakor senca je veslal skozi vrt. Sredi trate je bil lep rožni grm in ko ga je ugledal, se je spustil k njemu in sedel na vejico. »Daj mi rdečo rožo,« je dejal, »in zapojem ti najsladkejšo pesem.« Ampak rožni grm je zmajal z glavo. »Bele so moje rože, bele kakor morska pena in bolj bele od snega na gorah. Ampak pojdi k mojemu bratu, ki raste ob stari solnčni uri, inorda ti da, kar poželiš.« In slavec je odhitel k rožnemu grmu, ki se je vzpenjal ob stari solnčni uri. »Daj mi rdečo rožo,« je dejal, »in zapojem ti najslajšo svojo pesem.« Ampak grm je zmajal z glavo. no. Blagor državn ne obstoji v peščic« kapitalistov, teh nepotrebnih in nekoristnih zajedavcev in opoživnikov moderne človeške družbe, blagostanje je osnovano na delavstvu, ki ostane v deželi, na tem mišičevju in na tem živčevju, ki ustvarja neprenehoma in neumorno nove vrednosti. Podjetniškemu dohodku, vkolikor je nagrada in mezda za njegovo organizatorično delo, delavske organizacije niso nič nevarne. Le se pa posreči delavskim bojnim organizacijam, da odpravijo podjetniški profit, bo to neprecenljiva zasluga za človeško družbo. Boj med delavci in podjetniki, ki izgleda kakor boj med dvema vrstama dela, se bo vkratkein po-kazal kot boj med poštenim delom in zoprnim brezdeljem. Mir med obema je nemogoč, dokler delo ne izvojuje zmage. Današnji položaj je tak: »Po vsej deželi se bije resen boj med delom m kapitalom. Delavci so se združili po strokah, da dosežejo višje mezde; njih delodajalci kličejo zakonodajstvo na pomoč. V tem boju ne gre le za fizično vztrajnost, zato, kdo bo dalje vstrajal, temveč za argumente, za razum. Morda delavci lahko prisilijo svoje gospodarje, da ugode njih zahtevam; vsekako pa morajo prepričati občinstvo o pravičnosti svojih zahtev. Časopisje ima dandanes velikanski upliv v javnih rečeh; ampak največji in najvplivnejši del časopisja se je postavil na stran kapitalistov. Vzlic temu morajo poiskati delavci svojo pot do zakonodajstva po časopisju in javnem mnenju. Morda lehko oplaše svoje gospodarje, pomoč pa morejo doseči le z apelom na razum. Glavni namen moje polemike je, da sem zbral nekaj argumentov v prilog delu in zoper kapital! Po mojem mnenju je nesreča za delavce, da smo obdani vsenavkolo od narodov, ki se nahajajo v neugodnejšem političnem položaju od nas in ki delo še slabše plačujejo kakor pri nas. Še večja je nesreča za delavce, da so tlačanskega in suženjskega rodu. Prejšnje čase je obstajal sistem osebnega suženjstva in tlačanstva in sedanji delavski rod trpi še pod hlapčevstvom svojih prednikov. Vsled tega nismo naših zahtev nikoli presojali s stališča pravičnosti. Zakonodajalec in kapitalist primerjata naše mezde zmerom z mezdami drugih delavcev in namesto da bi izhajala iz tega, kaj produciramo — to je po mojem mnenju edino merilo za naše mezde — nas zmerjajo z nehva-ležniki in lakomniki, če hočemo več kot tlačan nekdanjih časov ali pa gladu izročen suženj dandanašnji!« Dasi ni pregledal družabnih pojavov z bistrostjo Karla Marxa, je Hodgskin prvi jasno in razločno zahteval odpravo kapitalističnega dobička, ker je v nasprotju ne le z delavskimi, temveč z interesi gospodarstva sploh. Prela-stitev kapitalističnega dobička iz rok poedinih posestnikov v roke delavske družbe je naloga delavskih organizacij. Zato so važne in potfeb-ne. Tako je skoro pred sto leti pisal predbojev-nik angleškega delavstva. In vendar, koliko delavcev še danes neče nič slišati, nič vedeti o tem. Še danes se raje pehajo na strani izkoriščevalcev, namesto, da bi se pridružili bojnim četam zoper izkoriščanje. Kdaj spregledajo slepci, kdaj jim kapitalistični bič zadostno ustroji kožo, da bodo siti nevrednega suženjstva? NOVICE. * Naša slika kaže najmarkantnejše osebno* nosti v novem bavarskem kabinetu, ki ga je sestavil klerikalni baron Hertling: ministra notranjih zadev Maksimilijana barona Soden-Frauen-hofena in justičnega ministra viteza Thelemanna, dosedanjega predsednika najvišjega deželnega sodišča. * Škandal na pogrebu. V Pragi so pokopali 15. t. m. mlado igralko Rito Enderovo, ki se je bila ustrelila na ulici, kakor smo že poročali. Mlada dama si je baje končala življenje iz nesrečne ljubezni. Ko so pogrebci zapuščali kapelico, se je zgodil hrupen dogodljaj. Neka dama je imenovala urednika „Glasa Naroda* za moža, ki je povzročil samomor igralke. Dasi je urednik izjavil, da ni on tisti urednik, se je vendar navalilo nanj okolo 200 žensk in so ga hotele pretepsti. Poseči je morala policija vmes, da je preprečila spopad. * Na pragu smrti. V P;agf bi se bilo kmalu osem stražnikov zadušilo z ogljikom. Stražniki so spah v stražnici, medtem pa je dno peči počilo in sobo je napolnil ogljik. Na srečo je pričel cviliti maček, ki so ga imeli stražniki v stražnici zaradi miši, tako glasno, da je zbudil pozornost stražnika v predsobi, ki je odprl vrata v spalnico. Opazil je nevarnost, zbudil speče stražnike in jih rešil gotove smrti. Poštni tat. V Wildenschweriu na Češkem je poneveril poštni oficiant Vaclav Kopriva 20 tisoč kron poštnega denarja in pobegnil. Kdor pomaga tatu obenem z ukradenim denarjem prijeti, dobi_ 500 kron nagrade. ^ hči v plamenu. Na Dunaju se je dogodila v Favoritnu strašna nesreča V stanovanju cestnega delavca Karla Vogla je nenadoma eksp odirala petrolejka, ki je visela nad pečjo; eksplozijo je provzroč/la prehuda vročina ki je žarela iz peči. Petrolej se je užgal in plamen je zanetil obieko delavčevi hčeri, 31 letni šivitji Mariji VVeiserjevi. Hipoma je bila nesrečnica vsa v plamenu in gorela je kakor živa baklja. Njen oče, 71 letni starček, ji je hotel na pomoč, toda tudi njegova obleka je pričela goreti. Ko je dospela pomoč, sta se bila oče in hči že hudo opekla. Obadva so prepeljali v bolnico. * Roparska romantika na Ogrskem. Začetkom decembra lsnskega leta so poročali z Ogrskega, da je lovil veliki orožniški oddelek po fo-garštd veliki županiji na Sedmograškem roparsko tolpo štirih roparjev, a so jim roparji srečno ušli, ker so jih ščitili domačini. In zdaj javljajo nov dogodek, ki priča o simpatiji rumunskega prebivalstva do roparjev. Roparskega poglavarji Andreja Budaka sta presenetila v njegovi rojstni vasi ponoči 29. januaria dva orožnika. Ker se jima je Budak postavil v bran, sta ga ustrelila-Dne 31. januarja je bil pogreb ustreljenega roparja ob ogromni udeležbi rumunskih kmetov in mteligentov. Na čelu pogrebnega sprevoda so nosili črno zastavo z napisom: „Andrej Budak, junak gora, ustreljen od orožniških pušk “ Kako silno mora biti sovraštvo Rumunov do vsega, kar je tnadjarsko, ako časte ceio roparja samo zategadelj. ker so ga ustrelili madjarski orožniki naj-hujsi mučitelji rumunskih kmetov ! * Zrakoplovna nezgoda. Blizu Berolina padel na letalnem prostoru v Johannistalu iz precejšnje visočine aeroplan leJal;a Schmidta, v katerem je bila poleg letalca še ena oseba. Obadva sta se srnrtnonevarno poškodovala. Miljonsko volilo. Na zgornji m Bavarskem je mestece \Vasserburg, ki ima 10 000 prebivalcev. Pred kratkim je umrla v mestu vdova dr. Kossakova in zapustila mestnemu ubožnemu zzm kladu miljon mark. * Alkohol in potomstvo. V Genevi je napravil italijanski učenjak Ferrari poskuse, ki jasno osvetljujejo resničnost trditve, kako škodljivo vpliva vživanje alkohola na človeški organizem. Učenjak je dalj časa dajal vživati morskim pre-šickom alkohol. Več prešičkov je zbolelo za hudimi krči, podobnimi epileptičnim napadom. Pozneje je prešičke umoril. Kakor drugi razisko-valet je našel tudi Ferrari dalekcsežne spremembe v živčnih celicah, krvnih stanicah in v možganih ter hrbteničnem mozgu. Ferrarijeve živalice s° izkotile mlade in tudi mladiči so imeli bolne pojave in zlasti krče, podobne božjastnim napa' dom. Ferrari je umoril mlade morske prešičke preiskoval njih živčevje. In videl je, da se je tudi živčevje spremenilo; opazil je v njem bolne p0' jave. Ferrarijeva raziskavanja se popolnoma vje-majo z vsakdanjimi izkušnjami zdravnikov. Tako je pokazaia statistika švicarskega zavoda za epi' leptične v Curihu, da so bili povprečno v desetih letih tretjina vseh na novo sprejetih bolnikov otroci staršev, ki so mnogo pili. Z znanstvenimi poizkusi je popolnoma jasno dognano, da alkO' kol vpliva na vsa živa bitja, ljudi, živali in rastline, škodljivo, in povzroča razne bolezni poleg tega, da organizem občutno slabi proti drugim boleznim in jim človek preje podleže. ’• Tri miljone poneveril. Pariškega bankirja Le Groux-Pradla zasledujejo zaradi poneverjeni® treh miljonov frankov. Le Groux je otrok revnih staršev m je prišel pred štirimi leti iz pokrajin® v Pariz. P/ijatelj mu je posodil 10 000 frankov in s temi je ustanovil banko. Kupčija se je razvijala imenitno in bankir si je kmalu ustanovil veliko kupčijsko podjetje, ki je otvorilo na raz- »Zol te so moje rože,« je odgovoril, »žolteka-kor lasje morskih deklic, ki sede na prestolu iz jantara, in bolj žolte od narcisov, ki cveto po travnikih, preden pride kosec s svojo koso. Ampak stopi do mojega brata, ki stoji pod študentovim oknom, morda ti da, kar poželiš.« In slavec je zletel k rožnemu grmu, ki je rastel pod študentovim oknom. »Daj mi rdečo rožo,« je dejal, »in zapojem ti najslajšo svojo pesem.« Ampak grm je zmajal z glavo. »Moje rože so rdeče,« je dejal, »rdeče kakor golobje noge in bolj rdeče od koraljnikov, ki jih vzdigujejo in pogrezajo morski valovi. Ampak v zimi so otrpnile moje žile in mraz je zatrl moje popje in vihar je polomil moje veje in letos ne bom imel več rož.« »Rdeča roža, to je vse, kar hočem,« je dejal slavec. »Eno samo rdečo rožo-hočem. Ali je ni poti, da jo dobim?« »Pot je,« je odgovoril rožni grm, »ampak tako strašna je, da se ti je ne upam razodeti.« »Le povej ini,« je dejal slavec, »ne bojim se.« »Če hočeš rdečo rožo,« je dejal grm, »naredi jo iz glasov v mesečini in barvaj jo z svojo srčno krvjo. Svojo pesem mi poj, ko se ti trn zadira v prsi. Vso noč mi i>oj in trn mora predreti tvoje srce. In tvojega življenja kri mora v moje žile, da postane moja.« »Smrt je visoka cena za rdečo rožo,« je vzkliknil slavec, »in življenje je vsakomur drago. Lepo je v gozdu opazovati vzhod solnca v zlatem vozu in vzhod meseca v kočiji iz biserov. Sladke so zvončice, ki se skrivajo po dolinah, sladka je resa, ki cvete po holmih. Ampak ljubezen je več od življenja, in kaj je srce slav-čevo v primeri s človeškim srcem!« In rjava krila je razprostrl in se vzdignil kvišku. Kakor senca je letel skozi Vrt in kakor senca je veslal skozi gaj. Mladi študent je še zmirom ležal v travi, kjer ga je zapustil in solze v njegovih lepih očeh se še niso posušile. »Sreča s teboj,« je vzkliknil slavec, »rdeč° rožo dobiš. Iz glasov jo spletem v srebrni me-sečini in s svojo srčno krvjo jo napojim. Vse. kar zahtevam od tebe, je to, da ostaneš zvest ljubimec, zakaj ljubezen je modrejša od nai-modrejše filozofije, in silnejša od najsilnejše si' le. Ognjene so njene peroti in ognjeno je nje telo. Njene ustni so sladke kakor med in njen di*1 je kakor kadilo.« Študent se je ozrl in poslušal, pa ni razumel slavčevega glasu — razumel je le reči, v i bukvah zapisane. Ampak hrast je natanko razumel besede i11 razžalostil se je, zakaj ljubil je malega slavca, ki je gnezdil v njegovem vejevju. »Zapoj mi še posledno pesem,« je zašunie*' »Sam ostanem, ko me zapustiš« In slavec je zapel hrastu in njegov glas ie bil kakor voda. ki privre iz srebrne posode. Ko je končal svojo pesem, je vstal študent in vzel svinčnik iz žepa. »Tehniko obvlada,« je dejal sam sebi, sto-pivši iz gaja, »to se ne da tajiti; ali pa ima ču^' stva? Težko verjamem. Umetnikom je podoben: sam slog. Nič notranjega čuvstvovanjp-Za druge se ne bi žrtvoval nikdar. Le na svoie, pesmi misli in vsak ve, da je umetnost sebična-Ampak priznati je, da je nekaj lepih glasov v njegovem grlu. Le Škoda, da nimajo globlje#* smisla in da so brez praktičnega pomena!« / svojo sobo je odšel in legel na svojo postelj 'f1 premišljeval o svoji ljubezni; in kmalu je dremal. (Konec prih.) ^kVAlP 7lfrJlV1P ^dobite1 Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne, Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerjev fluid z ina«^0 J MliaVJC ^Eisaftuicj«. Tucat za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 252 (Hrvaško*. A ličnih krajih podružnice. Groux je bil jako na-darjon trgovec in mož izvenredne samozavesti. Se je primerjal z Napoleonom ; na vseh ka-fainih je imel doprsni kip velikega Korza. Ali nepričakovana sreča, ki mu je nenadoma vrgla v naročje ogromno bogastvo, ga je pomehkužila in udal se je razkošnemu, razuzdanemu življenju. Popil je dnevno po 45 kozarcev absenta. Alko-kol mu je jemal veselje do dela in pričel je zanemarjati kupčijo in svojo rodbino. Imel je mnogoštevilna razmerja z drugimi ženskami. Nenadno pa se je izpolnila nad njim usoda. Banko in vse podružnice so zaprli; izkazalo se je. da je Groux poneveril tri miljone frankov in pobegnil. Svojo bolno ženo je pustil za sabo. * Čenstohovskl cerkveni rop V nekaj dneh se prične pred petrikavskiin kazenskim sodiščem senzacionalni proces proti čenstohovskemu menihu Mačohu in njegovim tovarišem zaradi umora Mačohovega bratranca v samostanski kapelici, soproga gospe Helene Mačohove, ki je bila ljubica patra Mačoha. Državno pravdništvo je izgotovilo obtožnico, ki se bere mestoma kakor ro-•nan. Pred letom dni je zbujal rop v čenstohov-ski svetovno znani cerkvi po svetu največje zanimanje; izginile so bile cerkvene dragocenosti v vrednosti več miljonov rubljev. Poglavar banditov, ki so uganili ogromen rop, je bil neki Milosz, a ga še do danes niso mogli dobiti. Patra Mačoha in drugih dveh menihov Izidorja Starczewskega in Bazilija Olešinskega sicer niso Inogli prepričati neposredne udeležbe pri cerkvenem ropu, pač pa so vsem tem menihom dokazali. da so pokradli velike svote iz cerkvenega zaklada in jih za vesel jačili v razposajeni ženski družbi. Vsega skupaj je obtoženih osem oseb in S’Cer pater Damazij MaČGh umora, ponarejanja dokumentov, poneverjenja, tatvine i d, pater Izidor Starczevvski tatvine, soudeležbe pri umoru, oazilij Olešinski tatvine, žena umorjenega Mačo-novega sorodnika Helena Mačohova sokrivde pri umoru in sovednosti pri tatvinah, razen teh še štiri druge osebe. Obravnava se bo vlekla gotovo Več tednov; povabili so 88 prič, med njimi štiri duhovnike iz čenstohovskega samostana. Izmed Jeh štirih duhovniških prič je samostanski prior tvzebij Reymann, ki so ga bili po odkritju škandaloznega samostanskega gospodarstva odstavili, e Pobegnil; nevarnost je namreč, da ta vrli Kristusov vojščak sam pride na zatožno klop, ker |e zapravljal cerkveni denar. Obtožnico bi bil ••nel sprva zastopati petrikavski državni pravdnik; ^er pa je kazal preveč sumljivo prijateljstvo do Patra morilca in tata, so mu to nalogo odvzeli jo poverili varšavskemu državnemu pravdniku ^iedzwieckemu._________ — Kranjski deželni zbor. »Tagespost* po-°ya, da bo sezija kranjskega deželnega zbora v et'tek zaključena. q Klerikalna patronanca nad koruptnim Zarnazinov*ra gospodarstvom v Mostah. Urna-ti a^ere moščanskega gerenta Oražma, pro-Katercmu teče prav sedaj kazenska preiskava alh vo'*'ne goljufije, so našim čitateljem rili i° znane- O nerednem poslovanju tega kle-oSlf i ga po^tenjaka, ki je moščansko občino SKodoval za težke tisočake in ki je najdražji pravitelj občinskega premoženja, je vložil posl. in* ^er na včerajšnji seji dež. zbora naslednjo "terpelacijo na dež predsednika: ... .»Dne 23. oktobra 1911 je posestnik in go-tuničar g. Fr. Černe v Mostah med pogovo- se izrazil, da on Jožefa Oražma (gerenta "Ocine Moste) ob občinskih volitvah ne bo vo-'*• »kaj ni že zadosti pri občini goljufal ali zadavil?« , Vsled teh besed je g. Jožef Oražein, od c. *r* dež. vlade postavljeni gerent za občino Mo- bil naravnost prisil., da je vložil tožbo pro-1 Francetu Černetu zaradi prestopka zoper var-p,0st časti. Po dognani razpravi je bil obtoženi rane Černe od obtožbe zaradi prestopka po jL ^ k- z- popolnoma oproščen. To razsodbo Potrdilo c. kr. deželno kot vzklicno sodišče z j^sodbo od 13. februarja 1912, opr. štev. BI. /*• 41/12. Razsodba prvega sodnika, ki nosi aznambo U VI 1933/11/17 c. kr. okr. sodišča v JUbljani, ugotovija, da je obtoženi Franc Čer-.? s svojimi besedami hotel trditi, da v občinski , lagajni precej veliko manjka, in da je Oražem kot Prvi (podžupan ali gerent) odgovoren za to, ‘koravno je morda zakrivil primanjkljaj kdo ^riJgi. Podžupan, oziroma gerent je po smislu bc. reda voditelj občinskih poslov, upravitelj .Premoženja in gospodar obč. uslužbencev. 1 ekom razprave se je dognalo, da so bile velike nerodnosti v blagajni, nepravilnosti v »J‘gah, ker se je tudi konštatiralo z revizijo, krenjeno s strani dež. odbora. Ako bi bilo nad-prstv° z občinskim imetjem tako, kakor to veva občinski red, bi bile omenjene nerednosti J1 Nepravilnosti nemogoče. Podžupan, oziroma gerent je torej vsekakor soodgovoren za tako *f?spodarstVOi Dokazano je dalje, da v knjigah ž£° izkazane stavbene takse, ki jih je po Ora-^ovi trditvi on baje plačal za svojih pet na no-J- zgrajenih hiš. Oražem pa tudi nima nobenih pobotnic o tem, da bi bil v rejnici plačal te tak-e- Za to, da te takse v knjigrfh niso zaračunali da torej tudi dotičnega denarja ni v obcin-t,1 blagajni, pa je Oražem tembolj odgovoren. ker )e Šlo za njegovo lastno zadevo in bi bil ob w » u m.; ii /jIIUv V v/ lil «./1 un v/ ajmanjši pazljivosti lahko kontroliral vknji-bo, seveda s pogojem, da so bile takse v res-1Cl Plačane. Glede volilnega imenika se je do-^nalo, Ua .je sestavitelj tega imenika opozoril ražnia, da je sestava imenika, tako kakor jo teva Oražem, nepravilna, da pa je Oražem • la^il. uaj le tako sestavi, kakor mu on ukazuje- Resnica je tudi, da sta se proti ravno temu .Imeniku pritožila dva pristaša Oražmova, da bil imenik na to razveljavljen in vsled tega boemske volitve zopet odložene za nedogleden as- Ako je Oražem za ta imenik iz občinske Plj*gajne plačal 90 K, je to gotovo nepravilno n zapravljanje občinskega imetja. lako nekako se glase razlogi prve in druge azsodbe in le še pristavljamo, da 1. sodnik Pravi v ralog. svoje sodbe, da je za slučaj, ako iSinatra za dokazano, da je France Černe ra-t 1 besede »goljufal« — tudi to očitanje sma-ati za dokazano. Jožef Oražem je kakor že povdarjano gerent občine Moste in ga je kot takega imenovala c. kr. deželna vlada na podlagi deželnega odbora. Z ozirom na navedeno razsodbo se pa podpisani interpelantje usojajo do Vaše ekscelence staviti vprašanje: 1. Je li Vaši ekscelenci znan navedeni slučaj? 2. Ako ne, je li Vaša ekscelenca pripravljena, poučiti se zlasti iz sodnih spisov c. kr. okr. sodišča in c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani? 3. Je li končno Vaša ekscelenca z ozirom na navedeni razsodbi pripravljena ukreniti, da se namesto dosedanjega gerenta za občino Moste gospoda Jožefa Oražma postavi za gerenta drug sposoben občan občine Moste.« Deželni glavar dr. Šušteršič pa je zavrnil navedeno interpelacijo in se opravičeval s § 23 poslovnika, češ da vsebuje osebne žalitve. Namesto da bi deželni odbor iz lastne iniciative posegel v smrdljivo nesnago Oražmovega poslovanja in od deželne vlade zahteval, da ne-hudoma odstrani občinskemu imetju nevarnega človeka od občinske blagajne, pa daje svojemu z najmnogovrstnejšimi kriminalnimi aferami o-bremenjenemu pristašu potuho in skuša z molkom pokriti njegovo škandalozno gospodarstvo. Moščanski Občinarji opravičeno zahtevajo od deželne vlade, da požene klerikalnega kozla iz občinskega vrta, ker ne znašajo občinskih doklad za to, da bi si ž njimi klerikalni špekulanti krpali žepe. Teh razmer mora biti enkrat kraj in konec! — Klerikalci v deželnem zboru so bili včeraj zopet enkrat sila demokratični, malodane revolucionarni. To pa je prišlo tako: Dr. Pegan je vložil nujen predlog zoper državno pravdništvo. ki je uvedlo proti deželnima uradnikoma Francu Kristanu in Ivanu Možini preiskavo zaradi nekih volilnih manipulacij v Prečni, v katerih sumi državno pravdništvo volilne sleparije. To pa se je klerikalcem od Pegana do samega deželnega glavarja Šušteršiča zazdelo — kršitev deželne avtonomije. Da bo stvar razumljiva. naj navedemo Peganov nujni predlog. Glasi se: »Deželni zbor odiočno protestuje proti temu, da c. kr. državno pravdništvo v Novem mestu kazensko zasleduje dež. nadofi-cijala Franca Kristana ter deželnega oficijala Ivana Možina zaradi pregreška zoper zakon o varstvu volilne svobode; z dne 26. januarja 1907, katerega sta zakrivila baje s tem, da sta po danem naročilu pristojnega referenta deželnega zbora — tedaj v izvrševanju uradne dolžnosti — izročila odposlancu županstva za občinske volitve v Prečni nekaj glasovnic. V tem postopanju javne obtožne oblasti ugleda deželni zbor neodpustljivo poseganje v deželno avtonomijo in oviranje poslov deželne uprave. C. kr. vlada se poživlja, da potom c. kr. ju-stičnega ministrstva prizadete osebe oziroma prizadeto oblast stavi na odgovor ter z vso strogostjo oskrbi, da se v prihodnje ne dogodi več tako poseganje v deželno avtonomijo in uradne posle deželnega odbora. V formalnem oziru predlagamo, da se ta predlog razpravlja nujno in odkaže upravnemu odseku v takojšnjo razpravljanje in poročanje.« Deželni glavar je res tej reči pripisoval tako nujnost, da je dal z mesta o njej razpravljati in dr. Pegan je poročal tako, kakor bi se godila omenjenima uradnikoma strahovita krivica. Dr. Šušteršič je dal po poročilu kar prekiniti sejo in sklicati ustavni odsek. Potem je poročal dr. Pegan, da je sklenil odsek sledeči predlog: »G. deželnega glavarja se naproša, da od c. kr. okrožne sodnije v Novem mestu rekvirira kazenska spisa zoper omenjena uradnika deželnega odbora in jih odda ustavnemu odseku v vpogled, da na tej podlagi stori svoje sklepe.« To so gospodje sprejeli. Ali nam se prav zdi. da je to ogorčenje zelo umetno napravljeno. Pravijo namreč, da so se godile pri občinskih volitvah v Prečni precej izdatne volilne sleparije. Sodišče je nedvomno poklicano, da preišče tako reč, in če maršira deželni odbor tu s praporom deželne avtonomije, tedaj je to po našem okusu zelo abotno. In da se sklicuje na avtonomijo ravno ta deželni odbor! Avtonomni Ljubljani vsiljuje štatut po svoji volji, avtonomni občini oktroira tuje volilce, avtonomni občini pomaga podr-žavljati policijo, povsod nastavlja gerente, razveljavlja občinske sklepe, tepta vsako avtonomijo in se roga vsaki. Potem pa ob taki priliki sam piska o svoji avtonomiji... To pač kliče satirika na ves glas. Ožje voiuve v obrtno sodišče bodo v nedeljo teden, dne 25. februarja. — Društvo »Slavec1* prir di na pustno ne deljo 18. t m običajno veliko maškarado „Pustm korzo* v veliki dvorani hote a »Union". Vsakoletna velika udeležba je dokaz, da se je »Stavčeva* mašk3!ada občinstvu priljubila. Odbor je marljivo na delu, da bode tudi leto>nja prireditev kar najbolj živahna in zabatfn>. Velika dvorana bode bogato okrašena. Svirala bode slavna »Slovenska filharmonija". Posameznih mask in skupin je že mnogo priglašenih. Prvikrat pa poseli »Veliki .pustni korzo“ sam »Gimbrinus* z velikim spremstvom. — E!ektr61ilit6riiato^raf „Idea!“. Spored za soboto dne 17., nedeljo 18 in pondeljek 19 februarja 1912: »Potovanje po starih mestih Nemčije*. (Prekrasen naravni posnetek) »Vsakdanji kruh*. (Lepa drama. — Samo popoldan.) »Little Hans in njegova puška*. (Jako komično) »Žrtev mlade Indijanke*. (Čudovita ameriška drama v barvah) Dodatek k večernim predstavam: »Živ-ljenska laž*. (Senzacijska drama iz življenja. — Delo Nordiskfilm Co — 1000 metrov dolg film; predvajanje traja 50 minut) »Poročni večer*. (Ameriška veseloigra. Komična privlačnost) Pri vseh predstavah! V torek, 20 februarja, senzacijska učinkovitost Nordiskfilm Co : »Kaznjenca št 10 in 13*, drama iz kaznilnice, ter sijajna veseloigra »Zakonski možje". — V vodo ga je sunil Zadnjo soboto se je vračalo več učencev iz Sap in Blatne Brezovice pri Vrhniki opoldne domov. Medpotoma je dražil Jerneja Skubica njegov součenec in ga sunil, ko so ravno šli čez most v dva metra glc>-bok potok. Deček bi bi! utonil, ako bi ga ne bil njegovi součenci potegnili iz vode. — Žrtev poklica. Sprevodnik c. kr. državne železnice, Frank, se je na postaji Podnart-Kropa ponesrečil. Z osebnim vlakom štev. 1719 so ga težko ranjenega hoteli prepeljati v bolnišnico, a je še pred Kranjem izdihnil. Zapušča vdovo z devetimi otroci. — Prijet železniški tat. Med Trstom in Ljubljano je vstopal že dalj časa v vlake mlad fant in se peljal nekaj časa, da je ropal speče potnike. Dne 13 t. m. pa ga je zasačil sprevodnik Anton Tomšič in so tatiča prijeli. Mladi uzmovič je bil vstopil v Divači, pri preščipanju listkov ga je sprevodnik Tomšič spoznal in so ga izročili tržaški policiji. Trst. — Pevski odsek »Ljudskega odra* priredi v nedeljo dne 18 februarja t. 1. v restavraciji »International*, via Giovanni Boccaccio štev 25 veliko predpustno veselico s sledečim programom : 1. Pevske točke: »Slava delu*, (Iv. pleni Zajc); »Vzbujanje duhov*, (***); »Zvončku*, (Fr Ferjančič); 2 Veseloigra v enem dejanju: »Nemški ne znajo*; 3. Kupleti; 4. Šaljiva pošta, koriian-doli, korzo in druge zabave; 5. Tombola — Ples. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina 30 v. za osebo. Vestnik organizacij. Trbovlje. Sodrugi pevci, pozor! Redna vaja pevskega zbora bo v nedeljo dne 18. februarja t. 1, topot ob 9. dopoldne. Trbovlje. V četrtek dne 2?. februarja 1912 bo v .Delavskem domu' važna seja revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje. Prosim, pridite danes ob 8. zvečer : na osmo : mednarodno IH S maškarado v Marodni dom. Umetnost in književnost. — Iz pisarne slovenskega gledališč?. Danes, v soboto velezabavna in napetega dejanja polna burleska »Milion*. Ta igra je primerna za predpustno dobo, ker je vseskoz zelo humorna in šegava. (Predstava za par-abonent) — V nedeljo popoldne F. S Finžgarjeva ljudska igra »Dl .Ji lovec*. Predstava se vrši za lože par. izven abonementa in pri zelo znižanih cenah: zvečer drugič burleska »Milion* (za nepar abonente) — V torek ob pol 6. zopet burleska »Miyeva drama »Blaznik ali svetnik* in Funtk6va drama »Tekma*. ZADNJE VESTI IZPOR V TRŽ1ŠKI LADJEDELNICI. 1000 delavcev izprtih. Trst, 17. febr. Delavci v tržiški ladjedelnici so zahtevali od vodstva ladjedelnice za četrt ure krajši delovni čas. Ker jim vodstvo ni zahteve dovolilo,so sami prenehali z delom četrt ure preje. Včeraj zjutraj pa so našli vrata ladjedelnice zaprta in obenem so dobili obvestilo, da so vsi odpuščeni. Delavci, okolo 1000 po številu. so priredili po mestu veliko demonstracijo. Vrata ladjedelnice stražiirv orožniki. Vsi javni lokali morajo biti zaprti ob 8. zvečer. NOVE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU. Zagreb. 16. febr. Danes ob 6. so se ponovile na ulici demonstracije zoper bana Čuvaja. Demostrantje so hodili po ulicah in se okolo 8. zbrali na Jelačičevem trgu, odkoder so se mirno razšli. Policija ni intervenirala. Po cestah patruljirajo močne orožniške patrulje. IZ NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Bethmann-HolIweg neustrašni krotilec socialne demokracije. Berolin, 17. februarja. Včerajšnja seja državnega zbora je bila po krivdi kancelarja Bethmanna precej burna. Govoril je v proračunski debati, in mož, ki je pri volitvah klečeplazil pred strankami, ^eračil in tarnal, da bj se bil človeku smilil, če £e mu he bi bil Še polj studil, je včeraj tiastopjfl z Aroganco, kako? da ne govori s poslanci, temveč s svojimi lakaji. Njegov inmertinentni, deloma skrajno neomikani nastop je napravil vtisk, kakor da čuti pod nogami gibanje tal, v katerih se kmalu pogrezne, pa bi večni nebogljeni slabotnež zadnjo uro rad glumil junaka. Liberalcem je dajal dobre nauke kakor šomašter, v socialiste se je pobalinsko zaletaval, kar je povedal stvarnega, je pa bilo klavrno, kakor da jeclja otrok, ki je pravkar padel iz lune. »On« noče nič slišati o demokratiziranju volilne pravice; on noče biti odgovoren državnemu zboru. On si sploh domišlja, da je kaj in da ga bo državnozborska večina smatrala za kaj. Nikoli ni bilo to v uni-iormo vtaknjeno nerodno revše modro; včeraj je bil vitez žalostne postave neumen kakor noč in smešen kakor pajac. Ko je izzival socialiste kakor človek, ki še nikoli ni slišal, kaj je omika, je dobil zaslužene odgovore; izkušal je glu-miti neustrašenega govornika, pritem pa se je videlo, kako se mu tresejo noge. Ubožec je za trenotek pozabil, da je bil Bismark vendar drugačen fant, pa ni premagal socialistov, ko še niso šteli štiri milione glasov. Bethmann pa ni niti odpadek Bismarkov. Za poslancem Payerjem od napredne ljudske stranke je povzel besedo državni kanceiar Bethmann-Hollvveg, ki je označil za veliko u-gatiko, da liberalizem z enakim veseljem pozdravlja 110 socialno demokratičnih poslancev, kakor je pred petimi leti vriskal vsled decini-ranja socialnih demokratov. Socialna demokracija se ni izpremenila, pač pa je liberalizem zavil na levo. Škoda političnemu nasprotniku pri-zadjana, še ni triumpf lastne stvari. Ce bodo zmagali revizionisti ali radikalci, je treba še počakati. Tudi revizionisti delajo neumornd, da izpodkoj)ljejo monarhično čuvstvo v našem ljudstvu. Tudi oni oznanjajo neizprosen razredni boj. Ali res upate, da vzklijejo na opustoŠenih tleli sadovi, ki si jih liberalizem želi. V tej zbornici sedi mnogo starih parlamentarcev.. Ne verjamem, da bi bil kdo od vas doživel tako*nego-tov in raztrgan položaj, kakor je današnji. Od obeh liberalnih frakcij te zbornice je bilo mnogo članov pripravljenih, da podele posl. Beblu najvišje dostojanstvo nemškega državnega zbora. Prav tisti liberalni poslanci in še nekateri drugi so odločili, da je bil izvoljen za prvega podpredsednika drug socialno demokratični poslanec, ki se «e pred leti s te tribune z najostrej-šimi besedami lotil cesarske rodbine, dasi stranka ni sprejela nobenih dolžnosti napram cesarju. Ali je to odgovor na trezne besede prestolnega govora? Menite, da bi moral vsled volilnega izida preokreniti vladno politiko, nemara iz strahu pred 110 socialno demokratičnimi mandati ali iz bojazni pred 4 milioni glasov? V tem kupu glasovnic, na katerega ste tako ponosni, tiči mnogo vere v nedolžnost socialne demokracije. Iz sedanjega položaja izhaja po mojem mnenju le to, da mora vlada ostati na svojih nogah. Za nadalino demokratizacijo naše volilne pravice in za naskok na osnove naše državne ustave ne dobite moje pomoči. Ustavno parlamentarno odgovornost državnega kancelarja hočete premeniti v nadzorstvo državnega zbora. V nadaljnih besedah je drž. kanceiar Beth-mann izpovedal, da po njegovem mnenju cilji bodoče politike niso.v demokratizaciji, temveč v dobivanju moči in mir v Evropi ni bil nikoli bolj ogrožen, kot če je v Nemčiji zavladala desorganizacija. Trdne in stalne politike j)otre-bujemo, nobenih ekstravagantnosti ne na levo, ne na desno. Končal je drž. kanceiar z apelom na meščanstvo. da pozabi na svoje stare prepire in se združi, da bo močna — »domovina«. BASSERMANN — PREDSEDNIK NARODNO LIBERALNEGA KLUBA. Berlin, 13. febr. Nacionalno-liberalna frakcija nem. drž. zbora je izvolila posl. Basser-manna soglasno za načelnika in mu izrazila neomajno zaupanje. BOJ PROTI RUDNIŠKEMU KAPITALU. 1,050.000 angleških rudarjev pred splošno stavko. London, 17. febr. Doslej še ni prišlo do sporazuma med angleškimi rudarji in rudniškimi podjetniki. Za 1. marec so odpovedali vsi člani splošne rudarske organizacije delo. V poštev pride 1 050.000 rudarjev, med njimi 800000, ki delajo pod zemljo. Ako ustavi vsa ogromna delavska armada rudniškega proletariata delo, bo nastala v narodno-gospodarskem življenju silna reakcija brez ozira na to, da pričakujejo stavko še enega miljona delavcev. 1TAL1JANSKO-TURŠKA VOJNA. General Caneva. Rim, 16. febr. General Caneva je včeraj zvečer odpotoval iz Napi ja natripoli-tansko bojišče, Nacionalisti so mu prirejali ovacije. Proti Izgonu Italijanov. Carigrad, 17. febr. Nemški poslanik je protestiral proti sklepu porte. da izžene vse Italijane in obenem zagotovil, da Italija ne namerava razširiti bojišča na Egejsko morje. KITAJSKA REPUBLIKA. Juanšikaj — predsednik. London, 16 februarja. Iz Nankinga poročajo: Včeraj dopoldne so soglasno izvolili Juan-šikaja za začasnega predsednika republike. Volitve so se udeležili zastopniki 17 pokrajin. Narodna skupščina vztraja pri sklepu, da bodi Nanking glavno mesto. Republikanska zastava na dunajskem poslaništvu. Dunaj, 16 febr. Od včeraj vihra s poslopja kitajskega poslaništva nova zastava kitajske republike v barvah rdeče-rumeno-modro belo črno. Petero barv označuje petero narodnosti republike: Kitajce, Mandžure, Mongole, Tibetance m Moha-medane. Odgovorni urednik Pran Bar tl . Iidij* in Sitlagk laioiba Zarje. i<*ka Učiteljaka tiskarna v Ljubljani. Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo MAGGr kocke a 5 h iveida > krUeea Pazi naj se natančno na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s križcem. Druge kocke niso MAGGl-jeve. B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8. skladišče oblek domačega Izdelka gospode in dečke. — Velika izbera to- bi ===== zemskega blaga za obleke po meri Solidna postrežba. - Vedno nizke cene. Kdor si pri tako dragih mesnih cenah hoče napraviti popolnoma ceno, pri tem pa jako slastno jed, naj vzame krompir, ga olupi in razreže, skuha v slani vodi ter pri-dene Vertesovega guljaže-vega pridatka raztopljenega. Kaj boljšega nego je ta Vertesov krompirjev guljaž ni! Rabijo in hvalijo ga že stotisoči. Zajamčeno najčistejša naravna živalska mast ter drugi pridatki. Preizkusilo c kr. splošno preizku-ševališče na Dunaju. Ena tablica zadošča za 2 kg krompirja, zelja fižola in drugega sočivja ter stane 20 v. Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Pristen samo Vertes. Edina izdelovalnica: Tvornica živil Vertes & Co. Lugos štev. 492, Južno Ogrsko. Kupujte *Zarjču£*/.Ja/JmMio' nt&v Aaun&Aijuna&r'. Kdminvpva, jfmuiMatu macartv Ai&r S - 1 Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špeetjelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte tt si mojo zalogo. :: Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zrlogi. K; 4k odprto $r. S,- odprto Stanovanje obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda v Spodit i Šiški mirni stranki. Več pove uprava ,,Zarje“. V najem se vzamejo prodajalniški prostori v Ljubljani, v bližini glavne pošte. Ponudbe na poštni predal štev. 26. Naročajte se na Zarjo! Otvoritveno naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, d* sem danes otvorila v v Spodnji Šiški na Celovški cesti štev. 77 (v Juvančičevi hiši popolnoma na novo urejeno kavarno. Na razpolago je tudi biljard ter vsi važnejši časopisi, revije i. t. d. Za obilen obisk se priporoča Jožeta Pikel kafetirka. Matija Pikel koncesijonirana posredovalnica služb v Ljubljani se nahaja v Šelenburgovi ulici, št 6. Izdelki solidni. Zmerne cene. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke itd. ::: Sprejemajo se tudi opreme hotelov. D Francosko žganje ,Diana4 je najbolje domače sredstvo dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piccoli in pri gosp.: Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr S Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu* za Ljubljano in okolico. mi Sloveče detektivske povesti Sherlock Holmesove omr izhajajo -m E>ol>ivajo »© v založni ki\jigarni Ig-, pl. Kleintnajr & Fed. Bamberg v Ljubljani li ali or- todi v vseli drugib knjigarnah. Potniki vsevemo in južno Ameriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Newyork, Buenos Alres-Rio de Janeiro 2 n« j novejšimi brzepornlkl z dvema vrtinlcaina, električna ni> sveiljavo, brtzžičnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroiko: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.