—   186   —
Deček pri nebeškem božičnem drevescu.
- -«                      (Ruski spisal O. M. Dostojevski; poslovenil Sokolov.)
*^i^rMeček  šestih let,   ali še celo mlajši,   se je zbudil zjutraj v vlažni
'^mlrKSr'' in h'ad|T' ^'etl- Oblečen je bil v slabo suknjico in zeblo ga je.
Mp|fiSfi^    Izdihaval je zgoščeno belo sapo.   Sede v oglu na kovčegu je
W[jM nalašč  pihal \z ust,   ker mu je biJo dolgčas,   in zabavai se je,   ko
jRHS ^e zr' ^e'e ^*3'^6 Prec* seboj. Lačen pa je bil zeI6. Mnogokrat v
"W$M jutru je stopil k široki deski, kjer je na tenkem podsteljku  — pod
^Mffl glavo  culo   namesto  blazine  —  ležala  mati njegova.    Kako pa je
fai  prišla semkaj?   — Gotovo je prispela z dečkom iz tujega mesta in
jff je v naglici  zbolela.    Prebivalci  te kleti   so se razšli,   bil je ravno
?A praznik; samo neki hlačar je ostal doma in je ležal že cel dan kakor
Jj mrtev . . .   Bil je pijan tako.   V drugem oglu kleti je stokaia vsled
protina   osemdesetletna  starka,   živeča  svoje   dni   nekje za  deklo.
A zdaj je prišla umirat v to samoto. Stokala je in mrmrala in huda je bila na
dečka, ki se je začel že bati njene bližine. Žejen je bil deček in se je napil
vode nekje v veži,   a  skorjice  kruha ni našel nikjer.    Že desetič je prišel
prosit svojo mamo.   Končno ga je prevzel strah v temini; davno se je že
zvečerilo,   a  še  niso užgali sveče.    Potipal je mamo po lici in se začudil,
ker se nikakor ni hotela vzdramiti in je bila že hladna kot stena. ,,Zelo mrzlo
je tukaj," si je dejal deček in je postal.  Pa je dihnil v svoje prstke, da bi
si jih ogrel.    Ko je potihoma tipajoč po posteiji našel svojo čepico,  se je
izmuznil iz kleti.   Odšel bi bil že prej, pa se je zbal velikega psa vrh stopnic,
ki je stal ves dan ob vratih. Zdaj psa ni bilo več tam, in deček je stekel na ulico.
Moj Bog, kako mesto!   Nikdar še ni videl kaj takega.   Tam, odkoder
je prišel   on,   vlada ponoči črn mrak,   in ena satna luč sveti po vsej ulici.
Nizke selske kočice se zapirajo;   na ulici — komaj da se zmrači — že ni
nikogar več, ampak vsi tičijo zaprti doma.   Samo tolpe psov cvilijo, sto in
tisoč jih laja in renči skozi vso noč. No, dečku je bilo vendar tam dobro.
Imel je kaj jesti, ali tu . . . ? Moj Bog, da bi le jedel!
In kakšno je tu vrvenje in ropotanje, kakšen svet in ljudje, in konji, in kočije, in mraz, mraz! Ledena sapa se kadi iz vroče dihajočih konjskih gobcev. Po rahlopalem snegu udarjajo podkove ob kamenje, vse se preriva in gnete . . . a moj Bog, on je tako lačen .' Da bi imel vsaj majhen košček...! In prsti ga bole od mraza, mraza!
Glej, zopet cesta, — oh, kako široka! Kako ljudje kriče, begajo in letajo, a lepo je to, Iepo . . . In kaj je to-le ? Oh, kako veliko okno in za njim soba, in v sobi jelčica do stropa; to je božično drevesce, in na njem: koliko svečic, koliko zlatih papirčkov in jabolk, in tukajle — možički, majčkeni konjički, in po sobi letajo deca, lepo oblečeni, smejejo se in igrajo in jed6 in pij6. In čuj — muzika se sliši skozi okno. Deček gleda zavzet, smeje se, samo prsti ga bole, tudi na nogah ga bole. Na rokah so mu pa že popolnoma povišnjeveli, da jih ne more pregibati več.   A ko jih izkuša
—    187    —
zganiti, ga zabolč, da zaplaka in hiti naprej. Zopet vidi skozi drugo okno v sobo, zopet stoji v njej božično drevesce, krasno in blesteče; zraven pa sede štirje bogati gospodje. Kdor pride, mu ponudijo pogače. Vsako minuto se odpro vrata, in mnogo gospodov pride z ulice k njim.
Tudi deček se približa, odpre vrata in vstopi. Oh, kako zakriče nad njim in mu kažejo vrata. Samo tuja gospa stopi v naglici k njemu, mu potisne v roko kopejko in sama odpre vrata na ulico. Kako se deček pre-straši! Kopejka mu pade iz rok in zazveni po stopnicah: ne more stisniti svojih višnjevih prstkov in je obdržati. Pa zbeži in teče hitro, hitro — a katn, tega niti sam ne ve. Zopet mu silijo solze v oči, a boji se in beži — beži in diha v ročice. Objame ga žalost, zopet mu je tako dolgočasno, tako tesno pri srcu.
ln zopet ... o Bog, kaj je zopet to! V gruči stoje ljudje in se čudijo: na oknu za šipo trije leseni možički, majčkeni, oblečeni v krasna zelena oblačila, in kakor čisto, čisto živi!
Starček sedi in igra na velike gosli; druga dva pa stojita in svirata na majčkene goslice ter si delata takt z glavama, motreč drugdrugega. Ustnice se jima premikajo, oba govorita, resnično govorita, samo da se ne sliši govorjenje skozi okno.
Izprva deček pomišlja, če so možički res živi, a ko se prepriča, da so le narejeni, pa se zasmeje iznova. Saj še ni nikoli videl takih možičkov! Hoče se tnu piakati zaradi mraza — a možički so tako smešni, smešni!
Kar se mu zazdi, da ga je prijel nekdo za suknjo: zloben deček stoji poleg njega, in — hipoma ga telebne po glavi, sname mu čepico in ga sune z nogo. Revček pade na tla, Ijudje zakriče, in on . . . hipoma skoči pokonci, beži, beži ter pribeži do nekih vrat, na tuje dvorišče, — se skrije med drva: ,,Tukaj me ne najdejo, saj je pretemno".
Vsede se skrčenim telesom, in ne more se oddahniti od samega strahu. Pa naenkrat, kar hipoma mu postane tako prijetno, ročice in nožice ga ne bole več; vse telo mu je gorko, kakor bi sedel za pečjo.
,,Posedim nekoliko in pojdetn zopet gledat možičke", si misli deček, zasmeje se in se spomni: ,,Popolnoma. kakor živi!". . . Pa se mu zazdi, da je zapela mamica njegova pesnico nad njim. ,,Mama, spim . . . ah, kako je prijetno tukaj-le spati!"
„ Pridi k mojemu božičnemu drevesu, otrok!" — zašepeta hipoma nad njim tihoten glas.
Deček pomisli, ali kliče vedno njegova mama. Ne, ona ne! Kdo pa ga je poklical? Deček ne vidi nikogar, pa nekdo se nagne nad njim, objame ga v temi, in on mu pomoli roko in . . . in v trenutku — o čudoviti svet! O, kakšno drevesče! Ne, to ni božično drevesce, saj še nikdar ni videl takega. Kje je — — ? Vse se blesti, vse sije, kroginkrog je polno umetno-narejenih igrač ... ne, ne, to so samo deklice in dečki, vsi tako svetli in vsi krožijo okoli hjega, skačejo. poljubujejo ga, pozdravljajo ga in vedejo s seboj, da tudi on priteče in vidi: kako ga gleda njegova mamica in kako se mu radostno smeje.
12*
—    188    —
,,Mama! mama! Ah, kako prijetno je tukaj! Mama!" — zakriči deček. in zopet se poljubuje z deco in jim pripoveduje o tistih možičkih v oknu, ,,Kdo ste vi, dečki? Kdo ste ve, deklice ? — jih izprašuje in se smeje in jih Ijubi.
Odgovarjajo mu: ,,Pri Kristusu je vedno na ta dan božično drevesce za nedolžno deco, ki nima tod svojih božičnih drevesc ..."
Umeje deček. Taki so vsi ti dečki in deklice kot on: nekateri so zmrznili, izpostavljeni na prag premožnih hiš; drugi so se zadušili; tretji so umrli na gomilah svojih tnater ... in vsi so zdaj tukaj, vsi so zdaj kakor angeli, vsi pri Kristusu, in On je v njihovi družbi in razgrinja nad njimi svoje roke, jih blagoslavlja in matere njihove . . . Vse matere teh dečkov so že tukaj na strani, in plakajo. Vsaka pozna svojega sinčka ali hčerko, in oni tekajo k njim in jih poljubujejo, otirajo jim solze s svojimi ročicami in jih prosijo, naj ne plakajo zanje, ker se jim godi dobro.
Ali tam spodaj so našli hišni hlapci zjutraj telesce dečka, ki je bilo zmrznilo za skladovnico — —