41. štev.
$РУ Večerno izdanje „Edinosti“ št. 84 z dne 21. oktobra 1893.
Tečaj
vJ;';
‘Г

Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržačkih tobakarnah kakor .Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost" äe 1 gld.
NOVI
-k
Cene oglasom v ,Novičarju" ' » so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in do ■ mači oglasi, po pogodbi
Frankovana pisma in rokopisa je posijati vrsaiiištvu 'Edinosti*.
Xtfrankovana plama se ne •prejemajo.
■m
j
Dobrotniki?
Narodnomu glasilu je dolžnost hvaliti, kar je hvale vredno, in grajati, kar je graje vredno. Ta dvojna dolžnost veže posebno nas, ki imamo nalogo braniti gmotne in duševne koristi naših okoličanov. In skoro bi rekli, da nam je nujnejša dolžnost grajati, kar je graje vredno. Grajo pa je treba dobro razumeti. Pravi prijatelj naroda ne graja morda zato, da bi koga žalil, smešil, ali da bi mu celö škodoval, ampak le zato, da bi se tisti, ki greše sebi in skupnosti na škodo, poboljšali in da bi se odpravili nedostatki, vsled katerih trpimo. Grajati mlačneže in nedostatke je pa pri nas tem nujnejša dolžnost, ker je naš položaj silno nevaren, ker pešamo v gospodarskem oziru in ker nam preti nevarnost, da poginemo v narodnem
dajemo kruha, mi ti dajemo zaslužka, mi vzdržujemo tebe in tvojo družino ! Z nami bodi, ako nočeš trpeti škode !
Lepe besede to, zapeljive besede, ako nalete na ušesa nezavednega človeka. Taki nauki so povsem krivi, kajti po tem nauku bi moral revež plesati le tako, kakor hoče bogataš ; po tem nauku revež ne bi smel imeti svojih lastnih misli, svojih nazorov in svoje volje. A že vera nas uči, da je Bog podelil vsakemu človeku lastno voljo, katere mu ne sme odrekati nikdo, in katero mora svobodno uporabljati v svoj časni in v dušni blagor.
Ta nauk je tudi kriv in neresničen. Kajti ne smemo pozabiti, da
lila v to. Govori se, daje prišlo do nekakega pobotanja mej vlado in levičarji.
Vladni predlog o volilni reformi,' kakor vsi drugi predlogi v tej zadevi, pridejo v prvem čitanju na dnevni red že v ponedeljek. Vlada se ne bode trdovratno oklepala svoje predloge, ampak pripuščala bode premembe, Ali z drugimi besedami : stvar se zavleče ad calendas graecas; to je : stvar bode lepo zadremala.
Drugače pa je s predlogo o izjemnem stanju, tu b o d e vi a da neizprosna, ker hoče pokazati svojo „avktoriteto“. Večina iej je skoraj gotova. Za izjemne naredbe bodo glaso-
ne le delodajalec je „dobrotnik“ de- vali: Poljaki, večina konser-
vativnega kluba in toliko levičarjev, kolikor bode potrebno do večine.
Včeraj so kazali gospodje ministri veselejša lica, kakor te dni.
„Deutsches Volksblatt“ od četrtka objavil je uvodni člančič o potovanju tržaškega namestnika po podgrajskem okraju.
Evropska bojazen pred rusko mornarico. Politiški krogi v Italiji si belijo glavo o nastopkih stalnega ruske-
lavcu, ampak tudi delavec je resnični dobrotnik delodajalcu. In celo veči dobrotnik jo delavec delodajalcu, nego delodajalec delavcu. Tako nas uče pogledu. Sovražniki naši se množe in'"vsakdanje skušnje. Delodajalac na-postajajo drznejši od dneva do dneva. | vadim bogati s pripomočjo delavcev,
Bogati so, vajete imajo v rokah, vlada narobe se pa le redko čuje, da bi jim gre na roko; kdo ne izprevidi | delavec obogatel s pripomočjo delo-torej, da so nam silno nevarni ?! dajalca.
Okolnosti so jim torej nenavadno | Tržaški delodajalec ima torej pre-ugodne, a najugodnejša okolnost so sneto malo vzroka, bahati se sč svojim naše slabosti, iz Česar sledi, !jimi dobrotami" Razmerje mej deloda-da moramo delati na to, da se otre- lalcem	in	delavcem	treba dobro	ra-'ga brodovja v sredozemskem morju in po-
semo slabosti. In kdo naj dela na to,1 zumeti,	to	razmerje	je kupčijska	po-jzivljajo vlado, da pomnoži lastno vojno
ako ne narodna javna glasila?	i godba :	ti	daš meni	delo, jaz pa	tebi: brodovje. Iz Rima oglasil se je nek dopi-
Torej zapomnite si, da mi no- denar za to. Zaslužek je "torej zaslu-Unik, ki pravi, da ni namenjeno rusko srećemo žaliti nikogar, kadar grajamo žek in ne dar. Delodajalec res daUlozemsko brodovje samo v obr6.no Rusije — kakor menijo nekateri —, ampak denarja delavcu, s katerim se preživlja,! proti trozvezi. Dovelj je pomisliti, da Nerada nas do graje silita skrb in ljube- za to pa daje delavec delodajalcu čija nima nobenega pristanišča v sredo-zen do svojega rodu. Mi ne sovražimo delo svojih rok. Ako že govorimo o nikogar, tudi domačih zapeljanih ro- dobrotah, moramo torej reči, da jakov ne. Grajati pa jih moramo v sta dobrotnika jeden drugemu in od- \ napasti Rusije od pomorske strani. Rusija njih lastno korist.	visna jeden od drugega. Delavec po-! toraj nima miroljubnih namenov; nima bra-
Tako razumemo mi svojo nalogo trebuje res zaslužka, gospodar pa ne'j niti ne naselbin, ne otokov. Vendar pa
zemskem morju, in četudi jih imati Avstrija in Italija, vendar ne more nobena
spreminja vso svojo pomorsko politiko, žrtvuje mnogo denarja in izroča del svoje
in se trudimo izvrševati jo kolikor bi mogel izhajati brez delavcev, moči vestno. Izogniti pa se ne moremo Denar, kojega dpbiva delavec, pri tem tu pa tam kaki zameri ravno ima svojo ceno, a tudi delo ima svojo I mornarnice tuji oblasti, kar se do danes zato, ker nas vsi ne razumejo, zakaj ceno. Ako je delavec len in nebrižen,! še ni dogodilo v evropski zgodovini. Go-grajamo.	nočejo ga tržaški gospodje, in naj se | tovi morajo biti v Peterburgu in v Parizu,
Po letošnjih volitvah v tržaški še tako huduje nad Slovenci; če pa da bode trajalo to prijateljstvo mnogo let,
*	*........... .	-.	|.T	- -	-	—	--	.........
mestni, oziroma deželni zbor imeli je priden in spreten, radi ga imajo kajti drugače Rusija ne bi storila tega, smo v obilici prilike in hvalo in grajo.
Grajali smo posebno tiste okoli- Okoličani ! čane, ki se tako lahko dajo zapeljati od mamiti po naukih, da so tržaška go-jnišče ladjam primerno, treba je delavnic raznih kandidatov in osrečevateljev 8poda vaši dobrotniki, zavedite se res- i» tovarn za popravljenja, treba je tudi
za povsod, ker ga potrebujejo in lahko kar je storila.
izkoriščajo.	| Vojno pristanišče v tuji zemlji ni kar
Ne dajte se torej jednostavna stvar. Treba je prezidati prista-
na suhem več strojničarjev, inženirjev in delavcev, kar vse stane nekaj m i 1 j o nov-
ljudstva, ker ne poznajo prave naloge nice, da ste tudi vi njih dobrotniki, pravega poslanca. Ljudem, ki menijo, Delo vaše cenijo oni le toliko, koli-da je poslanec le za to na svetu, da kor je res vredno — cenite je torej j Takih stroškov pa si izvestno nihče brez-skrbi za privatne koristi posamičnikov, tudi vi sami po njega vrednosti! Bo-! potrebno ne nakoplje in Rusija tudi ne manjka pulitiške šole, zbok česar jih Jite ponosni na delo svojih rok — moramo grajati in poučevati.	kajti le delo vam plačuje mestni go-
Danes moramo zopet grajati neko 8p0d, daruje vam pa ne ničesar. Po-drugo slabost nekaterih okoličanov, liči pa, ki se popivajo o času volitev Ako prideš n. pr. k takemu oko- na račun „dobrotnikov“, vam pa ne ličanu o času volitev opominjat ga na donašajo božjega blagoslova, ampak njegove dolžnosti, slikat važnost vo- 80 vam v prokletstvo ! litev ter ga prosit, naj ostane zvest ‘
NOVICAR.
svojemu rodu, odgovori ti le prepogosto: „Gospod, jaz moram „držati“ s tistimi, ki mi dajejo kruha, ki so moji „dobrotniki!“ Človeka kar zaboli O parlamentarnem položaju piše v srce, kadar čuje take nezdrave in se nam z Dunaja: Glasovi o razpuš-nezrele nazore, tembolj, ker se je silno čenju državnega zbora so nekoliko težko boriti proti njim.	| potihnili, odkar sta bila v Budim-
A morda nobene druge slabosti pešti grof Taaffe in baron Chlumetz.ky našega ljudstva se nasprotniki ne po- Poslednji je šel k cesarju v Budim služujejo v toliki meri, kakor ravno pešto pod pretvezo, ker je državni te. Mamijo je namreč prikupljivimi in.zbor zopet pričel svoje posvetovanje; prileznjenimi besedami: Vidiš, mi til drugi pa trdč, da ga je levica prisi-
bi hotela trošiti toliko samo za nekaj mesecev, ali za jedno, dve leti. — To dejstvo je jako resnobno za razne evropske velesile. Niti turški Sultan ne najde sladkega snu, ako pomisli, da mu se grozi večni njegov neprijatelj od dveh stranij, kar prav lahko omogoči namenjeni udarec na Carjigrad. Tudi Angleška ni več brezpogojna gospodinja poti v Indijo; še bolj pa se mora bati za Egipt, kjer gospoduje danes faktično, ako vzame v poštev, da jo moreta Francija in Rusija napasti skupno. — A vse ugibanje o ruskih namenih je zastonj, kajti diplomatje nikdar še niso imeli opraviti s takim slučajem, a tudi ga ne zabranjuje noben mejnarodni zakon. Francija je obsolutna gospodinja na svoji zemlji; sprejeti sme kolikor tujih ladij ji je drago in pod katerimi pogoji se ji ljubi. — Toraj ne
ostane Evropi drugo, nego stražiti — z nabito puško!
Francozko-rusko prijateljstvo. Dne
TS. t. m. šu-le objavila je francoska vlada brzojave, katere eta ai dopoalala predsednik republike Carnot in ruski car. Carnot brzojavil ječarju v Fredens-borg doslovno:	,V tem momentu, ko
vstopa v tulonsko pristanišče lepo brodovje, katero je odposlalo Vaše Veličanstvo, in ko čujejo ruski mornarji prve pozdrave, namenjene jim od naroda francozkoga, občutim potrebo izjaviti Vašemu Veličanstvu svojo iskreno veselje, katero občutim vsled novih dokazov globoke simpatije med Rusijo in Francijo“. — Car Aleksander je odgovoril : „Odgovarjajoč na prijazni Vaš brzojav, požurjam se izraziti svoje veselje, katero občutim radi tega, da je moglo naše brodovje vrniti obisk vrlih francozkih mornarjev v Kronstadtu“. — Ko je Carnot dozna!, da je car obiskal v Kodauju fran-cozko vojno ladijo, brzojavil je carju z nova v Fredensborg: „Z obiskom francoskih ladij, zasidranih pod Kodanjom, dokazalo je Vaše Veličanstvo narodu simpatijo, zbok katere bode ginjena vsa Francija. Tolmačim izraz globoke zahvale v imenu naroda“.
Občni zbor „Slovanskega pevskega družtva“ bode jutri ob 2. uri popol.
prostorih „Del. podp. društva“. Zadnjič smo bili objavili, di prične zborovanje ob 3. uri pop. Ob 2. 'torej.
Odbor „Tržaškega Sokola“ nam javlja, da prične redna telovadba za dečke prihodnji torek ob 5. uri popoludne. Potem pa se bode vršile redne vaje vsaki petek. — Zajedno se opozarjajo še enkrat vsi oni, ki bi hoteli pristopiti d r a-matiškemu odseku, da se takoj prijavijo v društvenih prostorih. (Via Stadion, št. 19).
Italijansk poraz v Gorici. Deželni šolski svet goriški rešil je ugodno pritožbi grofa Coroninija in urednika „Soče“, g. Gabrščeka, gledč italijanskih osnovnih šol v ulicah Cipressi in Ponte Isonzo v Gorici. Sklenil je z vsemi glasovi, izvzemši glas dra. Pajerja, da mora magistrat ti šoli zapreti. — Nasprotno pa zavlačuje mestni svet zadevo slovenskih šol in to kljubu višjemu ukazu. Gospodom se je le mudilo, odpreti brez posebnega dovoljenja dve novi italijanski Šoli. „Tout come chez nous !*
Iz Rima javljajo, da je vatikanski državni tajnik kardinal R a m p o 11 a poslal nove instrukcije nunciju v Brazilijo, V teh instrukoijah se baje poživlja bra-ziljska katoliška duhovščina, da se izreče za don Avgusta, nečaka razkralja don Podre, ki sedaj kandiduje za braziljski prestol.
Kanonizovanje. „La vera Roma“ je izvedela iz verodostojnega vira, da se bo vršilo kanonizovanje Ivane d’ Arco v letu 1893.
Soproga romunskega prestolonaslednika povila je dnč 15. t. m. sinčeka.
Porotniki za prihodno zasedanje sodišča, ki prične dnč 15. novembra t. 1. v Trstu, so : Ed. Agnani, mizar, Karol Albertini, trgovec, Julij dr. Buchler, trgovec, Andr. Bartoli, trg., Jurij Kovačevič, posestnik, Ant. Dejak, trg., Bern. Donner, trg., Josip Fabiani, agent, Ivan Finatzer, zaupnik, Ferd. Fajdiga, pos., Karol Gold-
schmißt, trg., Ivan Kravos, dež. strokovnjak,»Julij KratHooeck, trg., Fr. Kalieter, pjisestnik, Ivan Kanobel, trg., Josip Ko-ealr, pos., Aleks. Lirdschnoider, trg. in posestnik, Jos. Marinič, trg., Oskar Neef, trgovec, Vinc. Osvadella, livar, Jos. Paoli agent, vitez Gvido Porenta pos., Pavel Palese, zidarski moj. nač., Štefan baron Halli, pos., Rihard Rupnik, zavarovalec, Ant. Sancin, pos., Gust. Eckerl, posestnik kamnoloma in zid. moj., Paskval Tiani, posestnik, Mat. Urbančič, pos., Edvard Veronese, agent, Pavel Weidinger, trg., Anton Zuccol, trg., Fran Žitko pos. — Namestniki: Julij Brod, trg., Adam Bruu-nor, pos., Karol Daubler, zavarovalec, Ant. Frennez, trgovec, Božidar Fels poverjenik, Domenik Lisjak, agent, Fran Olivetti, pos., Avrelij Welponer, posestnik Evgen Zernic, trgovec.
Trgovinska zbornica tržaška sklenila
je v svoji seji dne 18. t. m. predložiti vladi nujno prošnjo za podporo za vzdr-žavanje javnih skladišč. Prošnjo ima sestaviti borzna deputacija. Razdelilo se je konečno mnogo štipendije v po 100 in 150 gld. —
Nova tovarna za lupljenje riža se otvori že prihodnjo spomlad v Trstu. Tovarna bode žo takoj prvo leto spravila na trg 400.000 metr. stotov riža, to je toliko, kolikor se ga dozdaj še uvaža iz inozemstva. Nova tovarna bode torej skupaj z že obstoječimi zavodi oskrbela lahko vso domačo potrebščino in so jo nadejati, da bode prav dobro vspevala.
Razpisana služba. Pomorska vlada tržaška razpisuje službo pomožnega po-streščeka z letno nagrado 300 gold. in aktivno doklado 135 gld. Prošnje v teku šestih tednov.
Nova obrt. Znani pariški baron Cottu, ki si je pridobil neumrjočo slavo o panamskem škandalu, osnoval je na Dunaju neko družbo, katere namen je hraniti po novi iznajdbi sveža jajca in sveže sadje od enega leta do druzega, Poskhšnjo vršile so se pod vodstfom vladnega svčtnika pl. Perga in so sei baje spon^ele prav dobro. Družba ima 20 milijonov goldinarjev glavnice, S lem denarjem mogla bi nakupiti vsa jajca celega sveta in še bi ji ostalo kaj cvenka.
Katoliški shod italijanski. Iz Rima javljajo, da jo definitivno določen dan 11. februvarja prih. leta za katoliški shod. Zborovanje se bode vršilo v Napolu do 15. istega meseca. Zborovalci odpotujejo zatem v Rim, kjer jih papež sprejme svečano. 8 tem sprejemom končajo jubilejne slavnosti.
Nova cerkvena zastava. Municipij je nabavil novo zastavo za cerkev sv. Justa. Zastava jo trioglata, iz težke svile, katera se jo predla nalašč v to svrho v Lionu. Umetno vezenje jo izvršila kaj lep.) gčna. Evgenija Keršičeva, učiteljica na c. kr. obrtni šoli v Trstu. Karton za sliki sv. Justa in sv. Sergija je napravil slikar g. Lonza. Obe podobi ste vezane dvostransko ter ste v krasnih, harmoničnih barvah resnično idealno lepi. — Zastava bode jutri v mestni dvorani svetovalcem na ogled. Slovesno posvečena bode zastava na praznik sv. Justa, dne 2. novembra t. I. Po blago-slavljenju ostane izležena nekoliko dnij v stolni cerkvi sv. Justa. Stara zastava se hrani v antikvarnem muzeju.
Angleške pijanke. O današnjih socijalnih razmerah Anglije prav jasno govori najnovejša statistika, katera se bavi s — pijankami. Iz to statistike je razvidno, da trošijo ženske neverjetno mnogo za pijačo in to v mostili in po deželi. Podlaga tej statistiki bilo jo število krasotic, katere zapre angleška policija v teku leta dni zbok pijanosti. Od 1. 1878. do 1884. so se pijanko skoraj podvojile. Samo leta 1884. bilo jo zaprtih nič manj nego 9451 pijanih ženskih. Danes pravijo, da imajo v samem Lmdouu zabeleženih 8000 pijank; 500 več, kakor jih je bilo lani. V Glasgowu, ybrtnoin mestu, zaprli so lani 10.500 pi-
Lastnik pol. društvo „Edinost*.
janih žen! Tudi v Dublinu bilo jo d> 10 tisoč takih slučajev. — Oj angleška Eva, nizko si padla !
Žandar-morilec. Iz Požuna javljajo „N. W. Abendblattu* naslednji dogodek. Slovaški kmet Peter Galovič iz Hrvatskog-sela obljubil jo prodati svoje vino trgovcu Leopoldu Bergerju. Trgovec mu jo dal 100 gld. na račun. Ko je pa doznal, da Galovič vina niti nima, zahteval je svoj denar nazaj. Galovič ni hotel vrniti stotaka, zbok česar je prišel Berger z orožnikom iz .Trnovega nad kmeta. Orožnik nameril je bajonet na praa kmetova zahtevajoč vrnitev denarja. Kmetič se ni prestrašil, ampak skušal je z obema rokama sneti bajonet raz puško. Orožnik se mu je zagrozil, da naj spusti bajonet, kor drugače ga zabode — v istem hipu pa je že porinil žandar bajonet z vso silo v prša nesrečnemu kmetu. Galovič je padel smrtno ranjen. Da ni orožnik ubežsl, bilo bi ga ubilo razjarjeno ljudstvo/
Dobrosrčen razbojnik. Prod nekaterimi dnevi ujeli so italijanski orožniki slovečega razbojnika Abata, katerega so dolgo let zaman iskali. Zadnji čin toga „junaka“ je bil sledeči: Mož je bil prisilil nekega trgovca, da so mu je odkupil s 3000 lirami. Ko je razbojnik izvedel, da si je trgovec denar izposodil in se zavezal, plačevati 36% obresti, vrnil jo trgovcu denar, napadel njegovega oderuha in ga prisilil, da mu je dal 3000 lir. Pa naj kdo reče, da laški razbojniki niso dobrega srca 1
Potplati iz jekla. Neki inženir v Cvi-kovu na Saksomkeua iznajdel je podplate iz jekla. Vzel je že patent za vse dežele ter ustanovil tovarno, v kateri se bodo izdelovali jekleni podplati. Navzlic trdnosti jekla so baje ti podplati prav lahki in se nosijo udobno.
V Temešvaru so prijeli na železniški postaji znanega ponarejalce denarja An-drejeviča s 4 drugovi. Imel je e seboj izdatno svoto v gotovem denarju in nekaj srebra vj kosili, katero je mislil po lastnem priznavanju vporabiti za ponarejanje srbskih kolov po 2 in 5 dinarjev.
Razpis dobave. Zaradi zagotovljenja potrebnih stvarij za c. in kr. pomorski arzenal v Pulju za 1. 1894 vršila se bode dne 30 oktobra t. 1,, oziroma dne 4. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne ponudbena obravnava pri povoljuištvu e. in kr pomorskega arzenala v Pulju. Dobaviti je: olivno olje, laneno olje, sivo muivalno milo in lojeve sveče, rozetui baker v palicah, v dratu in pločevini in bakreni žeblji, razne cevi iz munceviue, palico iz muncevine, predmeti iz kavčuka, med (mesing) v palicah in pločevini, razni vr-varski izdelki, koci (odeje). Ponudbe doiti imajo najkasneje do 3. ure popoldne gori imenovanega dne pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. Natančneji specijelni in splošni pogodbeni pogoji, seznami dobavnih predmetov in ponudbeni obrazci pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Muhamedovci za omiko. Nedavno so imeli odlični Muhamedovci bosenski v Sarajevom shod, pri katerem so so z večine posvetovali, kako in kaj ž njihovim vakufom, zakladom za verske namene. Določili so, da ustanovč iž njega solo za moslimike otroke. Vsprejeli so tudi štatut, ki vrejuje to šole. Glavna določba je v tem Statutu, da mira vsa moška doci od petega leta daljo obiskavati sole. Minister, kateremu so predložili svoje sklepe, jim je obljubil, da jih hoče na vsak način podpirati, ker je to veselo znamenje, da se zanimljejo za poduk in šolo.
Izneverjenje. 191etni Vincenc Lupstina iz Kopra, upravitelj v Hillet,randovi pro-dajalnici suhega mesa v prehodu sv. Ivana (ulica Torrente) izneveril je svojemu gospodarju lepo svoto 1312 goldinarjev 87 kr.! Nadepolnega mladeniča so spravili v varnost.
Izpred sodišča. Tukajšnjo okrajno sodišče obsodilo je 51-letno Girotti, rojeno
Rus, rodom iz Trebnjega, na 4 mesece strogega zapora radi zapoljevanja deklet. Girotti je lastnica neko zloglasno hiše.
Včeraj pa so jo morala zagovarjati pred tukajšnjim dežoln'm sodiščem 20-lotna Frančiška Valenčič, rodom iz Postojino in pristojna na Reko, radi različnih sleparij. Obsodili so jo na dve leti ječe.
Pretep. V nedeljo zvečer napadli so nekateri vinjeni mladeniči neko družbo, ki sc je mirno zabavala v gostilni al Mondo nuovo. Šli so namreč nekateri iz družbe iskat nečega prijatelja na ulico, kar jih je napadla neka mimogredoča druhal. Ko so napadeni pobegnili v stekleno dvorano na vrtu, začeli so napadovalci metati kamenje v stekla. Razbili so 28 šip. Policija je pozaprla 7 izgrednikov, med katerimi je jedna ženska.
Poskušen samomor. 21-letni vojak 97. pešpolka Anton Ban iz Kornjala, vrgel sa je dne 16. t. m. ob 8 V* uri zvečer ne državni progi blizu postaje sv. Andreja na zemljišču Krönest pod tovarni vlak. Kolosa so nesrečneža grozovito razmesarila. Desna noga in lova roka bila sta mu popolnoma odtrgana in odrezana dva prsta desne roke. Leva noga — obuta — ležala je kaka dva metra na strani. Imel jo razne rano tudi na glavi. Nek železniški čuvaj je tekel k Sv. Jakobu, od koder so pozvali zdravnika iz zdravniške postaje, ki ga jo obvezal in ga odpravil v bolnico. Nesrečnež bil je pri popolni zavesti. Dognano je, da Bon ni ponesrečil, ampak da je namerjal prostovoljno končati svoje življenje.
Poskušen samomor umobolnoga. 67-
letni zidar Stefan Vecchi je že dlje časa v bolrvc'. Ker so je pokazalo, da jo urno bolen, moralo se ga je premestiti v opazovalno sobo. Nesrečnež ni maral ostaviti dosedanjo sobe in je skočil raz okno II. nadstropja v ulico Boschetto. Zlomil si je desno nogo — a prav lahko bi se bil ubil pri taki visočini,
Jesenska paša je živini dostikrat jako nevarna. Vreme je v tem času navadno jako spremenljivo, deževno in mrzlo in tudi flhuia že rada pada, kar vse kaj lahko provzroči prehlajenje zlasti prebavil. Krave, ki uživajo ozebljono klajo, kaj rade zvr-žejo. Da se pa živina raznovrstnih bolezni, ki vsled jesenske paše lahko nastanejo, nekoliko ovaruje, naj ao ji v jutro in zvečer malo suhe krmo polaga ; na pašo pa se naj nikar popred ne spušča, dokler ni rosa in slana popolnoma zginila in tudi zvečer se naj ne pušča predolgo na paši. Po močvirnih in zel6 mokrih travnikih pa živine sploh ni pasti, kakor tudi ne pri mokrem in hladnem vremenu. Loterijske številke, izžrebane dne 18.
V Pragi:	62,	76,	45,	15,	87.
V Leopoldovem : 37,	57,	14,	11.	3.
V Hermanovem : 52,	24,	75,	70,	59.
Hvaležnost živali.
Pravljica — Pripoveduje Jadranski.
(Konec.)
Ko jo kralj Lakota vpil svoje oči v jerbas, zadrgotala jo duša v njem in vstre-petal je na udih kakor da bi ga bila mrzlica stresla, od strahu seveda in groze.
Sinilo mu jo v spomin starodavno prerokovanje, ki pravi:
„Ko bo kraljica stanovala v jorbnsu s tvojim psom in mačkom ter z njima v kupe grudila črni kruh, tedaj se omajajo zlati roglji tvojega prestola in konec bode tvojega kraljestva in tvoje slave.
Dve debeli solzi, kakor dva mehurja, udrli ste se paglavcu v očesih in tlesknile ob tlak kakor ploha, ko se nenadoma ulije un kamenita tla.
Tedaj je uvidel kralj Lakota, da je konec njegovih dni.
Vrag mu jo spekel hleb kruha za popotnico, velik in težak kakor mlinski kamen. Spekel mu ga je iz črne moke njegovih hudobij in grehov — zato jo bil črn kakor čadaste saje. Potisnil mu ga jo
v žrelo kar vročega,^ко ga je jedva znel iz peči. Skoraj bi kdo rekel, da je vrag znel hleb iz ene peči in ga vložil v drugo, če jo sploh dovoljeno primerjati razbeljeno peč z lačnim želodcem, v katerem so sežge vso, kur pride vanj skozi pogoltno grlo. Ali kralju Lakoti — dejala je moja stara mamica pripovedovavša mi to-Ie pravljico
—	ni več prelo v želodcu, ko je satan pobasal vanj hleb črnega kruha, velik in težak, kakor mlinski kamen.
Zemlja se je odprla pod njim in peklensko brezno ga jo požrlo.
* *
*
Božidar je potrkal 12 krat na prstan in poklical kakor po navadi 12 zlatih strežnikov iz črne zemlje. Ti so ubogali na migljej in ga vprašali :
„Kuj bi rada tvoja vlada?*
Moje dušenko (ljubico) Zlato, njo majko Srebrne, in njiju srečno kraljestvo povrnite mi nazaj, veleval jim je Božidar.
—	In zdajci so zginili strežniki v črno zemljo. Kači dve, po.iti v svitka dva, razvili sta se v dve lepi ženski, in prod Bo-židarom stali ste zopet kraljica Srebrna in kraljičina Zlata.
Ko je pogledal ven skozi bokasto okno, ugledal je zopet krasno deželo, razsežna polja v divnem klasju, zeleno travnike in polno prijaznih vasi, nasejanih okrog po planjavah in brdih.
Živahno gibanje ljudij in vozov gome-zelo mu je kakor nekdaj pred očmi, in hrum in šum veselega kmečkega ljudstva razlegala ata se okrog kakor nekdaj.
Ni mu bilo možno nadiviti se tej krasoti v podzemski deželi in vrnil se je od veselja 'solznimi očmi k svoji Zlati. Kraljica Srebrna pa mu je dejala in rekla : Dečko, ti bi se rad oženil. A pomisli, da vsakdo, ki so oženi, vzame kačo za ženo. Sleherna ženska je več ali menj kača, ali, ker moraš na vsak način poročiti kačo, tedaj izberi si belouško, najblažjo med temi živalicami, belouško srebrnimi uhani
—	in ta je moja hči Zlata.*
Obhajali so v podzemski dvorani žo-nitniuo in prišli so v svate možaki poštenjaki, širokih pleč in trdih butic, ali puštonega in jeklenega značaja, možaki svobodni in redkih besed, ki se ne igrajo z izrazi, in ne zuado zvijati in zavijati. Kadar rečejo, da je da, ostane da, in ko rečejo ne, ostane ne, naj bi se tudi svet rušil pod nogami. In prišle so kmetice, vse vrle ženice, čvrste in zdrave ko riba, poklanjat se kraljičini Zlati in jo obsipat s svežimi cvetlicami, ki jih je porodila in vzgojila preprosta livada. Radoval se je ravnodušni kmečki rod, ki pušča domu vse skrbi, ko gre v svate, in jih jemlje seboj le na trdo delo.
Za jedi in pijače ni bilo treba skrbeti povabljenim gostom. Kajti 12 zlatih strežnikov pripravili so, ko bi z očmi trenil, veliko pogrnjeno mizo, obloženo vsakovrstnimi jedili in pijačami; skrbeli ao zlati strežniki tudi za veselo godbo. Od kod so neki dubili godce? Morda so so spremenili čmrlji, ki so brenčali zunaj po cvetlicah, v godrnjače, škrž.adi v onodonečo trombetarje, a na piščalke žvižgali so najbrže božji volki !
Kdor ja bil tam v svatih, je lahko pil, jedel, užival, plesal in rajal, kakor se mu jo obljubilo — samo dremati so mu ni smelo, zdehati tudi ne. Božidar se je radoval pri svoji Zlati in sem ter tam pobožal zdaj Belina, zdaj bikastega Mustafo. Izkušnje pa, ki jih je doživel na zemlji, prineslo se mu pri tej priliki na misel pregovor, ki ga jo slišal še v otročjih letih in ki so glasi : „Ako no dobiš hvaležnosti pri ljudeh, išči jo pri živalih 1*.
Pravljica ne pravi dalje, če je Božidar kodaj pozneje prestavil s pomočjo čuda-polnega prstana srečno podzemsko kraljestvo na ta svet. To je gotovo, da če so je to kedaj zgodilo, tedaj je prišlo njegovo kraljestvo pod zlo, ali jo pa kmečki rod zgubil oni skrivnostui prstan. Kajti dandanes je ubogi kmet le kmet-trpin.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu