LI« t t* kort*« i d*lav-•k*fa l}ud*tva. D*l* v- *i *o opraviêtftl do ¥••#* k*r produclrafo T hi« pap*r »* M ih* lni*r*»i« of rti* «•rklni «Um. Worker* *r* «ntiilod to *|] what th*y product. laurMM INOU-Olui ■>«»>, IIm. I, IMT, •> I te p««i uffte» »t ObiM«o |U uuu«r ik« ifitlOtiintMllliMk l«Tt. Otfici: 40Ol V. 11. Str., Miete«, III. "Delavci vseh dežela, združite se! PAZITL n*it*vllko v okUpa|u kl m n*h*|ft pol*« va» ¿•ga naalova. prlUpll*-IX «ga »podal ali na ovitku. Ako <472) t* ét*vllka . . t*d*t vam • pilhodtijo ètavilko nai«iin listn pO t*é* n*Vo*nina. Proti m o f ponovite |o lakot ŠTEV. (NO.) 471. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CH1CAGO, ILL., DNE ld. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER) 1916. LETO (VOL.) XI. Primarne volitve V Ameriki iniaine lepo navado, da ne plačuje ljudstvo le tistih volitev, ki so res volitve, ampak da odvzame strankam tudi tiste stroške, ki so spojeni a nominiranjem kandidatov. Takozva-ne primarne volitve dajejo strankam — iu sicer praktično kapitalističnim strankam — nekakšen ofieielen značaj s tem, da se prenaša hoj kandidatov iz okvirja stranke same v javnost in da se postavlja uradni aparat v služIm strankarske nominacije. Po takozvanih ameriških nazorih je tiuli to demokratično. Ideja demokracije je pretrpela v tej deželi že toliko nasilstva, popačenja iu izkrivljanja, «lu se naposled človek tudi temu ne čudi. Alj v resnici so te "prvotne volitve" prava utajitev demokratičnega načela in enostavno izkoriščanje ljudstva. V redu je, da se vrše volitve na javne stroške. Njih namen je javen, udeleženo je pri njih vse ljudstvo, in tisti, ki so izvoljeni, imajo — vsaj teoretično — služiti javliosti in Ijulstvu. Toda kaj ima javnost opraviti z natezanje-m, rjovenjem, z ravsoni iu kavsom vseh tistih posameznikov. ki hi v tej ali «»tii stranki radi kandidirali za ta ali oni urad! Kaj zanima ua primer socialista, kdo bo "tekel" ua republikanskem "tiketu"? Če se trije demokrat je pretepajo za eno kandidaturo, je stvar demokratične stranke, da si izbere izmed njih "pravega' kandidata, /a mene ni ne eden izmed njih "pravi kandidat"; vsi skupaj ne nič ne brigajo. P«» kakšni pravici mora torej ljudstvo, ki nima s temi kandidaturami nič opraviti, plačevati stroške teh "bojev?" Socialistična stranka izhaja brez primarnih volitev in vsaka organizirana stranka bi morala brez njih izhajati, ako bi prav smatrala načelo političnega strankarstva. Nominiranje kandidatov spada v stranko, pa naj opravi to na svojih konvencijah, ali s splošnim glasovanjem, ali pa kakor že zna. Seveda je za to potrebna organizacija, katere pa ujma nobena kapitalistična stranka. Namesto da bi si jo ustanovile, si dajo od ljudstva plačevati stroške, ki bi jih morala nositi organizacija. t e pogledamo stvar nekolike» natančneje, pa lahko opazimo, da ne gre le izdatke, ampak Se za n*»kaj druzegi *pmvzapi*v ¿e važnejšega. Strankino organizacijo nadomešča pri republičanrh in demokratih in pri vsej tej gospodi strankarska mašinerija, v kateri igraja "hossi" glavno vlogo. Vsaka taka stranka obstoji iz nekakšne vrhovne komandant ure in iz gotovega števila nižjih po-veljništev po posameznih državah in mestih. Vse te stranke so de facto brez članstva. <>ne imajo le "pristaše"; in te imajo poglavitno zaradi tega, ker nimajo organizacije in članov. 4 njenih članov s predsednikom, izdajalcem John J. llarrigatiom na čelu, k županu, da so tam odigrali komedijo. Pravili so, kako zadovoljni so, da smejo biti v službi izkori ščevalcev kakor Shonts in Iledlev in so ohljubo-vali, da bodo tudi nadalje "lojalno" opravljali svoje delo, če jth bo le policija dovolj ščitila. In Harrigan je bikeelo taki» predrzen, tla je izjavil, da stopijo skebi v stavko, če se bo družba pogaja la s staVkarji. Vse te besede pa niso nič druzega kakor besede. Dejstva so veliko bolj zgovorna. Kako "brezpomembna" je stavka, kažejo najbolje nezgode, katerih je sedaj na cestni železnici toliko kolikor se nikdar prej ne. V četrtek je karamho-liralo kar pet voZov. Na Westchester Ave. je zdr-čalo pet vagonov na poševni progi, ne da bi 1 ili mogli skebuki tnotormani le onegu ustaviti. Deset 1 oseb, med njimi pet ženskih je bilo ranjenih, policija in zdravniki so imeli polne roke posla in med potniki j«' nastala taka panika, da so vsi po-skakali z drvečih vozov. Bila je izredna sreča, da se ni pri tem še mnogo več ljudi pobilo. Manjše nezgode se zgode na vsaki progi vsak dan. To ni nič čudnega, zakaj družba sprejena v službo take ljudi, ki so morali biti pred leti odpuščeni. ker so s svojo nesposobnostjo že ¿škrat povzročili razne nezgode. Kapitalistično laž, da je le peščica uslužbencev zapustila delo, so štrajkarji v četrtek ovrgli s parado, katere se je udeležilo njih 8000. Korakali so med gostim špalirjem gledalcev, ki so jim izražali svoje simpatije. Velika množica policije, ki je Iiila mobilizirana pod poveljstvom inšpektorja Sehmittbergerja, ni imela opravka, zakaj štrajkarji znajo navadno vzdrževati red. če ne napravijo drugi nereda. Na 1'nion Sipiare je bil potem.ogromen shod, na katerem so govorili voditelji organizacije. S posebnim navdušenjem je bil sprejet socialistični poslanec sodrug Mever London. Newyorško občinstvo se je lahko prepričalo, da so pravljice o br< zpomelubnosti stavke same kapitalistične izmišljotine. » pe blata in gnila jajca semintja in povsod se kaže nagota talotov. Volilci pa opazujejo ta čedni "boj", se malo naslajajo, iu — izbirajo svoje kandidat«* med erooki. / Da pridejo volilci lože do "pravega" spoznanja, pa nomaga vsegamogoči denar. V sredo pri volitvah v. dražvi. Illinois so nekateri ehiea-ški listi računali, da je pretirano, če se misli/da je par kandidatov za glavne urade izdalo čez tri miljoue dolarjev; ampak več kakor miljon dolarjev za tri kandidate verjamejo, ravno tako, kakor se jim z«li naravno, da se je v Chicagi skupaj potrošilo nekoliko tniljonov. Po tem se lahko spozna, da so kandidature v meščanskih strankah popolnoma kapitalistična stvar; kdor more potrošiti največ denarja za "a-gitacijo'', čitaj za kupovanje glasov, ima največ upanja, da bo nominiran. Človek brez velikega preun-iženja, tudi če j«' najsposobnejši, s«' v teh razmerah osmeši, če se poda v konipetenčo. Kaj naj opravi revež s praznimi rokami proti miljo-nom 1 Volitve v "demokratičnih" Zedinjenih državah imajo popolnoma plutokratičen značaj. Pripovedujejo nam, kako obvladava v stari, ostareli K v rop i aristokracija vse javno življenje. V Ameriki ni rednega plemstva; če je hil kdo grol" .ili knez, je moral odložiti svoj naslov; da je mogel postati ameriški državljan. Namesto tega imamo dolarsko plemstvo, ki obvladava naše javno življenje še bolj absolutno in še bolj — brut dno. Toda —r. naposled mora človek Vendar občudovati to požrtvovalnost, ali ne? Miljon žrtvuje kandidat, zato, da bi bil izvoljen. Kaj ima od tega? Čast, da bo recimo guverner. Iii to je vse. Kajti vsa njegova plača do prihodnjih volitev znaša komaj majhen del njegovih volilnih izdatkov. Ce je to častihlepnost, je vendar precej nesebičnosti v njej. Tako bi prišel človek do zakljmika, da j«* zbiral kapitalist bogastvo le zato, da more biti par let svojega življenja javen uradnik, hi če je tako, so vsi. posebno vsi socialistič m nazori o kapitalizmu in njegovih notranjih zakonih napačni. Ali to n.e more biti. Ce vržem kamen z vso silo v zrak, pa zleti nekoliko metrov visoko, ni s tem o vržen zakon teče.. Značaj kapitalizma in njegove lastnosti poznamo; znanstveno so dogna-ne in nobena navidezna izjema ne omaje zakona. Kapitalizem stresni po moči. Obresti s«» pri klada jo h kapitalu, zato da raste in da se množi j|je-gova sila. Ampak tudi politika je sila. .'e imam miljone, si kupim kos te sile. Navidezno sem za-pravljivec, ker plačam višjo ceno, nego mi bo vrnjena v podobi plače. Ampak politična moč ima drugo vrednost,^ kakor plača, ki je določena za urad. Mesečna gaza bo - z miljonarsk 'ga stališča — majhna, ampak v«'lik bo vpliv, ki ga priti n h i izvoljeni na gospodarske razmere, in spretna poraba tega vpliva mu povrne investirani kapital z obrestmi in obrestnimi obrestmi. Za samo "čast" se ne pehajo velekapitalisti. Za sam guvemerski naslov ne izdajajo miljonov. MaterijaLfstični kapitalizem vzgaja praktične ljudi. Biti lastnik ogromnega podjetja in sto miljonov "vreden", ni v njegovih krogih nie manjša čast, kakor biti guverner. Rockeleller se čuti večjega gospoda, kakor predsednik Zedinjenih držav. Ce »e že tak plutokrat poteguje za "čast", stori ti» zato, ker tiči v tej časti moč in ker lahko to moč bolj nejmsredno izvršuje, če jo vzame sam v roke, kakor če si nastavi služabnika. Zelo lahko je to razumeti in delavstvo bi razumelo, če bi le malo več mislilo o teh rečeh, ki se tičejo njegove usode iu bodočnosti njegovih o-trok. Spoznalo Ibi, «la se pri volitvah razdeli mi-Ijon, od katerega odpade na posameznega volilea •vendar le droht i ua v obliki cigare ali česa podobnega; kadar so volitve končane, se pa jemljejo deseteri miljoni nazaj. Kajti kapitalizem ui tako neumen, «la bi dajal brez povračila. Važnejše «nI vsega drugega je pa vprašanje, ali se ne izleže iz stavke cestnih železničarjev nekaj druzega, namreč štrajk vsega organiziranega delavstva v New Yorku. V organizacijah j«1 t tuli za to vse pripravljeno. Ta velika stavka l»i bila že izbruhnila, če ne bi bil župan Mitehel napravil poizkusa, «la posreduje. Cnije s«» sklenile, «la počakajo še na uspeh tega |H»izkusa. < e. se županu posreči, b<» splošna stavka nepotrebna; če ne Najradikalncjse sre«lstvo, «la bi se napravil na cestnih železnicah velikega mesta red, je pač v rokah mestnega zastopMva. Nihče n» bi mogel zabraniti občini, «la bi sama prevzela železnice v svojo upravo in vodila promet. Vzroka za to bi imela dovolj ne h» z ozir«»m ua opravičene zahteve uslužbencev, ampak tudi z ozii'om na varnost prometa. Neštevilne nezgode k;*/'••.i «I ne more družba s sk«*bi garantirati varnosti; «""» zastopa mesto res svoje prebivalce, li itn lo ne le pravico, ampak 111« I i dolžnost, «la '»i stnri'o j-litii k«»rak, s katerim bi moglo občin-tvu «l iti v-miost. rslužbenci in z.njimi vsi delavci imajo p zopet priliko, «la spoznajo, kaj pomeni zri nje » litič-na moč. Ako bi imeli v mestnem svetu svoje zastopnike. bi bila ta stavka v enem dnevu končana, in uslužbenci bi «lobili, kar jim gre. Delavsko vprašanje je del modernega soe. vprašanja. Kakor se moderno soeialno vprašanje obče ni moglo razvili, dokler nisi) In I i dani pogoji, tako te samoumevno tudi o delavskem vprašanju posebej ne more govoriti, dokler ni bilo pogojev, ki ht bili prosvročili to gibanje. Stari in srednji | vek jrb oe poznata, zato je nastalo delavsko vprašanje v modernem zmialu v novejšem času. Ti pogoji so dvojnega značaja, pravnega in gospodarskega. Pogoji pravnega značaja so: o-sebna svoboda, zasebno lastništvo, svobodna pogodb« med delodajalcem in delojemalcem. Pogoj gospodarskega značaja je razvoj tehnike. V starem veku, ki truja v narodnogospodarskem oziru od prvih počet kov omike pa do enajstega ali dvanajskega Poletja, vlada domače go- . spodarstvo. To se pravi: Kar se je doma izdelalo, to s»« je tudi douia porabilo in pouzilo. Blago s»* ni izmenjavalo. Življenje je bilo patriar halu no. Denar se je malo rabil. Pojma kapital niso poznali, neznan je bil dobiček, ki ga donosa kapital. Cesar ni človek rabil zase, to s»* j»* shranijo kot zaklad, bi je ležal mrtev. Sužnji so opravljali, kar danes delavec in obrtnik; poleg tega pa so tudi zvrševali kulturno delo. Bili so brez vseh osebnih in političkih pravic. Gospodar j«' delal z njimi, kar je hotel, bili so njegova last, kakor je bila živina njegova last. O kakšnem pravnem razmerju med njimi in gospodarjem ni bilo govora. Tako gospodarstvo, kakršno se nam kaže v tej dobi, se imenuje tudi naturalno gospodarstvo. V srednjem veku. to je od dvanajstega do šestnajstega stoletja, imamo čisto drugačen gospodarski stiačaj. Na kmetih se še kaže naturalno gospodarstvo, toda središče gospodarstva je bilo v mestih pri obrtnikih, ki so se osvo-IhmIíIí suženjstva in dobili posebne pravice. V teh srednjeveških mestih je delo že razdeljeno: eden izdeluje to. drugi ono, Nastajajo posamezni stanovi. V zvezi s to razdelitvijo dela je zamenja vanje. kupovanje blaga, kar se je godilo tia trgih, ki igrajo v srednjem veku tako veliko vlogo. Obrtniki so drug od drugega kupavali. Níso na delali za zalogo, ampak vsak obrtnik .'••ilii toliko iidelkov, kolikor je mislil, da .iiu jin 1)0 mogoče prodati. Zamenjavanje ali kupovanji' >c je vršilo naravnost iz roke v roko brez prekupeev, posredovalcev; trgovine še ni bili». K redita se niso poznali, pojem kapital še tudi sedaj ni bil razvit, obresti sicer niso bile čisto n znane, vendar še ni bilo obrestovanje razširjeno. V tej dobi že kroži denar, zato se imenuje to gospodarstvo denarno ali pa tudi mestno. Y>a tedanja družba je bila razdeljena na stanove: plemiški, duhovniški, mestni in kmetski stan. V političnem pomenu je ta družabna uredba t. z\. fevdalizem. V gospodarskem zuilslu imamo zadružno uredbo, imenovano cehi, s samoupravnimi določbami, potrjenimi seveda od višjiti gosposk. Te določbe (statuti) določujejo delavske razmere kakor mezdo, delavnik, število učencev, pomagačev, izdelkov itd. Obrtnik ni smel svobodno izdelovati, kolikor in kar bi bil hotel, da so imeli vsi enako dosti dela, da iii preostajalo blaga. Med mojstri in pomagači tli bilo svobodne pogodbe, vse je bilo po statutih določeno, pouiagači so delali večinoma le za na-turalij.i, za hrano, obleko in stanovanje, vse' so dobivali od gospodarja, s katerim so se čutili kot ena dru/ina. Cehi pa so tudi skrbeli, da so pomagači |to nekaj letih postali samostojni mojstri, potem ko so napravili mojstrski izdelek, tako imenovani 44Meisterstrtck." e je zrušil, nastala je nekakšna utomizaei-ja družbe, to je, družba se je razbila v posamne dele ali atome. Cehi so |»roti koncu srednjega veka bolj .¡n bolj izgubljali svoj pomen, širil se je egoizem pri mojstrih, da so vzprejemali v cehe le svoje sorodnike in prijatelje. Porajajoča se veleobrt je onemogočala daljše življenje cehov. Razglasila se je popolna svoboda. Vsakdo je mogel izvrševati kakršenkoli obrt, ni mu bilo treba izpričevala o učni usposobljenosti. Nastala je svobodna pogodba med delodajalcem in delavcem. Tu ni bilo nikakršnih javnopravnih vezi, ampak vse je bilo čisto osebnopravno. KRIZ IMA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR. ' Škoda, da ne moreva skupaj! Vi že imate svojo družbo, jaz pa bom kolovrati! nekaj časa še sam . . . No, lepo ga pozdravite v mojem imenu!" Podala sta si roke in sta se poslovila od /a losti ... Tako počasi ,počasi se je nagibal dan; Ilanca je stopala na prag, gledala je proti žarečemu nebu in se vračala v sobo. Vse je bila ž pospravila, samo še roko očetu in materi, pa zbogom! Toda solnce ni hotelo dalje. "adar se dotakne z robom one smreke mt hribu", je odločila Ilanca. "takrat bo čas!" Poseglo je že do smreke z gorečim žarkom, }o c p i o i^ dotaknilo tudi samo. ,'e "oko očetu in materi in obadva sta j j .......... do praga. 'Pa sporoči, kam da ti naj pošljemo stvari!" " " Zbogom !" " Na ovinku ob cerkvi se je ozrla, stala sta na pragu in mati si je obrisala z roko oči . . . Nevesta pa je hitela v klanec; komaj korak in pozabljena je bila vsa žalost. Lahke so ji bile noge, kakor da bi hodila po mehkem mahu, ne po kamenitem grapa vem klancu. Oh visokem deblu smreke je tonilo solnce, če vse rdeče je bilo in nje gova svetloba je ugašala. In "kakor je tonilo, so se vzdigale sence iz globeli, plazile so se v hrib in so pile večerno luč . . . Tedaj je vzkipela od one strani visoka senca ; Mate je stopil na hrib in kakor nebeška gin-ri ja se je svetila za njim večerna zarja. "Pozdravljena, Ilanca!" Stala sta na hribu roko v roki in sta gledala v gofchcl, ki je že dremala v somraku globoko pod njima. Tain doli se je oklepala vas strme rebri, v komaj zavednem, topem strahu, da bi ne izpustile slabotne roke in da bi ne strmoglavila v glohoei-no. v veliko odprto rako. Tam se je razprostiralo pokopališče, večje nego vsa vas; vegasti križi so se nagibali a t a so padali v blato. In z globeli so segale sence na vse strani in zmerom više, dotikale so se že skoro njunih nog . . . "akor sanje se mi zde zdaj, da sem sovražil nekoč to rako, te sence . . . Ne sovraštva, ljubezni je treba, gorke in sočutne, ki je ne more tatem-niti nobena žalost . . Objel jo je okoli pasu, okreuila sta se počasi, te/ko so se ločile oči, strmeče navzdol. "Dale so mi tebe, te tihe sence, svoj najlepši cvet kako lo jih sovražil? . . . Ozri se strani. Ilanca, in poglej mi obraz! Vrneva sc. in takrat bodo veliki dneVi in takrat bo sijalo solnce tudi tja dol . . . Se enkrat poglej, ti zvesta, in da ji. da s«* tudi ta raka se enkrat ozre nate! In zdaj — tiho, žalost!" Tesno sla se oklenila drugi drugega iu njune sence so tonile na ono stran \ večerni zarji . . . Druga važna izprememba je nastala s tem, J da se je rimsko pravo uvedlo v zakouodajstvo. Rimsko pravo je pa individualistično, ono podpira osebni individualisent. Tudi v modroslovju se je uveljavil individu* alizem, kakor na Angleškem iu Francoskem. Francoski cnciklopcdisti so razvili teorijo tako zvanih naravnih prav. Človek ima pravieo do tolike osebne svobode, v kolikor ne posega v svobodo drugega. Na političnem polju so uničili vse predpravice, vse zakone, omejujoče svobodo; ravnotako naj vlada na gospodarskem polju popolna svoboda. Tretji stan, meščanstvo, se je (»oglasil za enakopravnega z drugimi stanovi. Nastalo je splošno tekmovanje. Vse to je imelo vazne posledice za kapital in dela. Zanima nas razmerje med kapitalom iu delom, me kapitalistom in delavcem. Oni, ki daje proizvajalna sredstva, ima po rimskem pravu tudi pravico do produkta; delavec nima pravice do tega. kar sc je izdelalo, on dobi le odškodnino za svoje delo, mezdo, zaslužek ali plačo. Mezda je povračilo delovne sile, ki jo delavec proda delodajalcu, mezda je cena delovne sile. Delovna sila je posebne vrste blago in mezda je cena tega blaga. Delovna sila ima kot blago svoje vrste posebne lastnosti, ki jih ne opažamo pri drugem blagu in ki imajo na cent» delavne sile neugoden učinek. Posebne lastnosti delovne sile so sledeče: 1. Pri drugem blagu sta si kupec in prodajalec enaka v tem, da čakata na ugodnejše cene, ako jima takratna cena, ko kupujeta in proda-jeta, ni povšeči. Delavec ne more čakati, «la bi bila mezda višja, on mora prodati svojo delavno silo za vsako ceno, ker je delavna sila edino sredstvo, ki ga živi. Brez kapitala ne more delati, kapitala pa sam nima (poljedelec ima zemljo, obrtnik svoje, rokodelsko orodje), zato mora skl eiiiti s kapitalistom kot posestnikom produkcijskih sredstev pogodbo. Podjetnik ni eksistenčno prisiljen, da delavca sprejme: pri s'tav-kah n. pr. ima škodo tudi on, toda zato še vse eno lahko živi. 2. Delovna sila je podobna blagu, ki izgubi svojo ceno, ako se precej ne proda, kakor sveže pecivo. Tako izgubi tudi delavec delavno silo, ako je ne rabi. ('as. v katerem delavec ne dela, je zanj izgubljen, nenadomesten. Delavna sila je nerazdružljivo spojena s svojim lastnikom. Delavec ne more ločiti delavne sile od svoje osebe. Kmetovalec ali obrtnik pošlje lahko svoje blago drugam, kjer ga misli draže prodati. Delavec tega ne more, ampak mora iti ali sam ali s svojo družino na dotični kraj, kjer je morebiti delo bolje plačeno. To je mnogim naravnost nemogoče, večini pa so vsaj na poti razne ovire in zapreke. V zvezi s to okolnostjo so tudi moralne, politične,'zdravstvene in druge posledice. 4. Pri tako zvanem neizučenem delu, to je pri takem delu, katero more vsak moralno razvit človek opravljati, ne da bi se moral za to posebej učiti je ponudba dela neomejena. Vs»k tu lahko dela, da je le telesno za to'usposobljen. f>. Kakor hitro se zmanjša mezda pri enem kapitalistu, se izpremeni tudi pri drugih. Na vsakem trgu je spor med kupcem in prodajalcem. Kupec hoče blago kar najceneje kupit i. prodajalcema kar najdraže prodati. Kavno tako skuša delavec svojo delavno silo prodati kar najdraže, tem, da znižuje mezdo kolikor mogoče. S stališča podjetnika je mezda del produkcijskih troš-bov. Vsako zvišanje mezde ima za nasledek ali manjši dobiček podjetnikov ali pa višjo ceno izdelkov. Za podjetnika je slabo, ako *e zvišajo cene, ker potem manj proda vsled večje konkurence. Zato skuša vzdržati mezdo na nizki stopnji. Pri moderni produkciji se nam javljajo tipične razmere, to so take razmere, ki so vedno in povsed iste, ker je njih pogoj—moderna produkcija isti. Te razmere so posledica razvoja veleobrt i in svobodne pogodbe. Delavec del« od svojega vstopa v tovarno pa dotlej, ko mu opešajo moči,, vedno eno in isto delo. Izučil se je v izdelovanju določenega kosa, drugih delov, iz katerih izdelek obstoji, ne zna 1'čitelj je stal pred krčmo, obsenčil je oči z. dlanjo in je gledal proti hribu. Tako se mu je zdelo. kakor da je bil zrasel tam gori na zlatordečcm ozadju* silen križ, koprčneč do neha; preko vse globeli je legla njegova široka senca, trepetala je in ugasnila ; a nebo je zasijalo svetleje nad globe-Ijo. zapihal je večerni veter in kakor v radostni slutnji je zašumelo drevje . . . Berlinski *' Vorwaerts", glavno glasilo nemške socialne demokracije, piše v eni zadnjih številk o razpoloženju ljudstva v Nemčiji: "Ako imajo centralne sile še kuj dvonijt o pravem ljudskem mnenju glede nadaljevarja vojne, naj pridejo na nekatere ljudske seje, ki se vr.šc v različnih delih države. Na vseh teh sej'th pozdravljajo ljudje idejo za takojšen mir. ne da bi se s to vojno kiij levojilo, z največjim navdušenjem in odobravanjem. Na nekem takem ljudskem zborovanju je poslance Kappler izjavil, da bi bile prave garancije, da ne bi zopet prišlo do lake katastrofe, le v splošnem razonrženju vseh držav in v mednarodnem razsodišču. Najpotrebnejše je, da se doseže z Anglijo kratko premirje. Temu mora Nemčija posvetiti največ vpošteva-nja ! . . . Čuditi se res ne bi bilo, če bi se bilo ljudstvo tudi v Nemčiji naveličalo prelivanja krvi. zlasti |\o s«' je v več kakor dveh letih prepričalo, kako prazna so bila prerokovanje o hitri zmagi. Ce se delavec ne briga za delavsko vprašanje, kako mil boste verjeli, da se resno briga za , kakšno drugo" narediti. To ima zanj slabe posicdice. Svoje delo opravlja mehanično brez pravega notranjega zadovoljstva, ki ga občutimo,ako muhi sami srečno dovršili kak izdelek. Delavec tega veselja nima, ker nikdar lic izgotovi sam celega izdelka, ampak dela vedno samo en kos, mali del celote. Ako se mu potem pripeti, da izgubi brez svoje krivde službo, m* zna drugega delati iu ne more dohiti lahko zaslužka drugod nego pri neizučenem delu, za katero ni treba posebne vaje in ga lahko vsak 4 opravlja, če je le telesno usposobljen. Na ta na 7 čin sc bolj iu bolj množi delavski proletariat. Izmeni delavci iiinože vrste neizučenih. Slabe posljedice ima za delavca strojna produkcija. Z uvedbo strojev je odpadla potreba človeškega dela. Stroje je pahnil mnogo delavcev v bedi» in revščino. Misleč da si na ta način o po morejo, so začeli delavci sprva uničevati stroje in tovarne! Strojna produkcija potrebuje ljudi le za nadzorstvo, da stroji redno funkcionirajo. To nadzorstvo pa ni tako težko delo. zato opravljajo lahko ta posel tudi ženske in otroci iu s tem tekmujejo z moškimi. Vsled splošnega tekmovanja se vrši strojna produkcija nepretrgoma, zato skuša podjetnik razširjati delavni čas do dela tudi po noči. Stroji veljajo mnogo denarja, zato je treba za produkciji» velikega kapitala. Delavec tega ne zmore, on mora ostati vedno to. kar je: delavec. Srednjeveški rokodelski pomočnik je postal po nekaj letih samostojen mojster, delavce se more lee v izrednih slučajih povzpeti više v velikih središčih. Strojna produkcija se osredotočil je v tovarnah z vsemi slabimi zdravstveni-ini in moralnimi |>os)edicami, ki izvirajo iz tega. Stanovanja so draga, delavci stanujejo natlačeni po zatohlih, vlažnih, temnih beznicah. Pri veliki industriji se dela za zalogo, s čimer je vedno v zvezi večji ali manjši riziko. Pri tem trpita oba: podjetnik iu delavec. Delavec izgubi službo in si išče tlel m v vrstah neizučenih delavcev, .kar pospešuje proletarizaeijo delavstva. Delavec ni za to odgovoren: naj je se tako priden, vesten in pošten, vendar nima dela. Cmcvno je, da to ne more ugodno vplivati na njegovo stanje. S svolunlno pogodbo ima podjetnik nadvlado nad delavcem. Vsled splošnega tekmovanja znižuje podjetnik inezdj». Proti temu je delavec poe-dinec brez moči, tu more kaj doseči le organizacija. Mezda pa se lahko znižuje tudi na in-diiektcn način. Tako indirektno zniževanje mezde se godi n. pr. s podaljševanjem delavnega časa, ako si- dela tudi ob nedeljah iu praznikih, ako se ne dovoljujejo odmori, ako sc rabijo pri delu ženske in otroci, katerih življenske potrebščine so manjše, dosledno tudi plače. Po svobodni pogodbi si more podjetnik izgovoriti popuste, kazni, ako pride delavci4 prepozno na delo, če poškoduje proizvajalna sredstva (orodje) itd. Podjetnik nima zanimanja za moralne iu zdravstvene delavčeve razmere. Delavec je navezan sam nase iu na jmdporo dobrih ljudi, ako zbolj, se poškoduje, onemore ali nima dela. Mnogo se izrabljajo delavci pri takozvani domači obrtnosti. \iz!:n mezda neugodno vpliva na duševno stanje delavčevo, jemlje mu veselje do delu Ker ninui upanja, da bi se mu pri boljšem delu t i šala plača, sc ne povzdigne do večje dovršenosti pri, svojem izdelovanju. Cstrezajoč komaj svojim najnujnejšim življenskim potrebam, m ne more devati na stran. Krepko hrano in teplo obleko iiiit nadomešča alkohol. Ako pride brez. svoje krivde ob službo, ali zboli, se po škoduje ali vsled starosti onemore, nima nikakršne zaloge, iz katere bi zajemal. Čaka ga beraška palica. In rodbinsko življenje! Cpregajo se žene in nedorasla mladina v produkcijo. Kakšna vzgoja otrok 1 Tudi v kulturnem oziru je delavec na sla betu. Delavec po napornem delu ni sposoben, da bi sc njegov duh hnvil z duševnimi potrebami Tudi nima časa niti smisle v za to. Otroško delo odteguje mladino tudi od iiajiiavadnejše izo-' brnzbe. Razmere, ki sta jih ustvarili" jveleobrt in sv obodna pogodba, imajo tudi neugodne politične |H»sledice. Med delavstvom se širi splošna nezadovoljnost s sedanjim družabnim redom. Iz vseh teh naštetih slabih razmer se je rodilo delavsko vprašanje kot posledica novodobnega gospodarskega razvoja iu pravnega nazira-nja. Rešitev tega vprašanja ji- naloga gospodar ske iu socialne politike. Rešuje pa sc to vprašanje s troje stališč: Z individualističnega (liberal nega i, socialističnega in socialnoretormneg«. Rešitev pa je le v socializmu. Brez izobrazbe ni-socializma. Roosevelt se neznansko veseli, da si» v državi Maine zmagali repuhličani. Zdi se. da je ze po. polnoma pozabil na tisti čas, ko je bil progresist in je imenoval repiibličane najkoruptnejšo haitdo lilagor mu, kdor more biti tako pozahljiv. Ce spravijo socialisti letos dva miljona glasov skupaj, zleze kapitalističnim zastopnikom tak strah v kosti, da prično v prihodnjem kongresu sami s socialnimi reformami. Ce vidite človeka na ulici, ki tava od ene strani na drugo, veste, da je pijan. Kaj sodite o človeku, ki tava od ene stranke do druge-' Politične pravice ne pomagajo dela v .t vu nič. ce jih ne zna rabiti. Ce delavstvo v svoji večini se ni zrelo ne po meni to, da lic more postati zrelo. Grozdje tudi ne zori spomladi. Pridobi svojemu listu več čitateljeV. ps pridobiš svoj i stranki več volilcev. ADV ERTiSKM KNT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo llMMtljMW M. iuuw» mL \¡jjj likorpormM SI. í*brw»» • int « Srtavl luMi Cien 2 runi i Sedež: Frontenac, Kan«. (ILAVNl URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, K. Minerai, Kans. Podprcds: JOI1N (JORSKK, Box 1711, Radley, Kan». Tajnik: JOHN ( KRNK. Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: KRANK STARCU', Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BRKZNIKAK, L. Box 38, Frontenac, Kaus. NADZORNIKI: PONORAC JURSK, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 4S2, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUC IN, Box 226, Jenny Liud, Ark. MATIJA ŠKT1NA, Box 23, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM 11ROMKK, Box 65, Frunteiiac, Kans. ANTON KOTZM AN. Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. narne potiljatve pa gl. blagajniku. -ostanejo vse točke po starem, ostanejo vse toeke po starem. Točka 1 se črta .'»t» in nadomesti >M.00. Predlog sprejet, da se opusti vstopnina za dobo 6 meseccv od I. oktobra PM6 do 31. marca 1!»I7. Člen 4. Toeka 2 predlog sprejet, da se doda meti besedo "nazaduje" iu besedo "ima": "v katerem si bodi skladu .'' Lestvica ostane po starem. Člen 5. Točka 1 ostane. Četrto zborovanje. brat gl. pretiš, ob 1. po-imenik gl. urad. iu otvori poldan. Prečita delegatov. Prečita se zapisnik liga zborovanja. Predlog sprejel, tla se sprejme zapisnik, kakor je prečita«. Predlog sprejet, tla se zasliši poročilo dvoranskega odbora. Na čita si» zapisnik četrtega zbora vanju, in | h i predlogu se sprejme. Nadaljevanje pravil. Plača gl. uradnikov: Plača predsednika, tajnika, blagajnika, zapisnikarja in nadzornega odbora ostane po starem. Plača porotnega odbora se /.niza; prvega porotnika od 12 na 5 dolarjev iu 2ga ¡migu od na $2.50 letne plač»-. Dnevna plača |M»I«»' lili II , >11 Uli"«» ......... ... ■ •« to po rtiča brat Win. Ilromek, taj- «l. uradnikov ostane po staroin nik dvoranskega odbora račune tičoče se dvorane. Predlog sprejet, tla se poročilo vzame na znanje. Za pregled knjig dvoran« Člen 5. Točka 2 se doda po be- /., pregled knjig dvorane so sedi "dnevno", izvzeinši prijave izvoljeni delegatje, Frank Stu-in odjave. ein, Anton Lesyaek in predsednik To je storjeno po predlogu, ki, nadzornega odbora brat Pongrac je bil sprejet, tla se odpravi pla- Vursche. — Vse de- ZAPISNIK devetnajstega glavnega zborovanja Avstrijsko Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac. Kansas. 28., 29. in 30. ovgusta 1916. či. Nabere se za njega svota ».05, katero se mu tla kot tiar dclega-j tov, za katero se srčno zalivali. Poročila delegatov in pismena poročila krajevnih društev. Delegata štev. L poročita, da imata nalogo splošno delovati najbolje po svoji moči za korist organizacije. fttev. 2. pismeno poroča, tla želi brat Se ve rin Wolgeinuth, naj bi s, Prvo zborovanje. Zborovanje otvori brat glavni predsednik Martin Oberžan ob 10 nrtu or>clII1 „ifl||t.............. ...... dopoldne in pozdravi gl. uradnike iZplu«>ilo petileset dolarjev od njc-iu delegate s primernim liagovo- UKinrt»iiie za življenske po- rom. Na to je imenovan odbor za pri-gled pooblastil delegatov. Za ta odbor so bili imenovani brat Fr. gove usirirtnine za življenske po trebc. Štev. X. poroča pismeno po svojem zastopniku bratu gl. tajniku željo, naj bi se za n«'določcn čas Stuein, Anton Kotzmun in Pon- j (Kjpravilft vstopnina, grac Yursche. V členu 5 — točka 5 naj se črta Odbor poroča, da so delegatje jM.M,,|H društvo in se nadomesti vsi upravičeni do udeležbe na tem *.Kiav„a blagajna", radi tega ker zborovanju. morejo biti slučaji, tla društvo ni- Na to prečita br. gl. tajnik i»«'": lna potrebne svotc za pokritje na gl. uradnikov in delegatov, t bi gl. uradnikov st» navzoči: % Martin Oberžan. predsednik, John Čeme, tajnik. Frank Star-ehich, blagajnik. I*»uis Bresnikar, zapisnikar. Pongrac Yursche, Martin Kotzman in Anton Kotzman. nadzorni odborniki, Frank Stuein, porotni otlboiuiik. Prečita se imenik delegatov, kaA teri so: Za štev. 1. Frontenae, Kansas. Anton Lcsvack in Jacob Klau stroškov. Csmrtnina naj bi se zvišala zopet na 3tH> dolarjev. Dan prijave pri bolniški podpo- ..... ri naj popolnoma odpade, ali «a j {„¡k odpade podpora /a nedelje. I'vede naj se enakopravnost za članice. Tudi želi društvo, naj bi se bivši člani, kateri so bili radi t'i-nancijelnih razmer primorani zapustiti/društvo. sprejeli na/.aj v društvo poti pogojem, tla plačujejo- po starosti prvega vstopa v čevanje prvega dne, akoravno se član javi dopoldne, kakor tudi plačanje podpore za nedelje. Člen 5, Točka 3 se črta. Člen 5. Točka 1 ostane. Člen 5. Točka ."> ostane. Člen 5. Točka 6 ostane. Člen 5. Točka 7 Po tlaljši debati je sprejet predlog, «Ia ostane ta točka po starem Člen 6. Točka 1 Predlog sprejet, naj se ta točka glasi: Po pravdah se plačuje skozi 26 tednov, po 6 dolarjev na teden in s pričetkom 27. tedna |><» 3 dolarje na teden. Drugi odstavek te točke ostane po starem. Ostale točke tcga-«Hcnn ostanejo po starem. Člen 7. Vse točke ostanejo po starem. Člen H. Prva in druga točka «»-staueto. Člen H. Točka 3 se črta ter se nadomesti po sprejetju predloga sledeče: "Ako član niiua nobenih sorodnikov, tedaj lahko i,ismrtiiin«> zapusti osebi, katera ga oskrbuje v slučaju njegove bolezni. Zaključek drugega zborovanja ob 6:15 zvečer. Martin Oberžan, preti. Louis Bresnikar, zap. Tretje zborovanje. «Itvori brat gl. predsednik Martin Oberžan 2!». avg. ob tlopol-lau. Prečita se imenik gl. uradov in delegatov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik prvega in drugega zborovanja. Nadaljuje se s pravili. (¡lavni tajnik. 2., 3., 4. ostane. 5 se črta. 6 ostane, 7 se doda po besedi 'izpolnjene* sledeče: "On prejema tudi v*»* denarne pošilja-tve krajevnih društev." Dolžnosti zapisnikarja. Ostane. Dolžnosti blagajnika. — 1 se črtajo besede "krajevnih društev" ter se nadomestijo z besedami "glav. tajnika". 2., 3., 4. in 5 ostane. 6 se črta "10,000" ter nadomesti "5,000." Dolžnosti nadzornega odbora 1. 2., 3.. 4., 5. ¡n 6 ostane, 7 se črta število "1000" ter nadomesti s "500". Dolžnosti porotnega odbora: 1. Ostane. > Ostane. Odstavek, tičoč se plače delegatov se črta; tega nadomesti prihodnji odstavek, iu za tem se se doda sledeče na novi odstavek: Krajevna društva morajo skrbeti za pokritje stroškov delegatov prihodnje konvencije. Člen 23. Kazni; ostanejo vse točke po starem. Čien 24. Suspendiranje iu razpustitev krajevnih društev. V tej točki se črta štev. h in natlomesti s štev. 4 ter med besedo "članov" iu besedo "se" se doda "in članic". Člen 25. Razpustitev splošnega društva se doda med besedo 4društva" in besedo "Frontenae" "s sedežem v." Predlog stavljen iu sprejet, da se dajo pravila tiskati v slovenskem, nemškem iu angleškem jeziku. Nato sledi razgovor o združitvi. Brat Bedene. pooblaščenec.poroča o delovanju in kakšen uspeli je imelo delovanje. Nato se pokliče tudi pooblaščenec br. Jos. Brat kovic, ki tudi po- Dolžnosti uradnikov krajevnih i roča v smislu kakor brat Bedene društev: V imenu konvencije se brat pred Ostane O- Dolžnosti predsednika po starem. Dolžnosti podpredsednika, stanejo vse točke po starem. Dolžnosti tajnika: 1. Ostane po starem. 2. se črta ter se nadomesti točka 2 "od blagajnfka", v kateri se črta do 5. ter nadomesti do L, potem se črta beseda "blagajniku;' in nadomesti š "tajniku"; tudi se črta beseda "tajnika' in natlomesti z besed«» "blagajnika." 3. Ostane po starem. 4. Ostane po starem. 5. Se črta do .'»«a ter nadomesti do Iga. (i. Se doda sledeče: Tudi ne sme sednik obema pooblaščenecma za-I hvali za poročilo. zborovanja in se po predlogu sprejme. Nato se z^liši poročilo kouven-eijskega iVdzornega odbora, ki poroča, tla je našel knjige v najboljšem redu. Preti It i g sprejet, da se poročilo K|frejmc ter se tla gl. tajniku in blagajniku zaupnica, ¡u odboru zahvala. poroča t udi odbor za pregledovanje dvoranskega odbora knjig. Predlog, tla se poročilo sprejme. Predlog sprejet, da se da dvorana na prodaj takoj, in sicer za primerno ceno. Predlog, tla stopijo ta pravila v veljavo L januarja 11*17. Predlog. da brata Pongrac Vursehe iu Louis Bresniker sestavita pravila v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Predlog, da se prihodnja konvencija vrši v društveni dvorani v Frontenae, Kansas. Nato sledi volitev gl. uradnikov. Predsednik izvoljen Anton Lcsvack, podpredsednik izvoljen Ja-eob Klauser, tajnik izvoljen John Četne, zapisnikar izvoljen Louis Bresniker, blagajnik izvoljen Fr. Stardiich. V nadzorni odbor so izvoljeni: Martin Kotzman, predsednik; W. Ilromek, 1. nadzornik; Anton Kotzman, 2. nadzornik. > Porotni odbor: John Tratnik, predsednik por. odbora. Vineenc Ksgoršek. 1. porotnik; Anton Močnik, 2. porotnik. Dvoranski odbor: Jacob Klau- Lesvack, ser, predsednik; Anton tajnik; Wm. Ilromek, blagajnik. Predlog sprejet da se deluje za Predlog ^ejet, da novoizvo-združitev z drugo organizacijo in ljeni uradniki nastopijo 1. janu-to v najkrajšem mogočem času. arja 1JI17., dvoranski odbor pa Nato je sprejet predlog, da se takoj, pooblasti delegat Lekše, tla naše Predlog sprejet, da se da po-društvo zastopa na konvenciji polna zaupnica skupnemu glavneT Slovenske Svobodomiselne Zveze, mu odboru. zborovanja ob ser; za štev. 3 Newburg. Kansas. John Čet ne, pooblaščenec; za št. 4. ^ ^..... Mineral. Kansas, Frank Zupančič jpuÄtvu< za št. 8 Fleining, Kans., Matt U»m- j pooblašča delegata v j še k. odsoten; za št. !» Radley, Kas.,! v.gph za<]evah. Louis Lekše; za št. 10 Jenny Lind. štev. 6 ne poroča. Ark.. John Tratnik; za št. - 11M štev. H. delegat odsoten; ni |»o-Brcezy Hill Kans., Anton Močnik ; J ro-#iia za št. 16 Franklin, Kans., Vineenc fay, i», pooblašča delegata v| Ksgoršek. vseh zadevah. Louis Bresnikar je bil soglasno ^tey 1(> i>ele^at poroča, naj izvoljen'zapisnikar konvencije. ,i( S(i ,-.|anom, kateri /.blazne, pla-Pretllog je sprejet, . Vse točke ostanejo po starem. člen 11. Ve* člen ostane po starem. Člen 12. Točka L Po daljši debati se sprejme predlog, da ostane po starem. Vsč ostale točke tega člena o-stanejo po starem. Člen 13. Vse točke ostanejo po starem. Člen 14. Točka I se doda med besedo "Avstrijcev", iu besedo Začetkom oktobra izide Ameriški Družin s Ki K_oledar ZA LETO 1917 Nadzorni odbor poroča <» pregle-, do vanju knjig, ter izreče, tla je knjige v vseh slučajih v dobrem redu našel. Predlog sprejet, da se poročim glav. uradnikov vzame na znanje. Zaključek prvega /.»Mirovanja ob 12 00 opoldan. Martin Oberžan, pretiš. Louis Bresniker. zap. Ženska lestvica naj pa "tedaj'; sledeče : " Ali članov že pripadajočih k društvu . Indi se doda med besedo ^'društva" in črko "v" sledeče: "-s sede/.em ". Člen 14. Vse druge točk nejo. Člen l"». Vse toeke ostanejo. Člen 16. Točka 1. Po debati Ia ostane p< Konvencija naj se vrši vsaka I leta. Štev. 13 ne poroča. , Štev. 16. Delegat poroča, da naj se vpeljejo zopet nemška pra- sprejme predlog, vila in konvencije naj se odpra-* starem. vij(> Člen 16. Vse drug« Štev. 17 ne poroča. Štev. Pl ne poroča. Štev. 21 ne poroča. Štev. 22 ne poroča. Pritožbe proti glavnim uradnikom ui nobene. Prošnje lokalnih društev. Štev. 2. prosi, naj se izplača točke ostanejo. Člen 17. Vse točke ostanejo. Člen IS. Dolžnosti glav. uradnikov. Točke ostanejo po starem. Dolžnosti predsednika. Ostane po starem. Dolžnosti podpredsednika. Drugo zborovanje. | štev 2. prosi, naj se izplača Ostane po starem. /li v ... ,,rat glavni predsednik hrHt,t Severi,, Wolgcu.uth svota Na to pride debata rad, «las,-1 Martin ■ ()beržan «»b 1. uri popol-1 dolarjev iz njegove usmrtnine ,a. Po daljšem debatiranju se dne IM-ečita se imenik uradnikov za življenske potrebe. Ker to ni sprejme predlog, tla Olasilo otl- v nobenem olini v smislu pravil, pade. sc prošnja odkloni. Dolžnosti tajnika. Po rešitvi vseh drugih važnih po starem John zadev se prične čitanje pravil. Predgovor ostane p«» starem. (v«]on i—ostanejo v*c točke po starem. i„ delegatov. Navzoči vsi. Nato se soglasno izvolijo v odbor za pregled knjig sledeči delegatje: V r. Zupančič, Louis Lekše in Tratnik. Na to se zasliši brat Andras I c- i i t. ... t . <\t«rt4ií noinrt- Za ključa k tretjega ob 12: opoldan. Martin Oberžan. pred*. Louis Bresniker, zap. i). Ostane po starem. Dolžnosti blagajnika: 1. Se črta vse |>o besedi pobotnice. • 2". Prenesena na tajnika s črtanjem Mo ."»ga, ter se nadomesti do Iga.. 3. Ostane po starem. 4. Ostane po starem. 5. Spremeni število 300 na 150. Dolžnosti računskih pregledo- valcev ostane po starem. Dolžnosti bolniškega odbora : ft 1. Ostane p«> starem. 2. «»stane po starem. * Dolžnosti voditelja. Ostane po stnrcm. Dolžnost i straže. < »stane po starem. Člen 20. Ostanejo vse točke po starein. Člen 21. Različne določbe. To-osta čka 1 in 2 -ostaneta po starem. Točka 3. Ostane. Črta se le beseda "blagajniku" ter se nadomesti o "tajniku ". Točke 4, 5. 6, in 7 ostanejo po starem. Točka M. Med besedo "straže" in besedo "izvzet" se dodajo b-sede "članov in članic". Točke 10, H, 12 in 13 ostanejo po starem. Nova točka 14 se glasi: Člani, ki žive izven društvenega okraja morajo tekom :!<> dni . društvenemu tajniku društva h ]j kateremu spadajo, naznaniti svoj natančni novi naslov. Zaključek četrtega zborovanj« ob 5:00 pop. Martin Oberžen, pretiš. Louis Bresnikar. zap. Peto zborovanje. Otvori brat glavni predsedniki Martin oberžan 30. avgusta ob 9:30 dop. Prečita se imenik gl. tirali kovin delegatov. Navzoči st» vsi. Pre- ji ostane zborovanja Koledar, ki se je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen tla rinibolj „streže našemu delavstvu in občinstvu sploh.^ Imel bo raznovrstno gradiv«.: Poučno, zabavno, statistično sa jivo in splošno zanimiv«,. Vsi naši stari sotrudniki so tudi letos prispevali s svojim peres«»«.,. Me«j njimi srečajo naš, čitatelji zopet Ktbina Kristana z raznimi prispevki; Ivan Molek je med drugim spisal šaljiv«, igr«, v enem dejanju, ki b«, zlasti dile-tantskini oilrom «l«»bro došla; Jože Zavrtnik st. i um zanimivo razpravo; Jože Ambrozič nam je «lal n«»vo povest; V rank 1 c-trič se je «»glasil. Razun teli ima koledar spis«. drug«»jezienih pisateljev, prirodoslovnc, astrotunnske, st»c,alne m druge crti-ee Seveda tudi letni pregle«! ne izostane. Natančno vsebin«» objavimo, k«> pride kole«lar iz tiska. Skoraj odveč nam j«- naglašati, tla bo k«»ledar tudi bogato ilustriran. Tudi seznam slik objavimo z literarno vsebino vred na tem ini'stu, ko l»«> koledar d«»tiskun. K.oledar bo trdo tlezan. Znam» je, da se je papir nezaslišano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin so močno p«»skočilc. T«» je za«lelo ,-Ho bogate časopise po Ameriki, tako neameriško reč! vlada navadno kupuje; privatni | u 1|iahMlkost j(, kar j,,^,. kapitalisti bodo imeli še dovolj I ^ s fo t0W||0 , sV<(„( ,„„,,. vo, a že na taj malenkosti visi toliko interesov, da bi jo stošest-najst mest rado dobilo. Kaj postaja i/ pravljice o splošni škodljivosti javnih podjetij.' (V bi prišle vse tovarne in clcznicc, vsi plavži in gozdovi, vse jame in luke in vse produktivne iu prdustrijc prometa javnosti, to podjetja, se sicer vsak čas lahkoW Prnvi ljudstvu^ nobene škode, zniža iz drugih razlogov. Višina P® ,0 *n* stran' J° i/gube, ki jim jo prizadene ta to- >ivo ««""nanje stosest,,ajst ,1. a-varna. jc premajhna, da bi opra- »»»^iških „ost. Druga ... - muo-vičila tako veliko jezo. Ampak važnejša stran j« ta. «la pri načelo je tisto, kar jim gre za ko- lj»dstvu velike koriti n raz- žo. Začetek JI- majhen, ampak iz ,,,h olikah. Z;,to se j, s.eer ka-majhnih začetkov se lahko raxvi>Pitll,ÍMtl "P»rajof «'• /at" 1,0 mo ja jo velike reči. Če se postavi! »'»^ r.'n«g«»i prcjalislej; kajti en-kongres enkrat na to stališče. da'kr,lt n,ora 'jodstvo spoznati, da vlada lahko samii producirá svoje pnvat.u» kapitalist una potrebščine, tedaj ima to načelo j produkcija na vemo repeino. za drugo blago lahko enako veljavo kakor za orožje. In če se na Človeške in živinske bolezni. poti vladne produkcije nadalju- Predsednik odbora za javno! je. ni nobene meje. ob kateri bi sc ( zdravstvo, senator Kaiisdcll i/, ta razvoj moral ustaviti. Louisiane. je v nekem predavanju j Kapitalisti imajo za svoje inte- v Ncw yor^„ (|,.j{l| (|:i zna;a ;ku. rese dober nos, žal ,da jih delavci v tem lic dosegajo. Ko so kričali, da postaja kongresovo zakouo-dajstvo socialistično, so dobro vedeli, da sc lažejo. Ali vedeli so tudi. da je z zakonom o vladnem podjetju odkrlian kamenček, četudi le majhen, ml masivne stavbe privatnega kapitalizma: in vedeli so, da jc nevarnost v tem, kar lahko sledi. Ce spozna vlada v enem podjetju, koliko bolje izhaja z lastno režijo, se mora prejalislej vprašati, zakaj ne bi gledala, da bo tudi z drugimi po-trebščinaini bolje izhajala. In če že vlada saina ne bi korakala po tej poti, bi jo sililo javno mnenje; agitacija za javno lastnino bi bilo toliko uspešnejša, čim več bi imela praktičnih zgledov. • Kapitalisti nc žive od rok do list : oni gledajo v bodočnost. Naj da. ki jo utrpč Zedinjene države vsako leto zaradi malarije iu logarja, približno miljo nov dolarjev . Ta svota, pravi, bi zadostovala za vzdržavanje naj močnejše vojske in mornarice vse ga sveta. Lahko se pravi, da ji to enostavno izgubljen denar, kaj ti obe bolezni bi v lahko zatrli. Zvezna vlada potroši na b-to ."»,016.17."» dolarjev za preiskavo in zatiranje živinskih in rastlinskih liolczni. Za preiskavo človeških bolezni izda le 1 ,?M7..">!»(» dolarjev. Ve s«' razdeli od senatorja Rans della navedena svota na prebival-stvo, odpade na vsakega človeka v Zedinjenih državah ÍCIH dolar jev šk^ule, povzročene od malarij« in legarja. Največ škode napravi malarija, namreč po Uansdellovih računih GÍ!4,ÍM>4.7"0 dolarje\ na bo kakšna reč danes še tako nc-M®*0, znatna: če vidijo, da postane ju-1 tri ali pojil t ranjeni lahko nevarna. se ji že danes upirajo z vsemi močmi. /'.-ikon jc bil vendar sprefit, in sicer največ zato. ker so lifers nt i strica Sama preoblastno in prenesramno postopali. Cene. ki so jih predpisovali vladi, so bile skrajno oderuške, agitacija proti nameravanemu vladnemu podjetju jc bila pa tako izzivajoča, da sc ji kongres ni smel ukloniti, če Prof iti. American Suicltiug and Kelin ing ('o. jc izdala polletno poroči lo, ki izkazuje od produkcije \ rudnikih iu topilnicah v zadnji! čestrh mesecih 1M,221M1;VI dolar jev dobička. To je za sto procentov več kakor v enakih lanskih mesccih. »Skoraj bomo verjeli, da se bo Ije izplača biti kapitalist knkoi delavec. oHeiiiiirueiiiu delavniku ua železnicah so mobilizirali železniški maguuti vso svojo lahko in težko artilerijo predvsem zaradi oscmuriicga dc-lavfiika samega. železni-čarskili glasov, razume, da se tudi kapitalistom nc »..... i j sme zameriti. Da .jih potolaži zaradi zakona, kije bil neizogiben, je dal tudi skleniti določbo, ki obljuhujc železniškim mandatom, du dobe odškodnino, kakršno bodo želeti. Kongres jc sklenil, da se bo preiskava!«!, kakšne poslediec bo imel osemurni delavnik. Komisija, ki ima to nalogu, bo |<> poročala, ni pa pooblaščc-ua. da In kaj predlagala. Če se izkaže, da imajo družbe zaradi oscmuriicga delavnika večje izdatke .pride meddržavna trgovinska komisija Jia plan iu ta ima pravico, da pomaga kpiupauijam do zvišanja tarilov. Zaradi meddržavne komisije se železniški maguuti tudi doslej uc bi bili mogli pritoževati. Zahvaliti ji imajo ua primer zvišanje osebnih tu-rifov. . Ali kapitalistična požcljivost je veliko večja, neg»» si utegne navaden smrtnik domišljati Železniški potentati hočejo, da bi komisija absolutno tako plesala, kakor jc njim všeč. Imeti jo hoče,j«i na vrvici. Zato so zahtevali reorganizacijo meddržavne komisije v tem zmislu, «la sc pomnoži tako, da bodo v njej interesi železniških i kapitalistov "dovolj"' zastopani, to se pravi, bodo imeli večino iu da ne bo vsled tega komisija ni«'- «li'iizcga kakor igrača v rokah gospodarjev. Pre«I volitvami se pač ne zg«»«li nič takega. Milo bi nevarno, k»>r bi lahk«» vplivalo na volilcc. Ampak čc bi volilci nekoliko več mislili, nego navadno mislijo, bi s«- spomnili, da je Wilson sam prctlložil kongresu, .naj sc pomnoži število članov meddržavne komisije! Kar hoče Wilson, hočejo demokrat je. Kar hoče velekapital, hočejo rcpiibličani. To jc torej • ena tistih reči, pri katerih pridejo volilci z dežja pod kaf», pa naj glasujejo demokratično ali pa republičansko. Ako se povečii metldržavua komisija tako. kakor* je bil«i železniškim baronom obljubljeno, tedaj j«' pribito, «ta sc povišajo tovorni tarifi. In na vsak.način s«- povišaj«» tako, da bodo imeli kapitalisti «b'bel profit. Ako bi s«» izkazalo, da »mi-vzroča os«»uiurni delavnik res 2"» miljonov večjih izdatkov, n«' bi bilo treba zaradi tega š«* nobenega tarifa zvišati. Tudi čc bi veljale železničarskc zahteve sto miljonov. ne bi bilo tega treba, «lo-kler imajo železnice po celo uiiljar«lo čistega do-' lučka. Ampak mcdilržavna komisija v rokah železniških interesov bo dovolila .zvišanje tarifov, in si-eer ne za 20 miljonov, temveč za st«» ali pa stopet-deset miljonov. Zvišanj«- železniških tovornih tarifov pa povzroči iiciivomn«) pmlrazitev vseh tistih predmetov. ki s«- prevažajo po železnicah; in to st» takorekoč vse življetiskc potrebščine. Noben kapitalist ne bo hotel višjega tarifa plačevati iz svojega /«•pa. ampA bo odvalil svoje iz«latkc ua konsii-mente in gledal, da napravi še pri tem nekoliko okiogb'ga profita. Tako je torej namenjeno, da naj poseže zopet ljmlstvn v žep — za železniške, za kapitalistične interes«'. Ali s«- ne bi «lalo to na indien način preprečiti.' O, pač. Dalo bi sc. Ih* čc bi bilo ljudstvo tlo-volj pametno. V jeseni naj bi namesto Wilsona in IlujJiesa izvolilo Mcnsoiia, namesto demokratičnih in rcpiibličanskih in stihih kongresnikov socialistične, ki nimajo napram kapitalistom n«»-I te uc obveznosti, pa s«> nc bi naredila iz mc«l«lržav-nc trgovinski* komisije kapitalistična igrača. In cc bi s«' žebvniški baroni ujc«lali iu «lelali sitnosti, bi vlada enostavno prevzela železnice, pa bi «»b-ratovala za ljudstvo. Treba je Ic, «ia bi bilo ljudstvo pametno. VOLILNA AGITACIJA NA ZAPADU. Meseca oktobra priredi slovenska sekcija .1. S. Z. agitacijsko turo p<» zapadli. Shodi bodo po iiuslcdujih kra-jih: V nedeljo 1. oktobra v Jenny Lind, Ark. V torek, 3. oktobra • v Carona, Kan ;. X sredo, 4. oktobra kraj še nedoločen. V četrtek, 5. oktobra kraj še nedoločen. V nedeljo, 8. oktobra Pueblo, Colo. V torek, 10. oktobra Rock Springs, Wyo. V Četrtek. 12. oktobra Sublet, Wyo. V soboto, 14. oktobra Murray, Utah. V torek, 17. oktobra Red Lodge, Mont. V aredo, 18. oktobra Klein, Mont. Na vseh teli shodih govori so-drug Etbin Kristan. Pozivamo sodruge v omenjenih krajih, naj razvijejo čim inaiiji-Acjšo agitacijo, da bodo shodi «lohn» «ibiskani in da priucso zuže-Ijeni uspeh. Le kratek čas imamo še «I»» ,j« -senskih volitev iu treba jc napeti vse sile, da se pokaže v tem boju delavska moč in da dobi delavski razred boljše zastopstvo v raznih (zakonodajnih zbornicah I \Ulior I doslej. Na delo, sodrugi! Kakršen bo boj, taka bo zmaga. (ilavuo tajništvo poziva klube. ! ki prireth' shode, naj poskrile za agitacijo, ('as je prekratek, da bi i bilo unigoče iz centrale poskrbeti letak«*, vabila in podobne reči, Prizadeti klubi naj torej to p«»-skrbe v svojem delokrogu. PR0GRESISTI ŽIVE. Agitacija proti vojni. \ Itiniu v» aretirali »Iva uradnika socialistn--u«' mladinske zveze po imenu .Morara iu Priuot-ti. I)«»lž.«' ju, «la sta pripravljala za 21. septembra-«le iiioiist ra c ije |ir»'»ti vojni, ki naj l»i se vršil«' v Italiji iu v drugih «leželah. V hiši. v kateri s«i ju aretirali, so baje našli ."»< M M h ) protimilitarist ič-t r 111 letakov. kiAiaj l»i se bili razdelili med vojake na fronti. Pravijo/«la sta .Morara in 1'rinetti po-st«.pala- Mporazuiiino z M «'d na rodu«» /vezo sociali-stičn«' nilailiiie, ki ima svoj h'a iuiajo \ Italiji močno mladinsko organizacijo, .¡«m- prav tak«» znano,kakor «la je ihihi vedno protimilitaristična. Sedaj mora biti seveda oslablji-na, ker jc velik del uj«'-uih članov vpoklican k fojakom. Da/««1 listi, ki so še «istali doma, bavij«» s protivojno propagan • lo, jc nadvse verjetno. Poročilo iz Kima nam pa kaže. «la si- italijanska vlada prav nič nc razlikuje od drugih kapitalističnih vbul in da sc v svojem interesu kakor vsaka druga poslužuje vsa-k«'ga sredstva, o katerem misli, «ia ji 'bo koristilo. Prišli so agitaciji na sI»m1. in to dokazuje, «la imajo razvito notranjo špionaž.o; kako delajo njeni vohuni, si j«- lahko misliti, zakaj v glavnem s«» ni«'-tod«1 takih gciitbuuanov |h»vs«>«! enak»'. N «'«Miloma gleda.io, da se sami vštulij«» v organizacijo, i grajo tam velike radikale«', če je količkaj mog«»č«', š«> sami izdelajo kakšn«' prav revolucionarne načrte. in kadar so sprejeti, gre«l<» ibuiuneirat. N' more se niti reči, «la jc za ta posel treba posebn« velikega talenta. Nadalj«' kaže t«» poročilo, «la ui svoboila mile* uja v Italiji sc«laj vredna pipe tobaka. IV se ne strinjaš z v«»juo, te kratkomalo zapri». Ampak to jc popolnoma naravna r«*č. Mrutalua jc, «lespo-tična vredna vsake obsodbe, ampak naravna iu razumljiva. Država, ki j«* šla na v«»jno, hoče vojno in hoče na vojni zmagati. Kar ovira njeno vojskovanje. Iuh'c spraviti s poti. in vseeno ji je, čc prihaja ovira ml zunaj ali od znotraj. 0«l nobene vlade s*«- uc more pričakovati, «la l»o mirno trpela agitacijo proti vojni, če v«> vodi vojna po njeni volji. X v seli vojskujočih se deželah smo v i«leli take reči. 111«1 i v Angliji, kjer je si«*cr še največ demokracije in kjer sc v ijiirncm času nihče ne bo upal ovirati kakšno agitacijo Ic zato, ker je naperjena proti vladi. Vojna jc tukaj res temeljno zlo. N«- gre za t»», ali jc kakšna vlada malo bolj ali malo manj absi»liitistična in nesramna, ampak za to. «la o«l-strani vojna «lemokraeij«» zaradi same sebe. Vsi interesi, naj I»«mI«» veliki ali mali, so zapostavljeni in s c morajo uklanjati interesom vojne. In kdor nastopa «'« I«» proti vojni, sc mora najprej ukloniti, čc nc ¡zlepa, pa izgnla. Meda iu policijski kol naučita marsikaterega delavca prav misliti. Cradua "Laibaehcr Zeitung" poroča: Cesar jc imenoval grofa Henrik Attemsa. dosedanjega koroškega deželnega pre«lse«lnika za deželnega pmlseilnika vojvo«linc Kranjske. Dva dni po nastopu svojega urada jc deželni predsednik iz-dal zapov«'«l, «la sine ljudstvo na Kranjskimi uživati I«' trikrat na t«'«l««n meso, in sicer v ne«lcljo, torek in četrtek. Torej j«' Kranjska dežela vendar izgubila svojega barona Schwarza! Klerikalna stranka ne bo vesela, kajti gos po« I baronček jc bil kljub svoji visoki stopnji zelo zelo vilan služabnik Su-šteršičeve garde in prav prijetno jc roka roko u* mivala. Toda če sc klerikalna stranka nc veseli Hchwarzovega odhoda, se najhrže tudi kranjska dežela nima veseliti Attenmovega prihoda. Progresis'ti so zabavni ljudje. Veliko norčevanja j«' bilo l«'1os iz njihove stranke, ali v tem je bilo vendar nekoliko krivice. Pravijo, da j«' bullmooscrstv«» mrtvo; toda to I«- ni res, ker vidimo, «la skr-be progresisti sc vedno za "pleasure" drugih ljudi. Kooscvelt s«-jc odpovedal kandidaturi; priporočil jc svojim pristašem, naj povsod pinlpirajo republičane ; pr«i-gresisti s«i takorekoč utonili v republičanski stranki. Ni jili več. Kaj še! To ste 1«' mislili, oni sc pa ,igrajo sb'po miš. Ko mislite, i «la jih nikjvr več lic najdete, so naenkrat zopet tukaj. Iu v jeseni jih boste videli v vs««j njihovi gloriji. ( Y ne drugod, pa vsaj v državi Illinois. Tukaj so bili pri primarnih volitvah imenovani progresivni kan-didatje za državni iu za okrajni i t i kot v Cook County. Patrick J. Nolan je kandidat za guvernerja. Koss ( '. Sesficld za njegovega namestnika. Lambert Nestor za av-. i «litorja. Jerome J. Ditteuboffcr za blagajnika, Harry ScolmM za tajnika, Janu-s P. Walsh za kon-gresnika ;v okraju John .Mod 1er j za cenilca, William l>. ('«»nsnline za nadzornika cenitve, Kloyd Sherry za koronerja. S<»«lnik I Scully j«* izjavil, «la so imminaci-jc zakonite, četmli je progresivna stranka nehala eksistirati. Zanimivo j«« to: Kandidatov je devet: zanje so bili oddani šli-ri glasovi. Ne vemo. če imajo posebno veliko upanje, da zmagajo. Pa nič nc de; nominacija je tem zabavnejša. Vojna cvete. Znana Du Pont Poivder C«»., najbolj znana zaradi neštetih katastrof p«» njenih napravah, ki so veljale že ogromne človeške žrtve, j«> dobila naročilo za l.">'> miljonov funtov brez obrobilo, in oko se opaja ob teh svetlih trakovih. Pa vendar pride i/, leli oblakov poplava, morda točil, grom in blisk in strela. Prav tako kakor drugod po svetu je v Ameriki ogromno bogastvo in siliia revščina. .Toda množice, veliko mnozicc ne vidijo tega. Prav tisi i, ki s;i m i žive v revščini, ne vidijo tega. Skoraj nerazumljivo so z«li človeku, in vendar je resnično;,na tisoče in tisoče jih je, ki trpe bedo. pa in vedo. kaj je z njimi. To je najhujše. To je žalostncjšc kakor beda sama ua sebi. Kajti to topo čuvstvo, to nepoznu-ujc in nerazumevanje lastnega po I o/, a.j a je najboljši prijatelj iu pospeševalec betic. Tem tako-rekoč prostovoljnim trpinom se ima gorje največ zahvaliti, da vlada s tako lahkoto. Ameriški roj je le pravljica brc/, resnične podlage in resnične vsebine. Ali ta pravljica bi lahko bila živa resnica. Življenje v tej deželi bi lahko bilo tako krasno, da bi tekmovalo s fantazijo. Zediujenc države merijo .'1,0-I». 7 M) čet v ornih milj. iu na tem ogromnem prostoru živi, komaj pribil/no nI o miljouov ljudi. Na eno četvoruo miljo pride .'II oseb. Kačunajte družino s povprečno šestimi osebami, pa vidite, da pride pet družin na eno četvoruo miljo. To je ogromno zemljiško bogastvo. Kje je vaš delež * \a tem velikanskem ozemlju oziroma v notranjosti te zemlje je vsega dovolj, kar je potrebno za člove>Uo življenje oziroma za izdelovanje njegovih'pot rebščin. Tu imate kraje, ki rode najboljšo žito vsega sveta, drugod se prideluje najlepši krompir, ne manjka hc sadja, ki zori pod severnim, ne onega, ki uspeva pod južnim hfboiu; sladkor ni bombaž je domač pod zasta* vo zvezd in prog; pod zemeljsko skorjo so ogromni zakladi trdega in mehkega premoga, železa in bakra, zlata in cinka, olja iu naravnega plina /a devet miljard dolrjev se prideluje poljedelskih produktov, /a več kakor dve miljardi rudnin, premoga in petroleja, skoraj za poldrugo miljardo lesa. .Manulakt nvnili produktov se izdela približno za devet miljard dolarjev mi leto. Ogromno je to bogastvo, ki se vsako Uto na novo ustvarja. Sto miljouov ljudi bi moralo ob njem živeti, da ne bi imeli le vsega uovolj, ampak vsega preveč. Lahko bi ogromen prebitek oddajali drugim deželam, ki potrebuje jo naše produkte, in bi nam zanje dajali svoje proizvode, da bi >i okraševali življenje v inutcei jalnem in v duševnem oziru z vsem, kar ima in ka» ustvarja svet. Da bi premagali bedo in se rešili rev seine, bi bilo uajmanjc, kar hi mogli doseči. V resnici bi laliko ob obstoječem iu vsako leto, Vsak dan poninoževauem bogastvu vsi živeli življenje bogatih ljudi. Zakaj ni tako' Zakaj živi ogromna večina celo v revščini iu pomanjkanju f Vse bogastvo se ustvarja na poljih v go/do* vili, v jamah, plavžih, tovarnah, laboratorijih itd. I stvar ja ga delo. Na borzah, na trgih, v bankah se ne ustvarja. S kupčijami in špekulacijami se le obstoječe vrednosti prevajajo iz enih rok v druge; ali naj/v il^jši trgovec ne more nrodujati česar ni, najbolj prebrisana špekulantna glavica ne more nakopičiti vrednosti, ako niso produci-rane. Iii le / delom se producirá jo. Duševno in fizično delo spojeno producirá v rednosti. Ampak vsega ogromnega bogastva ne ustvarja delavski razred zato. da bi ga ljudstvo iu-hko rabilo za svoj obstanek in /.a olepšanje, /a oplemeuitev svojega življenja, t eni vet* le zato, du se nezaslišano množi bogastvo nekaterih maloštevilnih posameznikov. Primitivni divjak pred stotisoč leti je sel na lov iu ubil jelena za porabo. Ko je človek razkril tajnost semena, rasli in ploda, je začel ob-dclavati /emljo, zato da je imel kaj jesti. Zibil je kole v jezero in na njih /gradil kočo, zato da je imel streho nad glavo. Izdeloval je pri prost o platno zato, da so je mogel obleči i i r varovati neugodnih vremenskih vplivov. .Mogočno je človek napredoval izza tistih časov. Njegovo orodje, njegove delovne metode, njegovi prometni pripomočki so se razvili tako, da.bi nas naši pradedje, če bi nas videli pri so danjem delu, smatrali za povsem drugačna, njim uesorodna bitja. In ob tem nezaslišanem uapred*-ku je človek nazadoval. Njegovo delo ustvar ja bogastva, o katerih niso imeli ljudje pred tisočletji uiti sanjske slutnje; ali s tem delom ne pomaga sebi, ou ne ustvarja za svojo porabo, on producirá le — za kapitalistov profit. Zaraditega je na svetu revščina, pouianjka nje. beda, gorje, obup. V Ameriki kakor drugod po svetu. Vsa ta mizerija je pa nepotrebna in Iii se lahko odpravila. Vsega bi lahko imeli dovolj iu odlično bi lahko živeli, če bi delali za svoje potrebe, za svojo porabo. To je cilj socializma, ki je sicer velik, am pak nikakor ne nemogoč. Le kdor so ne upa po gledati čez plot in malo misliti s svojo glavo, verjame, da mora biti ¡ako Kakor io in da je socializem nekaj groznega. Kdor se pa spomni, da so človeka i/, prvine potrebe gnale na delo in da je delo služilo tem njegovim potrebam, mora razumeti, da je razvoj skrenil s prave poti in da ga je treba zopet uravnati. To uravuanjc ima oprav it i socializem. Človek, živeč od duc do dne, hitro pozab Ijajoč na preteklost iu malo misleč na bodočnost, zakolne, kadar mora plačati za svoj "steak" pet centov več, nego je bil vajen, ali pa če mu stanovanje podraze za dolar. Kmalu mu pa ta sitnost izgine iz gluve, in kadar poskoči cena krompirja, gleda na to kakor na osamljen slučaj. Tako je mogoče, da govore ljudje, ki imajo za to sv je razloge, o cenenem življenju v Ameriki in da jiui mase kratkih misli verjamejo. Ta vera je popolnoma neutemeljena. Tudi v Ameriki imamo draginjo. Neprenehoma ra*1e-jo cene živi jonskih potrebščin vsake viste, in če pade cena kakšnega predmeta, se zgodi to le začasno ali pa le za majhen odstotek, tako da o-stane vendar vsaj nekoliko dražji, nego je bil prvotno. Druži se vse, četudi ne vse obenem. Polagoma se pa jiiujhni zneski podražitev sumirttjo iu draginja postaja vse občutirejša. Tako ni le v Ameriki, temveč po vsem svetu, kjer gospoduje kapitalizem Draginj» je namreč neizogibna spremljevalka kapitalističnega sistema in bo tembolj rasla, čimbolj so bo kapitalizem razvil.. .Mogoče jo je pod vlado kapitalizma nekoliko omejiti, popolnoma nemogoče jo je odpraviti, dokler se ne odpravi kapitalizem muh, Draginja im.i različne vzroke. V Lv ropi je dosegla nezaslišano višino v deželah, ki so zaple (•■ne v vojno. Tam so nji ni »/roki zelo razumljivi. Med sovražnimi de/ciauii je trgovina popolnoma ustavljena. Tndi / nestalnimi deželami je znatno omeji uu, deloma povr ni prekinjena. Po-trebstine, ki se ne pridelujejo doma ali pa vsaj ne v- zadostni t..no/.iiii, so ne mor* io nabavljati od zunaj. Nastani torej poiuaujk »je Zahteve ,so veliko več.irc kakor ponudi1; ('o:1 more kaj >piltv iti na trg. v i , da mu t > treba računati z nobeno kotil i reno > »n da lahko proda vse, kar ima. Kupci motajo o» • ji njegov« «•«»• • ;t r ni ¡1« i«» izbere, iu Ker je t ooiček gl¡r no « 5iio v kapitn*. sliciu družbi, s» porabi vsaka ju i-i a /u ij Imv. Tako draginjo povzroča n pri umetni» u stvar; »no pomau.jkan je. Znamenito >r«dstvo za to so carine. Na blago, ki bi lahko prišlo po 'nizkih cenah iz tujine, se naloži tako visoka carina, «la |H»ste.ne tako drago, kajior si žele ti »niti m pi«»«luecUti. To še p »osti p rjo trgovinske pogini-bc, ki n. pr. dob cijo množim» blaga, ki so sme n-vržati. Tako ,jc u. pr. avst ri js'Ao- i i ska pogotlba omejevala množim» mesa, ki sc je miicIo uvažali i/ Srbije v Avst »i jo. Ta množina t«' bila tako majlina. «la uvoz / «buuačo produkcijo vred ni mogel pokriti potrebe; s tem in z visoko carino so se avstrijski in ogrski živinorejci izuebili konkurence in so z.a svoje meso lahko zahtevali visoke cene. Tako je bilo tudi z žitom in nu»Uo nt z drugimi potrcbščiniiuii. Na drugi strani vpliva ua podnižcuje m«'z «luí sistem. Mezde in cene potrebščin so v neločljivi zvezi; ene vplivajo ua druge, en«'^ gonijo «Irugc. Večji izdatki silijo delavce, «la zahtevajo višji plače. Akt» dosežejo svoj namen, se skuša iva pitalizem odškodovati s povečanjem sv«»jili liodkov, torej s podražitvijo produktov. Tako izgubi delavstvo, kar j«- pridobilo, navadno pa še nekoliko več, in j«- prejalislej prisiljeno, tla zahteva zopet izravnanje z regulacijo ptirčc. Temu sledi nova pmlražilev, in tak«» je la pcrp<*tuum mobilc v večnem gibanju'. Draginj«» pospešuje I tuli koncentracija kapitala. Čimbolj sc podjetja združujejo, čim manjši torej postaja njih število, t«'in bolj odpada konkurenca in tem svobodnejše roke dobivajo ti Usti za svojevoljno določanje cen. Ameriški kapitalisti so prilike, ki so jih ime 11, prav izdatno porabili iu življenje se je v Ameriki tako podražilo, tla je poslalo za delavsko Ijudslvo zelo občutno. Sidney A. Liunckin, statističkr Babsonove statistične organizacije v Wellesley Hills, je zbral primcrjevaliic številke za cene življcnskih po-iiehščiti, in navaja, tla se j«* hrana, obleka in stanovanje po«lraž.il«» «nI začetka evropske vočne za 12. «slstotkov, o«! leta 1!MM pa za šestdeset o«l-stotkov. Svojo statistik«» je sestavil po podatkih, ki jih je dobil v poročilih v la«l«' Zedinjenih držav, v statističnih vesteh Duiiuovcga iu Bradstretove-ga trgovinskega urada in pri drugih avtoritetah. številk«', ki ji Ii navajamo po tej atatistiki. »«• tucj«» piudaje mu debelo, ia »ieer veljli pov *o«l prva cena /.u Ii to luni, «Iinya |»ii /u sedaj. Podatki ««» *ledi'«"i: s« m I jabolk SI.-*» -r- *«'i!aj ¡f-' «I«» «»••»C. I fteni<-e «inukrelc; m<»«I *I7 — n»doj *JU. SHIU« £J!II!I J« xeilHj » M-. KoHtnin«*vi. iih'm• «'-.o' funt — ««'«Inj IT«-. (Hivno olji« ."»Oe ^alon • «eilaj JMIe. Oliiila *t.:*0 »reea — *e«laj («rab ♦!.-*» tnifl — sedaj >M».tH». Omiljena uvinjina t>lil »od — sedaj -i!*». Kruiupir SI.-*» 1'Usl sedaj .f.'•.«»«'. Ki/, le fuut - - sedaj "»'-.o-. Mirko m* j<> letn l'.i'll |n» iiiestil» nu dritliiu» |»iodaja|o (»o ."»r kvait. sedaj ••• prodaja enaka kvaliteta po S. »• in tudi po 10c. K:o s«- ti«'*»* oldek, prmi Sidney A. l.iniiekin. da to varnnrji Hieer ni »o p» hI ra žili lila^a, ampak /.atu i/delu jejo innovo tdubš«' blm;«», kei s»» je jtredivo podražilo. V.ulneno predivo |e veljalo leta ISHU. funt JSI«. se tla j pa \ Itoiiiliažio« predivo I7r funt sedaj Homba/no K«do platno li'je jard —neda | s1,««. Tiskano l>oinba/in> platno ."•<- jaid — sedaj I1.»«'. Ko/» 't.'5r funt sedaj •'«•'»« . svila funt srda j Trdi prenov; *l."m» to». «Mlaj >."».«»•*». Stavbni les - si'daj ií . Opi-kii t i sor po if ."»..*»«! — sedaj po i7. Linnekiii meni. da padejo leta lí»IT. cene pšenice, moke in nekaterih drugih živil. Pravi, «la se mnogo pšenice po farmah zadržuje iz špekulacije. Letošnja pšeniciia žetev za kupčijo v /.«•-«linjenih državah in v Kanadi, presega baje WMi uiiljoiniv bušljev. in zat«» bi morala cena pasti, Ker je mnogo pšenice in moke preostalo še od lanske l"tine. aZto svetuje, naj se kupuje nn»ka le o«| tok «Io ust. Prav tako pravi, «la sedanji čas ni ugoden za stavbe, za nakupe in za izposoje-vanj«' denarja in «la mora leta l!M7, nastati reakcija. ker je sedanja draginja največ povzročena z oderuškimi špekulacijami. Ali s«- izpolni Linnekinovo preroštvo, bomo vid«'li pač šele drugo leto. sedaj pa vidimo, tla j«' med naraščanjem cen in meti zboljšanjem delavskih plač «»gromu?» razlika. Tistih delavcev, Katerim bi se bile plače v Pilelih povišale za še-d-deset odstotkov, j«- pač tako malo, «la t«» niti ne šteje. Če je pa ta razlika očitna, 1«'«l?ti j«- tudi jasno, «la s«- j«* položaj večine delavstva poslabšal To j«- kb'lev kapitalističnega sistema. Draginja pade I«' s kapitalizmom. Boj proti draginji, torej proti poslabšanju delavskega položaja mora biti boj proti Kapitalizmu. STATISTIKA ČLOVEŠKE KRVI. Poročali smo z.e. da sc .)«• kmalu po izbruhu vojne ua Danskem ustanovila družba, ki hoče študirali socialne posledice vojne. Člani te družbe so razni učenjaki, nacionalni ekonomi, statist ¡carji. sociologi, pa tudi odlični zastopniki iz praktični ga življenja. Med njimi j«' llldi ver socialistov, ki pridno sodelujejo pri delu, kater«» si je družba nadela. Po podatkih te organizacije smo, kakor se či-tatelji menda spominjajo, svojca.s poročali «i ma-terijaluih žrtvah vojne. V zadnji st«'vilki druž-binega glasila so pa sestavljeni podatki o človeških izgubah. Ta statistika pravi, «la se j«- skušala varovati vsakega pretiravanja, in k«-r ni. vsaj n«« v vseh slučajih popolnoma zanesljivih ura«!-uili podatkov na razpolago» so sc vzele za podlago najkonservativnejše cenitve, tako da bi bilo smatrati številke, ki jih navaja družba, za najnižje. Ž«' t«' najnižje številke so pa tako strašne, da bi se zgražal čflivek, če bi vedel, da so nekoliko pretirane. Navadili smo s«« tekom te vojne tolikokrat citati «» velikih i/.gubah. pri katerih se računa le ua tisoče, tla so človeški živci že otopeli iu da ne napravi kakšnih sto mrtvili že skoraj nobenega v tiska več. Toda če dobimo skupite številke pred OČI. tedaj menda vendar n........ biti človeškega srca. ki sc ne l»i skrčilo iu v grozi v/trepetal«». Po omenjenih podatkih je statistika sledeča : Nemške izgube so znašale v prvih dveh vojnih letih :i.40l.«42 mož. imela Italija 105,000 mrtvih, 'J4."».IM«> ra njenih. ."»."»,(KMI vjetnikov. Med ranjenci je 7o.."»im> popolnih invalidov. Unske izgube so računane po podatkih ruske- ga *' IJdcčcga kriza" i t a /.iiašaj«» 1,497.000 ubitih, :J.M1M).(HMI ranjenih, meti temi uajmanjc 1 .IMHIJHHI za delo iicsp»»sobnih invalidov iu «»krog dva miljo* ua vjetnikov. Za Avtstrijo kaže račnu 718.054 mrtvih. 1. 7il».!»40 raii.i»,n,h in 1,1 l.ViMH» \jetnikov. <> bolnikih in pogrešanih ni tukaj nobenih podatkov. Predsednik rudarske «»rgauizacije Cuite«! Mine Workers je na agitaciji z.a Wilsona. Take so ameriške strokovne organizacije. Ddkar j«- \\ il-s«tm predsednik, je bilo nekoliko hudih rudarskih bojev v Ameriki. I\;ij j«* storil Wilson z.a rudarje? Kaj demokratična stranka ' Ampak predsednik rudarjev agitira za Wilsona. Biulimpeštauski 4' Mag.v arors/.ag jav lja, da je prvo l»uilimp«'štaiisko sodišče odločilo, da se roman ' Klisabeth Kot" od avstrijskega pisatelja Rudolfa Hansa Bartscha, ki j«* izšel v Chbdeino-vi zalogi v Berlinu, konfiseira iu uniči v Avstriji. Knjiga j«' kotifiscirsua. k«*r draži one narode, ki stanujejo ua Ogrskem, proti Madjarom. Cutlne reči se gode v Avstriji! Bartseln-v k ilian j«* izšel pre«l leti. ( ital se je taki» hlastno in proiiajal tako na «l**"!»«*lo. «la je izšlo zaporedoma nekoliko i/.da.j. In nikomur ni prišlo na misel, da hi ga konliseiral. A sedaj Bartsch j«* z.«'lo talentiran pisatolj. Bil j«' prej stotnik, pa j«' slekel vojaško suknjo, «la se je pi polnoma posvetil literaturi. Napisal je nekatere resnično lepe reči. Zlasti njegov roman "Zwölf aus d«'r Steiermark" j«' zbudil veliko p«»-zornost. Ali potem j«* zašel v nacionalistične voll«'. tako «la j«' v nekaterih njegovih delih umetnost popolnoma utonila v šovinizmu. S«><|aj kou* tisciraui roman ic nekako ua p«»l p«»li. Prva pob»* vira obsega nekoliko literarno brirtri rt «»rti« Ifc* » drttfi P»«». Sedež: Coiiemaugh, Pa* OLAVNI URADNIKI: FUhDNLDMk: Ivan Prostor, llKH Norwood IM., Cleveland, Uliio. I'O! IPIt KDNKDN I K : Jonip Zorko, H. F. II. 2, box ft«, Went Newton, l'a. T A.IN I K : Ulas Novak. 20 Main St., Conemaugh, I'm. I'OMO/AI TAJNIK: Andrej Vidrick, 170 Frunklii» Main St., Fotiemuiigh, I'u III, AO A.I NIK: .loiip Žele, HIGH St. flair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI Hl.AOAJNIK: Frank Pavlovčič, 'JO Maia St., L'ouemuugli, i'u. NADZORNIKI: I. nadzornik: hali A Kaker, 207 Hanover St., Milwuukee, Wii. ». nnd/ornik: Nikolaj I'o vie, I Craib St., Numrev llill, N. S Pittsburgh, l'a. aad/oriiik: Jakob Koejuii, I too K. 52U St., Cleveland, Ohio. * rOROTNIKI: 1. porotnik: Anton LavriA, box H, Yukon, Fa. , 1!. muotnik: Fr .nk ttavdek. Box J 111. Duulo, I'u. |K>rotiii : Anton Welly, box 44, Superior, l'a. VRHOVNI ZDRAVNIK: I'. J. Kern, M I»., tVJOL' St. Flair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Frank Skufea, ISud St.. t'oncniaugh, Pa. Ivaa .lager, b. 34 '• Woodland Ave., Fonoiuaugh, Fa. Kritno Ko«, Coneinaugh, l'a. Mihael Kiek, If. F. D. 4, b. 11.5 a, Johmtown, l'a. Jakob Itupcrt, b. L'.'îs, South Fork, Fa. Ivan Hribar, Johimtowa, Fa. GLAVNI FHAI) v hiši it. 20 Main St., Fonemaugh, Pa. Fiadno Glnailo: PROLKTAKKC, 4(»0h W. 31tt St.. Chicago, III. Cenjena društva, or.iroma njih uradniki, no uljudno proirni, posil|»ti vue dopise nioavntist na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se p<»ilja ».lino potom Poštnih, Kxpremiih, ali Banèn.Ii denarnih nakaznic, nikakor pa ne »utoin privatnih rekov na naslov Hlas Novak, S. D. F. Z. & Conemaugh Deposit Bank v <'onomnugh, Pa. V sluraju, da opa/ijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi. Mesečno poročilo S. D. P. Z. za mesec avgust 1916. o fl tiancncm poslovanju med glavnom uradom In krajevnimi društvi. it v. dru.stva 8. 'J. 1<> 11 12 13: 11 15. 10 17 18 1!» 20 21 Društvo vplačalo Društvu izplačalo Društva več v plačala Društvom več izplačalo 144.32 $ 763.00 $ 618.68 74.50 51.00 $ 23.50 93.40 93.40 79.57 67.00 12.57 108.63 200.00 .......... 91.37 7.55 7.55 68.99 29 26.02 26.02 69.07 69.07 23 24 £1 28 29 30 3 2..... 3 3..... 3 4..... 3 5..... 31)..... 37 3 K..... 40..... 11..... 4 2..... 4 3..... 44 ____ 4 5____ 40.... 47-____ 4 8..... 4 9..... 5 0..... 5 1..... ;>2.... 54 .... 55.... 56 ... 57 . . . . 58... . 69 ... 00.... 61... . 62.... 03.... 64.... «5.'. . . 07 . . 08.... 69 ... 70 . . . . 71. 72.... 73____ 74. . . . 75____ 76.... 77. . .. 78.... 79____ 80. . . . 81 ... . Skupaj 91.20 111.49 35.89 90.70 54.40 74.02 25.40 8.72 41.49 13.49 29.4M 26.70 100.00 196.58 31.49 97.62 75.79 38.84 18.04 01.99 05.39 3.85 14.07 60.44 50.27 92.14 70.80 52.21 70.57 •"»1.7 1 122.57 66.20 29.88 10.37 49.69 10.90 28.20 33.21 78.88 OT.T.'l 10.32 14.28 19.98 91.74 28.80 28.39 99.70 70. XX 30.17 92.74 16.17 09.8 1 1.07 1.13 405.97 22.00 21.00 35.00 26.00 41.00 623.00 77.70 54.4 0 53.62 8.75 41.49 26.70 100.00 31.49 97.62 15.80 i:;,i 370.08 9.54 12.51 1 1 ht 47.54 39.21 43.18 50.23 36.35 60.00 39.48 38.88 29.25 25.62 14.20 10.97 72.20 10.11 31.12 »4,087.82 42.00 33.79 ;. 277.00 . . 14.00 34.04 . 23.00 38.99 . 135.00 . . rt s.ri t 1 07 49.00 11.44 50.27 j. 88.00 4.14 . 70.86 . 34.00 18.21 . 113.00 .. 22.00 29.71 . 51.00 71.57 . 23.00 43.20 5.4.00 10.37 . 51.00 . .......... 10.96 . 16.00 12.26 . 14.00 19.21 . 20.00 58.88 . 86.00 . 16.00 .......... 10.32 . 12.00 2.28 19.98 . 36.00 55.74 . 17.00 11.86 . 28.39 . 36.00 63.70 . 18.00 , 28.88 . 12.00 24.17 54.00 38.74 . 9.00 7.17 . ' 78.00 . .........! 61.00 . 115.00 . .......... 43. i 8 10.00 40.23 . 13.00 22.35 92.00 28.00 11.48 21.50 12.38 . .......... 29.25 . 5.00 20.62 . 43.00 425.00 . 74.00 . 12.00 1. . . . . 31.12 . 426.42 238.16 69.61 42.43 24.17 1.3 i 18.27 46.00 8.16 13.40 375.79 32.00 28.80 414.03 1.80 1.89 •5,163.47 »1,797.16 »2,873.31 Hlas Novak, tajnik. Diamantov je dovolj. Navadno doseže uvoz «liniiihiito\ v Ameriki / Zahvalnim ilnevoin svojo višino. Letos je pn mi tem trgu tako živahno. da j»- dosegel uvoz tega prepotTetinega blaga /e menees avgusta rekord. Vrednost tegn menees importirniiili draguljev znaša 5,535.714 dolarjev, to je za ¡174.212 dolarjev vee kakor lanskega avgustu. Prvih osem mesecev tega leta se je iiuporti-ralo za 35,4:1:1.811 dolarjev dragega kamenja, lani v enakem času pa za 21».521.3:18 dolarjev; pri tem mi bili lani všteti tudi polovični in ponarejeni dragulji, Tintim, ki kupujejo diamaule, se torej menda ne godi preslabo. Ameriški časopisi objavljajo zanimivo pismo, ki ga je poslala tajnic'» stockholmnkega odbora za posredovanje miru, mm. Clarke, svoji v Kaliforniji živeči sestri. Videla ie invalide, ki jih izmenjavajo države iz vjetointvp, ker itak ne morejo vee um fronto. o tem piše: " Najstrašnejši', kar sem videla kdaj v svojem življenju, mi je prišlo pred oči, ko sem bila v llallabergu, približno štiri ure železniške vožnje od Stockholma, kjer izmenjavajo lake voj ne vjetnike, ki niso za nikakršno vojno službo vee sposobni. Stresa me, ko ti pišem o tem. Zdaj nekoliko vem. kaj je pravzaprav vojna, dani sem videla menda le toliko, kolikor moremo govoriti o glasu .ako slišimo le odmev. Prvi vlak. ki sem ga videla, je prišel i/. Kuni je. Bil je Šestnajst vozov dolg, v katerih je hi lo vse natlačeno nemških vojakov. K n so se pričeli kobacati iz vozov, je bil prostor na postaji napolnjen z ljudmi, ki so bili v groznem stanju .Mislila nem, da ne prenesem pogleda na I«' ljudi. Možje so lezli iz vozov, kakor so pa«'* mogli; največ jih j«' bilo brej: nog. brez rok, drugim zopet je manjkal del obraza, a v «a k* izmed njih je bil poškodovan za vse življenje. Najhujši in najbolj pretresljiv je bil pa pogled na njihove obraze. Človek bi bil mislil, da ni vee življenja v.njih; bili so le nekakšne sence mož. Izgledali so kakor bilja, ampak delali so \ tisk, kakor da jim je •tvarnik pri ustvarjenju pozabil,dat i dihanje. S seboj so imeli nekaj cigar, cigaret, čokolade lii drugih slaščic, toda eleli so tudi razglednic in pisalnega papirja. Hitro smo kupili še kart iu papirja ter dali na karte iu zalepke znamke, via so mogli pisati s\ojiiu dragim. Oni, ki so mogli pisati, so šli v restavracijo in so pisali; mi smo sli pa v železniške vozove, kjer so leali jetični možje v nepopisno groznem položaju. Kil je strašen pogled na ta uboga bitja. Zdelo s<1 mi je, da je bilo v tem vlaku zbrano gorje vsega sveta; toda taki vlaki pridejo v Halls-berg vsak teden trikrat in vs-tkikrat so natlačeni s takimi trpini. Kden izmed teh ljudi mi je s piskajočiui glasom rekel: "Icli glaube, da s« der Frieden bald koiuuit". (Mislim, da pride kmalu mir.) Pritrdila sem mu. nakar je rekel: "To bo prav, saj smo imeli vojne dovolj". I"boge duše! l)a. njihov mir pride kmalu, ampak pravi večni mir. Sli smo dalje v zakajen voz, kjer so bili zaprti blazni reveži, pri katerih so bile le strežnice iu neki švedski princ z vrečo. Iz katere je delil čokolado. Kar m1 tiče nemškega jezika, veš, da sem slabo podkovana: a tudi princ ni bil na boljšem, kar se tiče angleščine. Princ„ bi mi bil rad povedal, da so ti nn.žje blazni, in ker se ni mogel drugače i/laziti. je rekel: "The men are all - fools. ' Sami belici so 1 Hotela sem jokati, kajti princ je plodil; možje, ki trpe, da se tako / njimi ravna, res niso nič drugega kot tepci. Nobena dežela nima 'pravice, tis bi 'toliko zahtevala, kolikor SO dali ti možje. Ni je take svetosti, da bi bila opravičena zahtevati toliko žrtev od iuiljum>\ ljudi. Ničesar nima ta s\et. s čimer bi lahko vsaj in.pol popju čal te velikanske žrtve. Kden izmed teh blažnežev je ■■izgledal kakor-slikar ali glasbenik. Njegova postava je bila lepa. na prvi pogled je izgledal, da je :elo olikan iu tudi popolnoma telesno zdrav T«nla njegov duh je bil popolnoma v temi; in ni čuda. kajti videl je gotovo toliko grozot, gotovo je toliko slišal, da njegov duh ni mogel prenesti. Najbolj žalostna prikazen izmed \seh teh nesrečneže v je bil eden. ki je prinesel s seboj le Umiranje poljskih otrok Neka nevvvorška < rgauizacija za podpiranje stradajočih poljskih otrok je izdala poročilo, v katerem pravi, da je poljski -uaiod. ki šteje M miljonov diis. tekom vojne izgubil 1 1 miljoiiov mrtvih, večinoma otrok izpod sedmih let, ki so pomrli \ sled pomanjkanja zdravniške oskrU in st radanja. Matorijaliio škodo, ki jo je Poljska pretrpela na poljih in stavbah, ceni to poročilo na 11 miljonov dolarjev. O okraju Horliee \ (»alieiji, kjer so trajali boji nekoliko mesecev, pravi, da je popolnoma izumrl. drugih krajih so ljudje večinoma Zbežali, ko so se bližale sovražne vojski1; v tem okraju niso mogli zbežali na nobeno stran, pa so se večinoma poskrili, a v svojih skrovišcih so našli smrt. I'o nekaterih kleteh so našli ruski iu avstrijski vojaki po petdeset do sto mrtvih na kltpll. Vojna je v poljskih krajih razdejala 200 mest, d.vajsettisoe \asi iu porušila 1(»00 cerkva. Tako je "ustvarjajoče delo" vojne. Kden nemških vladarjev je naposled izrekel besedo o miru. I>il je bavarski kralj, ki* je te dni govoril v Nucrnbergu pri otvoritvi nove justične palače. Ali njegove besede o miru ne bodo prav nič poslužilc miru iu ga ne bodo niti najuianje pospešile. Ilavorsko veličanstvo jo dejalo, da 'sicer ne vemo, kako dolgo bo vojna trajala, ampak da tie sklenemo nobenega miru. ki In ponižal Nemčijo, temveč le takega, ki nas spravi v boljši položaj kakor pred vojno. Kljub kajzerjevj miroljubnosti, katero je v prejšnjih letih davno pred izbruhom vojne uaglašal, je sedaj Nemčija v najtežji vojni, ampak prestala jo bo /.„.v,/J Tajnostjo in hiabrontjo nemške'vojske.' Tudi mi ne vemo, kako dolgo bo vojna trajala, ampak gotovo dolgo, če bodo kronane buče tako govorile. Ako pravi bavarski kralj, da hoče Nemčija tak mir, ki jo spravi \ boljši položaj kakor piNl vojno, bodo vsi nasprotniki Nemčije razumeli te besede tako kakor poje pesem: "Das N sterlsnd muss groesser nein." In dokler bo Nemčija hotela povečanje, ki je seveda le na račun njenih unsprotuikov mogoče, je nepotrebno govoriti o miru. strtih. Ne morem pisati o njem, uc da bi pri t< 111 jokata. Ležal je tam na svoji postelji, tresel se je po vnem životu iu vsak trenutek je zikrival svoj obraz iu krčil telo. (Mi, nikjer nisem videla kakšnega znamenja slave! Nikjer, ne, nikjer! Ko sem prijazno govorila s temi ljudmi, so m» jokali in mi poljubljali r< !*o in jokali smo skupaj. Nekateri teh mož *o prišli iz Sibirije iu njihovi duhovi so bili čisto otcnincli. Na njih »vili />• hrazili 111 bilo nobenega znamenja upa. le tedaj so se nekoliko /ja>mili, kadar nem jim govorila o miru. Nihče ni vprašal, kdo zmaguje, kdo bo zmagal; vse, kar so hoteli, je bi) mir. mir. — Nekateri no bili že priletni, niedt'eni ko so bili drugi šele dečki. Oblečeni so bili v platneno o-bleko. Imeli so le berglje. umetnih udov še niso imeli. Vojna jim je .ukradla vso njihovo naravo. Vse, čisto Vse, le še golo življenje jim je ostali». Kden je bil dvajset let v Ameriki. Lahko bi ti pravila še več, toda počakaj, da pride mir, ko nam ne bo več treba misliti, kadar bomo pisali pisma, da se bodo ustavila v Kirkvvallu. I'reden-Ko se vinili na vlak. so se nekateri /.brali v* veliko gručo oh. bil je grozen pogled! iu zapeli neko svojo narodno pesem. Kilo je neznosno. Y melodiji ni bilo srčnega .veselja, nobene ljubezni do domovine. Itili so umirajoči gfa-•ovi. ki so prihajali izza, bledih ustnic. "Naslednje jutro je prišel vlak — zopet šestnajst voz preko Nemčije i/. Avstrije. Zopet c-uake slil\c, vendar malo manj pretresljive, malo manj grozne. Ti možje so imeli umetne ude in nahajali so se v boljšem stanju, kajti tam so zanje bolje skrbeti. "Obrazi nekaterih mi obtiče vedno v spominu. Kden izgledal je kakor kakšen princ visok Uns, močan, toda brez. obeh rok. Oh. brez obeh rok! Oni. ki je rekel, da je vojna peklo, je o vojni prelepo govoril. Vojna je tisočkrat hujša od pekla. Vojaki, ki so se vračali iz Rusije, so pripovedovali o človekoljubnem delu ameriškega Rdečega križa. Rekli so. da v Rusiji primanjkuje veščih zdravnikov, da imajo tam le nekake pomočnike ..." Vojna je tisočkrat hujša od pekla. Do kakšne druge 111 i si i bi mogel priti človek, če gleda take st rabote .' Možje so bili le sence mož, pravi m rs. Clarke. Kaj ,l»i s(» moglo povedati žalostnejšega ? Iu vendar je mnogo, mnogo ljudi, ki gledajo enake slike, pa jih ne pretresajo. Ne zbudi se jim misel, da je vojna tisočkrat hujša od pekla, ampak le vprašujejo, kje bodo dobili drugih 1110/. iu uiladeničev. in fantov, da nadomestijo te sence, in da postanejo sami take sence. Toda kaj pomaga žalovanje iu zgražanje in obsojanje vojne ' Svet je lak. Ne da bi'absolutno moral biti tak: ampak tak j»., ker je kapitalističen; tak je. ker mora gonja za dobičkom voditi do konkurence, do tiirovsUego uničenja slabejših tekmecev, do bankrotov, do vojne na borzah, naposled do vojne na "polju časti." "Dol z vojno!" je poštena beseda, ampak zadostna ii. "Dol kapitalizmom!' je popolnejša. Tu je treba pričeti. Izsušite vir. pa ne IhCvcč tek lo. Izrujte korenine, pa ne l»o več raste I strupen plevel. Odpravite.vzrok, pn ne bo več učinka. I -ničite konkurenčni sistem, pa ne bo več konkurence in konkurenca se ne bo mogla izvrniti v v ojno. Proč s kapitalizmom, iu ljudem ne bo več treba gledati takih grozot in možje ne bodo več postajali človeške sence, in tistega ne bo več. kar je tisočkrat hujše od pekla. Pasji nabori Nekaj pasjega ima v sedanjih časih vsak nabor. Ce že v mirni dobi življenje v kasarnah ni nič prijetnega, je sedaj gotovo, da čaka vsak« ga. kdor je potrjen, pravo pasje življenje. Toda po-ročilce, ki ga ima tržaška "Kdinost , m» m* tiče takih, temveč pravih pa s j il 1 naborov, (¡lasi se namreč: "Poveljstvo :i. aruiadnega zbora naznanja, da morajo vsi lastniki psov pripeljati svoje-'pse 11 . 15., I(»„ 17. in 18. (namreč julija) na postajo državne železnice. Kateri pes je sposoben za vojno službo, bo takoj odvzet iu odpeljan." V zel i so ljudi. Rekvirirali so žito in živino. Konfiscirali so zvonove, potem posodo. Pobrali so /.late prstane in jih zamenjali za železne. Vzeli •>o denar iz uikla iu namesto njega naprav ili kosi-trastega. Zdaj jemljejo še pse. Hudobneži bi dejali, da je Avstrija prišla na psa. Kaj je še ostalo, da bi vzeli.' Morda ¡znajde kdo, da so tudi stenice porabile za vojaško službo; to je menda zadnje, česar še niso rekvirirali. K et so v dravi Maine pri primarnih volitvah zmagali republikanci, mislijo, da zmagajo mese ea novembra na celi črti. Država Maine ima prva med vsemi primarne volitve iu nekolikokrat se "je /godilo, da so glavne volitve po vsej Ameriki tako izpadle, kakor v tej državi. Odtod je nastala vraža, da so primarne volitve v Maine znamenje za rezultat glavnih volitev. Toda prazuo-verjf ni nikakršen dokaz. V jeseni lahkit zmaga Hughes, lahko zmaga Wils«m. ampak odvisno je to še oil marsikaterih drugih momentov, kakor 011 primarnih volitev v Maine. Kar je bilo pri teb volitvah res značilno, je le to. da so se progre-sjsti skoraj brez izjeme vrnili k polnili, loncem republičanskini. V Ameriki je izuajden podmorski čoln povsem nove vrste, ki baje prekucne vse vojskovanje na morju. To je v resnici čoln. ker ima prostora le za eno osebo. Wi uredba je še tajna •Vlada se pogaja r izumiteljem Hvalite Itogn.! Dne 7. novembra so volitve ko kratek je čas! Računajte, ka NAPADI NA DELAVSKE PRA VICE Najuavadncjšc pravice . delavstva prihajajo v Ameriki v resno nevarnost. Ker je v sedanji druž bi tako urejeno, da je življenje delavca iu njegove družine odvin m» od razmer, ki obstajajo med delom in kapitalom, ju ker ,jc na ravno, da gleda kapital v prvi vr sti na svojo korist, si mora delavstvo vsako zboljšanje svojega položaja priboriti. Med najvažnejša sredstva tega boja spadata organizacija in stavka, lirez organizacije je delavstvo brez moči; a-ko ne bi moglo ustaviti dela, kadar spozna, da je potrebno, bi moralo živeti v suženjskih razmerah. Kapitalizem začenja v tej de-! zeli trdovraten boj proti organizaciji iu proti pravici štrajkanja. Pravzaprav to ui začetek; boj vodi že davno; ampak novih metod se začenja posluževati, iu v tem boju ga podpirajo tisti orga ni, ki so ustanovljeni za Zaščito iu izvrševanje pravice. Proti organizaciji I nited Mine Workers sta bili vloženi dve to/, bi. liaclie Denman ( ompauv v Arkansasii in Peusvlvania Mining Company sta jo tožili za 1,250.000 dolarjev odškodnine, češ da je vodila rudarska organizacija v Peniisvlvaniji, West Virgiuíji iu ('oloradi štrajke, s katerimi je hotela onemogočiti "odprto delo v rudniški industriji iu s tem 1110-no^olizirali industrijo zase. obe nem pa onemogočiti konkurenco podjetij /. "Open shop" z. drugi mi. S.tem da je bil prekršen Sher uiaiiov zakon proti trustom Zvezno apelaeijsko sodišče v St Paul, Minil, je ugodilo tožite-Ijem. Izreklo ji"'v svoji razsodbi, da so unije na podlagi Sheruiaiio vega zakona odgovorne za Škodo, ki jo povzroče. S svojimi štrajki so I M.' W prav 1 sodišče grobo kršili Shcriuanov zakon 111 ovirali svobodo meddržavne trgovine. Mnenje unij. da izvzema Clavtonov zakon delavske iu far marske organizacije od učinkov Shernianovega zakona, je napačno, ker se besedi "oseba" in "o-sebe ' v osmem delu Shernianovega zakona lahko rabijo /a korpo racije in poslovne združitve vsake vrste. Zato je tudi napačno, bi se obsojale posamezne osebe, uničile organizacije pa puščale svobodne. Ako obvelja ta razsodba pred zveznim vrhovnim sod,iščem, ki bo imelo soditi v zadnji instanci, tč daj je to udarec zoper strokovne organizacije, ki jim vzame tako-rekoč vsako pravico štrajkanja. iu Clavtonov zakon, na katerega je bil (íonipers tako ponosen, .j«' tedaj enostavno razveljavljen. Ker je naravno, da povzroči vsaka stavka neko škodo, imajo podjetniki v vsakem slučaju priliko, da tožijo z. odškodnino, iu če se postavi sodišče vselej lia . nitko stališče kakor 0110 11 St. Pau', izpraznijo take tožbe lahko uni jam vse blagajne. Praktično torej ne pomeni raz sodba zveznega prizivnega sodiš ča nič manj kakor prepoved štraj ka, v prvi vrsti vsakega štrajka za priznanje organizacije, nada l.je pa vsakega štrajka sploh, ker se o vsaki stav ki I; hko pravi, da škoduje trgovini dotičnega podjetja-. . ' St v ar je sicer se odvisna o« I naj višjega sodišča. Toda če se delavci spomnijo ua sodbo proti danbiiryjskim klobučarjem, mora jo razumeti, da se tudi na najvišje sodišče ni zanašati. Ni ga boljšega dokaza od le -sodbe, da je delavstvu treba politične moči. Zakonov je treba, ki jasno in nedvomno i/reko in za varujejo pravice delavstva: teb pa ue bodo nikdar ustvarjali za stopniki kapitalističnih strank. MEHIKO I Zadnje čase je bilo videti, «la bo mehiških honiatij vsaj za Ze dinjeue države konce. Ze dalj časa se vodijo pogajanja med ame riško in ('artanzovo vlado, kako' bi se uredile reči. da bi se zagotovil mir. Pogajanja so dospela tako daleč, da se je imenovala me šaiia ameriško mehiška komisija, ki naj bi bila izdelala posamezno sti pogodbe. Ivo je Wilson ukazal, da se odopkliče milica ob času grozeče železnicarske stavke, so je moralo to smatrati za prvi korak ua poti k poravnavi in zi dokaz. da ne more biti ob mehiški meji nič posebno nevarnega. Kajti če bi se tam bilo bati kaj resnega, se pač ne bi bilo smela meja i pustiti lire* zaščite. -, PRODAJANJE DELA KaZIIIIIC S»- |»M t* MHtllO I M» M'hi, «« »'»e*H» v tovarni vlada kapitalističen značaj, so te •)'' razliêiia in sega od škatlje ci zahteve razumljive Mieer bi pn K»r H,i "tekleniee zganja do J". Letonnje vreme ji* vseskozi abnormalno. Julija in avgusta je vročina selci presegala navadno stopnjo, sedaj je pa prezgodaj na-, stopila hladna jesen. Odkar je v K v ropi izbruhnila vojna, je v nebesih vse narobe. Kako hi nam to razložili dobri katoličani? bilo vredno vprašat i. ^ kdo se je zdanil takrat, ko so ameriški ha (otalisti ." koitfi-.eirali ' imet je. Mehiška vlada lie vprašuje le ¡m ampak priznava načeloma a-uuriske zahteve, Zastopniki me dolarjev za mesto, na katerem se zasluzi po 2óe na uro. Koreuiani so večinoma takó previdni, da ne jemljejo te podkupnine sami, am pak se poslužujejo posredovalcev, ki so večinoma tudi delavei in slu žijo tore in a i mri i "ii to. da dobe u luske vlade pa izjavljajo, da se ... ... . « » • « - godiiejse delo. Navada îe z.e tako vtn lahko uredi, ne da bi stali .. . , . ... ■ «•k J ~ I I • • . . k . . .1.1 i . i t MllltO i ki I tli lOlfO ameriški vojaki v njihovi deželi /aduji teden se je zdelo, da s" uredi ta reč prov izoričuo z določitvijo vojaškega pasa ob meji. kjer bi lahko patrolirali mehiški in ameriški vojaki, da bi prepre razširjena, da ni treba od tujega deb.vea, ki išče delo, niti zahtevati podkupnine, ampak da jo kar sam ponudi. Komisija pravi: ' laka navada ustvarja najhujšo iiujustrijalno siižnost, in ni se čuditi, da je iz. podo čili hauditske napade. Ta pas naj naM.|jeiiee pogostoma o '»i ,li! sto mi,j ;ir"k gorčen, kar se včasi ob stavkah Medtem se je pa položaj zopet izraža v nasilstvih. Kakšno poslabšal. Villa je namreč zopet štovanje naj ima naseljem p..stal delaven in njegove čete so družabne organizacije, v kateri no napadle mesto t hihiiahua, kjer so mogoče tak imeli ( arranzov i vojaki trde boje. preden v<> napadalce zopet pognali iz. mesta. razmer» Komisija se čudi. da uradniki m družbe ne opazijo teli navad. Mi pa mislimo, da dobro vedo, kaj I bije so Vdlovi vojaki napadli se godi, ampak da tudi vedo. za-tudi ameriški 'motorni vlak v /a- kaj molče ni trpe To i/korišomje padni t'hihuahni in uplenili 40.IHMI delavcev. ^ «lolarjev. Napad na mesto t'hihiiahua je potrjen, le da se-ne \c. Tračnice za zaveznike, če- je Villa sam vodil svoje ljudi Pred par dnevi je slo iz t »a Iti nji in1. Na v>ak način se je pa po- morskega pristanišča jnn.niui ton Waj vsled tega zopet zapletel, železniških tračnic za železniške I ;.'jti Villov napad je dal l*crsh- proge v KriMieiji, kakor tudi za i u " u povod, da je poslal del svoje- \ o.fne žcU zi.iee. ki jih rabijo zaga vojaštva proti jugu za zasledo- vezniki na bojiščih. Tračnice je vanje V i I h» vili čet. ^^ zgotovila Hethlchcm Steel Co. Vendar je upati, da bodo imeli Jeklarska industrija j< zadovolj-< la.ni komisije v New Londonu do- na." volj hladnokrvnosti, da lie bodo z..,.itii posameznih pripetljajev iz Dividende v« ibdi večji cilj i/pred oči. Itil >ñ Prvih osem mesecev tega leta že čas, tla nastane tam doli red, Su /vlezniee m cestne železnice iz. • .ij toliko, kolikor so prizadete plačale -ti"» miljoiiov tlivitbbd: Zeditijeiie dr/a Ve', ki imajo doma (ait i v enakem času I" 'JdT miljo-toliko resnih opravkov, da bi u ,,ov Na borzi vpisana velik« in reditev notranjih mehiških reči diistrijska podjetja ^o izplačala v res lidiko prepustile .Mehičanoui ,,.f, mesecih :J70 miljoiiov diV. samim dend. lani le J7 miljoiiov. I>a so ljudje še t. ko neumni, pa delajo, namesto da bi si nabavili za kakšen miljonček dobrih-del nie, pa bi lahko živeli dobro, lire/ : Stranka. I j KLUBOM J. S Z NA ZNANJE V kratkem dobe khibi glasov niče za glasovanje o pravilih, ki jih je sprejel nai III zbor Vsa navodila bo najti na glasovnici. Zapisnik zbora se je bil vsled zadržkov, ki so jih imeli zapisni karji, zakasnil, in sedaj nima več smisla priobcevati ga v listih, pač pa izide tiskan v formi letaka in ga bo dobil vsak klub določeno število. To naj vzamejo klubi na znanje. Tajništvo J. S. Z. OBVESTILO. Radle.y, Kans. Vsi jugoslovanski socialistični klubi v Cravvford Countv, drž. Kaiisas se obveščajo, da bo prihodnja skupna konferenca vseh prizadetih klubov v okraju dne 24. septembra. ob dveh poMoldne v Yale, Kans. Sodrugi ju sodruž.iee! V pošte vajino delo, ki nam je koristno in potrebno in storimo svojo dolžnost Bodimo res boritelji za odpravo kapitalistične siižnosti in Za uresničenje boljše družbe, ki nastane, ako ne bomo omahljivi in sc ne bomo ustrašili vsake malenkosti. Zadnja konferenca na Vale se ni vršila, ker ni bilo nobene udeležbe razun sodrugov, ki žive na Vale. Torej bo prihodnja konferenca. kakor je gori inuvedeno. rijudno ve vabiio vsi sodrugi in •«Hiruliee in \«u somišljeniki, naj pridejo na to fcbnfertiico, da o-nravimo tam čim bolje svoje naloge. Sodrugi in sodruž.iee! Bodimo zvesti delavei in bojevniki socializma, kajti od našega dela je odvisno, kdaj in kako dosežemo cilj. Pomislimo, koliko so žrtvotvali naši začetniki za socializem. Marsikdo je žrtvoval svoje življenje. Spominjam se, koliko so pretrpeli sodrugi v stari domovini, kjer jih je nezavedno ljudstvo zasra-movalo, in razni fanatiki so le prežaii, kaj bi jim mogli storiti hujšega iu gršega ; in če so le mogli, so storili. Toda prepričani so-drugi se niso ustrašili iu omagali ampak trdno so vztrajali pri svojem delu, ki bo koristilo vsemu oroletariatu. Ka j pa mi, sodrugi? Vsake male stopinje se ustrašimo, čeprav i-mamo že dosti dokazov, da ne uniči socializma nobena sila več, ampak da neust/ašeno napredu-; ie iu razširja svoje koristno delo.; Sodrugi iu sodružice! Polotimo -c posla in ne pozabimo, da poj-de pozneje tem laže, čim ¿-itreje opravimo začetne naloge, ki so sedi-j potrebne. Pridite v velikem številu na konferenco v Yale, da čim bolje rešimo vprašanja, ki jih imamo na din.vnem redu. Na svidenje dne 24 septembra. Vse za socializem' John Uoršek, konferenčni tajnik. LISTU V PODPORO. IVank Mren, Chicago, III. $1.."><). Poslano po John Vivoda, De t mit, Mich. *K,lMl. (Opomba. Neka i imen iz Detroita je bilo nečitljivih, zato smo celo svoto izkazali skupaj.). Slov .soc. klub št. i»:', v Ileriuiuie, Pa. + "Mlov soc. klub št. 4 v La Salle, III kot del prebitka od zadnje veselice *lo.tio. Skupaj $21.35. Zadnji izkaz $364 10 Vsega do danes $385.45 SVOBODA V AMERIKI. V. ti prepovedi gôvol'ov Vi M o il i »mili . . truda iu lirez skrbi. hodov s»-tankov se eilajo po no riki že / raviiodušuosi jo, ki priča, da niso take reči prav nie i/rednega več in da so se jim ljudje že privadili. Ta ravnoduš Privatne banke. Kakor nalezljiva bolezen je prišlo nad privatne banke v Cbieagi. nost priča še nekaj druzega: lju- Zadnji teden se je državnemu d je so >e privadili* takim veste,,,, pravilnik.. Hov hi. vdal Metan. |/,r ne cen i jo državljanske svobo- Miehuiuk. ki Je pustil v svoj. lmn- d. kakor M, .......iiili njihovi pra- ki cel *|.l!l. medtem ko je .».«MN» dedje k, so še motali krvavo bo- dolarjev, vlog ubogih ruskih na riti zanjo, v. doči. da je brez nje scljeneev izginilo. Takoj nato je v M*fka svoboda sploii nemogoča. Ako ne bi imele množice ril»ji; krv, v žili,h, I», jih morali nastopi proti svobodi govora vendar včasi razburiti. Dne II. t. m. se je u. pr. v Serantonii v Pentisyl-vaniji primeril slučaj, ob katerem se mora človek vprašati, ali je t;i država sploh še del ameriške unije. Šerif Beii S. Philipps je z. oddelkom milice obkolil shod. katerega je sklicala organizacija I. W. W.. in je aretiral v Nili s udeleži lice v ter jill od peljitl v ječo okraja Lackavvanna. Lokalne obliisti so bile shod prepovedale. Organizaciji I. \V. zaprla- bank« M Oinsbuig and Sons svoja vrata in državni pravilnik misli, da j»' za približno 40 do "iridejo torej v ubogo deželo v en-vedati neoborožeii shod; se teže bo navesti zakon, po katerem s> smejo z milico napasti mirni zho-ro va Ici. Ampak veliko lože je razumeti, tla smatrajo kapitali st out vdane oblasti stavko iti poizkus stavke za največji zločin in dar v dogledneni <*asu razmere. norma.nl Vlada hoče nastopati. Iz. Washington« poročajo, da je vladni, justični oddelek priprav tji'ti tožiti v .iko organizacijo al' la nastopajo kapitalistom na lju- (|n,^t(>v {>0kov ali mlekariev, ... . i .. . : i..i...... .... ' .. . . bo bo|j brutalno proti delavcem l.ikor na liiiskciu ali v Avstriji A zopet se javlja vprašanje: iu s! upno zvišali cene mleka aH kruha. Tožil bo na podlagi zakon i zoper truste Justični oddelek st » ' I / o I m - I i i mn ... .. ... ......- Kdo je izvolil šerif« Kdo ji ,z- - (|H pometi' /mani ...... " šatije Icruha, če se skupno izvrši volil lokalne oblasti Kdo je izvolil poslance, ki dovoljujejo. * da opravlja milica policijsko službo zoper mil ne delavec ' Kdo bi lah ko izvolil drugi,ene šerife m dru-j \|¡|Wl.,nkee so tračne župane iu drugačne po- m,mj;j kruh. podražitev iu da je kaznivo Justični oddelek ima takoj pr». I ¡ k o, d t toži, če resno misli \ peki že podražili Delavci, delavci ! Ce le ne bi p„ \ sej Ameriki i«' z.»»t»et veli. bila pozabljivost tako velika, da ka gonja, kdo je "«food man" lia diiu volitve /•• ne ved«» več. Limanicc, ki s»> pi ¡pravi jajo v o kdo jih je pred par ledni tepci liteem KAKI IZBORN1 UNIMENT ima veliko itevilo uporab v vsaki hiši. Nikoli ne pola£e dan n« da bi ga kaki ¿lan imel pri* lik o rabiti. Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 25 let- Izkazal j« svojo vrednost pri zdravljenju REVMATIZMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLK1JAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MlSlC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI. C«na 26 In 60 c«ntov. r-itnjo. pum«) " Severov o (iothi.nlsko Olj* •• )• ltk»salo c«l<> uipeftuo. Muj* Um jr mifln liutlt* U.U>im»* v u.«t»li ukIii p<. nil.ljMij.1 S*v«*ruv«s» UoilmnUk»-tfa Olju »<< l>>li^nif poktikie umuj biiO» ID ku pi4-»blU pol «UklCDkc«, iu U>l»iiM pupoiiM.iuik UglUil*1." Jciliu Miknianllk. RM No. I. Kot 06. Iroti MoudUid. Mloli. Kupit« Sfvrruve 1'ripmvk® v k*k»rn»h. Ako lih n« mor«U M dobiti, uaruiltf Jlli od ui. ZatruiU uüdotu«aUtv«. W. F. SEVERA CO„ Cedar Rapids. Iowa. Poročilo o razpečaaih znamkah J. S. L v mritcu juliju 1916. C - RAZDKI.JKNO E 3 o» 5 c a 1 2 N c S E s Mo,to e m -i x i • ■ ** s 2 V C - ? * Z, N »2 C| 6. 73 ¿ofc N Ark. Jenny Kind..... ¿4 .. .. t 6.00 .......... $ 3.60- " Huntington . .... 15 .. ij 3.70 $ 1.95 $ 1.95 2.25 III. Springfield ..... 4 1 ... . 11.00 ....................6.6(1 " Ses.-ei ......... 2 "i . . . . 6.25 ....................3.75 " Wa jkegan ..... 26 . . 6.50 ....................3.90 " Staunton \2 .. .. 3.00 ..... ..... 1.K0 " Zeigler ........ 20 .. 5.00 .................3.00 " V i rib n......!.. 14 .. .. 7.85 ..... ..........6.45 " Chic«*«» ......... lun . . .. 25.00 12.05 12.05 15.00 Intl. i linton ......... H .. 2.00 .40 .4u 1.20 Kans. Franklin ....... 20 .. .. 4.00 ....................2.00 " Skitlmore ...... H .. .. 2.00 ....... ... 1.20 " W.Mineral..... 19 .. .. 4.75 _____ ..... . 2.K5 Kroiiteriac ...... , ♦» . . . . 1.20 .....................60 " Kingo . . . . ...... 30 . . . . 7.50 ....................4.50 " Mulberry...... .' 40 .. .. 10.00 ....................6.00 " Stone City...... 12 .. .'. 1.20 .'..................1.80 " Oowburg ...... 12 .. 2 3.00 7.35 7.35 l.H« Minn. Virginia ..... 21 .. 5.67 1.05 1.47 3.15 Mich. Detroit 114..... 40 .. .. 10.00 2.00 2.00 6.20 Mo. St. t.ouis....... 40 201 10.00 2.00 ' 2.00 6.00 Mont. Klein .......... 17 4 4.25 ....................2.55 " Bear Creek..... 27 . . . . 6.75 ......... . 4.05 Red Lodge..... 16 3.95 3.00 3.00 2.35 Ohio Lorain ......... 13 .. "3.25 ....................1.95 YoungHtown 1H.. .*»(, 20 12.50 ....................7.50 " Cleveland 27.... 7« 10. 17.50 ....................10.50 " Piney Fork..... 7 . . . . 3.50 ....................2.80 " Steiibenvillc .... 20 . . . . 7.00 ....................5.00 " Cleveland 71____ 1H .. 12.00 ....................7.20 Youngstown i)2.. 7 .. 2 1.75 ....................1.05 " Yorkville....... 9 ... 2.04 ....................1.14 " Netf .......... 12 .. 3.00 11.80 11.80 1.80 I'u. Yok.m ......... 13 .. .. 2.60 ....................1.30 " N. S. Pittsburgh. 100 .. . 24.00 '....................14.00 " Pittsburgh ..... 10 ... 2.50 ................1.50 " E. Pittsburgh____ 120 ... .. • 30.00 ....................18.00 " W. Newton...... 28 7.00 ............4.20 " Woodlawn ...... 25 . . 5 6.25 ....................3.75 44 Sygan ......... 20 . . 5.00 ..... ..... 3.00 " McKees Rocks . . 20 . . . . 5.00 ....................3.00 " Forest City...... 4 . . 1.00 .....................60 " Browndale ..... 3 . . . . .75 ..........• .45 " Herminie 69..... 26 .. 6.50 ..............3.90 " S. S. Pittsburgh.. 20 .. .. 5.00 ....................3.00 " McKeesport ..... 20 .. 5.00 ....................3.00 " " New Brighton ... 40 . . 10.00 ......................6.00 " Johnstown ...... 12 .. .. 3.00 ....................1.80 " Conemaugh..... 30 .. .. 10.81 ....................7.81 " Farrell ...... 20 . . 4 5.00 ...'.. ..........3.00 " S. View....... 20 5.2S ....................3.26 *' Steelton ........ 16 .. 4.00 ....................2.40 44 Ambridge ...... 16..........4.00 28.15 28.15 2.10 W:Va. Mil burn ....... 13 . . . . 3.25 .65 .65 1.95 Wis. W. Alii-........ 71 20 5 17.75 ..... 4..........10.65 44 Milwaukee ...... 63 .. 15.75 ....................9.45 " Kenosha 11..... 40 .. 10.00 8.70 8.70 6.00 Wvo. Cambria ...... 15 .. 3.75 .....................2.25 Cumberland .... 8 .. .. 2.00 ....................1.20 " Reliance ....... It .. .. 2.00 ....................1.65 " Roe k Springs ... 28 ..........7.00 ................4.20 • 44 Sublet....... 38 10.38 5.00 5.00 6.58 L Labor year book.....................50 .....................50 Org. No. 137............... 10.00 ...........10.0(1 Ore. Nt». 89 ............................3.58 ........". . 3.58 No. 165...............................79 .....................7!» Totals .........1K82 20 78 $445.78 $84.10 $84.42 $277.26 Znamk na ruki tine 1. avgusta................ 585 hobljenih od stranke v avgustu............... 2,000 * - • - * 2,585 Razpeljanih v avgustu ...................... 1,682 Ni» roki tlne 31. avgusta..................... 903 Hualnih znamk na roki dne 1. avgusta......... 165 Dano klubom v mesecu avgustu............... 78 Na roki tlne 31. avgusta ................... 87 I /.jemnih znamk na roki tlne I. avgusta......... 188 Dano klubom v avgustu..................... 20 Na roki tlne 31. avgusta..................... 168 Fond xa zveann tiskarno: Redio mesečni prispevki v^ avgustu............'.$84.10 Dano blagajniku tega fondi» .................. TajnUtvo J S Z RazSirite sm.j». /nanje! Poučite ne o socializmu! Razvedrite ai duLa! *' 1'roletaiee " ima v *voji književni zulojji aledeČ« knjige in broSure. PoAlji te aaro£ilo se danes: Maksim Gorki: Mati, mehka vetba ...............................$100 Upton Sinclair (poslov. Jos Zarertnik in Iv. Kaker): Džungel. PoTaat iz chica&kih klavnic .......................................... Vft Enrico Ferri: Socializem in moderna veda.......................... Proletariat.....................................................10 Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................ 10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.............1.........................................10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "NaAa bogatstva" ............ .10 Kapitalistični razred.............................................10 Vojna ln socijalna demokracija.................................. .10 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katollftko svetovno nazlranje in svobodna znanost........................................ -5 O konsmmnib društvih....................'........................lo Zadružna prodajalna ali konstun ...................................05 Kako je lep vojufiki stan. (Poljudne zbirke "Več luči!4' 6. snopič.)... 10 Katollfika cerkev ln socializem .................................... 10 Spoved papeža Aleksacdra .........................................10 Trancka iu drugo.............................................. .'¿fi Vse te knjige in brofture pofiljemo poStnlne prosto. PROLETARE0, 4008 W 31st St.. CHICAGO, ILLINOIS. « Vabilo na -Veselico katero priredi Soc. klub št. 13 na Sygan, Pa. v ilvorutii (IruštvM •'Bratstvo" štev. 6 S. N. F. J. dne 30. septembra, t. 1. Mili AL.\ IHiDK IZVRSTNA (lODIIA IZ TO.M S IM'N, PA. Vstopnina za moške 50c. Ženske v spremstvu so proste, brez spremstva 25c. , isti i|ol»ii'-el< je namenjen v dva tlela. Lna polovica se porabi /; volilno kampanjo, druga gre Prolctareu v podporo. Vsi zavedno delavstvo m* ul.jiltlno vabi. da se te v»'s»dice pollioštevilno udeleži. Začetek ob sedmih zvečer. Za s v c ž i - pivo in do.bro postrežbo skrbi oimoic VABILO NA PIKNIK Soc. kluba št. 118 v Canonsburg, Pa. Piknik se vrši par minut od ces. zel. postaje Alisson DNE 24. SEPT. POPOL MIKALA fMHlK SLOVKNSKA liiln ilil < elli K A. Itiiv »nti\ m Ki Hibo, « 1,'iiiH Afhati K«'Uk»' 11» / i *knv ;i I udrn>lie Hu*nat»\n eks|iedi< i i:i je odšlii pr«»t i N«ni Zemlji na iiint..' .........tn^ii meneen avgusta l!»tJ, |triMÍli»V:i |.| im-«'i .(ni po/.ne je. Leta l!»l I iim.t je iln im pomo.* neka norveška tadjn, knjti do te.tnj «e ni bilo tli. .uto o.I njih; ti«l;i Imlja -olngo, ne omenjajo, koliko je bilti ino/ s t »mi m • iVeniii ekapeilieijninn. Omenjeno j«' te, -Iii je hi I / Knssaiiovo orenuo^ral Ku < iu. • h'ii«k.-i vlad* je 'dnj na/nanila, d:» «t;i našli td»e ek«|iediriji nnjlif>i» /alo -'i iu kompanija sprejeli t«'ga "kompromisa", bi jih bil Tisza vse skupaj takoj p«>gual domov. Kdor še verjame, «la je to parlamentarizem iu ustavnost, zasluži prvo nagrado za lahkovernost. Predsednik Wilson hoče posre «i«»vati za mir v Kvropi, ampak — ne pred volitvami. Nevarnost to rej ni velika. Tudi z dapoiiskcgu prihajajo poročila, du se je tam razvila kapitalistična pnisperita, kakršne še nikdar ni bilo v deželi. Povzročilo j«i je-naj-več izdelovanje munieije in drugih vojnih potrebščin, ki gredo v neznanskih množinah v Rusijo. Nekoliko jih pa kupujejo tudi «»stali zavezniki. Angleži tr«lij<», «la s«» največji bogatini vsega sveta se«laj na Japonskem. P«» poročilih .la-pouske banke se j«» pomnožila zlata rezerva 40 iniljonov jeiuiv. Od v-«* t«* cvetoče pr«»-sperite pa nimajo široki ljudski sloji nič in delavske plače s«» «»stal«' tako sramotno nizke kakor pred vojno. To jcpreeej tako kakor v drugih deželah, le «la je morda nasprotje med veb»kapitah»ui in «1«*-lavsko bedo še malo bolj kričeče. In t«» j«* prav. Japonci so inteligentni ljudje, toda japonski delavec j«* potrpežljiv kakor črna živina in še ve«lno verjame v solidarnost vseh japonskih interesov in v svoje soro«lstv<» z mikadoin. Čimbolj kričeče ho to nasprotje med razkošnim bogastvom in njegovo re\ščitu», tem hitreje mu b<» izbilo vero v solidarnost / izkoriščevalci iz glave. To ga ne pripelje t «i k«» j k socializmu, pač pa «l<> nezadovoljno-».;i. I Vitem pojdi* že «lalje. sa reTinstlta« balerine, sa bolečine otrpneloitl tki* por ln mlile. m-umu? I >H « I M umI «»KAiCONOll Iraaonait, Pravi ae dobi le • eavitkM, kol van ka*e ta slika. Nt vzemite ga, ako nima na zavitku naä« tržna auaia k« ■ Sidro. . 25 Id 50 centov i vseh lekarnah, al pa naročit« si »a ravnost od F. Ad. Richter t C». 74-80 Washiagtot Itrset, New York, N. 1 8&SS MODERNA K NI CK) VEZNI OA Okusno, hitro in jrpeino dal» za privatnike in društva Spr«t> mamo naročila tudi izven mesta Imamo moderne stroje. NUk« cene in poštena postreftba. rt RAT JE HOLAit, 1033 Bine Island Ava., ' s«lv«r % Cftdaa-rrv f ' . Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je Iz Londona poročajo, da ima Anglija v«*lik program za obsežne socialne reforme. Baje j«* ž«* v parlamentu izdelana prt*«lh»ga, ki obsega ukrepe za odpravo velike bede, vladajoče v Londonu in drugih večjih mestih. Pripravlja *«• novo obda-čenje velikih premoženj in še druge so«*ialne reforme. Poročilo pravi, «la -se. vlada strinja s tem programom in da ga je As«piith «»dolini. S prevelikim optimizmom ni pričakovati teh reform. Telegrafira s«* mnogo in ta opravek je l«»žji kak«»r izvršitev dobrih socialnih načrtov. Da mora angleška vlada nekoliko socialno misliti, že verjamemo, k« r so delavski zastopniki v unijah in v parlamentu zel«» energični in se moi;a vlada ozirati na «lelavske organizacije, o. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Pol jskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni CARD STR0VEP Attorney at Law Zastsps si «tab sodiiiih. specialist za tozbe v odskodnine kih zadevah. St SO he 133 VV. WtMfilVbm STREK? CHICAGO, ILL Tslefon: Main 3P?t J^ \ A R potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-K-ibjf. uniforme, pečate in vse drugo obrnite &e na svojega rojaka Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. ROJAKOM NA ZNANJE Na nekem banketu v Pittsburghu, Pa., je •lames A. Karwell. pre«lsednik I nit«'«! Steel Corporation, dejal: "Leto 191ti se b«>, kakor vse kaže, v zgodovini lahko označilo za eno najpomembnejših za j«'klarsk<» in železarsko industrijo, iu ni treba posebnega preroškega duha, «la se lahko napove, da bodo tudi prihodnje leto naše jeklar-ne in naši plavži do skrajne možnosti zaposleni." Pomembno leto v zgodovini, pravi Fanvell. Vsak otrok ve, da je zg«nlovinsko pomembno leto. kadar se bije šestnajst držav. Kaj ne bi l»il<» zgodovinsko pomembno leto, v katerem pade na bojiščih kakšna «Iva miljona mrtvih in še nekoliko več iniljonov ranjetih? Ampak nir. Farewell misli tak«». Zgodovinsko pomembno j«- leto, k«»r se jeklarski industriji «l«»br<» go«li ; bolj natančno s«' t«» pravi, «la se jeklarskim magnatom dobro godi. Ampak pravzaprav bi tudi s Karewellovega stališča lahko rekli, tla je let«» pometnhuo zaj'adi vojne. Kajti zaradi vojne j«* jeklarska industrija zaposlena. Zato, k«*r padajo mrtvi iu ranjeni na miljone. se jeklarskim baronom dobro go«li. In s tem je najbolje označena visoka modrost našega «Iružahnega redu'. •Iz Berlina poročajo. «la j«* za četrtek sklicana splošna konfcrenca socialno demokratične stranki'. na kat«'ri hočejo poskusiti, če j«' mogoče zopet združiti radikalno krilo z «lesnim. Pričakuje se živahna «lebata, k«'r Imh1<» raijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, «la je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sle«lijo nerednosti prebavljanja, «luševna potrtost in fizična onemoglost.