TRST, sreda 19. februarja 1958
Leto XIV. . Št. 43 (3888)
PRIMORSKI DNEVHIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
StR??«STVO: UL' MONTECCHI it. 8, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel viti.	Podruž.	GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
o* v Širini l stolpca: trgovski
MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-37
Razprava v Varnostnem svetu odložena za nedoločen čas
Burgiba zahteva razgovore o Alžiru v okviru dobrih uslug Anglije in ZDA
Prvi stiki ameriških predstavnikov v Tunisu - Nesoglasja tudi med Washingtonom in Londonom glede vprašanj, ki naj jih zajame posredovanje
YORK, 18. — Varnostni svet OZN je danes po da sta Ts1Z^av?'h nekaterih delegatov in po sporočilu,
SHflle in	*n FranciJa sprejeli dobre usluge An-
točen	odložili nadaljnjo razpravo za nedo-
T\U^zjtJnevnem redu sta sledeči vprašanji; 1. Protest ki6t-Riie Tzaradi francoskega bombnega napada na Sa-Pomrv.; ,sef’ 2- Protest Francije zaradi «tuniške alžirskim upornikom*.
. f ancoski predstavnik ie —
'JijavirT'1 Predstavnik je dCm’ da Slcer odobrava
5s vredk da Pa se ne
UDoraKi- besedilom, ki ga Rablja Tunizija, češ da nje “J” ,za napadalno deja-
iene^a?tSam0 Za °me'
J^nrftedstavnik je d,0.
da pa Podpira dnevni red, ni. svet
P® ie mnenja, da Varnost-
Vati ,1' m Pristojen «vmeša-ke državen°tran^e zadeve ne" toBf» Predstavnik je na-
l)r‘tan<;ko 1a®ta njegova m bre ,Ja Vfaldla ponudila dozi^ ^‘uge Franciji in Tun -dobrih ,nacinu izvajanja teh tazum.n -u® .Pa »e bodo spo-
r«*umeu •»? • v* TV.i	ri Prizadete drža-
skušale	’je- da bodo ZDA
Predloge Predložiti pozitivne Vpral^Z- za ureditev spornih nizij0 tnecl Francijo im Tu-
i* bcuTa8^1 delegat Soboljev da m«niariJ' da niegova vla' n« SI_ . ’ Qa se dobre usluge Pa enn Uporabiti za pritisk Tunuu rzav° v korist druge, zaht . ?elegat Mongi Slim ii 2a „7«*, naj se seja odio-'t>s ^ “locen čas. ker ponuu-dolo^e a°°re, ^luge ni jasno Pile ; ,Poleg tega bi uteg-bile naf ■ težave, ki ne bi de j« , ne od njegove vhi-Puj'D aradi katerih bi ta po-(»to P°stala neučinkovita. ‘PtVj,. Pridržuje pravico za-sv« nuJn° sejo Varnostnc-«*sL.a Prihodnje dni, če an-bod^ne-r'a''e dobre usluge Po** aa!e rezultata.
Piška vi pa je. da se tu-, °8roi ba tiče položaja.
, PPost4,mednarodni mir In ail^ zaradi nada-lje-iiiiiMii lr’ke vojne. Dodal je,
 	>>l>ll|l|l««llip|lllig,ailllll,HiatRIII
MN A zahteva, naj Varnostni svet zahteva od Francije opravičilo in plačilo škode, umik vseh francoskih čet iz Tunizije, vrnitev ameriškega orožja in opreme ter začetek pogajanj med Francijo in Al-žirci pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta ali kakega drugega posredovalca.
V francoskih diplomatskih krogih trdijo, da bi morala biti vloga ZDA in Velike Britanije pripraviti tla za spravo med Tunisom in Parizom ter nato pustiti da Francija in Tunizija sami neposredno nadaljujeta pogajanja. Najboljši sedež za pogajanja bi bil Tunis ali Pariz.
Ameriški in britanski poslanik v Tunisu sta že danes zjutraj začela razgovore s tuniško vlado. Sestala sta se z državnim tajnikom tuniškega zunanjega ministrstva. Kar se tiče kraja pogajanj, se go
ka francoskih čet iz Tunizije ter vse obmejne incidente.
Francija bi se morala odpovedati «pravici zasledovanja* in «pravici odgovora* proti Tuniziji, češ da imajo Alžirci oporišča v Tuniziji.
V Tunisu se poudarja, da na tuniškem ozemlju ni oporišč za oborožene formacije, pač pa so samo taborišča za begunce. Poleg tega so v Tunisu mnenja, da bodo razgovori ob posredovanju ZDA in Velike Britanije neizbežno privedli tudi do proučevanja alžirskega vprašanja.
Po načrtu angleške vlade ponudba za dobre usluge ne bi zajela tudi alžirskega vprašanja, medtem ko bi z ameriškega stališča ta ponudba imela mnogo širši pomen. Po mnenju Angležev bi morale dobre usluge zajeti sledeča
da noče ovirati dobrih uslug ZDA in Velike Britanije iin da se bo njegova vlada trudila da se pogajanja začnejo de,jamsko o vseh vprašanjih, ki so bitla predložena Varnostnemu svetu. Ob 22.10 je bita seja prekinjena in odložena na nedoločen čas.
Alžirsko narodno gibanje (MNA) pa je poslalo predsedniku Varnostnega sveta pismo, s katerim pravi, da je Francija sprejela ponudbo za do bre usluge kot sredstvo da se izogne obsodbi Varnostnega sveta in onemogoči sleherno nujno potrebno akcijo glede alžirske vojne.
imimuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiiiiiluutiiiiiiiiiMimiiiiiiiMiiiiuiiiimiiiliiiiitiiiiiiiiiliituiiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiimiimmiiilinili
Tri zahodne države zavračajo načrt o brezatomskem področju
Poudarjajo, da se mora ta načrt povezati z ostalimi vprašanji Srednje Evrope, zlasti pa z nemško združitvijo - Gomulka: «Ne bi bila nesreča, če bi Nemčija ostala razdeljena še nekaj časa»
vori o Ženevi, Tunisu in Wa- vprašanja:	umik francoskih
shingtonu.	čet iz Tunizije, bombardiranje
V tuniških krogih poudarja-1 Sakieta, blokada francoskih
danes
Hq,
1r*ncoluVa 0 tuniškem in }0stnen,em TPT°testu v Varana s?elu je bila od-!ik L ~rn k° sta Tuni-^ejen jFroncija načelno
Ja jetije. Toda sedaj gre
in 4noH?°bLe usluge ZDA Ja že. Toda sedaj gre
v5Tašaniih aterih spornih *ashinl, l London in
Vei/u Posredujeta. V °1rt*/iti i hoteli zadevo n„ ‘5 ,na bombni na-
lonrin et' Sicer Pa si ’®ta	.*«	Washington
Zain a Jušnem, kaj naj
.^Inoin^n d°brr' uslurje
t tuniškn ,a tusuem pa si
i ^ ie Tdč’ ki P°udar-
i Uvnavntt a Predvsem nje c. temeljnč vpra-
“S' *>’«“■ « *»
Vložilr	S	tern	da
?rott	0ZN	Protest
nt>la PriJ?, ’ Je Francija
na£**ru “ Voino stanie
, sama *lnter-
dJe' &urnih * to vPraša-da bi iaJba se sicer. trudi a.hodn?dev° reiil v okviru
jdar?a eZ hbloka' Ker po-Su blokv°CZ ostati zvest h le krit' Toda vpraša-Htvoka£?._d°lgo mu bo
n,y~ bloku.
K™ ...	K6U	UU
Br Prevelik°lieval° nie9°-Ibmm Popustljivost
ii lTniem zlasti
Je predvsem Ji? 051 in	zahodnega
nt ne nrin t0’ da T™'-
čni VDliV), POd *komu' * * *
fcr bledlo?,rfse zaostril
fuSit o lj V EqiPtu Pa i' Obe Jd7kitvi * Si-
&r*a se Viadi Pa bi ho-
- združit*
^Q>di pa
hiTo6ja\Sefbi,Valstvo tega Plebiscit v°Htev ozi-
(ofi6b°ineZ nZm° jC d0
«an.. «e	obtoževanja,
$iki zunnl l0’ da ie su-
kLh KaWo,l7nlnister Pri~
lien °bojestm ^razgovore,
hritanTkiZ P°n P°~ blat/? in	vplivom.
bihtudi se£!ltngton pa
?94bl af‘ v t J ves inte-
°Stn\ Toda PaViCO Pr0ti ns“ttan in Pati je, da potn E0ipt že sa-5e«ari rez nel ?a ureditev Tkv, nePoklicanih me-
WASHINGTON. 18. - Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da še vedno skrbno proučujejo poljski načrt o brezatomskem področju. Dodal pa je. da ne vidijo, kako naj bi ta načrt ml povsem neodvisen ali ločen od splošnih vprašanj razorožitve. evropske varnosti ali nemške združitve. «Cenimo dejstvo, je dejal, da ima poljska vlada interes za pobudo, s katero skuša zajamčiti svojo varnost in zmanjšati mednarodno napetost.*
Predstavnik je zlasti pouda. ril omembo, da države, ki •-majo jedrsko orožje ne bi smele tega orožja uporabljati proti brezatomskemu področju ali pa proti objektom, ki bi bili na tem področju. (To je nov element v spomenici o načrtu Rapackega). Pripomnil je, da bi bilo to odvisno samo od «dobre vere jedrskih držav in se zato ne bi mog'i vsiliti*.
Zatem je predstavnik dejal, da poljski predlog poudarja samo potrebo nadzorstva n drugih ukiepov, ki naj zajamčijo razorožitev. Na vprašanje, ali današnja izjava pomeni zavrnitev načrta, ni hotel predstavnik odgovoriti.
Predstavnik Foreign Office? je tudi i^iavil, da nova obrazložitev poljskega načrta ni taka, da bi lahko odstranila nekatere britanske ugovore. Pri tem je predstavnik omenil izjavo britanske vlade ■ d 22. januarja, da je za Veliko Britanijo združitev Nemčije bistveni pogoj za sporazum med Vzhodom in Zahodom.
Tudi v francoskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da bodh novo obrazložitev načrt i temeljito proučili, vendar pa pripominjajo, da je stališče francoske vlade v tem, da s.' vprašanje varnosti, ne more obravnavati ločeno od političnih vprašanj Srednje Evrope Na splošno se sprašujejo, ah ne bi izvedla načrta Rapackega pomenila potrditi v Evropi ««tatus quo».
Glavni tajnik poljske komunistično stranke Gomulka pa je posebnemu dopisniku londonskega «Timesa» v Varšavi podrobneje komentiral poljski načrt. Dejal je. da je načrt «rezultat poljskih študij in sklepov*. Seveda so se njem posvetovali tudi s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami Vzhodne Evrope, k' so poljsko zamisel v celoti sprejele.
Zatem izjavlja Gomulka, da praktična izvedba načrta Ri-packega ne nudi nepremagljivih tehničnih težav, in dodaja: «Sleherm poizkus povezovanja načrta Rapackega z vprašanjem združitve Nemčije je povsem *zven stvarnosti. Tisti, ki postavljajo take predloge, se morajo zavedati, aa se zdi, da jih postavljajo samo zato, da ovirajo sporazum o tem načrtu. Kajti samo sprejem in izvedba nač traaapR jem in izvedba načrta Ra-packega lahko ustvarita pogoje, ki bi olajšali nemško združitev. Mi na Poljskem seveda priznavamo pravico nemškega naroda, da živi v enotni državi,*
((Glavna ovira za pomiritev, nadaljuje Gomulka, ni vprašanje nemške združitve. Ne bi bila nesreča, če bi Nemčija ostala razdeljena še nekaj časa. Glavno vprašanje v trenutku, ko najbolj moderno orožje ogroža človeštvo, je, da se svet ponovni usmeri k miroljubnemu napredku.))
Zatem se Gomulka izrek proti možnosti, da bi se Zdru-žena Nemčija vključila v NATO. «Mislite *t, poudarja
Gomulka, da bi združena Nemčija postala močna vojaška sila, kd bi razpolagala z atomskim orožjem. Bila bi močna sila v Evropi in bi lahko povzročila še večjo katastrofo, kakršno je povzročit Hitler. V Zahodni Nemčiji so še nekateri, ki ne prikrivaj) grabežljivih namenov glede naših zahodnih ozemelj. Zato je nujno potrebno, da smo mi bolj previdni od drugih držav, kar se tiče nemške združitve.*
Zatem obsoja Gomulka zahodne države zaradi njihove politike, ki temelji na ((položaju sile*, in zaključuje: ((Poljska je trdno vkiljucena v socialistični tabor, toda njena politika ni podvržena ukazom Sovjetske zveze in utdi ni odmev moskovske politike.*
Churchill bolan
jo,	da bodo	morale	dobre	uslu-1 vojaških postojank v Tuniziji
ge	zajeti	vsaj	vprašanje	umi-1 tuniška zahteva za ukinitev
' nekaterih francoskih konzulatov.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je medtem izjavil, da tuniška vlada «ne dokazuje spravljivega čuta v duhu angleškč - ame-nške ponudbe za dobre usluge*. Dodal je, da se je včeraj dznatno število alžirskih upornikov (verjetno 1500) premestilo z orožjem in prtljago iz Sakieta in iz krajev ob alžirsko - tuniški meji v notranjost tuniškega ozemlja*. «Ta premik alžirskih oboroženih u-pornikov za 45 do 60 kilometrov v notranjost tuniškega ozemlja je bil morda izvršen zaradi možnosti, da bi v bodoče prišlo do inšpekcij ob alžirsko - tuniški meji*.
Predstavnik je trdil, da je na tuniškem ozemlju od pet tisoč do sedem tisoč ((oboroženih alžirskih upornikov* ter od 10.000 do 15.000 alžirskih civilistov, ki so kot begunci prekoračili mejo v zadnjih štirih letih.
V intervjuju pariškemu listu «Le Monde* pravi Burgiba, da je bombardiranje Sakieta «v veliki meri služilo alžirski stvari«. »Tisti, ki so organizirali napad na Sakiet, niso tega predvidevali*.
Burgiba dodaja da je se-, daj potrebno obravnavati temeljno vprašanje Severne A-frike t. j. vojno v Alžiru Pri tem se sprašuje; «Ali ni morda bolje napol-internacio-nalizacija v okrilju družine NATO kakor pa popolna internacionalizacija pred Varnostnim svetom*.
Na vprašanje ali bi francoske čete v bodoče lahko še sodelovale pri obrambi Tunizije, je Burgiba odgovoril: «Ne. Ni več piogoče. Lahko bi to bilo po osvoboditvi Severne Afrike. Toda danes morajo države članice NATO, zato da ohranijo Tunizijo v zahodnem taboru, reči; Francija ne, vsaj za sedaj ne*.
Glede Biserte izjavlja Burgiba, da važnost tega oporišča ne odgovarja važnosti, ki mu jo pripisujejo francoski vojaki. Vsekakor pa bo proučil s specialisti NATO nov statut Biserte. Francozi bi se morali umakniti iz Biserte do konca tega leta. Iz drugih oporišč pa se morajo umakniti takoj.
BERLIN, 18. — Vrhovni po veljnik sovjetskih čet v Vzhod ni Nemčiji Zaharov je danes sporočil, da bo Sovjetska zve za umaknila z ozemlja Vzhodne Nemčije dve motorizirani diviziji, eno divizijo za protiletalsko obrambo, tri topniške brigade in pet protiletalskih enot, skupno 41.000 mož.
Londonu izjavil da bo jutri odpotoval z letalom v Nico, d-a Churchilla pregleda.
Hammarskjoeld 31. marca v Londonu
NEVV YORK, 18. — Glavn. taj-ni-k OZN Hammarskjoeld bo 31. marca ter 1. in 2. aprila gost britanske viade. Kakor je znamo, je bil Hammar-skjoeild v Londonu sredi januarja.
Hammarskjoeld bo nato 5. marca obiskal Kuala Lumpur (Malaja), kjer se bo udeležil zasedanja gospodarske komisije OZN za A-zijo in Doljni vzhod. Na vabilo sovjetske vlade pa bo Hammarskjoeld obiskal Moskvo verjetno 16. marca, če mu bo razvoj svetovnih dogodko-v to dopuščal.
Šele junija sestanek mešane komisije
BEOGRAD, 18. — Predvideva se, da se bodo konec februarja začeli razgovori med predstavniki jugoslovanske in talijanske vlade o vprašanju lastnine prebivalstva italijanske narodnosti, ki se je izselilo iz bivše cone B.
Mešani jugoslovansko - italijanski o-dbor za izvajanje londonskega sporazuma, ki bi se moral sestati v začetku a-prila v Rimu. pa se bo na predlog italijanske vlade verjetno sestal šele v začetku junija.
Prve Lloydove izjave o razgovorih glede Cipra
LONDON, 18. — Po šestih tednih odsotnosti se je danes britanski ministrski predsednik Mac Millan zopet pojavil v poslanski zbcrnici.
Zunanji minister Selwyn Lloyd je danes v poslanski zbornici govoril o svojih razgovorih s turško in grško vlado v Ankari in Atenah, ter je dejal, da je prepričan, da je mogoče postaviti skupno bazo, na kateri bo mogoče doseči rešitev ciprskega problema, ki bi bila z obeh strani sprejemljiva. Potrebni pa so še nadaljnji razgovori, za katere Selwyn Lloyd predlaga, da bi se takoj pričeli. Medtem pa bodo sprejeti vsi ukrepi, da se zagotovi zakon in led na otoku Cipru, je zaključil Lloyd.
NICA, 18. •— Winston Churchill, ki je na oddihu v Nici, je obo-lei in mora ležati.
Zdravnik je izjavil, d-a ni nič hudega. Toda njegov osebni zdravnik Lord Moran je v
lllllllllllllllll llllll IIIII lllll lllllinilllllllllMIItllnililllllMIIII m iiiihiiiiiiiiiiiiuiiiihiiiiiiiiiiiiihmiiiiiiiiiiihiiiiimiihii llllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII
Sneg
velik
je včeraj zagrnil del Gornje Italije
Na vzhodu ZDA Se vedno snežni meteži in zelo nizke temperature V Rio de Janeiru karneval v vročini 40 stopinj
Hladni val, ki je povzročil, i metežev zadnjih dni povečalo
da je v Trstu že v zgodnjih dopoldanskih urah padel sneg, se je pomikal proti zahodu in je nekoliko pozneje dosegel Benetke. Tudi v Benetkah so imeli burjo, ki je dosegla Sli do S 5 km na uro. Burja je povzročila tudi znatno škodo in že dopoldne so prejeli gasile i kakih 50 pozivov zaradi podrtih dimnikov in televizijskih anten.
V Veroni je dopoldne pihul ledeno mrzel veter, popoldne pa je začelo snežiti. Sneg je potem dosegel tudi Lombardijo. V Milanu je najprej padal več ur dež, ki se je potem spremenil v snežni me-tež. Turin je popoldne nenadoma zajela nevihta prav ob času, ko se je pripravljal karnevalski sprevod. Desettisoci oseb so se morali umakniti pod stebrišča, toda sprevod pa se je vseeno v redu razvijal. Pozneje se je dež spremenil v čudno padavino: padale so majhne šesterok otne ledene ploščice bolj podobne loči kot pa snegu. Pozneje pa je začelo obilo snežiti.
Tudi iz Bočna poročajo o snežnih metežih. Prehod čez Brenner je že zelo onirnn.
V Viareggiu so morali opustiti karnevalski sprevod zaradi močnega vetra in gostega dežja. Zadnji sprevod bo torej v nedeljo 23. februarja in tedaj bodo tudi razdelili nagrade.
V Astiju je nevihta prav med pustnim sprevodom razgnala množico na vse strani.
V Fanu se je utrgal oblak prav v času, ko bi se. moral pričeti pustni sprevod, ki se bo ponouil prihodnjo nedeljo. Zaradi nevihte so se ribiški čolni takoj vrnili v pristanišča.
NEVV YORK, 18. — Poročajo, da se je število smrtnih žrtev zaradi hudih snežnih
na 182. V severno-vzhodnih državah ZDA in v Kanadi je danes še močno snežilo. Marsikje je dosegel mraz 20 pa tudi 30 stopinj pod ničlo. Promet je še vedno marsikje blokiran ali pa močno oviran.
V pokrajini New Yorka je zaprtih okrog 1000 šol. Michigan City v Indiani kjer so do 4 m visoki kupi snega, morajo oskrbovati s helikopterji.
Letalske in železniške zveze Slabo vreme močno ovira. Vlaki med New Yorkom in Chicagom so imeli do 12 ur zamude. Na stotine letalskih poletov na raznih progah so morali odpovedati.
RIO DE JANEIRO, 18. — Karneval v Rio de Janeiru se je pričel ob vročini, ki je ponekod dosegla celo 39 stopinj.
V središču mesta se je zbralo več kot pol milijona oseb, ki so prisostvovale pustnim sprevodom. Neki sprevod se je pričel predvčerajšnjim ob 21. uri (po srednjeevropskem času) ter se je zaključil včeraj popoldne ob 15. uri (prav tako po srednjeevropskem času). Zupan mesta Rio Negrao de Lima je zelo stoično prenašal težave svoje uradne dolžnosti in prisostvoval sprevodu, ne da bi zapustil častno tribuno vse do konca.
Šestnajst žrtev dveh požarov
PALERMO, 18, — Žalostno se je končala pustna zabava v kraju Pellizzara di Petralin Sottana. Kraj ima kakiti 200 prebivalcev, a je dostopen samo po «mulatLeri», razen tega pa je tudi daieč od telefona. V hiši nekega kmeta
Ob volilnih pripravah v Kartumu in Kairu
Spor med Sudanom in Egiptom zaradi ozemlja ob 22. vzporedniku
V Kairu odločno zanikujejo, da so egiptovske čete prišle na sudansko ozemlje - Razgovori sudanskega zunanjega ministra v Kairu
KAIRO, 18. — Med Egiptom in Sudanom se je nenadoma zaostril spor zaradi ozemlja severno od 22. vzporednika, ob katerem teče meja med obema državama. Spor zaradi tega ozemlja ni še rešen in obravnava ga posebna arbitražna komisija. Zadeva pa se je sedaj zaostrila, ker je sudanska vlada razdelila to ozemlje v volilna okrožja v okviru volilnih priprav. Egipt pa, ki poudarja, da pripada to ozemlje Egiptu, je sklenil
PEKING, 18.	—	Agencija
Nova Kitajska javlja, da je bila znana kitajska pisateljica Ting Ling izključena iz pre-zidija narodnega sveta kitajske zveze umetniških in literarnih krožkov zaradi ((desničarskih teženj*.
poslati na to področje volilne komisije za plebiscit, ki bo 21. februarja. V Kartumu so obtožili Egipt, da je skupno s temi volilnimi komisijami poslal na področje tudi svoje čete. V Kairu pa so obtožili Sudan, da je vojaško zasedei ozemlje, ki spada pod egiptovsko suverenost.
V New Yorku je predstavnik egiptovske delegacije na tiskovni konferenci zanikal trditve, da so egiptovske čete zasedle dei sudanskega ozemlja. ter je poudaril da ima Egipt pravico do vsega ozemlja severno od 22. vzporednika med Nilom m Rdečim morjem.
V Adis Abebi pa so nocoj uradno javili, da je etiopijski cesar pozval sudanskega mi-
nistrskega predsednika in predsednika Naserja, naj rešita spor s pogajanji po plebiscitu v Egiptu in po volitvah v Sudanu.
Egipt priznava kot mejo s Sudanom mejo, ki jo omenja konvencija iz leta 1899. ki določa za severno mejo Sudana 22. vzporednik. Egiptovski predstavnik je potrdil, da se bo plebiscit, s katerim bodo Egipčani in Sirci glasovali o združitvi Sirije in Egpta, iz vedel tudi na ozemlju severno od 22. vzporednika.
Sudanska vlada se je danes nujno sestala, da prouči noto, ki jo je poslala danes egiptovska vlada, s katero zahle-va umik sudanskih oboroženih sil s področja, ki pripada Egiptu.
V Kairu so uradno javili, da so egiptovske volilne komisije odpotovale na omenjeno področje. Poročajo tudi, da
iliimiiiiiliiiiiiintimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiMiimHiiimiiinmiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiul
Zolijev pritisk na Merzagoro v zvezi s senatno
Notranji minister Tambroni se izogiba vsem jasnim odgovorom tako glede upravnih volitev v Neaplju kot glede senatne reforme
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — Na hodnikih Montecitoria sta imela danes notranji minister Tambrdni ter Laurov namestnik Caffiero daljši besedni spopad, ki pa ni prešel meja .formalne dostojnosti. V bistvu tudi nista niti prvi niti drugi povedala, kaj po sebnega.
Neki novinar je vprašal
plesala. Prostor, kjer so plesali, se nahaja nad hlevom Od tu je tudi dohod v omenjeni prostor, medtem ko vodijo druga vrata v notranje prostore hiše. Bodisi da je kdo neprevidno odvrgel v hlevu 'cigaretni ogorek, bodisi da se je 'v hlevu nakopičeno seno vnelo zaradi samoizgore-vanja, je plesišče najprej za gmil dim in nato so vanj vdrli plameni. Nastala je huda panika in zaradi dušljivo-sti se mnogi sploh niso mogli rešiti. Pet oseb. samih žensk, je izgubilo življenje, več ali manj ranjenih pa je bilo 17 oseb. Najhujše je stanje neke 26-letne ženske.
Bolničarji, ki so prihiteli na pomoč, so imeli toliko težje delo, ker so morali ranjence prenašati več kilometrov. Za nekatere se je ugotovilo, da je prenos sploh nemogoč, za nekatere pa tudi nepotreben, ker njih poškodbe niso bile tako hude.
ATLANTA (ZDA), 18. — V neki dvonadstropni hiši na periferiji Atlante je včeraj zgorelo 11 otrok in mati štirih od njih. Vsi so bili črnci. Trupla so bila tako zoglenela, da ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti.
Oče sedmih otrok, Jeivell Jones, je opravljal svoje mizarsko delo v višjem nadstropju, ko !e prišel do njega duh po dimu, Tedaj pa je bilo »podnje nadstropje že v plamenih in Jones ni mogel več v sobo otrok; da se je rešil, je moral skočiti skozi okno. Delo gasilcev, ki so takoj prihiteli, je bilo znatno otežkočeno, ker je voda v ceveh sproti zmrzovala. Od 11 otrok jih je bilo sedem Jonesovih, štirje so pa bili njegovi nečaki, sinovi njegove svakinje, ki je tudi našla
Tambronija, kdaj bodo lahko po njegovem mnenju upravne volitve v Neaplju. S svojim odgovorom je dal Tambroni razumeti, da bo moralo prej preteči se mnogo časa, kar so navzoči tolmačili v smislu, da bo trebe čakati vsaj še eno leto.
Preden se je Tambroni srečal s Caffierom, so ga novinarji spraševali o njegovem stališču glede bližnje razprave o reformi senata. Zlasti so hoteli vedeti, kako bo z vprašanjem postopka, ki je še povsem negotovo. Minister je odgovoril tako, da pravzaprav ni odgovoril. Tudi na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo reforma dosegla, kot se predvideva, samo navadno in ne kvalificirano večino, je Tambroni odgovoril zelo izmikajoče: ((Prihodnji teden bo rešil vse uganke.*
O vprašanju reforme senata, ki se bo zelo verjetno vrnilo v razpravo v senatu prihodnji torek, se je danes predsednik vlade pogovarjal z Merzagoro in Molejem, predsednikom in podpredsednikom senata. Kot se poroča, je Zoli izjavil, da je vlada v skladu s stališčem KD usmerjena negativno do Merzagorovega kompromisa. Vlada bo podpirala besedilo, ki ga je odobrila poslanska zbornica, to je integralno reformo. Zoli je prosil Merzagoro, naj bi se debata vodila tako, da ne bi prišlo do takih dogodkov kot med debato o »goljufivem zakonu*. Merzagora je izjavil svoje obžalovanje zaradi sklepa vlade, vendar je vztrajal pri svojem predlogu za kompromis. Sicer pa bo sklical v četrtek zjutraj konferenco načelnikov parlamentarnih skupin, da skupno proučijo položaj.
Roberti in Franza, predstavnika MSI, sta bila danes sprejeta pri državnem poglavarju v okviru konsultacij, ki jih je Gronchi pričel pri raznih strankah glede mnenja o reformi in možnem razpustu senata. Roberti in Franza sta baje Gronchiju izjavila, da smatrata za odobritev reforme bistveno dvotretjinsko večino, kot jo predpisuje ustava.
Vodstvo K Pl, ki je zaključilo svojo sejo okrog 21. ure, je baje razpravljalo o problemu reforme senata. Vodstvo je baje potrdilo znano komunistično stališče o tem vprašanju ter dalo voditelju komunistične skupine v senatu nalogo, da to stališče brani na zasedanju senata.
A. P.
Bližnji sestanek Sukamo
karnom ter bivšim podpredsednikom Mohamedom Hatto, v kratkem organizirala sestanek med obema državnikoma
Predsednik omenjene komisije je dejal, da so se začeli napori za spravo med obema državnikoma, še preden je prišlo do sedanjega položaja v Indoneziji in gre torej pri vsej stvari za dve popolnoma ločeni vprašanji.
Neki predstavnik glavnega slana indonezijske mornarici je izjavil, da so pristanišča Menabo, Bittung in Hama (Severni Celebes) ter Padai.g i,n Teluk Bajur (Srednja Sumatra) proglašena za zaprta ih nobena ladja ne bo mogla za nedoločen čas niti pripluM v ta pristanišča niti odpluti iz njih.
Radio Djakarta je sporočil, da je koordinacijski odbor bojevniških organizacij na Sumatri naslovil poziv indonezijskemu ljudstvu, s katerim ga poziva, naj se združi o-krog vlade Kartawidjaje proti revolucionarni vladi.
Sef generalnega štaba gen. Nasution je včeraj zvečer po izredni vladni seji objavil, da
je poveljnik severnih i-n srednjih pokrajin Celebesa razrešen svojih funkcij, ker se je odločil za revolucionarno vlado. Istj ukrep je bil sprejet glede šefa glavnega štaba severna pokrajine Celebesa Danes pa je indonezijska vlada prekinila vse zračne in pomorske zveze s severnim Cele-besom.
Indonezijska komunistična partija, ki ima široko podporo zlasti na otoku Javi. je danes zavzela stališče giede zadnjih dogodkov ter postavila zahtevo po odločni akciji proti upornikom v Srednji Sumatri. Generalni sekretar partije Aidit je izjavil, da izdajstvo uporrvkov ogroža države. Počasna- in oklevajoča akc.i? bo dovedla do dolge državljanske vojne s hudimi žrtvami ljud-stva. Hitra in odločna akcija pa bo sicčr tudi zahtevala žrtve, toda v tem primeru bodo žrtve uporniki.
je bila večja družba, ki je smrt v plamenih.
DJAKARTA. 18. — Predsednik Sukarno, ki se je v nedeljo vrnil v domovino po 40-dnevnem potovanju, bo zopet prevzel svoje predsedniški funkcije prihodnji petek. Med njegovo odsotnostjo ga je na-domestoval predsednik parlamenta Sartono.
Kot poroča agencija »Anta-ra», bo indonezijska parlamentarna komisija, ki ima nalogo, da najde podlago za spo-
Umrl je slikar
v
Lojze Špacapan
TURIN, 18. — Slikar Lojze Špacapan je danes dopoldne umrl v Turinu. Zadela ga je srčna kap. Špacapan je imel 68 let. (Naš list bo o umnem slikarju objavil več v svoji nedeljski številki. Op. ur.).
iiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiii
Iraško-jordansko federacijo odobrila oba parlamenta
AMAN, 18.	— Jordanski
parlament je danes soglasno odobril sporazum za federacijo med Jordanijo in Irakom.
Iraški parlament je sporazum odobril že včeraj.
Seji parlamenta je prisostvoval kralj Husein ter šefi diplomatskih misij v Amanu. med temi tudi sirska in egiptovska misija, višji častniki ter visoki funkcionarji jordanske vlade. Govoril je zunanji minister Samir Rifai, ki je izjavil, da so pogajanja med kraljem Huseinom in Feisa-lom potekala v ozračju lojalnosti in odkritosrčnosti. Njegov govor je bil večkrat prekinjen s ploskanjem. Za njim so govorili razni senatorji in poslanci.
Predstavnik libanonskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da Libanon ne namerava pristopiti ne k združeni arabski državi in ne k iraško-jordanski federaciji, pač pa namerava priznati obe novi državi ter z njima sodelovati.
Libanonski list «L’Orient» piše danes v članku pod velikim naslovom, da ((Bagdad vabi Damask, da pristopi k ira-ško-jordanski zvezi*. List se sklicuje na neko izjavo predstavnika iraškega zunanjega ministrstva. Ta je baje izjavil; »Do zveze mora priti med državami, ki so geografsko povezane ter imajo skupne gospodarske interese ter vojaške cilje Hašemilska federacija predstavlja prvo etapo te zveze, druga etapa pa bo pristop Sirije k iraško-jordanski federaciji.* Navedeni list piše potem; »Vedelo' se jej da sta obe gibanji za združitev težili za tem, da bi eno absorbiralo drugo. Kar je pri
februarja dalje. Ali bo Sirija mogoče bolje ohranjena po Kairu kot bi bila po Damasku? To je vprašanje, ki smo si ga postavljali pred nekoliko dnevi, ko so nekateri mislili, da gre za postavitev ravnotežja med hašemitsko federacijo ter sirsko-egiptovsko zvezo.*
Višji funkcionar izraelskega zunanjega ministrstva Walter Evtan je v izjavi, ki jo je objavil tudi izraelski radio, zatrdil, da je, sodeč po izjavah arabskih voditeljev, menda glavna skrb Iraka in Jordanije Iiakor tudi Egipta in Sirije ta, da bi uničili Izrael. Eytan je dejal, da je neka «čudna izjava*, ki jo je oddajal radio Kairo v hebrejskem jeziku, vabila Izrael, naj pristopi Jc novi arabski združeni republiki. Izrael naj bi torej sprejel enake pogoje kot Sirija, to se pravi popolno izgubo lastne suverenosti. Ce bi Izrael to sprejel, bi bil prav gotovo .(aser nadvse zadovoljen, je dejal E.vtan, ki je dostavil, da te ponudbe radio Kairo ni oddajal v arabskem jeziku, (emveč samo v hebrejščini.
Jemenski odpravnik poslov v Kairu je včeraj zatrdil, da so letala RAF bombardirala jemensko vas Sokeir.
TUNIS, 18. — Danes popoldne je s posebnim letalom prispela iz Rima prva pošiljka pomoči, ki jo je italijanski Rdeči križ daroval prebivalstvu bombardirane tuniške vasi Sakiet. V pošiljki je več mesnih in mlečnih konserv, zdravila, 400 odej, 1400 kosov vsej stvari novega, je dina-1 oblačila v skupni teži 400 kg
razum med predsednikom Su mizem iraške politike od 1.1 ter ček za 4 milijone lir,
so sedaj sudanske in egiptovske policijske sile na področju severno od 22. vzporednika in približno 80 kilometrov zahodno oa obale Rdečega morja. Predsednik Naser pa je poslal nocoj voditelju sudanske stranke Umma brzojavko, s katero zanikuje, da so egiptovske čete ((kršile sudansko mejo*. Predstavnik egiptovske vlade je izjavil, da volilne komisije nimajo nobenega policijskega spremstva.
Medtem se je sudanski zunanji minister sestal v Kairu z egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem ob navzočnosti egiptovskega notranjega ministra m sudanskega poslanika v Kairu. Napovedan je tudi njegov sestanek z Naserjem.
Egiptovska vlada je danes zjutsaj objavila izjavo, v kateri obtožuje Sudan, da je kršil egiptovsko suverenost, ko je včeraj poslal svoje čete na obširno egiptovsko področje. Izjava zahteva umik sudanskih čet preko 22. vzporednika. Izjava pravi dalje, da je ta akcija kršitev konvencije iz leta 1899 in da egiptovska vlada upa, da se bo zadeva prijateljsko rešila.
Egiptovska izjava pravi zatem, da je sporazum o političnih mejah med Egiptom in Sudanom vsebovan v prvem členu konvencije iz leta 1899, ki omenja vse ozemlje južno od 22. vzporednika kot sestavni del Sudana. Dalje pravi, da je s proglasitvijo sudanske neodvisnosti leta 1956 prenehal anglfcško-egiptovski kondominij nad nekaterimi ozem. lji okoli 22. vzporednika m obe vladi sta sklenili, da bosta postopoma rešili vsa nerešena vpiašanja. .
Egiptovska izjava pravi zatem. da je sudanska vlada vključila okrožja severno od 22. vzporednika med okrožje sudanskega ozemlja, kjer naj bi ta mesec bile splošne sudanske voiitve. To pomeni kršitev egiptovske suverenosti.
Egiptovska vlada je z noto od 1. februarja opozorila sudansko vlado, da nima nobene pravice vključevati ta po:i-ročja egiptovskega ozemlja v sudanska volilna okrožja. Ker je ta nota ostala brez odgovora, je egiptovska valda poslala 13. februarja novo noto, v kateri poudarja, da bližnji egiptovski plebiscit terja ni-tro rešitev tega vprašanja, za. to da bodo egiptovski državljani lega področja lahko glasovali. Ker ni sudanska vlada odgovorila niti na to noto, je egiptovska vlada poslala 16. februarja novo noto, s katero je opozorila, da bo Egipt poslal volilne komisije za plebiscit od 21. februarja ob spremstvu obmejne policije.
Včeraj zjutraj je sudanski ministrski predsednik slopii v stik z egiptovskim notranjim ministrom z zahtevo, naj se za sedaj odložijo obmejna vprašanja med Egiptom in Sudanom na čas po volitvah. EgiptovsKO sporočilo dodaja: «V tistem trenutku so sudanske oborožene sile napredova. le v notranjost egiptovskega področja severno od 22. vzporednika.*
Egiptovska izjava zavrača nato sudanske trditve, češ je Egipt začel svojo akcijo zaradi odkritja rudnih bogastev na tem področju.
Izjava pravi dalje, da je Su. dan zahteval, naj zadeva o-stane tajna, njegova vlada pa je objavila izjavo, v kateri •je obtožila Egipt intervencij* na sudanskem ozemlju.
V zvezi s konvencijo iz leta 1899 je treba omeniti, da sta se Velika Britanija in E-gipt z njo sporazumela o kondominiju nad Sudanom, ki je prenehal leta 1956, ko je Sudan postal neodvisen.
Leta 1899, ko je bila sklenjena konvencija, so angleške in egiptovske čete zasedle Sudan. Konvencija je označila sudansko ozemlje kot «vse o-zemlje južno od 22. vzporednika širine*, ki je bilo zasedeno med boji.
Sporno ozemlje meri približno 25.000 kvadratnih kilometrov in je razdeljeno na dve okrožji severno od 22. vzporednika, ob katerem teče meja med obema državama. Eno od teh okrožji je ob izbah Rdečega morja, drugo pa ob drugem siapu reke Nil nedaleč od sudanskega mesta Halfa. Glede tega področja sa je spor med obema državama se posebno zaostril, odkar je Egipt skieml zgraditi novi: asuanski jez.
SucansK; ministrski predsednik Abdulah Kalu je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je Sudan dobil L februarja od Egipta noto, s katero Egipt zahteva «odstop vsega sudanskega ozemlja severno od 22. vzporednika*. Egipt pa da je ponudil v zameno področje južno od tega vzporednika, ki je bilo priključeno Egiptu kmalu po sklenitvi sporazuma o kondominiju. Kalil je dodai, da je sudanska vlada, še preden je Sudan od govoril na egiptovski predlog, dobila sporočila, da so egiptovske čete prišle na to o-zemlje. Kalil je dalje izjavi, da je 13. februarja opozor 1 egiptovskega poslanika, da je bila meja med obema državama določena že pred 60 leti in potrjena z nedavnim angleško-egiptovskim sporazumom.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4, riajnižja 0,3, zračni tlak 998 pada, veter 53 km, sunki 98 km, vlaga 79 odst., nebo poobla-čeno, morje razburkano s temperaturo 8,8, padavin 9 mm.
Vreme danes: Oblačno s kr. pad.
Tržaški dnevni
Danes, SREDA, 19. februarja
Pepelnica. Rado Senc e vzide o*b 7.02 in zatone od 17.36. Dolžina dneva 10.34, Luna vzide ob 7.00 in za-tone ob 18.H Jutri, ČETRTEK, 20. februarja Leon, Levka
Samo za demokristjane je vse v redu in prav
Vsedržavna trgovinska zagovarja ustanovitev
konfederacija proste cone
Le tako se bodo rešila glavna tržaška vprašanja in se bo preprečila zaostritev sedanje gospodarske krize
Na zadnji seji vsedržavne konzulte trgovinske konfederacije so proučili tržaški gospodarski položaj in nedavne proteste tržaških gospodarskih kategorij. Na osnovi tega je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da se vsedržavna trgovinska konfederacija čuti dolžno, da javno izrazi svojo zaskrbljenost nad vedno večjo tržaško krizo, kar moralno in materialno prizadene vso državo.
Vsedržavna trgovinska konfederacija meni, da je tržaška kriza posledica nerazumevanja odgovornih političnih krogov do gospodarskih, političnih in socialnih vprašanj Trsta, ki jih je nedavno, z največjo jasnostjo, predočil predsedniku vlade predsednik tržaške trgovinske zbornice. Zato vsedržavna trgovinska konfederacija predlaga, naj se vsi odgovorni politični krogi mobilizirajo in združijo za rešitev tržaškega vprašanja, ki je najtesneje povezano z ugledom in z moralnimi in materialnimi interesi celotnega italijanskega naroda. Konkretno pa je vsedržavna trgovinska konfederacija prepričana, da bodo z ustanovitvijo proste cone doseženi sledeči rezultati:
1. Trst bo ponovno pridobil svoj normalni položaj velikega trgovskega središča za promet in za zvezo med podonavskimi državami in Srednjim vzhodom, kar mu bo prineslo velike gospodarske in socialne koristi;
2. Trst bo užival ugodnost velikega turističnega in valutnega prometa, ki bo okrepil in pospešil vse trgovske in turistične dejavnosti;
3. Trst bo uvidel, da so se konkretno valorizirale in upoštevale njegove vezi z domovino;
4. Trstu bo olajšana možnost, da prikaže vrednote italijanskega dela in bo hkrati lahko sodeloval pri vrednotenju celotne produktivne in gospodarske dejavnosti države.
Vsedržavna trgovinska konfederacija meni, da mora biti tržaško vprašanje rešeno na omenjeni način in brez nadaljnjega zavlačevanja, da se prepreči zaostritev sedanje gospodarske krize, ki utegne škodovati na področju mednarodnih odnosov celotnemu državnemu življenju.
Menimo, da je gornje stališče te velike italijanske trgovinske organizacije v sedanjem položaju tržaškega gospodarstva, zelo važno, saj predlaga ustanovitev proste cone za Vešitev gospodarskih težav našega mesta. Solidarnost te organizacije s tržaški-
Nezadovoljstvo zaradi ukinitve franc, konzulata
Sklep francoske vlade, da ukine zaradi varčevanja konzulat v Trstu je — kot poroča agencija ASTRA — naletel med tržaškimi gospodarskimi krogi na presenečenje in obžalovanje. Poudarja se, da ta ukrep ni razumljiv, saj obstajajo pomembne gospodarske in kulturne vezi med Trstom in Francijo. Francija ima v Trstu naložen pomemben kapital in v tržaških ladjedelnicah gradi več francoskih ladij. Poleg tega vzdržujejo francoske pomorske družbe več rednih prog s Trstom in je prav pred kratkim neka francoska družba razširila svojo progo proti Trstu in Perzijskemu zalivu.
Sklep o ukinitvi konzulata je poleg tega v nasprotju s sklepi drugih vlad, ki so smatrale za potrebno, da na novo ustanove svoja predstavništva v Trstu, zaradi česar gospodarski krogi pričakujejo, da bo francoska vlada sklep preklicala.
O Pomorska družba «Fabre» je obnovila svojo redno^progo med Marseillem in Genovo ter velikimi ameriškimi jezeri. Zal pa te proge ne bodo podaljšali do Trsta, vendar pa bodo zagotovili zvezo s pomočjo ladij pomorske družbe «Tirrenia», za kar pa se predvideva, da bodo morali blago pretovoriti v Genovi.
OPOZORILO HIŠNIM LASTNIKOM
Županstvo opozarja lastnike poslopij in javnih lokalov, da morajo po predpisih pravilnika o mestni čistoči očistiti pločnike ledu in snega. Sneg in led morajo nakopičiti ob robu cest in ulic, tako da ne bo oviral prometa. Kršilci teh predpisov bodo kaznovanj po zakonu.
Aretacija tatov
Agenti letečega oddelka so prijavili sodnim organom 50-letnega Giacoma Figarja iz Ul, Gozzi zaradi poskusne tatvine.
Istim organom so prijavili tudi 24-letnega Giorgia Ponisa z Drevoreda XX, septembra, ki je priznal več tatvin. Po-nlsa so poslali v koronejske zapore, medtem ko so prijavili sodišču in jih izpustili na začasno avobodo, Michela
mi gospodarskimi kategorija- BradasChio iz Pendice Sco-*	glietto, Federica Zenula «
Sprehapališča sv. Andreja in Artura Guillija iz Ul. Bove-do, ki se bodo morali zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga, in Orsolo Benet z D’Annunziovega drevoreda, ki je obtožena, da se je vmešala v prodajo ukradenega blaga.
Rok za prijavo I6E zapade 28. t.m.
Trgovci, ki plačujejo IGE na osnovi letnih prispevkov, morajo podpisati predpisano izjavo o kosmatem dohodku podvrženem plačevanju IGE do 28. februarja 1958. Ta rok se torej nanaša le na plačevanje
mi, ki so nedavno ostro protestirale proti vladni brezbrižnosti do tržaških težav, je nov dokaz, da se tudi vsedržavne gospodarske ustanove zavedajo velike nevarnosti, ki preti tržaškemu gospodarstvu. Samo tukajšnja Krščanska demokracija in demokristjanska vlada nočeta priznati tega sta nja in se celo trudita, da bi dokazali prav nasprotno, da Trst napreduje, čeprav počasi, da ne potrebuje nobenih izrednih gospodarskih ukrepov, ker mu zadostujejo le nekatera javna dela itd. Vse ostale težave tržaškega gospodarstva pa so zanje itnavadne izmišljotine ljudi in krogov, ki, namerno širijo govorice o neki gospodarski krizi, ki je dejansko ni». S tem geslom se demokristjani pripravljajo na bodoče volitve.
kot smo v nedeljski številki pomotoma navedli.
Poleg tega sporoča finančno nadzorništvo, da je za nekatere vrste blaga uvedeno enkratno -plačevanje IGE, kar velja z ministrskim dekretom od 23. decembra 1957 za gnojila in škropiva ter trgovino s piščanci.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE in ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Vabimo vse kmete iz Boršta, da se udeleže sestanka, ki bo dne 2i>. februarja v prostorih Prosvetnega doma ob 29. uri.
Na sestanku bomo govorili o pokojninah in o bolniškem zavarovanju kmetov.
Tajništvo KZ in ZMP  «»---------
Opozorilo INCA upokojencem INPS
Ustanova INCA sporoča, da novi zakon o izboljšanju pokojnin INPS med drugim določa izplačilo pokojnine vdovam in otrokom zavarovanih upravičencev, ki so umrli med 1. januarjem 194o in 31. decembrom 1944, ter svojcem zavarovancev, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1945.
Upravičenci morajo pravočasno predložiti prošnje s potrebnimi dokumenti. Za to se lahko obrnejo na urade omenjene ustanove na Korzu Ita-lia štev. 29-1. (tel. 35-731), ki jim bo brezplačno nudila potrebno pomoč.
V senatni komisiji v Rimu
Zavrnjen	zakonski
proti stanovanjskim izgonom
Komisija bo počakala na poročilo tržaške občine o zidanju stanovanj v Trstu
V preteklih dneh je pristoj-1 več, čeprav niso znani še točna senatna komi.ija ponovno | ni podatki. Po drugi strani pa
proučila vprašanje stanovanj skih izgonov v Trstu. Omenjena komisija se ukvarja s tem važnim tržaškim vprašanjem na osnovi zakonskega o-snutka za blokiranje stanovanjskih izgonov na tržaškem področju do 31. decembra leta 1959 ki so ga predložili poslanci večine strank, razen demokristjanov. Ta zakonski osnutek je sestavilo Združenje brezdomcev, v katerem so združene tudi družine, izgnane iz stanovanj. Zaradi sorazmerno velikega števila stanovanjskih izgonov in velike stanovanjske stiske so tržaški predstavniki našli pri večini predstavnikov v poslanski zbornici veliko razumevanje, kar jim je tudi omogočilo, da je bil zakonski osnutek o blokiranju stanovanjskih izgonov predložen parlamentu.
Toda demokristjani so se takoj postavili proti temu zakonu. Zato je tudi njihov poročevalec v zadevni senatni komisiji zavrnil ta zakonski osnutek z izgovorom, da so v Trstu v teku obširni programi za zidanje stanovanj in da zato ni umestno, blokirati stanovanjske izgone. Zato je komisija suspendirala proučitev tega zakona in sklenila, da bo počakala na podrobno poročilo občine o »dejanskem stanju zidanja stanovanj v Trstu*.
Kakšno je dejansko stanje zidanja stanovanj v Trstu, mislimo predvsem ljudskih stanovanj in ne zasebnih, ki so predraga za veliko večino družin brez stanovanja, smo že včeraj pisali. Samo leta 1958 so izgnali iz stanovanja 341 družin, lansko leto pa mnogo
so lani sezidali in dodelili le 344 ljudskih stanovanj, kar ni krilo niti potrebe izgnanih družin, da ne govorimo o tisočih in tisočih drugih družin, ki Živfjo v zasilnih stanovanjih ali pa v skrajno nehigienskih stanovanjskih prostorih. Sedaj pa je v postopku na sodišču okrog 2.000 izgonov, kar’ pomeni, da jih bodo letos izvršili najmanj polovico. Ljudskih stanovanj pa bodo letos sezidali in dodelili samo 2-J8. Ce so to za demokristjanske-ga ' senatorja «veliki programi za zidanje stanovanj v Trstu*, potem ne bomo težko razumeli, s kakšnimi očmi gledajo v Rimu na potrebe našega mesta.
Pozor pred sleparjem!
V našem mestu se je pojavil profesionalni bahač, ki z raznimi izmišljenimi ganljivimi zgodbami skuša izvabiti iz ljudi, posebno od duhovnikov, bogatejših oseb in tudi od podpornih ustanov večje ali manjše vsote.
Kvestura opozarja, da gre za 38-letnega Marija Bonetta iz okolice Potenze. Mož je majhne postave, temnopolt in s črnimi lasmi ter govori z južnjaškim naglasom.
Najraje pripoveduje, da je na poti k umirajočemu bratu in da mu je zmanjkalo denarja, kakor tudi, da se je omadeževal z umorom samo zato, da je rešil čast mladoletne hčerke. Denar pa potrebuje za potovanje k bratu, kamor je namenjen preden, bi se prijavil policijskim organom.
Iz poročila devinsko-nabrežinskega župana
Z obdavčenjem izkopanega kamna bi se občinski deficit znižal
Občina dobiva za najemnino vseli kamnolomov le 2,600.000 lir Najbolje bi bilo, da se vprašanje reši sporazumno s podjetniki
laMIUIIIIIItItlllinNtINIINHHIIMIIMINIItllllHIiniinilllllllllllMIIIIIIHNIIIIIIIIIIIIIMIllllllllMliniUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttUallltlllllllllMIIHIUIIIIIII
Žalosten konec pusta
Zaradi snežnega meteža so bile ulice puste in prazne
Prekinjen promet na trbiški avtostradi - Nekoliko omejen promet v pristanišču - Obilo dela xa gasilce
To presneto vreme! Kar čez noč je pokvarilo veselo pustno razpoloženje in prekrižalo lepe načrte. Sicer ni bilo prav lepo niti v nedeljo, niti v ponedeljek in je megla šla na živce pustnim veseljakom, maskam. motoristom in vsem, ki so imeli v načrtu izlete. Nihče pa ni pričakoval, razen izkušenih vremenoslovcev, da bo včeraj tako vražje vreme. Prav na pustni torek! Saj letos nismo videli po ulicah pusta in je marsikdo upal, o-ziroma pričakoval, da se bodo včeraj ponovili prizori iz prejšnjih let po mestnih ulicah. Toda na cesto se ni nihče
IGE in ne na prijavo Vanoni, upal, razen po nujnih oprav-
Kdo ne mara
Pred dobrimi štirinajstimi, dnevi je bil občni zbor akademskega kluba »Jadranu, katerega se je udeležilo lepo število študentov. Zal pa ta občni zbor ni potekal v duhu, ki je preveval skoraj večino študentov, ki so želeli, da bi bil *Jadran» združenje vseh študentov ne glede na njihovo politično in ideološko prepričanje. Toda ta želja se ni uresničila; ni se uresničila zaradi tega, ker je skupina ljudi, katerim je pri srcu ose prej kot pa enotnost slovenskih študentov, prišla na občni eh or s	trdnim namenom,
da to združitev prepreči. To dovolj jasno pričajo besede: «Zmagali srno«, in izjava nekega njihovega pristaša, ki je na zboru govoril po italijansko in	ko	ga	je kolegica na
to opozorila, ji je odgovoril, da to njega sploh ne briga, saj se	ne	bo	vpisal v «Jadranu,	da	pa	je prišel na
občni zbor samo zato «per darghe man forte ai nostr»...».
Po vsem tem nas ni presenetil članek, ki smo ga zasledili v «Katoliškem glasu»; presenetilo pa nas je tisto potvarjanje dejstev, ki ga izsledimo na vsakem koraku in pa kopica laži in strupenosti, ki tako bodejo v oči.
Ne bi bilo prav, če bi šli mimo vseh teh očitkov in potvarjanj, ki delajo samo sramoto slovenskemu visokošol-oh.
Pisec članka preide po kratkem uvodu na zgodovino in politično strukturo kluba, toda kot se pidi, je zelo malo poučen o «Jadranu» samem. Res je, da je bil klub pred leti v rokah desničarje«, toda prav tako je res, da ni bil nikoli
v rokah levice in je imel vse kaj drugega kot «rdečo fasado*. Pisec naj dodobra napne možgane in ugotovi, seveda če mu ni spomin opešal, da je bil odbor v zadnjih letih še precej pisan in da je morda vedno prevladovulu desničarska struja vse prej kot levičarska. Toliko o tem. Da pa »Jadran* v zadnjem času ni delal, že tako vsi vedo, toda tega ni kriva apolitičnost, ampak gola brezbrižnost slovenskih akademikov.
»Jadran* je bil v naftalinu, »Jadrati* je spal spanje pravičnega, češ da so »komunisti* tako hoteli. Dejstvo pa je da »komunisti* niso nikoli imeli »Jadrana* kot svojo rezervno organizacijo za prirejanje raznih ceremonij (radovedni smo, kaj je člankar mislil s temi »ceremonijami*).
Potrebno je spregovoriti nekaj besed o sestankih in o sprožitvi misli o društvenem delovanju Študentov. Naj slovenska javnost ve, da je prišla misel o poživitvi »Jadrana* od brucov in večjega števila slovenskih akademikov. Ti so čutili potrebo, da bi zopet zaživelo delovanje> slovenskih visokoiolcev. Dragi kolegi, pa ne mislite, da je večina teh z »rdečim pobarvana* ali da so celo »komunisti*. Na sestanek pa so bili povabljeni vsi. ' tudi pristaši Slovenskega kulturnega kluba, toda ti se temu vabilu niso odzvali, češ da jih to ne zanima. In še reč! E no izmed vabil, ki so bila po slana vsem visokošolcem za občni zbor, se je vrnilo z napisom «al mit-tente*; pa da ne boste mislili, da naslov ni bil točen.
Povejte nam, kaj se da tu sklepati in ugotavljati. Morda
niste imeli najprej namena bojkotirati občni zbor akademskega kluba »Jadran* itg ste v zadnjem trenutku prišli, da bi ga razbili. Torej, ali naj velja tisto, kar ste vi dejali, da je združilo večino akademikov, to, da je osem «kreatur» skupaj s podporo nekaterih pljunilo in ovrglo Cankarjevo geslo: »Mati, domovina, Bog*. Vedite, dragi kolegi, da ste razumeli, koliko je ura, že prej, to je, brž ko ste prišli na občni zbor. In če ste že imeli tako dobre namene, zakaj niste sprejeti predloga, da bi se napravil enotni odbor in ste trdno vztrajali na tem, naj vsak predloži svojo kandidatno listo. A-li morda zato, da bi prišlo do enotnega kluba, ali morda zato, da bi celo raz bili enotnost in tisto dobro voljo, ki je navdajala ostale študente? Hoteli ste ovreči misel o nadstrankarskem klubu, ker vam ni do enotnosti, toda če ste že to hoteli, bi lahko prišli odkrito na dan in ne tako svetohlinsko, kot ste prišlj.
Zaman je, da pisec članka še naprej govori o nadstrankarskem demokratičnem klubu, ki naj ima tista načela, ki jih je imel pred leti. Kako more biti nadstrankarski, kako more biti apolitičen, če ne trpi svojih političnih nasprotnikov, če so zanj le ti in ostali, ki so zagovarjali misel o enotnosti, le »kreature* in privrženci. Torej kdo ni pripravljen pomeniti se na miren način? Kdo je hotel razbiti enotnost v »Jadranu» in kdo je politično nestrpen? Mi prav gotovo ne, le vi ste pokazali pravo lice.
glovengki akademiki
kih, zvečer pa v lokale ali na prireditev, kjer je že plačal in si rezerviral mesto.
2e v prvih jutranjih urah je kazalo slabo; začelo je deževati, vmes pa snežiti. Temperatura je padla in burja je vedno bolj zavijala. Pred deseto pa je že pošteno snežilo. Popoldne se je vreme še poslabšalo in sunki burje so dosegli 90 km brzine na uro, včasih pa v bolj izpostavljenih krajih še več. Ob 10.45 je vremenoslovna postaja zabeležila 1,4 stopinje temperature; najnižja temperatura podnevi pa je bila 0,3' stopinje najvišja pa 4 stopinje. Zapadlo je 4 cm snega, seveda v mestu, v okolici, zlasti na Krasu pa precej več. Tramvajski promet ni bil prekinjen, le avtobusno progo št. 28 so omejili zaradi slabe ceste do prve dohodne postaje. Promet v pristanišču je bil nekoliko o-težkočen, a brez večjih zaprek. Tudi po glavnih cestah, ki vodijo iz mesta, je bil normalen promet, le na avtomobilski cesti med mitnico in Razklanim hribom je zamet preprečil prehod avtomobilom in tovornikom.
Kot običajno so imeli precej dela ves dan gasilci, ki so	jih	klicali na	razne	kraje,
da	so	pogasili majhne	požare	v	dimnikih,	pomagali u-
stavljenim avtomobilom itd.
Zaradi slabega vremena pa je včeraj dopoldne huda predla moštvu čolna »Due sorelle*, ki	je	od izliva Soče	peljal
tovor gramoza. Štirje mornarji so se z vso silo borili, da bi rešili svoja življenja in čoln. Nenadoma pa se je motor pokvaril in čoln je nasedel na sipini. Na srečo jih je zapazilo moštvo čolna «Liberta», jim prihitelo na pomoč in jih pravočasno rešilo. Coln »Due sorelle* pa je zaradi divjih valov kmalu zatem utonil.
Meščani so tudi ob tej priliki zelo nezadovoljni in protestirajo, ker je ob pločnikih in ulicah velika brozga. Občina je sicer pozvala lastnike hiš in lokalov, naj očistijo pločnike pred stavbami; za danes pa namerava zaposliti dve sto delavcev za čiščenje mestnih ulic katerim bodo plačali 1.500 lir za 8 ur dela. Kdor se hoče odzvati pozivu, naj se javi danes ob 6. uri na tretjem sektorju ustanove za mestno čistočo.
e e e
Kot smo že omenili, je b>l° po dvoranah vseeno nekaj življenja. Ne povsod enako, kajti marsikje, predvsem v boljših restavracijah, je ostalo mnogo že rezerviranih miz nezasedenih. Po vaseh tržaške o-kolice so bili pustni plesi kar
dobro obiskani, predvsem v Boljuncu. kjer je bila dvorana skoraj nabito polna. Ni plesala samo mladina, saj je bilo po dvoranah videti pare, ki so že krepko stopili čez petdeseto leto in moramo reči, da so kar dobro konkurirali mladini.
Skedenjski pustni sprevod, ki bi moral biti popoldne, je zaradi slabega vremena odpadel. Toda godbi, ki je bila za to priliko oblečena v pruske uniforme s čeladami iz časov Bismarcka, vremenske nepri-like niso šle do živega, in tako smo jo še nekaj pred polnočjo srečali na škedenjskih u-licah, kjer je skušala preigrati zavijanje burje.
Lepo je bilo tudi na stadionu »Prvi maj* in pa v Križu, kjer so sicer bili razočarani, ker jim je šla popoldanska veselica po «snegu». Za konec naj še omenimo, da bodo danes popoldne ob 16. uri, če bo vreme le količkaj dopuščalo, slavnostno pokopali pusta. Pravzaprav ne pokopali. . , Nova doba terja nove načine pokopa ... Pa kaj bi pravili naprej. Kdor hoče videti, kako se po novem pokopava pust, naj pride popoldne v Bolju-nec.
Koš smo na kratko že poročali, je na zadnji seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta imel župan tov. D. Furlan daljši uvod k razpravi o letošnjem občinskem proračunu, v katerem je med drugim nakazal tudi perspektivne možnosti za uravnove-šenje občinskega proračuna. Zupan je glede tega obravnaval predvsem vprašanje kamnolomov, turizma in poljedelstva. V našem današnjem članku objavljamo izvleček o-nega dela poročila, ki se nanaša na kamnolome:
Kot je bilo že poudarjeno, obstajajo možnosti in sredstva, s pomočjo katerih bi mogli v določenem času urediti razmerje med dohodki in izdatki devinsko - nabrežinskega občinskega proračuna. Naj omenim v tej zvezi predvsem naše kamnolome. Predvsem je treba poudariti, da nima nihče namena kogarkoli prijemati za vrat, ko se bo načelo to vprašanje. Tudi ne gre za nobene pretirane zahteve, gre samo za to, da se občini, ki je lastnica kamnolomov, iz katerih se pridobiva kamen, zagotovi določen delež vrednosti izkopanega materiala, ki bo večji od najemnine, ki jo danes občina dobiva. Najemnina je namreč izredno nizka, saj dobi občina od vseh podjetij, ki kamnolome izkoriščajo, le 2.600.000 lir letno. Trenutna stagnacija na tržiščih ne more biti zadosten razlog, da bi se to vprašanje ne načelo in končno tudi primerno rešilo.
To vprašanje bi se dalo rešiti z neposrednimi pogajanji med lastniki podjetij in predstavniki občine, kajti prepričan sem da se lastniki zavedajo da današnji odnosi ne odgovarjajo dejanskemu stanju in bi verjetno pristali na kompromisno rešitev. To bi bila najboljša rešitev, če pa to ne bi pomagalo, bi bilo treba vprašanje rešiti tako, kot so ga že rešili v nekaterih občinah Toscane:	v La Spezii,
Massi, Carrari in menda v še nekaterih drugih. Tem občinam je uspelo vprašanje kamnolomov spraviti pred parlament, ki je nato izglasoval zakon, s katerim so omenjene občine dobile pravico, da so postavile na izkopan kamen posebno občinsko takso, ki znaša določen odstotek komercialne vrednosti izkopanega kamna. Ce je bilo v omenjenih občinah mogoče to vprašanje rešiti, ne vidim razloga, ki bi nam preprečil, da ne bi mogli storiti nekaj podobnega tudi v naši občini, seveda prilagojeno našim prilikam.
Kakšno je stanje občinskih kamnolomov, predvsem kar se tiče proizvodnje in plasiranja proizvodov na tržišču, ni lahko ugotoviti. Do ustreznih podatkov je težko priti, tudi
menili smo vprašanje proizvodnje in možnosti uveljavitve na tržiču. To nas zanima predvsem zaradi tega, ker je od ustreznih podatkov odvisno, ali bi mogla občina na kak način urediti vprašanje finančnih obveznosti industrij-cev, da bi dohodki občine od kamnolomov dejansko predstavljali sorazmerje z dobički podjetnikov.
Po podatkih zbornice za trgovino in industrijo so v preteklem letu izkopali na našem področju okoli 27.000 ton kamna, kar znaša približno 9.000 kubičnih metrov. Mirne duše lahko trdimo, da ga je bilo v naši občini izkopanega nad 6.000 kub. m. Denimo, da je povprečna cena tega kamna 70.000 lir za kub. m in to pomnožimo s 6.000, pa dobimo vsoto 420 milijonov lir bruto dohodka. Proizvodnja v kamnolomih sodi med enostavne, a kljub temu upoštevajmo, da gre za amortizacijo, plače, socialne dajatve, najemnino, prevoz itd. polovica kosmatega dohodka, pa dobimo čisti dohodek v znesku nad 200.000.000 lir. Menim, da bi
ne bilo pretirano, če bi občina, kot lastnica kamnolomov, dobila od tega 10 odst., kar pomeni 20. milijonov lir. S to vsoto pa bi lahko že v lepi meri zmanjšali deficit občinskega proračuna. Ce predvidevamo, da se bo v prihodnjih letih močno razmahnil turizem ob naši obali, predvsem pa v Sesljanu in Devinu, s čimer bi se tudi povečali občinski dohodki, tedaj lahko rečemo, da bi v zaporedju nekaj let lahko popolnoma odpravili deficit, ki je doslej kronično obremenjeval vse občinske proračune.
Nesreča igralca
ki
Med nogometno tekmo je bila v nedeljo zjutraj na igrišču CRDA, je 23-letni Lu-ciano Toffoli iz Ul. Toti nerodno padel, pri čemer si je zlomil gleženj leve noge. Sele včeraj je spoznal, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo, zaradi česar se le odpravil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, O-kreval bo v 4o dneh.
Številne žrtve ledu in burje
Resno stanje bolničarke zaradi prebitja lobanje
Pridržana prognoza tudi za starejšega moškega, ki *i je zlomil stegnenico
SNG
v TRSTU
V petek, 21. t. m. ob
18. uri v prosvetnem domu «Albert Sirk* v Križu v soboto, 22. t. m. o# 18. uri na KontoveiU v nedeljo. 23. t. m. °b 16. uri v dvorani ni stadionu «Prvi maj* DANILO GORINŠEK
Rdeča kapica
Vesela pravljica v tre dejanjih
U A.
SREDA, 19. februarja IHSI POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; obvezno- — drobiž od vsepo m... Zena in dom, obz«g** ženski svet; 12.10 Za vsajj nekaj- 12.45 V svetu kultur«, ^„ Orkester Armando Sc'35«13!,.«*! Lahke melodije; 17.30	^
glasba; 18.00 Primož K" g, SimfcnieUa; igra orl<«,n orW-venske filharmonije- l»-» jg.sS stra Camto-ra in Savina, ^ riia^t.en* miniature; 19.13 . -«i.
Glasbene miniature; in vzgoja: »Vzgojne mr>‘' -siti Frana Levstika*;
20.3®
.tra glasba:	20.00	Šport:	^
nske filha-rmomje-Lj Bemanos; «R'a?**ii
Komaj smo se rešili ledu in ostankov pred mesecem zapadlega snega, že je začel naletavati nov in tokrat v spremstvu močne burje. Kaj pomenita sneg in burja v našem mestu, pa se je včeraj zavedlo precejšnje število ljudi, ki so morali v bolnišnico ali vsaj po zdravniško pomoč na postaje Rdečega križa.
2e zjutraj so morali bolničarji Rdečega križa v Ul. Pleta, kjer J« bila njihova delovna tovarišica 52-letna bolničarka Marija Saksida por. Vi-delli iz Ul. Ricci potrebna nujne zdravniške pomoči. Na vogalu z Ul. Rossetti jo je burja podrla na tla, pri čemer je ženska udarila z glavo ob pločnik. Trije mladeniči so ji priskočili na pomoč in jo dvignili, da ne bi ostala na mrzlem tlaku in so jo izročili bolničarjem, ki so jo nemudoma odpeljali v bližnjo bolnišnico.
2al je njeno stanje zaradi verjetnega prebitja lobanje zelo resno, za kar ni nič čudnega, če so si zdravniki pridržali prognozo.
Seznam ponesrečencev se je zato, ker nihče noče, da bi j od tistega trenutka večal. I-kdo vtikal nos v njegove za- ] nes Benussi, 72 let stara žen-deve in prav zaradi tega se ska • iz Ul. Parini, je zaradi
je razširilo in utrdilo mnenje, da naj bi se občina, čeprav lastnica kamnolomov, ne vtikala preveč v te zadeve. Tako stališče seveda ni upravičeno. Najemniški odnos je določen s pogodbo, iz katere so razvidne medsebojne obveznosti in pravice. Glede na izpolnjevanje in upoštevanje le-teh, imata obe stranki pravico do določene medsebojne kontrole. Tako je na primer v nekaterih pogodbah postavljeno in določeno vprašanje odpadkov s posebnim členom, ki ga doslej koristniki niso kdo ve kako upoštevali. Itd.
Pa pustimo to ob strani. O-
snega in tudi burje zdrsnila na pločniku na vogalu Ul, Roma z Ul, Genova. Posledica tega je bila rana na glavi, zaradi katere je morala v bolnišnico. Podobna zla usoda je doletela tudi 81-letnega upokojenca Tiziana Sticottija iz Ul. Milano, le s to razliko, da »o njemu ugotovili možganski pretres.
V Ul. F. Severo je padel Santo Tamburini iz Ul. delle Docce, Ranjenega moža so odnesli v gostilno «Vulcania», od koder so ga bolničarji odpeljali v bolnišnico. Njemu je sledil v bolnišnico mizar Eu-penio Gerin iz Ul. Molin a
Hlinili, .............................................................................................    minimumu....I
Iz sodnih dvoran
Osem mesecev zapora nasilnežu zaradi groženj mlademu dekletu
Odložena razprava proti delavcema, ki sta zakrivila smrt delovnega tovurisa - Oprostitev moža, ki ni hotel biti za varuha
Bolestna ljubezen do nekaj let mlajše Rose G. iz Dl. Molin a vento je povzročila Mo-destu Copacinu iz Istrske ulice precej preglavic, med katerimi je morda najhujša obsodba sodišča na »kupno 8 mesecev zapora in na plačilo 205.000 lir dekletu. Polovico zaporne kazni so mu sodniki prisodili, ker je dekletu grozil, včasih tudi s smrtjo, drugo polovico pa kot plačilo za povzročene poškodbe Kosi G.
Copacin »e je zaljubil v dekle že na prvi pogled. Dekle je vedno vabil na sprehod in svojo ljubezen izkazoval, kadar se mu je ponudila prilika. Vedel, da je ne bo mogel poročiti, a vseeno ji Je 11 obljubil. Rosa G. je Preveč verjela njegovim besedam a ji je bilo kmalu tal. Izvedela je namreč, da je poročen m
od tistega trenutka dalje je
prekinila vsakršne stike s uo-pacinom,
Ta pa se ni hotel vdati v usodo, temveč Je dekletu »pihal na dušo*. Toda zaman. Dekle se je hotelo poročiti 'n ne biti ljubica Copacinu. To mu je tudi povedala, a dosegla je le to, da jo je zasledoval in nedlegoval ter se vsiljeval. Ker ni dosegel namena, jo je celo pretepel. Grozil j' “a bo on sicer končal v zaporu, a da bo morala ona 18,0';a'?nJP v grob, Sel je celo tako daleč, da ji je poslal odrezek časopisa, v katerem se je govorilo o »peku iz Ghiavrisa*. je
ubil dekle, ker ga je zavračalo.
Višek pa je dosegel decembra lani, ko je dekletu vrgel v obraz tekočino, v kateri je bilo 50 odstotkov žveplene kisline. Bolečina v očeh je prisilila dekle, da je poklicala policijske agente, s katerimi je morala nato v bolnišnico. Na srečo popkodbe na očesu niso bile nevarne, a policija, ki je vedno radovedna, je hotela vedeti, kako je prišlo do poškodb In dekletu ni preostalo drugega, kot povedati vse po pravici: kislino ji je vrgel v obraz Copacin.
Ko so Copacinu aretirali, je seveda tajil dejanje, a nekaj madežev na dežnem plašču ga je izdalo. In tako je moral na sodišče, ki ga je obsodilo ter ga indirektno opozorilo, da nadlegovanje in navajanje dekleta na slabo pot. posebno če se to dogaja z obljubami in grožnjami, zakon ne more dopuščati,
* * +
Razprava proti 30-letnemu Massimu Suspizu iz Ul. Mo-reri, 56-letnemu Giuseppu Cresslju iz Ul. Campanellc in Ruggeru Damatu iz Ul. Lo-renzetti, ki bi morala biti včeraj, je bila zopet odložena. Predvidevajo, da se bo začela 10. aprila.
Razprava bo odmev hude nesreče, ki se je pred leti pripetila v novem delu pristanišča, zaradi katere je komaj 22-letni Pietro Žara iz Ul. sv. Frančiška podlegel poškodbam.
Zara se je namreč iz delovnih razlogov usedel na zadnji blatnik traktorja, ki je prečkal železniški tir ravno v trenutku, ko je privozil konvoj vagonov.
Sodni organi so poklicali na zagovor Suspiza kot šoferja traktorja, Cressija kot kret ničarja Javnih skladišč in Da-mata kot strojevodja lokomotive. Vsi ti bi morali po mnenju državnega tožilstva nositi odgovornost za delavčevo »m rt.
* * *
Tržaška pokrajina je lani prosila sodišče, da bi določilo varuha slaboumne Tereze Ger-dovič, za katero ni nihče plačeval bolniške pristojbine, pa čeprav je bila potrebna zdravniške nege.
Lani so sodni organi poklicali njenega 61-letnega brata Viktorja iz Ul. del Friuli a mož ni hotel podpisati prisege in sprejema varuštva. Poudaril je, da sc je njegova sestra predala vinu in da je izginila brez sledu. Zato tudi tedaj ni hotel imeti nobenih stikov z njo.
Te njegove izjave so ga spravile oktobra lani pred pre-torja, ki ga je zaradi odklonitve podpisovanja uradnih aktov obsodilo na 15.000 lir globe. Proti razsodbi, pa čeprav je bila pogojna in brez vpisa v kazenski list, je mož vložil priziv, s katerim je sedaj dosegel zadoščenje, ker ga je prizivno sodišče oprostilo,
vento, ki se bo dolgo spominjal včerajšnjega snežnega meteža in burje; prav zaradi neugodnega vremena je zdrsnil in tako nerodno padel, da si je zlomil stegnenico leve noge.
Anna D’Ambrosi iz Carduc-cijeve 'ulice pa je imela več sreče:	nedaleč od	doma	je
padla, zaradi česar je morala po	zdravniško	pomoč	na
postajo Rdečega križa. Po nudeni pomoči pa so jo odpeljali domov, ker se bo morala zdraviti v domači oskrbi. Enako se je pripetilo Giacinti Trošt	iz Rocola.	Zenska	je
poklicala bolničarje RK, ki so ji izprali in razkužili rano na glavi ter jo pustili doma.
Brž ko je Emiiio Bisiacchi stopil	iz svojega	stanovanja
Androna S. Cilino na cesto, je nehote stopil na zmrznjen sneg. Jasno je, da se je znašel na tleh in ker so bile bolečine v levi roki neznosne, ni našel drugega izhoda, kot da se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom nadlahtnice. Zanimivo je, da je mož imel isto roko že zlomljeno pred nedavnim. Na poti na delo je Giuseppe Pangher iz Ul. Guerazzi zdrsnil in kb je mislil, da se mu bo posrečilo obdržati ravnotežje, je zapihala še burja, ki ga je podrla na tla. Posledica padca je bil zlom zapestja desne roke in sprejem v bolnišnico.
V teku dneva so morale po zdravniško pomoč, poleg drugih seveda, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče omeniti, tudi Marija Tor-esini iz Ul. Denza, ki je čla v šolo po vnuka, a jo je burja nedaleč od doma podrla na tla; dalje 71 let stara Gio-vanna Vatta iz Ul. Ronchetto, ki je zaradi burje padla in se ranila na čelu in desni strani obraza in končno še 79-letna Italia Gerengeli s Šentjakobskega trga. Priletna ženska morda ne bi niti šla z doma. a hotela je napraviti uslugo svoji bolni znanki in ji je šla kupit mleko. Toda burji se ni mogla upreti in močan sunek jo je silovito vrgel ob tla. Med padcem se je odrgnila po obrazu in si tudi izpahnila levo ramo. V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom, pa so ji ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe.
Ernesto Dick iz Ul. Crispi pa se mora zahvaliti preveč zaužitemu vinu, če ga nogi nista držali pokonci kot po navadi, zato je postal lahek plen burje, zaradi česar je med hojo s prijateljem po Drevoredu XX. septembra padel in se ranil v glavo.
Vino in nurja sta prisilila v bolnišnico tudi Giovannija Zacchigno iz Ul. Gozzi.
Sredi včerajšnjega popoldneva so morali sprejeti na ortopedskem oddelku tudi 69 let starega Guglielma Crisma-nija iz Ul. Galleria, ki se zaradi padca, in tudi tokrat po krivdi burje, zlomil stegnenico desne noge, Zdravniki so si pridržali prognozo.
Zbor Slovenske
Gecrges Berna not:	•""jr #).;
Karmeličank*, drama v. “ gjt. nato Berlinove in Porterje«« y,n lodije; 23.00 Kvintet A rt -ko Damine; 23.30 Glasba za noč.
T H S T I . .jlO
11.30 Simfonična glasba. Italijanske popevke; 13.20 o ni album; 14.30 «Tretja J*. L;
16.30 Igra orkester G V" 19.OO
17.30 »Marnom*, 1. in 2. oej.. L jj Orkester Fran,co Vallisneri. Glasbeni variete.
KOPER 257 m, 1169 kHz - ^
5.00-6,15 in 7.00-7.15 Pr«"05^ 7.15 Glasba za dobro jutr".^
12.05 Prenos RL; 12.05 Op<“ ^ti; cocktail; 13.40 Kmetijski »Pripravimo grede za setev ^ njave*- 13.45 Od melodije d lodije:’14.30 Sola in življen^^f. mopedom po Vipavskem ""L Rokova knjižna polica*;
venski oktet; 15.25 Igra ji; Avsenik:	15.40-16.00 Prenos ^
16.45 Ritmi in popevke, Glasbeni mozaik; l815^, fk-glasba:	19.30-22.15 Prenos
22.40 Glasba za lahko noč-SLOVENIJA 327.1 m, 202.1 m, 212.*^*!:
5.00-8.00 Pisari glasbeni “&I
8.05 Pisana paleta; 9.00 Jel m. pogovori; 9.15 30 minut g ^ bitelje narodnih pesmi; sluhnimo kvintetu Jožeta Ij-ča: 10.10 Listi iz orkestra^l, rike;	11.00 Zabavni KTjiiiP; 11.35 Radijska šola za visJ3 njo; 12.05 Mali solistični K |«
12.30	Kmetijski nasveti, tj!> Skladbe slovenskih avtorjev,/*-Pesmi in plesi ju.gosiovanSc^. v
rodov; 14.05 Radijska . srednjo stopnjo; 15.40 Pri uile nih mojstrih — Thom*® gid". iilzpovedi pustolovca Feli*»i(.i’ la»; 16.00 Koncert po želj Sestanek ob petih; 17.35	. pte
vous popevk: 18.00 Kultu« ve»-gled; 18.15 L. van Daljni ljubici; 18.30 Glasp FjS' dav sveta — VI. Eksohč' ri>JJ
20.00 Iz sodobnih oper an skih skladateljev; 21.0? ob kaminu*: 22.15 Plesni Radia Ljubljana.
TELEVIZIJA 18F 17.00 Spored za otroke. Poročila; 18.45 «Pepelčk^- iifft 20.30 Poročila; 20.50 «C“ prif*7
21.00 ((Villini a sorpresait ^ »lipa detektivske zgodbe; »f.',, metne lune*; 22.50 Porot'
OLEDAHS^V
TEA1RO NUOVO :
Danes ob 21. uri:
G.
((David ma C.
in Golijat«-
K I
16.00;
Cinemascope, E. -
Excelsior.
Travers, Georg San Fenice. 16.00:	«Skrivn0^. gH*
prstov*, Robert Aid*.
P. Larre	,„er	rJ°
Nazionale. 16.00: «Ko *	y
C Mitchell, D. 80S 'naK f Superciuema. 15.00: »J -ji hu», Ariithony	«£?vijl
Filodraromatico.
bandit*, G. Montgome J fK| r »Trst-Sangaj*. Gianm	_
je pesmi iz Sanrem* Crattacleio. 16.00; »J* činec*, Jerry Le«1* y
Arcobaieno. 16.00: “P^Me^š ve*. K. Douglas k- -fjaj«1'' Astra Hcjan, 16 00.	p
smrti*, a. Garland. aZz>Jj* Caoitol. 16.00; «La	IT
palioo, V. Gassma. ,	ri
K. Valeri.	onCkh#*	ef>
Crlstallo.	16.00:	*	M.
Ischii*. Isabelle Core* ^ A. Cifariello, M. ^Lutrii«* »(* Alabarda. 16 00: sP	M-
ischii*, Isabelle Corey>a
A Cifariello. M. Ar,,.«
ti
A.debarau.'l"d0>^lfl
Mac Mu^y’,,mež »sSm
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. februarja 1958 so se rodili v Trstu 3 otroci, umrlo je 11 oseb, poroki sta bili dve.
POROČILI SO SE: mehanik Lino Siega In šivilja Gluha Co«-sutta, mehanik Arluro Blaslzza In gospodinja Anna Maria Furlan.
UMRLI SO:	76-letna Luigla
Renzi, 68-letni Domenlco Apollo-nio, 47-letnl Ervino Glacconi, 76-letni F rane esc o Del Ben, 57-letnl Giuseppe Salvi, 60-letna Maria Rupena vd. Halbi, 59-letnl Erman-no Mazzaroll, 35-lctna Romanlta Paoluzzl por. Balos, 82-letn! Tom-maso San vdale, 71-letna Santa Hrovatin vd Perat, 80-letn,a Emina Manlesi yd, Carletti,
 n »------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavaha 11; Al Ga-leno. Ul. S. C1II110 3S (Sv. Ivan); Aila Minerva, Trg S. Krancesco 1; Ravashh. Trg Liberli 4,
Ariston. 16 00: »Brez epo' Taylor, J. Leigh.	r
mladoletnim. .»mnes0*1 i Armonia. 14.30: «^"r0n.
Hu.ssey in R- „a *nC • Aurora 16.30; *T rarl°. -t’/, C. Gable, Y. De rd*5g Garibaldi. 16.00:	A	l
Police*, V. MalaL,Ved»n J T Hovvard. 1 rP|	if
mladoletnikom. . r^Vt
Ideale. 16.00: «Kr»>L LVjV
rolla*, A Freed, a anf Impero. 16.30:	‘ Cirl°\.^!i
C Gable. Y. D« C.„ P''3/ Italia. 15.30: «f>nn£,lver.
M. Monroe, L. OH*
Moderno, 16.00: ((Sanio" pC* Anthony Perkin«	J«*1
lance	.PoveU"114	,|*
S. Marco 16.00; «P°
J, Wnyne, A. - jje t« Savona. 16.00; «arp,gf.t. p0< > H. Egan. DeMa. p»Kir» £ Viale 15.30: »HoJna C'3 t varja SIoukov*.	|«
J. Smith.	»TJf3	C3
Vltt. Venelo. \6. ,-0s'ed> jd N. Berger. VreP°' pfti>
tllnl .-on. »\fi)°L>r>-if Belvedere. 15 30. q\ jj
J ''h.mdlerin^pnje j Marconi. 16.00. «	rtAif
bežni*, A. Dah*- no P pl■ , Masslmo. 16.00: “ ,,,310«'. id J'1
N 1», VivlanBl |jb* ^ P
Novo cine. 16 ..-..gni3" f
Ski*. Ingrid ■*'*
Kerrer, „„,,dba , Odeon. 16.00: ' ^uPp^j t?
stryja», Audi«™ + Radio, 16.00- »M.3*.^,.
lord In B. Sui
lllV*"’
MOČAN VAL MRAZA V ZDA
ŠTEVILNE ŽRTVE
mraza in zametov
Vse do predvčerajšnjim smo imeli čudovito milo zimo in ponekod v obsončnih krajih so bila mandeljnova drevesa v cvetju. V noči med ponedeljkom in torkom pa je začela burja in včeraj zjutraj sneg. Tako kaže, da nas je zima letos ponovno neprijetno presenetila. Vse hujše vesti pa prihajajo iz Združenih držav. Letošnja zima je bila v Združenih državah nekoliko bolj ostra kot po navadi in prve dni tega meseca se je začel nenaradno mrzel val, ki je terjal že precejšnje število žrtev. Ze do včeraj zjutraj so v Združenih državah našteli 192, v zad njih 24 urah pa kar 36 rort-
«AMBICIJE DIKTATORJA* ALI NUJEN ZGODOVINSKI PROCES?
Iveza med Egiptom, Silijo in Jemenom
Vpadne velesile so pogrešnega mnenja, da morejo svoj majavi vpliv v arabskem svetu graditi na steklenem podstavku kraljevske moči, in da je ocenjevanje novega razvoja s stališča hladne vojne in blokovske politike edino zveličavno; dejansko Pa s tem zapravljajo še tisto malo vpliva, ki ga v arabskem svetu še imajo
*toi *	'P1'0^* koncu 19.
58d ara^ski nacionalizem Prve strani svoje mo-e zgodovine, ni vsearab-gibam'
kakršno predstavlja zdru-
gibamje doseglo take ima-
}je^e med Egiptom in Sirijo, htezS. e na to, da so posa-Hzt '	arabskega	naroda
***ni na širokem prosto-
Tangerja do Teherana
1 Sp s
Se danes nahajajo v
HaL. u oborožene borbe za ovnejše pravice, pred-uresničenje egiptovsko-- u,nije tako po svojem
s, tK'
stavi *irs
Kolitis
‘-nem kot socialnem po-vjjj Prehod v kvalitativno v la» 0 arabske politike — ton,20 integracije. S tem aik-t»j dve politično najbolj ,raW- ’n najbolj dinamični L de2eli napravili Srrvi faš^. *°raik na poti k vsea-titi 1 Enotnosti, da bi arab-sto, , T°d ponovno zavzel me-tiošti 1 mu pripada v skup-
^ narodov.
pr4t!!>,iektivnega opazovalca fabsi( aV'ia rojstvo nove a-Hliv . države nadvse zani-Po j Poučen proces, tako fle S]flrn‘ rešitvi nove držav-oda)6 uPnosti, kakor tudi po n° j *n, ki jih bo le-ta nuj-e'a v medarabskih od-na mednarodnem
®°*ih Pod:	,n
Znano je namreč, Srednjega vzhoda
. tu,p .,
*e«i]e . Slie. Za zapadne ve-raztez le	Področje, ki se
ifebno*	kolikor	je po-
Pjihovi’ da bi se zavarovali strateški, politični im
28 arabske dežele im
gospodarski interesi; za arab-j drugačnega značaja; so nujen Ske dežele pa je to področje, ukrep samoobrambe in stre-
ki se začenja na Atlantiku in se končuje v Perzijskem zalivu. Za Zapad ne obstaja e-notna arabska nacionalna individualnost, ampak nekoliko vazalskih kronovin, ki životarijo v senci minaretov in petrolejskih koncesij in morda nekoliko poldivjih narodov, ki niso zreli za politiko in samoupravo in ki se radi vzajemno pobijajo; za arabski svet pa to področje naseljuje arabski narod, kakih 80 milijonov prebivalcev, politično polnoleten, v stanju, da gradi sodoben način življenja in sam rešuje svoje probleme.
Isto velja tudi za tolmačenje vprašanja Srednjega vzhoda. Zapad gleda na arabski svet skozi prizmo hladne vojne in medblokovske borbe, a-rabski svet pa skozi prizmo svoje neodvisnosti in integritete. Poleg nafte obstajajo za Zapad na Srednjem vzhodu le vojaško-ideološki problemi, za arabski svet pa le vprašanja gospodarsko-socialne narave, zdravstva in prosvete. Tudi Zapad je naklonjen zvezam na arabskem področju, toda po liniji kronanih glav, vo j ašk o-b 1 o ko vs-k i m zvezam, ki naj bi v imenu borbe proti komunizmu prepregle a-rabske dežele z ideološkimi barierami in onemogočile vsakršno gibanje za neodvisnost im protikolonialno revolucijo. Zveze arabskih narodov pa so
"UlllUtlltMIMHHinMHIIMIIMmMnMHIHIHHitmmiHMmHmimmiHIIIMlUIHmiV
mm v_ letoš
PROTESTNA ostavka
iOBERTA LONGHIJA?
kJa-hene*ka Biennala n°Mbor„ den uvod■ Clan jo l. str°kovnjakov, ki >lavo c ' k°Uo bodo na raz-/>e&Q	>l^’	*n Posvetoval-
ri°bertn l>Ta Biennale prof. ""
%,h
verjetno
na svoj položaj v s ' oris„ ”* Ptoti sklepom l>v*bil °r°v Blede letanjih ton, julijanskim umetni-
”!u je'^ ^Blo. Vzrok te-1	etn*	da	bo italijan-
tia ’e v ti (e*v'bon
te;
Ponrš,
no Biennali «kao-predvsem
K°*a n«r *noJilra’,sk‘». kakor
60	G'Hstizia„. Veči-
is bnT'n<'nS'Cih umetnikov, S,4«« 'Robljen,, d«
na letoš-
spada namreč
C?rak,ne timetnosti. lS Uepo>, 80 t0 «** Potu,1 honi«.. 0”1 ln neuveljav-.. se uveljav O"’ ki	e^bic,ont-
le "Tv se u,;eliop-
ij ti, fcl *"°Jim e
tiijeze » '”‘a uiti najmanj-<q° te,n Tur'3'^ Tak0
Uh 70: «Vehu" 'TrUst<zia», ki kiPa 3 večina izbra-C“8la n, 0 ln s'ikarstvo
V!" nedosml"°tne sest»v-ho.j„ 1 ki gr '	,n° povezavo
Umazanih in 'kit,,? v,1elanil d° koščkov
!°. hnrTe, kot'' na * iehli' pre‘ 0 Siia it o-, Plrja>'. «Vse
v« ^ ne r0'!51®' Bre Pre' Oio QjUnHlp Aah ie ustano-
V instV;» Pak tudi »a-
'°r “"Oopor,'
S01 ^ouikn’ 00 ie direk-iru»n eti ohi" Oiustizia* * 4j/ierija"'V* nn P'sm«
tol;^
kt -TT um°ntSue,!oriio (Bb’ r v op* ur,)
^fri k''ne cunje, go-^ razStavija
brezbarvne cunje, gospod Fontana, ki razstavlja »luknje«, slikarja Viami in Signo-ri, ki razstavljata marmor, gospod F ranchina, strokovnjak varilnega aparata in av-togeničnih zvarkov, gospod Bacci, sliikar pik.«
»Sprašujemo se, ali se tistim, ki so te gospode povabili na beneško Biennalo, nikoli ne pojavi sum, da se delajo norca iz samih sebe in iz italijanskega občinstva. Vedo pa naj, da ta semenj ne bo mogel dolgo trajati. Spački, k' so jih porodili omenjeni... umetniki, gredo preko vsake meje.«
To je mnenje dnevnika PSDI eha Giustiziau in nje-novega direktorja Luigija Pretijo, Slednji citati, ki jih posnemamo iz Pretijevega odgovora Brunu Alfieriju so sicer ostri, vendar so dostojen odgovor — Brunu Alfieriju, ki je tako v svojem imenu, kot v imenu revij «Quadrum», »Zodiac« in «L’Avvieo» od Pretila zahteval, naj da 0-stavko na svoje direktorsko mesto pri eGiustiziis, kajti «njegovo ime žali italijansko kulturo«
Uredništvo anevnika «La Giustizia« je cel o mnenja, da bi bilo bolje letoinjo Biennalo preložiti ali bolje ukiniti, »kajti letošnja prireditev bi prikazala napačno in pristransko sliko italijanske umetnosti in bi ne prikazala italijanske umetniške ustvarjalnosti, pač pa bi žalila dostojanstvo Italije. Hkrati bi mogla dati mladim umetnikom nezdrave iluzije.«
Komentar menda ni potreben,
mijo k zaščiti svoje neodvisnosti, trdnosti in mirnemu razvoju v smeri gospodarske in kulturne emancipacije. Da bi zavarovale svoje gospostvo in profite, sg vse kolonialne velesile trudijo, da bi -Arabce na Srednjem vzhodu obdržali v razprtijah, medtem ko je življenjski interes Arabcev,
tem področju. To ne samo zaradi tega, ker gre pretežni del petrolejskih poti, ki vodijo v Sredozemlje, po ozem-mlju nove države, ampak predvsem zaradi tega, ker je gibanje enotnosti in neodvisnosti pognalo močne korenine v arabskih množicah, ki jih ločijo samovoljne politične meje. Po drugi plati pa bo to povzročilo še večjo izolira-
da se združijo in postanejo 1 nost tistih arabskih držav
močnejši, samostojnejši in naprednejši.
Tiste prestolnice in krogi na Zapadu, ki spremljajo s skepticizmom, rezervami in celo odkrito sovražno ta zgodovinski proces arabskega, združenja, dajejo očitno prevelik pomen dejstvu, da Sirijo in Egipt deli 300 milj morske površine in da med njima obstajajo razlike v političnem sistemu. Hkrati se zatrjuje, da nobena nima materialnih in demokratičnih pogojev za integracijo, in se na osnovi teh ugotovitev prihaja do samovoljnega zaključka, da nova država predstavlja streljanje v prazno ali v najboljšem primeru propagandni trik »ambicioznega diktatorja«. Blago rečeno, tako gledanje zapadnih krogov dokazuje le skrajno nepoznavanje tistih činiteljev, ki so danes prevladujoča poteza gibanj na Srednjem vzhodu; neodvisna, iz-venblokovsika politika in težnja po skupnem gospodarsko-družbenem napredku. Ce izhajamo iz teh načel, tedaj ni niti oblika državne ureditve več tolikega pomena. To najbolje dokazuje tudi kraljevina Jemen, ki je že dosegla z novo arabsko republiko načelen sporazum o federaciji in o raznih fazah njenega uresničenja.
V socialnem pogledu pomeni nova arabska država svojstveno nadaljevanje egiptovske revolucije, ki je obudila široka družbena in politična gibanja na Srednjem vzhodu in jo moremo v neki meri primerjati s tem, kar je ob koncu 18. stoletja francoska revolucija pomenila za tedanjo Evropo. Nova unija pomeni v tem pogledu svetilnik arabskega združevanja; od Casablance do Perzijskega zaliva se je porodilo upanje, da je sodobna arabska generacija začela korakati s časom.
Nova federacija Kairo-Da-mask-Sana bo nujno močno vplivala tudi na mednarodni položaj in na odnose sil na
režimov, ki so le pedine v igri zapadnih kolonialnih velesil.
Vprav • zaradi tega dela Zapad usodno napako, ko gleda tudi na ta daljnosežni dogodek s stališča hladne vojne in blokovske računice. Ce so ZDA ™ Velika Britanija še vedno prepričane, da je egiptovska revolucija bila le prehodni dogodek; da je ta proces integracije neodvisnih a-rabskih dežel samo mrtva črka na papirju, in da morejo one svoj vpliv med arabskimi deželami še dolgo graditi na steklenem podstavku kraljevske moči, tedaj je usoda
njihovega prestiža v arabskem svetu ie vnaprej znana in odločena.
Potrošnja mila
V Parizu so pred kratkim objavili statistične podatke o potrošnji mila po svetu. V ZDA porabijo na prebivalca dva kilograma mila letno, v Angliji poldrug kilogram, v Zahodni Nemčiji pa kilogram. Na četrtem mestu je Nizozemska, za njo Belgija, potem Švica itd. Francozi so glede mila zelo varčni, saj kažejo statistični podatki, da ga porabijo le 300 gramov letno na prebivalca.
»TEDEN DOLGIH HLAC«
Ameriška trgovska zbornica je določila v svojem koledarju za letos tudi «teden dolgih spodnjih hlač«. Akcijo so sprožili z namenom, da bi se v moški garderobi spet uveljavilo oblačilo, ki je «v minulih letih postalo znatno manj popularno«.
vfh. Snežni viharji niso zajeli le severni del Združenih držav, ampak se je mraz potisnil tudi v južne zvezne države ob atlantski obali, v državah New York in Penn-sylvaniji je zapadlo nad meter snega. V zalivu Atlantic Cityja pa so opazili devet metrov visoko ledeno goro, kar je nekaj izrednega in prvi primer takega pojava od kar pomni človek. Po ulicah mesta Philadelphie so tudi štiri metre in pol visoki zameti.
Povsem razumljivo Je, da je tolikšna količina snega zavrta ves promet po ulicah, ce stah in železnicah in tudi letalski promet je utrpel velike motnje.	Zato	so	oblasti
najele na tisoče ljudi, ki či stijo sneg z ulic in s cest; v severovzhodnih zveznih drža vah pa so oblasti proglasile izredno stanje in poklicale na pomoč	celo	nacionalno
gardo. Poleg tega	so	oblasti
preklicale dopuste vsem po licistom, ukazale zapreti vse šole in v Washingtonu so sporočili tudi	državnim	usluž-
bencem, da jim ni treba priti v službo, v kolikor njihova navzočnost ni zares nujno po trebna.
Poleg snežnih viharjev, ki so zasuli ceste in poleg za metov, ki so zavrli železniški promet, je treba omeniti tudi to„ da je severne prede le Združenih držav zajel tudi izredno hladen val, saj so ponekod zabeležili tudi 35 stopinj pod ničlo, medtem ko je v južnih predelih ZDA, na višini Kaira ali afriške Sahare termometer padel za nekaj stopinl pod ničlo, kar Je za te kraje nenavadno.
Val mraza, ki je zajel one zvezne držai-e ZDA, ki težijo proti Atlantiku, je prišel z juga in se mraz stopnjuje vedno huje proti severu. V državi Mississippi na pr. je iti le za nekaj stopinj pod ničlo, v mestu Kairo pa Je reka zamrznila in led Je blokiral kar 37 plovnih oblektov. V Washingtonu so včeraj zjutraj imeli že 35 cm snega, kar se ni dogodilo že nad 20 let. V New Yorku je desetim t' sočem delavcev uspelo očistiti sneg vsaj z glavnih mestnih ulic. v severnih predelili države New York pa je mnogo mestec in podeželskih na selbin povsem odrezanih od središč. Med mrtvimi, ki so Jih doslej ugotovili, so večinoma potepuhi, ali pa tisti ljudje, ki jih je snežni viha>-zajel daleč od doma, oziroma naselbin.
Vpliv socialnega zavarovanja na življenjsko raven prebivalstva
V Jugoslaviji uživa ugodnosti socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja že 7 milijonov ljudi; z vključitvijo obrtnikov in kmečkega prebivalstva pa bodo socialno zavarovani vsi državljani FLRJ
Ko se razpravlja o življenjski ravni, se pogosto kot i-deal postavlja življenjska raven v ZDA. Za zdrave in zaposlene je Amerika res dežela visoke življenjske ravni. Bolni, nezaposleni, posebno če nimajo velikih prihrankov za zdravljenje, pa so prepuščeni svoji bedni usodi. Visoka šola (univerza) je zaradi vi-sdkih pristojbin dostopna samo otrokom bogatih staršev. V Jugoslaviji je brezplačno ne le šolanje, temveč sistem štipendij omogoča skoraj popolnoma vso oskrbo do diplome. To je samo primer, ki dokazuje, da je nepravilno, ko se — kar ni redko v inozemstvu — skuša o življenjski ravni 'v Jugoslaviji sklepati na podlagi primerjave povprečnih mesečnih zaslužkov in cen nekaterih artiklov v Jugoslaviji s povprečnimi mesečnimi prejemki in cenami v inozemstvu.
Da je življenjska raven v Jugoslaviji nezadovoljujoča, tega nihče ne skriva. Nasprotno — najodgovornejši krogi to stalno poudarjajo in podvzemajo ukrepe za njeno stalno povečanje. Toda življenjska raven je že danes mnogo večja kot pa kažejo razne analize, ki ne upoštevajo teh važnih elementov, ki spadajo v neposredne dohodke prebivalstva. Poleg brezplačnega šolanja in sistema štipendij, ki smo ga o-menili, naj omenimo samo si stem socialnega, zdravstvene ga in pokojninskega zavarovanja. Število aktivnih socialnih zavarovancev se je po vojni (ne vštevši člane družin) povečalo od 900.009 v letu 1939 na nad 2,600.000 v le tu 1956. Vštevši družinske člane uživa danes okrog milijonov Jugoslovanov polno zdravstveno in socialno zaščito. Toda tudi to ni prava slika stanja, kajti po zakon skih predpisih je zdravljenje 20 najhujših bolezni (raka, tuberkuloze, levkemije, malarije, kožnih ni drugih nalezljivih bolezni) popolnoma brezplačno. Brezplačno zdravstveno nego imajo poleg tega vsi otroci do 3. leta starosti^ in obiskovalci vseh šol (Ijtidskih, srednjih, strokovnih, univerz). Pravico na brezplačno zdravljenje imajo nadalje vsi siromašni. Stroške za njihovo zdravljenje plačajo namreč občine. Samo
  ............
KAM GREDO MILIJARDE ITALIJANSKIH DA VKOPLAČEVALCEV
Končno bodo likvidirali ustanove ki so služile «Etiopski kampanj i»
Pred letom ali dvema smo V italijanskem časo-pisju brali zgodbico o nekem Sicilijancu, ki je napravil 40 kilometrov poti, da je v Messini dobil izplačano odškodnino v znesku 9 lir, ki mu je pripadala zaradi mes-sinskega potresa, ki je bil pred 50 leti. Zgodbica je bila že nekako zabavna, hkrati pa tudi žalostna in za državno birokracijo močno značilna. V naslednjem bomo prikazali počasnost birokracije, ki državo — to se pravi davkoplačevalca — tudi precej stane.
Pred letom dni se je na zakladnem ministrstvu v Rimu ustanovil «Urad za likvidacije«, ki ima nalogo spraviti z dnevnega reda številne odvečne, nepotrebne in parasitske državne u-
Na desetine državnih ustanov, ki so že zdavnaj izgubile smisel obstoja, životari in državna blagajna mora kriti stroške celo za njih likvidacijo
stanove, ki že leta životarijo brez vsakega smisla. V zvezi s tem je bil izdan tudi dekret, na osnovi katerega je ta urad od februarja do novembra lani likvidiral 42 takih ustanov. 42 likvidacij za dobo 9 mesecev ni malo, vendar jih preostane še mnogo več, ki čakajo šele na vrsto, zato bo do likvidacije vseh teh ustanov minilo še kako leto.
Od omenjenih 42 ustanov, ki so bile uradno že likvidirane, je 12 ustanov dokončno ukinjenih, ostale pa so na poti.
Ne boste rerjeli, a gre vendar za Elizabeth Taylor in nj»neta moža Michaela Todda, ki sta, na povratku iž Moskve, pristala z letalom v Atenah,	Čestitamo prisebnemu
fotoreporterju
Ce pogledamo seznam teh, se bomo začudili, kako je bilo mogoče, da so te ustanove sploh toliko časa trajale, saj zasledimo na tem seznamu ustanove, ki so bile ustanovljene «ad hoc« v času abesinske vojne in je bil njihov namen organizirati poljedelstvo, rudarstvo in podobno dejavnost v E-tiopiji. Od njihove ustanovitve j« minilo že 20 in več let; Etiopija pa je bila izgubljena že leta 1942, to se pravi pred 16 leti. In vendar so te ustanove »delovale«, ali bolje upravni aparat je iz državnih proračunov vlekel plače, pa čeprav je bila ustanova v najblažjem pomenu besede fiktivna. V tem seznamu so tudi številne ustanove, ki so bile ustanovljene za trgovanje z Etiopijo, podjetja za uvoz živine iz Etiopije, državna družba za izkoriščanje solin v Somaliji, državna ustanova za kolonizira-nje Etiopije itd. itd.
Vse te ustanove imajo razkošne pisarne, svoje nameščence, svoje avtomobile itd. Po povprečnem računu veljajo nepremičnine in premičnine teh ustanov kake 4 milijarde lir, kar pa je razmeroma zelo malo v primeri s stroški, ki so jih te u-stanove v svojem »poslovanju« porabile.
Poleg teh ustanov, ki so bile organizirane v času a-besinske vojne in takoj po njej, pa je še vrsta ustanov, ki so bile organizirane v času druge svetoVne vojne in katerih naloga je bila na pr. načrtovanje proizvodnje in trgovine s poljedelskimi pridelki, z žitom, z oljčnimi nasadi, vrtnarstvom, vinarstvom, živinorejo, pašništvom in podobno Obstaja tudi ustanova za borbo pro-
ti komarju «anofeles» (komar anofeles prenaša klice malarične mrzlice). Nadalje obstaja še vedno v času vojne ustanovljena ustanova za oskrbovanje s premogom, za proizvodnjo lignita, za organiziranje dejavnosti tiskarn in tiska. V Rimu pravijo, da je likvidacija teh ustanov na najboljši poti, vendar da ni sredstev za njihovo likvidacijo, kajti omenjene 4 milijarde lir ne zadoščajo za stroške.
Uradno obstaja na pr. tudi novinarska agencija »Stefani«.
Posebno poglavje je poglavje ustanove ENIC, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in razdeljevanjem filmov. Kar se te ustanove tiče, je 19. februarja lani kazala primanjkljaj 4 milijarde 200 milijonov lir, kar pa je primanjkljaj le na papirju. U-gotovili so namreč, da znaša primanjkljaj 7 milijard 400 milijonov lir. Zadeva je namreč v tem, da so pri prvotni oceni nepremičnine te ustanove previsoko cenili. ENIC je namreč dolžna bančnim ustanovam 6 milijard lir ter še za nekaj let po 600 milijonov lir obresti na leto. Za likvidacijo tega podjetja je državna blagajna že dala 7 milijard 900 mi-lijortov lir, vendar bo morala dodati še 3 milijarde, kolikor je bilo določeno 31. julija lani. Mesečni stroški za likvidacijo te ustanove znašajo 6 milijonov lir, in sicer 4 milijoni 800 tisoč za osebje. Ti stroški se bodo zmanjšali na 2 milijona na mesec, ko se bo ustanova ENIC preselila v prostore, ki jih sedaj zavzema urad za likvidacijo.
Gornji podatki so menda dovolj zgovorni in odveč bi bilo jih komentirati.
Šimi kirurškimi posegi so to delo dokončali in sedaj na» stopa kpt Patricija Oran v nekem dunajskem počnem lokalu. Njena mati pravi, da j* bolj zadovoljna s hčerjo, kot z nekdanjim sinom.
prosvetne zveze na
V 1956. letu so na račun socialnega zavarovanja izdali 135 milijard dinarjev, t. j.
9.4 odst. nacionalnega dohodka. Praktično ima danes o-krog 50 odst, prebivalstva polne. zdravstveno in socialno zaščito. To pa je samo prva etapa, kateri bo v kratkem sledila druga; socialna in j PA^/lnoA^ 1a^ zdravstvena zaščita celotnega j [ dUviJvl prebivalstva, t. j. raztegnitev j socialnega zavarovanja tudi na privatne obrtnike in na kmetijske proizvajalce in nji-! hove družinske člane.
Trenutno je najbolj aktualno vprašanje socialnega in zdravstvenega zavarovanja o-krog 200.000 privatnih obrtnikov in čldnov njihovih družin. Po načrtu, o katerem se že dalj časa razpravlja, bi privatni obrtniki s plačanjem določenega prispevka imeli pravico na polno zdravstveno zaščito, materialno skrbstvo (plačo) v primeru bolezni, povrnitev potnih stroškov v zvezi z zdravljenjem in na materialno pomoč družini v primeru smrti. Obrtniki bi nadalje imeli pravico na polno ' pokojnino po 4Q-letni delovni dobi, oziroma pri 65. letu starosti (žene po 35-let-nem delu oziroma pri 90. letu starosti). V primeru trajne delovne nesposobnosti bi o-brtniki po desetletnem stažu imeli pravico na invalidnino.
Višina pokojnine bi bila odvisna od plačanega razreda zavarovanca v zadnjih treh letih in od delovnega staža.
O vprašanju zdravstvene zaščite kmetijskega prebivalstva se prav tako že delj časa razpravlja. Problem je vse prej kot preprost. Zaradi številčnosti kmetijskega prebivalstva je potrebno najprej zagotoviti potrebne sklade za vzdrževanje zdravstvene službe, organizirati mrežo zdravstvenih ustanov, preskrbeti potrebne strokovne kadre. Na nekaterih dalmatinskih otokih (Brač, Hvar, Korčula, Vis) so že pred tremi leti uvedli polno zdravstveno zavarovanje.
Praksa je pokazala, da je moč z 1 letnimi. prispevki 2000 dinarjev za enega družinskega člana, 3500 dinarjev za 2 družinska člana in 4500 dinarjev za tri družinske člane zagotoviti uspešno funkcioniranje zdravstvene zaščite celotnega prebivalstva. V dosedanji diskusiji je najbolj dozorelo vprašanje socialnega zavarovanja članov kmetijskih delovnih zadrug. Po osnutku, ki Sfc pripravlja, bodo morali biti vsi člani kmetijskih delovnih zadrug, ki so stalno zaposleni v zadrugi, socialno zavarovani, medtem ko bodo nestalno zaposleni zavarovani kot sezonski delavci.
Ugodnosti zdravstvene in socialne zaščite, brezplačno zdravljenje ne le v bolnicah, ambulantah, sanatorijih, temveč tudi v okrevališčih, zdraviliščih in letoviščih, ceneni letni dopusti v sindikalnih domovih, četrtinska vožnja za počitnice, brezplačno šolanje, štipendije, zelo nizke najemnine za stanovanja in druge ugodnosti so neprecenljivi posredni dohodki prebivalstva, ki v občutni meri vplivajo na življenjsko raven, Na vse te elemente tudi analitiki pogosto pozabljajo pri ocenjevanju življenjske ravni v Jugoslaviji in, hote ali nehote, prihajajo do popolnoma nepravilnih in za Jugoslavijo negativnih sklepov.
BOZO BOŽIC
Prej Marcel sedaj Patricija
Marcel Aguilar je bil pred 6 leti ranjen v Indokini in prj njegovem zdravljenju so zdravniki ugotovili, da se spreminja v žensko. Z manj-
Letos poteka 50 let, odkar je slovensko kulturno-pro-svet.ig življenje na Koroškem dobilo svojo kulturno centra* !o. Lela 1908 so namreč v Celovcu položili temelje osrednji prosvetni organizaciji, ki se je najprej imenovala Slovenska krščanska socialna zveza in se nato preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo, Ta naziv je ohranila do danes.
Prve začetke organiziranega kulturno-prosvetnega življenja na Koroškem pa zasledimo že mnogo prej. Leta 1885 je prosvetni delavec Posek ar ustanovil v Kotmari rasi izvencerkveni pevski zbor in vokalni kvartet, ki je žel velike uspehe v Kotmari vasi in tudi drugod po Koroškem. Kronist iz tedanjih časov je zabeležil, da je »let« 1890 kotmarški kvartet obi-skal Vovbre pri Velikovcu, kjer je pel slovenske narodne pesmi. Vovbrani so ob tej priložnosti kar drveli za pevci in se niso mogli načuditi lepoti slovenske pesmi«.
Zgledu Kotmarčanov so sledili tudi drugi in zato bo letos kar več koroških prosvetnih društev slavilo 55-letnico svojega obstoja. Med temi so PD v Globasnici, Hodišah, Logi vesi, v Brdu in Gozdanjih. Potem ko je bila ustanovljena osrednja zveza društev, se je kulturno-prosvetna dejavnost na Koroškem močno razmahnila. Zato bo letos proslavilo 50-letnico obstoja še večje število drugih prosvetnih društev. Ta prosvetna drtištva so imela takrat dvojno vlogo; gojila so kulturno življenje med svojimi člani, hkrati pa skušala zajeziti prodiranje nemštva v slovenske vasi na Koroškem.
Prišlo pa je nato nesrečno leto koroškega plebiscita, ki ja to dejavnost zavrlo, vendar je. kulturno-prosvetna dejavnost še nadalje tlelA in to vse do nacistične okupacije Avstrije, ko je zaradi pritiska povsem zamrla. Po zrušitvi nacizma pa se je prosvetna dejavnost na Koroškem močno razmahnila in danes beležimo na Koroškem lepo število dejavnih prosvetnih društev, vključenih v koroški prosvetni zvezi, ki pripravlja za letošnjo proslavo osrednjo prireditev. Ta bo spomladi v Celovcu. Na tej prireditvi bodo nastopili pevski zbori vseh koroških prosvetnih društev. Pozneje pa bodo podobne pri. reditve verjetno tudi po drugih večjih središčih Koroške.
Prejeli smo
F. M. Dostojevski, Brutje Ka-ramazovi. Roman v štirih delih z epilogom. Prvi zve. zek. Prevedel Vladimir Levstik. Založila Državna založba Slovenije, Ljubija-na 1957.
Sodobna pota. Prosvetna revi. ja, glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leto III., št. 1, — Ljubljana 1958.
Turistični vestnik. Izdaja Turistična zveza Slovenije. Leto VI., št, 2. Ljubljana 1958.
Mladika. Leto II., št. 1. Trst 1958.
milnim  	111111111111111,llimimiiMHilIlllim,um
— O, Cene, lepo je od tebe, da si priseli
Goriško-beneški dnevnik
Po povišanju pokojnin
Soriški urad INPS so še at mehanlriral
Zato bodo povišane pokojnine pričeli izplačevati šele aprila
Po budi parlamentarni borbi, v katero so odločilno posegli parlamentarci Konfederalne delavske zbornice in levičarskih strank, je bila v senatni komisiji za delo 15. februarja odobren zakon, s katerim se bodo povečale pokojnine zavarovancev INPS'. Podrobneje »mo o tem pisali na tržaški strani včerajšnje številke našega lista. Zboljša-ve veljajo za vso državo.
Patronat INČA iz Gorice sporoča, da je na razpolago vsem prizadetim vdovam, ki bodo morale vložiti prošnjo za pokojnino. Urada INCA v Gorici v Ul. 24. maja in v Tržiču Ul. Duca D’Aosta 30 sta odprta vsak dan.
Obenem sporočamo vsem upokojencem naše pokrajine, da goriški urad INPS ne spada med tistih 48 pokrajinskih uradov te ustanove v državi, ki so se mehanizirali in so zato že pričeli izplačevati nove pokojnine. V Gorici se bo zato
plačevanje nekoliko zavleklo. Predvidevajo, da bodo z izplačevanjem pričeli v aprilu.
lesni delavci pri županu
Skupina delavcev podjetja IPL iz Gorice je v družbi svojega odposlanca Vittoria Lo-renzona in pokrajinskega tajnika za delavce lesne stroke Eda Sfiligoja odšla h goriške-mu županu dr. Bernardisu, kateremu je povedala, da namerava lastnik podjetja ukiniti obratovanje, če ne bo imel na razpolago vsega poslopja, v katerem sedaj stanujejo zasebniki. Prizadetih bi bilo 65 delavcev. Zupan je obljubil, da se bo za vprašanje takoj zavzel.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Albs-nese, Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
Pred praznovanjem praznika žena
Kdaj bodo gospodinje
prejele zasluženo pokojnino?
Zakonske osnutke še vedno proučuje parlamentarna komisija
Pred kratkim so v parlamentu odobrili zakon o pokojninah za zavarovance INPS. Novi zakon prinaša nekaj izboljšav, vendar še vedno ne zagotavlja upokojencem dostojno preživljanje. Toda u-pati je, da bo v bližnji bodočnosti še marsikaj storjenega na tem področju. Prav tako prejemajo kmetje že nekaj mesecev pokojnine, ki sicer niso velike, vendar se njihova strokovna združenja trudijo, da bi dosegli višje pokojnine že pri 55. (za ženske), odnosno 60. (za mošfke) letih.
O pokojninah za gospodinje pa se zdi, da je vse še vedno na mrtvi točki, čeprav so bili štirje zakonski osnutki že predloženi posebni parlamentarni komisiji, ki jih je proučila, toda o tem še ni ničesar poročala. Nad 2 milijona gospodinj v Italiji je pričakovalo, da bo to vprašanje, k: .ie za mnoge gospodinje, predvsem vdove brez poklica
niitiiiimmimiiiitiiiiiiiiltaiiiiiiiiiMiiiMiiitiuniiiiinitiHiiiiiitiiiiiittiiHiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiinimiiimimiiiHiitHiiHiiiiMiiiiiiitHiHiiinim
Zima se vrača z vsemi neprilikami
Namesto pustnega živžava ples snežink ob mrzli burji
Gasilci so morali pogasiti več požarov, ki niso povzročili škode
Sele včeraj so organizatorji goriškega karnevala «Bele dame« prav razumeli, zakaj je bilo dobro, da so po negativnih odgovorih Zveze indu-strijcev in ustanove za turizem na prošnje za finančno pomoč, vrgli puško v koruzo in se odpovedali organizaciji dragega in tveganega goriškega pustovanja. Priznati so morali, da je zanje skrbela tudi usoda-, le kdo bi namreč prišel v Gorico na karneval v snežnem metežu, ob nič stopinjah in burji, ki je včasih popihala tudi s 70 kilometri na uro?
V Gorici pusta, kakor smo ti ga morda na tihem želeli, ker nismo hoteli zaostajati za Tržičem, Miljami in Hu-minom, nismo imeli. In danes nam po njem ni žal. Kar priznajmo sil
Namesto potikanja po mestu smo zadovoljno sedeli v zakurjenih prostorih in za šipami gledali, kako se je bur-ja poigravala s snežinkami, ki so polagoma ginevale, čim so prišle v dotik z vlažno zemljo.
V višjih hladnejših zračnih plasteh, se je sneg obdržal po vseh okoliških hribih. Sabotin, Sv. Gabrijel, Faitji hrib, še celo pa Trnovska planota, so pregrajeni s tanko plastjo snega.
Huda burja, ki se je oglasila v zgodnjih jutranjih u-rah, je povzročila nevšečnosti v marsikateri družini. Tudi goriški gasilci so imeli zaradi nje veliko dela. Svojo pomoč so morali nuditi kar na petih krajih, da so preprečili požar/ Ob 11.25 so pogasili požar, ki je nastal v dimniku poslopja št, 3 v Ul. Vicenza. Vnele so se saje v dimniku Donatijeve hiše (stanovalka Ida Bernardis).
Ob 13.1b so odšli v Ul. Gar-zaroli 2-A, kjer so se vnele saje v stančvanju Riccarda Brausina, ki stanuje v hiši IACP.
Ob 13.55 je v hiši inž. Rust-je v Ul. Don Bosco 10 nastal požar. Vnele so se saje v stanovanju Marije Drozgič.
20.000 lir škode pa je ob največjo težavo, ki jo pred-
16. uri požar povzročil Fran-cescu Paolettiju iz okolice Za-graja, ker mu je zgorelo nekaj tramov. Skoda je krita z zavarovalnino.
Nekaj pred 17.. uro pa so poklicali gasilce v Ul. Ascoli, kjer so z Donattijeve hiše št. U odstranili podstrešno lino, ki je predstavljala nevarnost za ljudi.
ZAGOTOVIL KAR MRGOLI
Odobren denar
za občinske vodovode
Odobreni so zneski za občine Doberdob, Sovodnje, Steverjan in Dolenje
Pregl dnevi je predsednik vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija CAFO gospod Bressan prinesel iz Rima razveseljivo vest, da je ministrstvo za javna dela odobrilo znesek 135.000.000 lir za gradnjo vodovodov v Doberdobu, Sovodnjah in v Dolenjah.
Predstavnik konzorcija je te dni vest posredoval sovodenj-ski občini. Na podlagi zakona štev. 635 od 29. julija 1957 bodo potrošili za sovodenjski vodovod 25 milijonov lir. Vest je bila v Sovodnjah sprejeta z velikim zadovoljstvom, ker je s tem podana možnost za rešitev važnega vprašanja, to je preskrbe z vodo.
Skoraj istočasno pa so prejele tudi nekatere druge občine taka zagotovila. Občini Doberdob in Dolenje bosta deležni po uradnih podatkih, ki so prišli iz Rima, 75 in 25 milijonov lir.
Vrhu tega je minister za javna dela Togni sporočil v Gorico, da je določil 20 milijonov lir za gradnjo vodovoda v občini Steverjan, kjer ljudje nič manj ne občutijo pomanjkanje vode kot v obči-m Sovodnje, nekaterih vaseh občine Doberdob in v Dolenjah,
Z državnim pristankom je bil storjpn šele prvi korak. Seveda je treba premostiti
stavlja blagajna" «Depositi e prestiti«, kjer so se ustavile že številne odobrene prošnje.
Čeprav imajo vse te vesti nekak volilni okus. smo z njimi vseeno zadovoljni, ker so v bistvu odgovor vlade na upravičene zahteve občinskih uprav, ki so že pred- leti terjale izpolnitev nekaterih najosnovnejših potreb tukajšnjega prebivalstva.
Po vsem tem občanom ne preostaja drugega, kot da počakajo še na prvi udarec s krampom...
Citajte in širile
PRIMORSKI DNEVNIK
življenjske važnosti, rešeno še v tej mandatni dobi parlamenta.
Slovenske žene na Goriškem so se z zakonskimi osnutki, predvsem z osnutkom, ki »o ga predložile socialistične in komunistične poslanke seznanile po svojem vodstvu že lansko leto, toda bilo bi potrebno, da bi bila o tem poučena tudi širša slovenska javnost, predvsem seveda vse gospodinje. Morda bi kazalo prirediti primerna predavanja ob priliki mednarodnega praznika žena, ko se bodo žene ponovno sestale in se pomenile o njihovih najbolj perečih problemih. Zakon, ki bi zajamčil vsem gospodinjam, ki imajo skromne dohodke, pokojnino na stare dni, je vsekakor izredno važen in mimo tega ne bi smela nobena ženska organizacija.
Rojstva, smrti in poroke
V goriski občini se je od 9. do 15. februarja rodilo 15 o-trok. umrlo je 13 oseb, oklica sta bila dva in poroke štiri.
Rojstva: Maria Luigia Cop-pini, Maria Bonutti, Claudio Giovtannini, Rita Coceani, Da-rio Tomasi (rojen mrtev), Isa-bella Monetini. Roberto Gaier, Stefamo Zanelli; Bruna Bressan, Francesco Caprioli, Mau-rizio Capotorto, Fuivia Go-riup, Sergio Froede (rojen mrtev), Ma-riamgela Messina, Francesco Regolini.
Umrli so:	52-letni delavec
Giovanni Gasparini. 73-letni upokojenec Anton Obidič, 90-letna Maria Tomaidin vdova Picech, 36-ietni delavec Anton Visintin, 54-letni kmet Antonio Ross, 50-letni steklar Mi-chele Eliseo. 76-letni upokojenec Ermanno Treleari. 74-lei-ni upokojenec Luigi Cocianni, 87-letna Orsola Biancuzzo vdo. va Leban. 46-letni Alberto Pavio, 84-letm upokojenec Albino Colautti, 57-letni delavec Francesco Tortul.
Oklici:	finančni stražnik
Mauro Concia in tkalka Sonja Kuštrin: pomorščak Giovanni Barbangelo in pletilja Antonia Dovier.
Poroke: delavec Silvio Bregant in delavka Anna Cuffo-lo, kmet Alberto Coglot in Norma Paoletti, šofer Giuseppe Vida in Denisa Tuiobin. šofer Marino De Sabbata in šivilja Ivana Fontana.
MIIIIIMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIII IIIIHII llllllll II llHUHIIItlllt IIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIH 1*1111 lllllllll
Tudi v Tržiču je pustu slaba predla
No Trgu republike so izvedli le «Cantado
»
Sprevod alegoričnih vozov in mask bo prihodnjo nedeljo
Ko so se včeraj zjutraj Tr-iičani zbudili, so se žalostni zazrli v nebo; bilo je polno oblakov. Ze kmalu po 9. uri je pričelo močno snežiti, Snežinke je burja zanašala iz kota v kot in ljudje so se le težko odločili, da bi stopili na zasnežene ulice, toda študentje, katerAn so se opoldne pridružili še delavci tržiških tovarn, so se le odpravili na Trg republike, kjer bi se morala vršiti največja pustna prireditev.
In res, kljub slabemu vremenu, je Tržič izvedel tradicionalno Cantado. Na glavni trg so točno opoldne prišli godbeniki domače godbe na pihala, pevski zbor iz Ronk in kralj s kraljico. Najprej je zaigrala godba, nato pa so
vsi, kar jih je bilo na Trgu republike junaško zapeli tr-žiško himno in zdelo se je, da jih pri tem burja in sneg sploh nista motila. Sior An-zoleto je nato prečital testament in sior Otavin je skušal s svojimi dovtipi zabavati prezeble poslušalce, toda vsi skupaj so se zaradi poslabšanja vremena kmalu razšli. Kralj in kraljica, sior Anzo-leto in sior Otavin so obljubili, da se bodo povrnili še v nedeljo 23. februarja, ko bo v Tržiču, če bo seveda vreme dovoljevalo, tudi sprevod alegoričnih vozov, ki ga včeraj ni bilo. Tržičani so se morali zadovoljiti s Cantado in s plesi, ki so jih organizirali nekateri krožki in javni lokali.
'0TZ
n
*
Novi svetovni rekordi na tekočem traku
Efe so mete sposobnosti avstralskih plavalcev?
V dveh dneh sedem svetovnih in štirje novi avstralski rekordi
MELBOURNE. 18. — V nadaljevanju avstralskega plavalnega prvenstva so odlični avstralski plavalci dosegli skoraj v vseh disciplinah nove avstralske in obenem tudi nove svetovne rekorde.
Včeraj je to uspelo 15-let-nemu Jonu Konradsu na 22) yardov prosto s časom 2’05’T pred Chapmanoro in Devit-tom. Beckettovi na 220 yar-dov hrbtno z 2'45”1 tor Kablu na 110 yardbv metuljček za juniorje s časom 1’07”3.
Ostali najboljši včerajšnji časi:
110 yardov hrbtno moški: John Monckton 1’01”5;
220 yardov prosto juniorke. D. Kreig 2 25”8;
440 yardov prosto juniorji: Wood 4’48"4,
110 yardov prsno juniorke: Ho g ara 1’26”3;
440 vardov prosto ženske’ 1. F ras er 4'55”7. 2. lisa Konrad« 4’56”2. 3. Morgan 4’01’5 (Rekord na tej progi ima Crapp s časom 4’48”6);
220 yardov mešano ženske: 1, Lassig 2 52’'2;
110 yardov prsno moški: Hunt IT5”.
Danes so s serijo rekordov nadaljevali Monckton, Fraser jeva, Jon Konrad«, ter 17-let-ni Bainbndge in Beckett.
19-letm John Monckton je dosegel nova svetovna rekorda na 200 m in na 220 yardov hrbtno s časom 2’18”4, s katerim je za 4 desetinke sekunde izboljšal lastni rekord, k; ga je imel od lanskega marca.
Dawn Fraser je izboljšala rekorda na 100 m in na 110 yardov prosto s časom 1’01”5, Jon Konrad« pa na 400 m in na 440 yardov prosto s časom 4’21”8. Druga na 110 yar-dov je bila Crappova z 1’04”4. Prejšnja rekorda na 100 m in na 110 yardov je imela Fraser jeva s časoma 1’02” m 1’ 02"4, ki ju je dosegla na olim-piadi 1. 1956 oz. 21. jan. letos. Prejšnja rekorda na 400 m m
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Motociklist v pešca
Včeraj ob 5.45 se je 48-letni Francesco Berlotti s Placute št. 29 zaletel v Ul, Leopardi z motociklom v 56-letnega E-milia Tomasinija iz Ul, Risto-ri 7. Tomasini je bil v družbi svojih znancev, ko ga je motociklist prevrnil. Točnih vzrokov nesreče še nimamo, ker leteča policija še ni zaključila preiskave. Vsekakor sta se Bertotti in Tomasini pri trčenju precej poškodovala. Bertotti je dobil globoko rano na glavi, iz katere je močno krvavel, Tomasini pa si je pretresel možgane. Oba so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ju pridržali na zdravljenju. * * *
Pri nesrečnem padcu si je razbil glavo 18-letni Franco Clemente iz Ul. Isonzo 16. Z rešilnim avtomobilom ZK so fa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia.
 «»--------
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 16.00:	«Okraj
1 iil 1 a», P. Brasseur, D. Cai-red.
AZZURRO. 17.30: «Provincial-ka», G. Lollobrigida. PRINCIPE. 17.30: «Crni vrag«, M. Vitale. M. Arena.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30:	«Tajfun	nad
Nagasakijem#, J. Marais ,n D. Darie, v barvah.
VITTORIA. 17.00: «Večna melodija#, C. Wilde, M. Obe-ron. v technicolorju.
CENTRALE 17.00: »Ogenj nad Jangcekjangom#, W. Ha rt ler.
MODERNO. 17.00: »Zenske same#.
na 440 yardov pa je imel prav-tako Konrads s časom 4’25”9, ki ga je dosegel 15. jan. letos.
Bainbridge je postavila nov avstralski rekord na 110 yar-diov metuljček s časom 1T5”7, Beckettova pa na 110 yardov hrbtno s časom 1’14”.
VATERPOLO
MONTEVIDEO. 18. — Brazilija in Argentina si delita naslov južnoameriškega prvaka v vaterpolu. Direktno srečanje med njima se je v regularnem času končalo z rezultatom 2:2, po prvem podaljšku s 3:3, po drugem s 4:4, po tretjem s 5:5 in po četrtem s 6:6.
NOGOMF.T
Koliko bodo dobili
angleški nogometaši?
LONDON, 18.	— Aragešk.
nogometna zveza je sklenila, da bodo nogometaši, ki so bili izbrani zg svetovno nogometno prvenstvo, dobili za Vsako tekmo nagrado 50 šterlingov, rezerve pa 30 šterlingov, medtem ko je sindikat nogometašev predlagal 100 šterlingov za vsako mednarodno tekmo.
Zveza je tudi sklenila da bo, če se bo ena izmed an-
gleških reprezentanc uvrstile v ožji finale, nogometaš, ki bo nastopil v vseh tekmah, prejel nagrado 300 šterlingov. Poleg tega pa bo lahko vsak izmed tistih nogometašev, ki so bili izbrani za mednarodne tekme angleške reprezentance pred prvenstvom proti Škotski, Portugalski ali Španiji, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. dobil po 200 šterlingov. Tako bo lahko vsak angleški reprezentant zaslužil poleg povračila stroškov in nagrad za dobljene tekme, še 750 šterlingov.
SMUČANJE
CRANS SUR PIERRE, 18. Američanka Snite m Avst r-jec Charie.> Perret sta zmagala v kombinaciji v okviru smučarskega tekmovanja za nagrado »Mont Lachuax». Rezultati v slalomu:
Zenske: 1. Pitou (ZDA) 1’ 28”6. 2. Snite (ZDA) 1’29"3 3. Hofhher (Avst.) 1’31”3, 4. Jole Poloni (It.) 1’31"4.
Moški: l.Perret (Av.) 1’18”2, 2. Grosuch (ZDA) in Brup-baclier (Šv.) 1’20’8, 4. Zimmermann 1’21’T, 5. Igaya (Jap.) 1’21”8, 6. De Nicolo (It.) 1’21”9.
KOŠARKA
BARCELONA, 18.	— Bol-
garija - Španija 51:39 (21:20).
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Tri enajstorice na vrhu z enakim številom točk
Vodilni Radnički izgubil proti 10. na lestvici - Povsod ogorčene borbe s povprečno igro
BEOGRAD, 18. — Po daljšem zimskem premoru je bilo v nedeljo na vrsti prvo »pomladlansko# kolo jugoslovanske nogometne lige. Doseženi so bili naslednji izidi: Vardar - Železničar 0:0, Beograd - Hajduk 3:1 (1:0), Dinamo - Crvena zvezda 1:1 (1:0), Split - Radnički 1:0 (0:0), Vojvodina - Spartak 3:1 (1:1), Bu-dučnost - Velež 1:1 (0:1), Partizan . Zagreb 3:0 (0:0).
Lestvica po 14. kolu je naslednja:
Radnički	14	8	2 4	36:18	18
Partizan	14	7	4	3	26:19	18
Dinamo	14	8	2	4	26:22	18
Vardar	14	6	4	4	16:19	16
Vojvodina	14	6	2 6	26:21	14
Hajduk	14	6	2	6	16:22	14
C. zvezda	14	4	6 6	18:20	14
Železničar	14	5	3 5	26:26	13
Split	14	6	1	7	20:21	13
Budučnost	14	4	5 5	14:18	13
Velež	14	5	2	7	20:24	12
Beograd	14	4	4	6	17:22	12
Spartak	14	5	1 8	19:24	11
Zagreb	14	3	4	7	16:29	10
Za prvo pomladansko kolo zvezne no-gometne lige je značilno ,da so bili na igriščih ogorčeni boji. Domača moštva so zmagala le trikrat, tri tekme so se končale neodločeno. Partizan pa je prepričljivo zmagal proti Zagrebu. Po eno točko so si na tujem igrišču priborili železničar, Crvena zvezda in Velež. Največje presenečenje kola je vsekakor zmaga, Splita nad vodilnim
iiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniii
Italijansko košarkarsko prvenstvo
S porazom proti Stelli Azzurri Stock izgubil upanje za 3. mesto
V ženski seriji vrsta Stock še vedno v vodstvu
Po presenetljivih porazih v 15. kolu, sta vodilni ekipi Pr ve serije italijanskega košarkarskega prvenstva toicrat spe* našli svoj normalni ritem. Simmenthal je premagal ekipo Benelh z visokim rezultatom 83:50, Virtus pa Giro z 69:57. Zmagi dveh najboljših italijanskih košarkarskih ekip sta tembolj pomembni zato, keT so skoraj vsi igralci, ki bodo v nedeljo nastopili v italijanski reprezentanci proti reprezentanci Sovjetske zveze, pokazali dobro formo.
Pomembno zmago je dosegla ekipa Motomorini nad svojim direktnim rivalom za trei-je mesto Oransodo, uspešni pr sta bili tudi zadnji ekipi z lestvice m sicer Roma nad Pavio in Livorno nad ignis Va rese, tako da je borba za obstanek v Prvi seriji še boij pridobila na zanimivosti.
Za edino presenečenje, in povrhu še za veliko presenečenje 16. kola, pa je poskrbela tržaška ekipa Stock, tokrat žal v negativnem smislu. Čeprav je veljala za velikega favorita, (za veliko večino spremljevalcev prvenstva je bila celo najresnejši kandidat za tretje mesto), je v Trstu izgubila proti moštvu Stelle Az-zurre iz Rima, ki prav gotovo ne sodi med boljše člane Pr* ve serije. Zmaga gostov je bila zaslužena, ker so bili v vseh pogledih boljši od domačih, ki so imeli neverjetno slab dan. Kljub mnogim zgrešenim strelom na kos iz srednje daljave, je bil med njimi še vedno najboljši Mont-gomery, delno pa sta zadovoljila samo še Damiani in Pojedli. Bianco, ki je v prejšnjih tekmah navduševal gledalce, je popolnoma zatajil in enako Cescutti, ki pa jc bil malo zaposlen.
Rezultati:	‘Roma - Pav’i
64:46, ‘Livorno . Ignis Vare-se 73:72, ‘Simmenthal - Be-nelli 83:50, ‘Motomorini - O-ransoda 8i:62, Stella Azzurra - ‘Stock 68:52, ‘Virtus - Gira 69:57.
Lestvica:		
Simmen.	16	15
Virtus	16	14
Matom.	16	9
Oransoda 16		9
Be-nelli	16	9
Gira	16	9
Ignis V.	16	8
Stock	16	8
Stella A.	16	6
Pavia	lb	3
Roma	16	3
Livorno	16	3
1 1183 875 31
2 1106 853 30 7 1000 919 23 7 1098 1097 25 7 953 955 25
7 954 967 25
8 1071 1048 24 8 8 971 986 24
934 989 22 3 13 790 967 19 804 991 19 3 13 827 1050 19
V ženski A seriji ni bilo nobenih posebnih rezultatov, če izvzamemo zmago OMSA nad Fiatom, ki pa končno tudi na predstavlja nobenega presenečenja. Vodilna vrsta Stock je v Mantovi brez težav odpru vila domačo vrsto Fari, Udi-nese pa je premagala Chlo-rodnot, čeprav s tesno razliko enega samega koša. S podobnim rezultatom se je zaključilo tudi srečanje v Trs u med Stando in CMM. Košar karice. Krožka trgovske mornarice so začele zelo dobro in zaključile prvi polčas s prednostjo devetih košev. V drugem polčasu so izgubile živce, kar je pri njih pogost pojav, začele so delati napaKe in gostinje, ki jih kot ekipa vsekakor ne prekašajo, so dosegale koš za košem do konč ne zmage z prednostjo enega koša. Vrsta CMM si je s tem porazom znatno poslabša, la položaj.
Rezultati:	Standa	-	‘CMM
40:39, Stock - ‘Fari Mantova 51:34, ‘OMSA - FIAT 41:35. ‘Autonomi-Pol. Messina 55:28, Udinese - ‘Chlorodont 47:46.
Lestvica:
Stock Udinese Fiat
Omsa F.
Autonomi Standa CM Merc.
Fari M.
Chlorodont 15 Pol. Mess. 15
V meški A
V vodstvu sta še vedno Reyer in Goriziana s 24 točkami.
Rezultati: ‘Ravenna - Uch-nese 46:39, ‘Reyer - Itala 67:41, ‘Reggiana . RIV Torino 48:44. ‘Goriziana	-	Petrarca 51:45,
‘Tosi - Livorno 60:49.
Lestvica:
Reyer	14	10
Goriziana	14	10
Udinese	13,,	8
Petrarca 14 Tosi Legn. 14 Reggiana 14 Ravenna 14 Itala	13
Riv Torino 14
4 762 678 24
4 745 668 24
5 647 595 21 7 696 626 21 7 698 724 21
7 657 726 21
8 653 662 20 7 591 622 19
9 728 776 19
15 14 15 13 15 11 15 10 15 8 15 15 15
1 762 506 29
2 706 581 28
4 612 506 26
5 511 527 25 7 519 450 23
5 10 548 621 20 4 11 625 662 19 4 11 508 618 19 4 11 556 668 19 2 13 517 725 17 seriji je prese-
netil samo poraz Udinese proti Ravenni, ki je ponovno načel vprašanje tretjega mesta.
Liibertas L. 14 3 11 630 713 17
V moški B seriji je tržaška ekipa Don Bosco teoretično dcsegla vodilni D’Aiessandro. ki pa ima eno tekmo manj in je zato praktično še vedno v vodstvu z dvema, v naj-slabše-m primeru pa z eno točko. Vrsta Don Bosco je tokrat z lahlkoto, čeprav v zeio grdi igri, premagala goste iz Ferrare s 75.50. Drugi tržaški predstavnik — Acegat — je izgubil v Bassanu.
Rezultati: ‘Don Bosco - CUS Ferrara 75:50. ‘Zandonai Safog 54:38, *Sant’Agostino -Sangiorgese 72:52, ‘Bassano -Acegat 37:28.
Lestvica:
D’Alessan. 12 10 Don Bosco 13 9
S.Agostiino 12 Safog Gor. 12 Acegat	13
Bassano	12
Cus Ferr. 12 Zandonai 13 Sangiorg. 13
2 610 507 2? 4 719 616 22 4 610 558 20
6 611 620 19 8 680 627 18
7 550 567 17
7 558 633 17
8 551 625 17
3 10 612 748 16
Radničkom, največje zanima-nje pa je vladalo za tekmo med Dinamom in Crveno zvezdo, ki se je končala neodlo-čeno. ki pa ni upravičilo ph' čaikovanj 35.000 glave množic* gledalcev.	_	,
Položaj na lestvici je seda) zelo zamotan. Kar tri most^’ ki so tudi najresnejši karto* dati za naslov državnega PT vaka, imajo po 18 točk. Za»i" mivo je tudi, d>a je ra“ med prvim in desetim na lese vici le 5 točk in da niti *• zadnji Zagreb ni mogoče rec» da je že popolnoma brez ups* nja na rešitev
Pokrajinski nogomet
IV. SERIJA
Rezultati: ‘Pordenone - ** conitama 1:1. ‘Vittono Vem«’* Bellu.no l.T/Dolo - CRDA l-1 Forli - ‘Chieti 2:1, ‘Falck v0* barno . Moglia 1:0, ‘Hellas: Pescara 2:0, ‘Marzoli - ” Gorizia 1:1, ‘Ozo Mantova Treviso 0:0.
Lestvica:	-a
OZO Mant.	18	11	6	1	34	114»
Treviso	18	9	8	1	30	12 %
Hellais	18	8	6	4	25	17 f
Ancomitana	18	8	5	5	27	16
7 6 5 27 19 ^ 7 6 5 28 25 f 6 8 4 24 23 f 5 8	5	24	27 1”
8 22 26 16 s l? 21
8 17 23 6
7 18 24 V
8 28 36 5
Pescara Marzoli Pordenone Chieti Forli
P. Gorizia Moglia CRDA V. Veneto Falck Vab Trav. Dolo 18 Belluno 18
6 4
6 4 6 4
4 7
5 5
3	6	9	18	rr	.z
4	4	10	17	11
2	7	9	14	28
II. KATEGORIJA
Rezultati:	‘Saici - Auro”
0:0. Bassano - ‘Ponziana
Boizano - ‘Ponte S. Pietro '
1,
‘Rovereto . Cividalese ‘Sava - Peliz-zari 7:0. ‘Pon gruaro - Clodia 1:0, ‘Merah" Schio 1:0, Trento - ‘Audac" 3:0.
Lestvica:
Sava Bolzano Bassano Trento Schio Rovereto Pellizzari Aurora Audace Portogr.
Saici Merano P.S. Pietro	18
Ponziana	18
Cividate	18
Clodia	18
18	11	4	3	35	}2	i,
18	11	2	5	33	16	L
18	10	4	4	26	20	‘
9	4	5	33	22	2*
85 5 2l 1
9 3 6 27 28 -7 4 7 2122
5 7 6 17 16 „
6 5 7 23 25 >
7 3 8 21 26 ,
5 6 7 19 20>
6 4 8 23 2H 6 3 9 19 Ifu 5	4	9	21	31	.j
4	5	9	1 6	32	‘5
2 3 13 12 35
18
18
18
18
18
18
18
18
18
DILETANTI
Rezultati:	Fortitudo	-	...
Giovanni 3:2. Crda - *JU , ttna 2:0, ‘Silver Romah SanFAnna 3:1. ‘Libertas - ..j, ra 1:1, ‘Itala - Amoco ’ ‘Ronchi - Mossa 3:3, */° relc, nese - Pro Romans 2:1 |p,r,8-25’ drugega polčasa). an Canciano 3:1, ‘MugK
‘Sana - Cava Romana 5:1.
Lestvica:
Fortitudo E d era Libertas Ronchi S. Giov.
Itala
20 15 2 20 13 3
19 11 5
20 9 6
19 9 5
20 8 6 Muggesana 20 10 2
Istria	19
Crda	20
Cava Rom. 19 Cormonese 18 Silver R. 20 M ossa	20
S. Anna 20 Juventina 20 Amoco 20 P. Romans 18 S. Canc. 20
9 3 8 4 7 5 5 8 7 4
3 6126$
4 a 19
5 * IS
8 30 2" ,j
7 3l % 2°
8 26 2- l9
»Is'
9 28 i?Q is
13
5 5 10 oz 35 ]k 5 4 11 24 3s5 j3
5	2	12	37	53	jj
4	5	U	13	ll
4	3	11	21	3®	ji
Odgovorni urednik STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT *
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni
«Prmt in plesalko
Igrajo: JAMES DONALD in JEAN KENT
'»
—VLADIMIR BARTOL  3
ALAMUT
vi
Prišle so v gaj samih cipres. Halima je slišala žuborenje >4e, ki je prihajalo od vseh strani. Od daleč nekje je za-lolklo bobnelo, kakor bi drvel hudournik in se spuščal v slap. kozi drevesa se je zasvetlikalo. Halima je zvedavo pogledala, malu je začela razločevati gradič, ki se je belil v sončnih trkih sredi obsežne jase. Pred njim je bil okrogel ribnik živim vodometom. Tu so obstale in Halima se je razgledala c rog sebe.
Od vseh strani jih je obdajalo visoko gorovje. Sonce se ! upiralo v skalnate strmine in razsvetljevalo zasnežene gre--;ne. Pogledala je v smer, od koder so prihajali. Velika skala, >dobna gori, je bila kot hotč zavaljena na konec doline, kateri so bili vrtovi, med dvoje strmin, ki sta tvorili sotesko, a skali se Je belila, obžarjena od jutranjega sonca, mogočna
trdba	.	,	,
«Kaj je to?» je boječe vprašala in pokazala z roko na >zidje, na čigar krajeh sta molela kvišku dva visoka stolpa. Njena pokroviteljica ji je odgovorila:
«Za vprašanja bo pozneje časa dovolj. Trudna si in naj-rej te bomo okopali, nasitili in ti dali počitek.#
Polagoma se je Halima otresla strahu in začela rado-sdno motriti svoje spremljevalke. Zdelo se ji je, da so druga i druge lijubkejse in lepše napravljene. Pri hoji je posume-ila svila njihovih širokih hlač. Skoraj vsaka je imela svojo arvo, ki se ji je najbolje prilegala. Tesni modrci so bili
razkošno vezeni in okrašeni z žlatimi zaponkami, v katere so bili vdelani dragulji. Izpod njih so gledale svetle ali živo barvane srajce iz najtanjše svile. Okrog rok so nosile bogate zapestnice in okrog vratu ogrlice iz biserov ali koral. Nekatere so hodile razoglave, druge so imele okrog glave ovito ruto v obliki majhnega turbana. Sandale so bile umetelno izrezljane iz barvastega usnja. Halima je pogledala svojo bomost in sram jo je bilo.	‘jjafcjK
»Mogoče, da so se mi prej zaradi tega tako smejale,# je pomislila.
Približale so se gradiču. Bil je okrogle oblike in krog in krog je vodilo do njega nizko stopnišče iz belega kamna. Številni stebri so nosili streho kot pri kakšnem starodavnem svetišču.
Iz gradiča je stopila pastama ženska. Bila je suha in dolga kot prekla in nosila se je pokonci in nekako ošabno. Bila je temne polti in močno upadlih lic. V njenih velikih temnih očeh je bilo nekaj vročičnega in njene tenke ustnice so bile stisnjene, da so zbujale občutek	strogosti	in	trdote. Izza
nje je pritekla nekakšna	rumenkasta	mačka,	ki	pa je bila
izredno velika in je imela nenavadno visoke noge. Zagledala se je v Halimo ‘in sovražno zaprhala.
Halima je kriknila od strahu in se stisnila k svoji pokroviteljici. Ta jo je skušala potolažiti. Rekla ji je:
»Ne boj se našega Ahrimana. To je sicer pravi gepard, toda krotak je kot jagnje in ne naredi nikomur ničesar. Ko se te bo privadil, bosta še dobra prijatelja.#
Poklicala je žival k sebi in jo trdo prijela za ovratnico. Prigovarjala ji je, dokler	ni nehala	renčati	in	kazati zotfr
Potem je dejala Halimi:
»Vidiš, prčcej je bolj	krotak. Ko	se boš	preoblekla, bo
že čisto domač. Zdaj ga pa lepo pobožaj, da se te bo privadil. Le nič se ne boj. Saj ga trdno držim.#
Halima je premagala prvi strah. Prav od daleč se je steg-
nila naprej, se prijela z levico za koleno, z desnico pa je čisto nalahno pobožala geparda po hrbtu, žival ga je ukrivila kakor prava mačka in prijazno zarenčala. Halima je naglo odskočila, potem pa se je z dekleti vred zasmejala.
»Kdo je ta plašljiva opica, Mirjam?# je vprašala starka njeno pokroviteljico, prebadajoč Halimo z očmi. »Adi mi jo je izročil, Apama. Prav boječa je še in ime ji je Halima.# Starka je stopila k Halimi, premerila jo od temena do nog in Jo otipala, kot otipuje kupec konja. »Morda ne bo tako zanič. Samo napitati jo bo treba, da ne bo taka trlica.# potem je dodala z nekim posebnim srdom: »In ona skopljena zamorska žival ti jo je izročila, praviš? Torej jo je imela v svojih rokah?! O, ta pokvečena gnusoba! Da le more imeti Seiduna tolikšno zaupanje vanj!# »Adi je izvršil samo svojo dolžnost, Apama,# jo je zavrnila Mirjam. »Zdaj pojdimo in poskrbimo za tega otroka.# prijela je Halimo pod roko, držeč z drugo še zmerom geparda za ovratnico. Potegnila Je oba za seboj po stopnišču v poslopje. Deklice so jima sledile. prišle so v visok hodnik, ki je vodil krog in krog poslopja. Stene so bile iz brušenega marmorja, da so se v njih zrcalili predmeti kakor v ogledalu. Koraki so zamirali v razkošni preprogi. Pri enem izmed številnih izhodov je Mirjam izpustila geparda. Odskakljal je na svojih visokih nogah kakor peS) zvedavo se ozirajoč s svojo ljubko mačjo glavico po Halimi, ki si je zdaj končno oddahnila.
Zavili sta skozi nov, prečen hodnik in stopili v okroglo, visoko obokano dvorano. Halima je vrisnila od začudenja. Tolikšne lepote še v sanjah ni bila slutila. Svetloba je lila skozi stekleno streho, ki je bila sestavljena iz posameznih kosov v živih mavričnih barvah. Vijoličasti, plavi, zeleni, rumeni, rdeči in bledi prameni so se vsipali v okrogel bazen,
v katerem je nalahno pljuskala voda, ki jo je vznen]ij!ii, neviden dotok. Pisane barve so se igračkale na njeni P°^MJi se razlivale dalje po tleh in nepremično obstale na ob steni, pred katerimi in po katerih so bile razproS umetelno vezene blazine.
Halima je obstala pri vhodu z razprtimi očmi in °^Prg je usti. Mirjam jo je gledala in se tiho muzala. Sklonila s® nad bazen in potopila roko v vodo.	^jii*
»Prav prijetno topla je,» je dejala. Velela je dek,w0pel-ki so prišle za njima, naj pripravijo vse potrebno za Potem je začela slačiti Halimo.	.
Halimo je bilo sram pred dekleti. Skrila se je za M1 ^ in povesila oči. Deklice so jo zvedavo ogledovale in & glasno hihitale.	g*l«
»Ven, grdobe!# jih je napodila Mirjam. Tako]1 so 9 in odšle.	bj s*
Mirjam je zavezala Halimi lase na temenu v šop, ^Lgjjil* ne zmočili, in jo potem potopila v bazen. Dobro jo je o® i in umila. Nato jo je potegnila iz vode in jo krepko 0 , ge mehko brisačo. Dala ji je svileno srajco in ji velela, _n -;|a
nhlono X/ čiralrn Vilo/#«# Iri cn	kilo	..M.	Jnlrlof.il.	1'
obleče v široke hlače, ki so jih bila pripravila dekleta. *T-ggl* ji je lep modrček, ki pa Ji je bil preširok, in jo potem 0 v pisano suknjo, ki Ji je segala do kolen.	..j, ie
»Za danes se moraš zadovoljiti z mojimi oblač ^ jji dejala. »Toda kmalu ti bomo urezale nova po tvoji 111 videla boš, da boš z njimi zadovoljna.#
Posadila jo Je na ležišče in ji podložila kup blaz>”’ vtle »Tu se malo odpočij, jaz pa pogledam, kaj so Pw deklice, da ti bo teknilo,# je dejala.
Pobožala jo je z mehko, rožnato roko po licu. tek sta obe začutili, da se imata radi. Halima je naP10^ j o r sko poljubila nežne prste svoje pokroviteljice. MirJa ^ $ na videz hudo pogledala, toda Halima je čutila, merila. Blaženo se je nasmehnila. (Nadaljevanje *