fc^	I
Slovenijaizhaja vsaki te-	^^^^	■ A II ■ ■ ŠB	na bregu
den dvakrat, scer vstki	l^^^B	■ ■■ ^B/ BB HB B B ^B
torek in petik. Cenaza celo	k	■ ■ ■ W V I ■■■■■■	^^ * polleta za
leto po pošti je 4 gold. 40 kr.,	FV	■ V W W ^ J ■ ■ ■ ■	ene kvatre 1. gl. Za celo-
aapol leta 2 gl. 20 kr., za	T ™ '^^"mL. M	^ letno pošiljanje na dom v
ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako H	Ljubljani se odrajtuje še pol
se pa iz založnice v Lju-	_•_gold._
V torek 5. Svečana 1850.
A ustrijansho cesarstvo.
Od njegovega VTeličanstva cesarja so bili 30. januarja sledeči svetovavci deželnih sodnij izvoljeni:
Ž a krajnsko kronovino.
Deželni svetovavci v Ljubljani Lovre Kun-šič, Anton Šmalc, Jovan od Lendenfeld, Jo-van od šivichofen; tajnik mestne in deželne pravice v Ljubljani, Anton Miiller; svetovavna pro-tokolista mestne in deželne pravice Jožef Piller in Jožef Vesel; svetovavni protokolist deželne pravice v Tarnovem Franc Omnic, deželni sveto-vavec v Rovinji Jodok Šrey; kriminalni aktuar v Ljubljani August Šnedic; kantonski sodniki, Bernard Rath, Jovan Perko in Dragutin Raab, Ernest Brunner, Matija Pind er, Vralentin M urnik, Dr. Franc Tomšič, Franc Kromer in Jovan Brolich; zaslišvavec mestne in deželne pravice v Gorici Edvard Strah 1.
Za koroško kronovino:
Deželna svetovavca v Celovcu Franc vitez od Hazelmavr in Mihael Jaborneg od Altcn-felz; deželni svetovavec v Rovinji Ernest odAi-chelburg, svetovavna protokolista kervave sodbe v Celjovcu Franc Biber in Anton Šeu ch ens tuel; svetovavni protokolist teržaške mestne in deželne pravice Jovan Fras od Ehrfeld, svetovavni protokolist celjovske mestne in deželne pravice Edvard Prešern, svetovavec rudarstva v Celjovcu Žiga vitez od Bainer, kantonski komisarji in sodniki JožefFrezacher, Ferdinand odWolf, Ambroži Erlacher, Leopold od Blumfeld, Dragutin W e r c e r.
Za štajarsko kronovino:
Deželni svetovavci v Gradcu; Anton Pfalcer, Miroslav Wegšeider, Franc vitez od Frayde-negg, Dr. Leopold Plač; tribunalni svetovavec v Milani Jožef Dolcer; kolegialna svetovavca v Za-dru Edvard Braulik in Dragutin Appeltauer; mestni svetovavci v Gradcu: Jožef Fleck, Jožef Flecker, JožefJeller, Dragutin II olcer, Dragutin Hanza, Dragutin Kleker, Jovan Kam m e-rer; mestni poglavar v Feldbachu Anton Bakwai, začasna svetovavca deželne sodnije, Pavel Koper in Jožef- Gugic; mestni svetovavec v Mariboru Anton V a 1 e n f i n c i g; tajniki mestnega poglavarstva v Gradcu Gustav odEmperger, Ulrik Lienin-ger; kantonski komisarji in krajni sodniki Miroslav od Vorbek, Nikolaj Hagenauer, Franc Grie-z 1 e r, Moric B o e h e 1, Nace S t i e g e r, Franc P i e-ringer, Jožef Iberer, Baimond Neuner, Miroslav Ši 1 d e n fe 1 d, Warmond Karničnik, Valentin Kozjek; svetovavni protokolist deželne pravice v Gradcu Dr. Franc Seidl, koncipist ministerstva pravosodja Dr. Gustav Konrad; svetovavec rudniškega sodništva vLjubnu Jovan Caušner, kon-cepist višjega solnega vrada v Gmundnu Franc Angermayer; pomagavec sodništva v Blibergu Dragutin Glaz; kriminalni aktvar v Celjovcu Jo-
žef Frauendorf; svetovavni protokolistni namestnik kervave sodbe v Celjovcu Jožef Geymayer; svetovavni protokolist kervave sodbe v Celjovcu, Oton Steiner.
Za Gorico, Gradiško, Istrijo, mesto Terst in njegovo okolico:
Deželna svetovavca v Terstu JožefMozetig in Jovan Pittamic; tribunalni svetovavec v Milani Jožef Vlach; deželni svetovavec v Gorici Jovan Visintini; deželni svetovavec v Rovinji Alesan-der Achbauer; svetovavni protokolist teržaške mestne in deželne pravice Dr. Jovan Maccari; svetovavni protokolistni pomagavec kervave sodbe v Celjovcu Alfred odHingenau, merkantilnisvetovavec v Terstu Jovan Doli in er; tribunalni svetovavec v Trevizi Jožef Sandrinelli; kriminalni aktvar v Terstu Štefan Konti, svetovavni protokolist teržaške mestne in deželne pravice Jožef P a-liarucci, kantonski sodnik Franc Ostrogovič; deželni svetovavci v Gorici Franc od Emperger, Rihard od Gasteiger in Jožef Švab, kolegialni svetovavec v Zadru Ferdinand Mainardis, kolegialni svetovavec v Spalati Jožef K em per le; svetovavni protokolist merkantilnega sodništva na Dunaju Jožef od Kresseri; kolegialni svetovavec v Zadru Dragutin Weber; kantonska komisarja Jožef Cerin in Ludovik od Šivichofen; kantonski sodnik Ferdinand Huber; kriminalni sodniški tajnik v Raguzi Franc Polliak; tribunalni svetovavec v Lodi Ferdinand Gellussig; kantonski sodnik Anton Gori up; deželni svetovavec v Rovinji Jovan Mavrovič; deželni svetovavec v Terstu Konrad Pešle; kantonski sodnik Jovan Košic; prseturski adjunkt v Portugruari Franc K al leg a-ris-Sabatini; kantonska sodnika Rieger in Anton Springsholc.
Ljubljana. Te dni je nam odbor družtva ».Jednota sv. Cyrilla a Methudau iz Berna družtvena pravila s prošnjo poslal, da bi vse prijatle moravskega ljudstva k pristopu povabili. Mi za svojo dolžnost spoznamo, to prošnjo naznaniti, ker ima to družtvo blagi namen bukve za izobraženje ljudstva izdajati, bukvarnice, čitav-nice, natoroznanske zbirke in umetniške dela podpirati. S politiko se družtvo ne bode pečalo.
Udi družtva so: a) vstanovitelji, b) delavni udi, c) pomagavni.
Vstanovitelj je tisti, ki 100 gold. na enkrat ali v 10 letih odrajta; delavni udje, kdor 100gld. v 20 letih, vsako leto 5 plača; pomagavni ud se zove , ki vsako leto 2 gld. odrajta.
Vstanovitelji in delavni udi dobe od družtva izdane bukve zastonj, pomagavni udi za manjšo ceno.
Kar bo odbor ali velki zbor sklenul, bodo „Moravske Noviny" naznanile.
S tem naznanilom povabimo k pristopu v to družtvo vse prijatle naših bratov, Moravcov, in serčno želimo, da bi družtvo mnogo podpornikov dobilo, da bi zamoglo svoj blagi namen izpeljati.
Ljubljana. Naš verli domorodec, častiti gospod Einšpieler je v celovških novinali komisijo zem-ijišne odveze na Koroškem sledeče prašal: Po zem-ljišnih postavah , ktere je cesar vsim avstrijanskim deržavljanom dal, — po vstavi avstrijanskega cesarstva — po deželni vstavi Koroškega, imata oba v koroški kronovini bivajoča naroda enakopravnost in nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik varovati in izobraževati. Pa vsa naznanila, vsi razglasi itd. ki nemški in slovenski narod enako zadevajo, se samo v nemškem jeziku tiskajo. —
Naj mi bo toraj dovoljeno prašati: Zakaj komisija zemljišne odveze naznanil, razglasov itd. v obeii deželnih jezikih, kakor se to v drugih krono-vinah razne narodnosti godi, ne razpošilja? Kje je zagotovljena enakopravnost? kje nedotakljiva pravica slovenskega naroda za varvanje in izobraženje narodnosti in jezika?"
Kdor ni iz serca hudoben, mora reči, da ima gospod Einšpieler prav, vsak, ako mu le Bog popolnoma pameti ni zmešal in ga s slepoto vdaril, to vidi. In vonder je koroško-nemška modrost pisavcateh ver-stic čujte! za norca naznanila. Kdor pravico in resnico sovraži, temu je zastonj kaj dokazati. Sej Slovencu gre tacelizati. Napuh in gola prevzetnostin zraven še strašna zabitost in hudobnost take ljudi vodi. S takimi se ne podamo v boj, kterim ni nič sveto, ki nobene pravice ne poznajo, kakor svojo termo glavo. Svetjemo vsakemu kake štir libre čmerike za zajterk. Gospoda Einšpielerja pa obžalujemo, da med takimi Abderiti stanovati mora, akoravno smo prepričani, da mu vsi napadi in zabavljiva imena veliko britkostine delajo, ker si je svest svoje pravice, ki bo vonder le zadnjič obveljala.
Celjovec. Minister bogočastja in javnega uka je z vkazom od 12. decembra 1849 profesorja 'l)r. Jovana Burgerja za začasnega gimnazjalnega vodja izvolil.
Celjovec. 20. januarja je prišel bataljon koroških deželnih brambovcov iz Laškega, štel je, ko je iz dežele šel 1200 mož, in še potem je mnogo vojakov za njim poslanih bilo. Nazaj pride 240 mož. Žalosten prihod! V Celjovec in Belak so iz cele dežele ljudje vreli, da bi svoje pozdravili. Culo se je prašati: „Kje je moj sin?" — mertev. „Ivje moj "brat?" — mertev. „Kje moj mož?" — mertev. Kje moj prijatel? — mertev. Vse mertvo in večidel pri Benetkah. Solze so lile, čul se je glasen jok. —*
Štajerska. 29. Januarja je v Gradcu v vojaški bolnišnici goreti začelo. 116 bolnikov je bilo v streliše odpeljanih; zgorel ni nobeden. Ogenj je bil kmalo pogašen.
Istrija. V letu 1847 je bilo za obe glavni normalni šoli v Terstu in Gorici 20 šolskih miloda-rov vstanovljenih, vsak za 60 goldinarjev. Ti so se zdaj na 12 zmanjšali,. so pa povišani na 100 goldinarjev. 8 od teh je zdaj praznih. Kdor kakega dobiti hoče, od tega se tirja zunaj navadnih učnih predmetov tudi učenje kmetijskih vednosti, slovenskega jezika, in zanaprej se bo posebno na to gledalo, da te milodare taki dobe, ki se v teh rečeh z dobrimi spričbami skazati zamorejo.
Horvaška. Narodne gledišče v Zagrebu verlo napreduje. Lansko leto je večkrat skorej prazno bilo, letos pa skoraj prostora v njem pomanjkuje. V edno večje dopadajenje dobiva. Koliko je takih, ki so bili potujčeni popred naši sovražniki, ktere je pa gledišče zbudilo iz svoje zmote, da se zdaj v naročje svojega naroda z skesanim sercom vračajo.
* Baron Anton Jelačič deBužim, polkovnik
banderjalnih huzarjev je s sledečimi besedami v ilirskem jeziku pri slovesu vojake nagovoril: Rojaki! vojska je srečno končana, dopušeno je vam, se k domačim ognjišam vernuti, ne morem se zderžati v imenu naj višje oblasti in tudi v svojem imenu se vam žjvo zahvaliti za težavno službo v ogerski vojski.
Žalost, ki me obhaja, ko vas vidim slovo jemati , me s tem tolaži, ker vem, da že dolgo hre-penete med svoje drage se vernuti, in da boste, ako vojaška tromba z novega zapoje, radostno za boj pripravljeni, pod tiste zastave privreli, pod kterimi ste toliko slavo zadobili! Kakor do zdaj, hočemo tudi zanaprej zmagovati z ognjenim klicom: „Živi car! živi domovina!
*	Jelačič ban se bo v Zagreb sred mesca februarja vernul.
Serbska. „Napredak" je spet začel izhajati. Vrednik g. Oaniel Medakovič naznani, da bo le tiste sostavke v svoj časopis jemal, ki so deržavi in narodu v korist.
Dalmacia. Zadar. Dalmatinsko deželno poglavarstvo je ministerstvo v imenu dežele prosilo, tla bi laški jezik v Dalmacii opravilni jezik ostal. Slovanski časopisi zaupajo, da se bode ban proti tem izrekel.
*	V Dalmacii se laški podpihovavci, ki so se iz Gerškega in jonskih otokov v kotarsko okrožje pri-klatili, nemir zbudili. Govori se tudi, da so Cer-nogorci namenjeni to priložnost porabiti, in na rop se podati.
*	Te dni je prišel polkovnik Mamula v Ra-guzo, kteremu je izročeno Kotarsko okrožje vmi-riti. Z njim je prišlo tudi mnogo vojakov. 12. januarja se je od tod cel vojaški oddelk začel naprej pomikati. Kaj da prav za prav to pomeni, še nobeden vne ve.
Ce.tka. Na 14. februarja so vsi češki prav-dosredniki z dežele skupej poklicani, da bodo odbor in predsednika za pravdosredniško kamro izvolili.
*	Namesto časopisa „Českobratrsky Hlasatel" bo Ružička nov enak časopis ta teden začel izdajali pod naslovom: „\Vjestnik, evangelicko cir-kevvni časopis".
*	Ha vi i ček seje 28. januarja po mnogih nagovorih svojih prijatlov na Dunaj podal zavolj izdajanja Nar. nov.
*	Franta šumawsky je začel vradnikom kriminalnega sodništva češki jezik razlagati, ker je znanost tega jezika pri tem sodništvu velike važnosti.
*	Po več krajih češkega se naberajo podpisi s prošnjo na ministerstvo, da bi dovolilo v izdajanje „Narodnih novin".
*	Češki novo postavljeni vradniki so povsod veselo in slovesno sprejeti. Povsod se zapazi, kako živo ljudstvo vradnikom narodnost na serce polaga.
*	Dr. Gabler je Češko veselo igro zdelal. Predmet je vzel iz sedanjih časov.
*	V češkem gledišu žalostna igra „Roderigo a Isabella" zlo dopade. Spisal jo je poljski pesnik J. Korceniowski.
*	Slavni pesnik Kollar je akademiji znanosti slovansko arheologijo podal s prošnjo, da bi jo na-tisnuti blagovolila.
Slovaška. Slovaško slovstvo se pomnožuje, posebno za šolske bukve se zlo trudijo. Gospod Beisy je spisal zemljomerstvo za deželne šole; učitelj O rm is zemljopis, kteremu bo 23 zemljovidov pri-djanih; gosp. Algever se jeračunoznanstva poprijel.
Galicia. V Lvovu se govorica raznaša, daje vlada namenjena južni Galicii in Bukovini en kos
Ogerskega prid jati. Ta novica je posebno za Ru-sine vesela, ker bi po tem takim s sorodnimi brati na Ogerskem zjedinjeni bili, kar so že od nekdaj živo želeli in že lansko leto cesarja prosili.
*	Visla je undan, ko se je čez navaden tok vlila, mnogo škode napravila. 15 hiš ni več za stanovanje, dva mlina sta popolnoma zginula, in veliko polja je voda odnesla. Revšina je zlo velika, v vsih krajih se za nesrečne milodari naberajo.
Poljska meja. Strašna zima razsaja na Poljskem. Mraza je od 25—30 stopenj. Posamezne vasi so popolnoma z snegom pokrite, nobeden od hiše do hiše ne more. Pri cestah, po kterih je zdaj zlo nevarno hoditi, leži od 8-10 čevljev snega. Zver mora popolnoma konec vzeti. Volkovi napadejo, kar dobe in se ne prestrašejo ne ognja ne strela. Tako lačni so!
Austrijanska. Novi pravdni red obstoječ iz 514 paragrafov, je bil od cesarja 17. januarja po-terjen in se bo kmalo za postavo v deržavnem zakoniku razglasil.
*	Zastave, ki so nerabljive se' bodo zanaprej v cerkve dajale.
» Nove kaznovavne postave se že tiskajo in tiskarjem toliko opraviti dajo, da so za nekoliko časa deželne vstave zastati morale.
*	Pragmatika za vradnike se bode v nekterih dneh na znanje dala; postave za glediša so bile že končane pa še enkrat v pretres vzete.
*	Minister bogočastja in uka je cesarju predlog predložil, da bi poterjeniin učiteljem na nemških in slovanskih gimnazjih 200, vodjem pa 300 goldinarjev doložil. Cesar je ta predlog poterdil ki bo s prihodnjim šolskim letom v življenje stopil.
Oqerska. Budapeštanski železni most pride z vsim skupej na 6 milionov dobrega denarja stati.
*	V Pestu se je 26. januarja sledeči razglas naznanil: „Nekteri malopridni, ki niso dosti prepričani, kako žalostne nasledke je zapeljanje z lažjo v deželo prineslo, se neprenehoma trudijo, z raz-glaševanjem naj ostudnejših laži ljudstvo vedno napeto deržati.
Temu hudobnemu ravnanju, ki javnim deželnim vravnavam kakor tudi vsakemu zvestemu deržav-ljanu toliko škodje, bom z navadno močjo in ojstro-stjo pot zapreti vedil.
S tem poprejšni razglas, po kterem vsak iz-mišljevavec ali oznanovavec puntarskih in lažnji-vili govorov vojaški sodbi prepade, v polni moči naznanim in opomnem , da naj se vsak po tem popolnoma ravna in zraven vsim vradom te kronovine ojstro zapovem, vsakega izmišljevavca ali oznano-vavca takih govorov hitro zapreti in naj bližnji vojaški sodbi izročiti.
Pest 25. januarja 1850.
Haynau. s. r.
*	Po oznanilu c. k. vojaškega poveljstva je do 15. februarja zaden čas orožje prostovoljno izročiti. Po tem času bo vsak brez razločka, pri kterem se orožje najde, vojaškej sodbi prepadel. Ravno do tistega dne je tudi čas še Košutove bankovce odrajtati, po tem se bode vsak, pri kterem se najdejo, pred vojaško sodbo poklical.
*	Iz Temišvara se piše: Vojaki se pri nas naglo nabirajo. Vsak dan se ču jejo tožbe staršev. Noben Honved, akoravno je bil primoran pri Madjari h v službo stopiti se ne sprosti, ako je le še za rabo. Ne morem žalosti zakriti, ktero sim danes v kavani občutil, ko sim je z nekim nekdanjim sou-čencom pogovarjal, ki se scer Serb, in je vonder
častnik v armadi Gorgeya bil, kteremu so po sili vojaško suknjo oblekli. On me je zagotovil, da ni kriv, da je med Madjari služil, ker se je od začetka vedno govorilo, da se za cesarja bojujejo; djal mi je, da so ga Madjari hujši kakor jetnika deržali, da bi bil rad v St. Tomas pobegnul, ako bi bil le priložnost dobil; njegov bratje bil poprejšno zimo v cesarske vojake vzet. Eden mi je tožil, da je moral svojo mlado ženo, drugi svoje otroke, tretji svoje starše zapustiti in se zdaj na Laško podati. To je žalosten stan honvedov, grenka osoda zares!
V nesrečnej vojski je mnogo žertev padlo, mnogo trupel je bilo na enem kraju zasutih. Da bi pa iz-puhtenjeiz njih poleti ne bilo zdravju škodljivo, je zdaj ko je velik mraz naj boljša priložnost, da se taka trupla bolj globoko zakopljejo. Pestanski višji komisar je vspolnenje tega že potrebno zapovedal.
*	Da je na Ogerskem več vojakov zmerznulo je žali Rog! resnica. Nekoliko jih je tudi silni vihar zamedel, ktere so šlitamošnji prebivavci z nevarnostjo lastnega življenja iskat, pa jih niso dobili. Tudi je gotovo, da je okolj 40 kmetov ravno tista nesrečna osoda zadela. Enega vojaka so naj-dli klečečega v snegu z razpetimi proti nebu molečimi rokami. En vojak je peljal svojega slabšega tovarša za roko, kije bil od mraza že ves terd, pa kmalo mu ni mogel več slediti, in ga je prosil, da naj hiti sam svoje življenje rešiti, al on, akoravno je bil že sam zlo oslabljen, vzame svojega tovarša na rame in ga nekoliko časa nese, da sam mertev v sneg pade, in tako sta oba grob našla v snegu, s kterim jih je vihar hitro zamedel.
*	Moravske Noviny" pišejo, da je bila Košu-tova žena dolgo na Ogerskem skrita; v sredi decembra p. 1. se je pa skoz Zemun v Helgrad na skrivnim podala. Tu je dobila angleški pos, s kterim je v Sunilo k svojemu možu šla.
Sedmograško. V Klausenburgu jih še zdaj na Košuta mnogo verje, terdno upajo, da bode spomladi turško vojsko v deželo pripeljal.
Tuje dežele.
Černagora. Cuje se, da so Cernogorci nemirni in da se puntajo. Vladika je dobil od Cara lastnoročno pismo, v kterem ga opomina za deželni mir v vsih krajih kolikor je mogoče skerbeti. Zavolj tega se je nekoliko prebivavcev spuntalo, javno poslopje zažgalo in sklenilo vstajnikom pomagati.
Rusko. Rusko vojaško naznanilo z Balkana pove od velike zmage, ktero so Rusi v deželi Ga-laševcov dobili. Sovražnik je bil popolnoma zmagan, od Rusov so bili samo trije vojaki ranjeni. Kozaki so se posebno skazali.
Nemška. Krog Endingen ni skor nič snega pa toliko gosi, da jim bodo vse polje končale. Na nekterih njivah so že popolnoma žito potergalein pojedle. Streljati jih prebivavci n,e morejo, ker nimajo pušk.
Greška. Na Greškem so se zmešnjave pričele, od kterih se ne ve, kako se bodo končale.
Novice pravijo, da Angleži zavolj nekterih majhnih reči nezmerno plačilo tirjajo, ali Greki se temu ne morejo podvreči. Zavolj tega so angleške barke hitro barkostaje zaperle, nekoliko bark Gre-kom vzele. Prebivavci so v neizrečenem strahu. Francosko in rusko vlado so hitre pomoči prosili.
Francoska. Man in, ki je nedavno v Renet-kah poveljnik bil, zdaj v Parizu revno živi; vsak dan gre s svojo bolno hčerjo na „Temple", da kupi kar mu je za dan potrebnega.
— 44 —
Legtoznainko polje*
Odgovor
sestavku „novo-oblikarski vihar" v 4. listu Novic.
Kdo bi bil popisal naše veselje, ko smo brali v 4. listu mnenje Novic in zvedili, da so one ž nami zastran novih oblik jedinih misli. Zdaj je vihar potihnul. Zakaj če so one z nami jedine, nimamo proti nikomur pihati, z nikomur rovati se; viharje potihnul. Zdaj se nadjati smemo, da bodo Novice, ki so za vse Slovence, in vse jednako ljubijo, tudi te oblike pod streho sprejemale, in jim ne vrat, kakor so žugale, tujkam jednako zaperale; timvečjim kakor pravim, čistim, splošnim Slovenkam prijazno roko podajale; zakaj sicer bi se njihove besede z djanjem nikakor ne vezale, in čudno bi bilo, jih sicer za pristne spoznati, in vender od sebe goniti. S tim pa ne tirjamo, da bi se dosadajne, meni nič tebi nič, na hip porovale, in kakor ljulika, na ogenj pometale, Bog nas tega varuj! — le ravnopravnosti tirjamo, da bi oboja oblika, ako na vrata poterka, tudi vstopiti smela. Zelo nas je toraj žalilo, da se nam v smešnem sostavku g. Potočnika neka oblast-nost, neka zapovedčnost očita. Čudili smo se, kako se razločna, pisana beseda tako krivo razumeti more! Gospod, ali niste našega vvoda brali, kjer smo se jasno in umevno branitelja, ne pa silnika napovedali; kjer smo obljubili, oblike zagovarjati, ne pa komu narivati? Ali nismo na glas rekli, da nas je krik zabavljivcov podbudil; ne pa volja Slovencom ukazovati? Če smo govorili, da bo marsikdo še zanaprej svojo trobil, velja to, kakor vvod jasno priča, zabavljivcom; ne pa slovenskim pisateljem. Zakaj niso nas gnale samo vlastne želje, nove oblike pismeno razložiti; nagovarjali so nas tudi prijatli, ki so zavoljo njih marsikako grenko požreti mogli: kjer jim niso le Novice nasprotovale, ampak tudi od drugod, zdaj po pismih, zdajvpo-menkih pušice na nje letele. Torej nam delate veliko krivico, podtikaje nam, da smo mi komu voljo kratiti hotli. Kakošna nespamet bi bila vendar to! Mi pisateljem ukazovati! Že nespametno se nam zdi, kaj tacega samo misliti od nas. Vaš sostavek, smešen in šaljiv, kakor bi bili v kerčmi vkup zadeli, nas toraj kar nič zbodel ni, čeravno ste pod lahko slamico smeha vse polno pušic nataknuli. Vi oblastno govorite z nami, in nas pod klop, ali v kot zanicljivo zavračate; mi smo svojo pravico ponižno dokazovali. Vi ste svoje dokaze, ki se nam skozinskozi marnji zde človeka, kteri z jednim licom prikimuje, z drugim pa odmajava, z orožjem smeha okrepiti hotli; kjer jim prave moči manjka. Mislimo tedaj, da ne bote zamerili, če vaš pretres tudi mi nekoliko pretresemo, in odgovor damo, kakor se mu spodobi. —
Predenj začnete, gospod! naših sedem oblik rešetati, ste nas Dunajske Slovence neki stranki vverstili; ali tako negotovo, da ne vemo, kam ste nas postavili. Najpred pravite, da smo vsiljene pre-membe gg. Majerja in Macuna zavergli, — kar smo res storili, kolikor sta predaleč segla; — pa dve verstici pozneje vam moramo zopet v nju rog trobiti. Lahko vidite, da tukaj ne moremo odgovoriti, kjer ne vemo, čemu odgovor gre. —
Dovolite zdaj, da vaš pretres pregledamo! — L Je vaš ugovor zasTran am nepotreben; kjer
mi, kakor smo ravno rekli, in unidan pisali, nikomur sile ne delamo, ampak le svojo pravico branimo.
2.	Za iga, imu prosite dovoljenje, da bi še nekaj časa (Bog ve, koliko!) pisati smeli. Dokler hočete, gospodlmi vam nismo in tudi ne bomo branili. Vendar so vaši dokazi, kakor unidan naših jeden, zelo, zelo piškavi.
a)	Pravite, žene vas tako pisati, kjer Krajnci že tri sto let tako pišejo. Gospod! ravno toliko časa smo Bohoričico čislali; pa overgli smo jo, in overgli bi jo bili, ako bi bila ravno še enkrat toliko, ali pa še več let stara. Vzroki, ki so jo pogubili, so tisti, kakor pri iga, imu.
b)	Je zmota misliti, da Notrajnci skozinskozi glasen in čist i govore, timveč je tam —več ondot-nih rojakov nam je to poterdilo — polglasnik, kakor drugod po Krajnskem, zelo zelo v navadi. Da se i sem ter tam čisto sliši, ne bomo odbijali; ali da bi bolje razširjen bil, kakor e, ki se po spričbi štajarskih gospodov, nalaš za to vprašanih, po celem Marborskem in lepem kosu Celjskega okroga govori: to bi znalo resnici nasprotovati. Tudi pri Istrijancih, se nam dozdeva, ne bo za iga, imu preveč podpore; kjer je naš pesnik g. Koseski, na nje opiraje se, ega in oga poprijeti hotel. Ostaneta še vest in pa Čič. Kaj bode s tirna ? Menda bo še marsikaj prestvariti treba, predenj nas bo tako rahla vest spati pustila. Pisati bomo še mogli: Buh pamagej narusti! (Bog pomagaj norosti!); ali: Guhmo na gvas po-vej ! (gluhemu na glas povej!) — kar se, posebno okoli vas večkrat, kakor Cičevkrič, sliši: Če ne, bati se je, nas bo vest popolnoma opražila.
d) Da naš etimologijski dokaz vsega ne dokaže, je res. Sami smo to dobro vedili, ter mu mnogo dru-zih podpor doložili; pa da je e bliže černe pike in naravneji kakor i, bi le kazati znal, in sicer takole: Ko se prilog, n. pr. lep, in zaime jega, jemu skleneta, zmaga prilogova končnica (a, u) zaimenin.;e, ter si ga vpodobi, n. p. lepa-jega — lepa-ago; lepu-jemu lepu-umu (to je pravi staroslovenski sklon, ki se v starih, nepokvarjenih rokopisih najde; lepago, lepumu je poznejše in skrajšano, lepomu, kar vi za staroslo-vensko prodate, je pa po ruski ali serbski zavito. Berite, če ne verjamete, stare spise! — ali v mestniku, kakor narn sami poterdite, se e, pred skrit, zopet prikaže. Toraj menimo, da je e za stopinjo bliže, kakor i; kjer je sklonu priloga tako rekoč že vrojen: vendar ne terdimo, da bi se ravno za tega voljo ega, emu pisati moglo; to naj naše druge dokaže, ki so terdneji in bolj očitni, le nekoliko podpira.
3.	Pravite, da nova vrata krožijo. To smo mi že pred vami povedali; le berite naš sostavek! Vendar znabiti, ne bodo vsim krožila, ako je res, kar pregovor pravi, da „vsak berač svojo mavho hvali".
(Konec sledi.)
Oznanilo.
8. dan.t..t. bodo v Krajnu bilje za nevmerjo-čega pesnika Franceta Prešerna.
Nadjamo se, da se bode mnogo njegovih prijatlov in častivcov zbralo in na slavnega moža spomnilo.