Srečanje šolski gledaliških skupin Del Prvomajske ulice v Sovodnjah zaprt za promet do 11. julija V DSI z Andrejem Inkretom celovit prikaz življenja in dela Edvarda Kocbeka /9 Priziv proti daljnovodu bo romal k predsedniku republike Primorski SREDA, 6. APRILA 2011 Št. 81 (20.096) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste sf= 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kdaj, v ce ne sedaj? Marjan Kemperle Načelnost je v politiki tržaške desne sredine nepredvidljiva varianta. Do ponedeljka zvečer je bil devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret po presoji samih krajevnih voditeljev Ljudstva svobode »najboljši možni kandidat,« tisti, ki naj bi imel največje možnosti za zmago nad dosedanjo predsednico Mario Tereso Bassa Poropat. V ponedeljek je bila ta ocena postavljena na glavo. Ljudstvo svobode je Reta »žrtvovalo« na oltarju političnih ravnovesij, tistih, ki naj bi s podporo Severne lige odločilno pripomogla k zmagi Roberta Antonioneja v tekmi za tržaškega župana. Včeraj bi morala Severna liga določiti (svojega) kandidata za predsednika pokrajine. Namesto tega je prelomila komaj doseženi dogovor in pustila Ljudstvo svobode na cedilu. Voditelji Berlusconijeve stranke so se - po tej politični košarici -spet zatekli k dan prej zavrženemu kandidatu Retu. A to niso storili neposredno, iz oči v oči, temveč preko hladnega tiskovnega sporočila. Doslednost, pa taka! Dogajanje zadnjih dveh dni pomeni krono politične zmede, zmešnjav in nizkih udarcev v tržaški desni sredini. V tem položaju ima leva sredina edinstveno priložnost, da ji zada na bližnjih volitvah še svoj udarec. Z zmago, seveda. Februarja so se italijanske ženske v boju za lastno dostojanstvo združile pod skupnim geslom. Tisto geslo je sedaj aktualno tudi za tržaško levo sredino. Kdaj, če ne sedaj? primer ruby - V spodnjem domu italijanskega parlamenta prodrla zahteva vladne večine O pristojnosti sodišča bodo odločali ustavni sodniki V pripravi drugi ukrepi za rešitev premierja - Protesti opozicije in civilne družbe bazovica - Pesem mladih 2011 Končal se je dvodelni praznik otroškega petja BAZOVICA - Letošnja, 41. revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih je bila tokrat res množičen dvodelni praznik, ki je zaradi števila prijavljenih zborov dosegel obseg treh revij. Zadnji del je potekal v nedeljo v športnem centru Zarja v Bazovici, kjer se je zvrstilo šestnajst zborov. Če tokratni koncert primerjamo s prvim, ki je z mlado pevsko radoživostjo zapolnil nedeljski popoldan na tržaški Pomorski postaji 20. marca, so imeli v Bazovici glavno besedo društveni zbori, kar je z vseh vidikov ponudilo zanimivejše in v večini primerov tudi nekoliko kakovostnejše nastope. Na 12. strani RIM - Vladna večina je včeraj v poslanski zbornici uspela dobiti zadostno podporo za vložitev pritožbe o pristojnosti milanskega sodišča za sojenje Silviu Berlusconiju v primeru Ruby na ustavno sodišče. Vladna koalicija je zmagala z 12 glasovi razlike. To sicer ne vpliva na današnji začetek sojenja v primeru Ruby. Sicer se poslanska zbornica ukvarja tudi z drugimi pobudami za rešitev pre-mierja iz sodnih težav. Zaradi vsega tega so nekatere opozicijske sile skupno z organizacijami civilne družbe včeraj priredile v središču Rima proteste, ki se bodo danes nadaljevali. Na 6. strani Dogovor o tablah je treba premisliti Na 2. strani FJK in Slovenija skupaj nad plazove Na 3. strani V Sloveniji še dve leti visoke brezposelnosti Na 4. strani Zskd Trst: Coretti odhaja Na 8. strani Razstava o vzhodni meji in preporodu Na 10. strani V Doberdobu odslovili pogrebno zadrugo Na 14. strani Do konca julija v Gorici obnova šestnajstih ulic Na 14. strani POLITIKA - Skupina italijanskih senatorjev sredozemlje - Medtem ko se val ni polegel Za odpravo apologije fašizma Rim in Tunis dosegla dogovor o beguncih MARINI GH RIM - Italijanski parlamentarci so nas privadili na marsikatero besedo, gesto, misel, za katere smo mislili, da ne spadajo v politično diskusijo. Tako je bilo tudi včeraj, ko je v javnost prišla vest, da je senator Ljudstva svobode (Pdl) Cristano De Eccher vložil zakonski osnutek, ki ukinja XII. začasno in končno določilo italijanske ustave. Tisto, ki prepoveduje katerokoli reorganizacijo razpuščene fašistične stranke in na podlagi katere so leta 1952 sprejeli zakon Scelba, ki prepoveduje apologijo fašizma. Njegov osnutek spremembe ustave je podpisalo tudi pet somišljenikov, štirje iz Berlusconijeve stranke in eden iz Finijeve Prihodnost in svoboda (Fli). Slednji, Egidio Digilio, je svoj podpis naposled umaknil. Predsednik senata Renata Schifa-ni je dejal, da je nad predlogom zaprepaden, prav tako predstavniki opozicijskih strank. Fašisti, končno ste odvrgli masko, je bil jasen glasnik Italije vrednost (Idv) Leoluca Orlando. Predsednik rimske judovske skupnosti Riccardo Pacifici pa je izrazil upanje, da zakona, ki prepoveduje apologijo fašizma, ne bodo odpravili, ampak okrepili: v teh desetletjih ga namreč marsikdo ni spoštoval, na primer tista politična gibanja, ki se sklicujejo na fašizem ... GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 6. aprila 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Po tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih tablah na Koroškem Urad za Slovence v zamejstvu za temeljit razmislek o dogovoru Zunanji minister Žbogar se bo v kratkem srečal s predstavniki Slovencev v Avstriji LJUBLJANA - V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu menijo, da je v tem trenutku najpomembneje, da se dogovori o dvojezičnih krajevnih napisih, doseženi na petkovih pogajanjih v Celovcu, temeljito premislijo in da se brez čustvenega poudarjanja razlik opravi trezen premislek o rešitvi, ki bo zadovoljiva tako za slovensko manjšino kot avstrijske oblasti. Urad ocenjuje, da je ustrezna rešitev vprašanj, ki so že desetletja ovira v medsebojnih odnosih in slabijo ozračje na avstrijskem Koroškem, tako v interesu Slovenije kot Avstrije. V uradu se tudi zavzemajo za nadaljevanje pogajanj, na katerih bi dosegli ustrezno rešitev, so zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost. Sprejemljiva je le ustrezna rešitev s soglasjem vseh treh krovnih organizacij slovenske manjšine, ki bo lahko pomenila prelomnico v odnosih med državama. Ti morajo biti osredotočeni na razvojna vprašanja prebivalstva, ki živi v obmejnem prostoru. Dolgoletno puščanje manjšine v negotovosti in ustvarjanje negativne klime pa ne koristi nikomur. Urad ob tem opozarja, da je treba vzporedno zaključiti tudi razpravo o strukturnih ukrepih za razvoj slovenske narodne skupnosti oziroma svežnju, ki bi vseboval tudi sistemsko rešitev za obstoj slovenske glasbene šole, razvoj dvojezičnega šolstva in sistemskega financiranja upoštevajoč dejstvo, da finančna podpora slovenski manjšini od leta 1995 naprej ni bila valorizirana in da je manjšina v večjem delu svojih dejavnosti finančno odvisna od pomoči Slovenije. To so za manjšino vprašanja izjemnega pomena, od katerih je odvisen njen obstoj in razvoj, so še poudarili v uradu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je že v ponedeljek poudaril, da je pri sprejetju dogovora nuj- Za zdaj še ni znano, ali bo Eberndorf kmalu dobil tudi napis Dobrla vas kot to zahteva ustavno sodišče, ali pa bo ostal samo nemški napis i. lukan no potrebno soglasje vseh treh slovenskih krovnih organizacij. Te so se na petkov dogovor, ki predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva, odzvale zadržano, pojavila pa so se tudi namigovanja, da so poleg skupnih potekala tudi ločena pogajanja z eno od organizacij. Zunanji minister Samuel Žbogar pa je včeraj v Vročem mikrofonu Vala 202 napovedal, da se bo v zvezi s pogajanji o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem že danes v Ljubljani sestal s predstavniki vseh treh krovnih organizacij slovenske manjšine, sklicati pa namerava tudi posebno skupino strokovnjakov in slovenskih zgodovinarjev. Vendar pa so nak- BLED - Boris Pahor Poziv k vzgoji vponosne evropske Slovence BLED - Ravnatelji slovenskih osnovnih šol so se včeraj na Bledu zbrali na tradicionalnem, že 22. dvodnevnem srečanju Osnovna šola na Slovenskem. Uvodoma jih je nagovoril pisatelj Boris Pahor, ki je ravnatelje pozval, naj svoje učitelje vzgojijo v ponosne evropske Slovence, ki bodo ohranili svoj obraz. Pahor je prepričan, da je od ravnateljev in učiteljev v šolah odvisno, kaj bo s slovensko identiteto. Opozoril je, da imamo danes razvoj v globalizem za neko nujnost, za prihodnost, iz katere se ni mogoče izviti. "Vendar to ne drži in ni nobene nujnosti, da bi v globalizaciji ostali brez svoje identitete, kulture in jezika," je izpostavil Pahor. Dodal je, da v Sloveniji manjka tega zavedanja in edina zavest, ki prevlada, je občutek majhnosti, četudi smo po kulturi enakovredni drugim. Na vzgoji in izobraževanju je, da se slovenski narod v Evropi uveljavi s prikazom svoje zgodovine, ki kaže, kako se je, čeprav je bil obkrožen s samimi veliki silami, uveljavil s svojo identiteto, jezikom in kulturo, je še poudaril Pahor. nadno sporočili z ministrstva, da sestanka zaradi drugih ministrovih obveznosti danes ne bo, se bo pa minister s predstavniki koroških Slovencev srečal v prihodnjih dneh. O samih pogajanjih in predlogu, ki naj bi predvideval postavitev od 150 do 160 dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem, je Žbogar v pogovoru opozoril, da to, kar je sedaj na mizi, še ni končni predlog in pravi kompromis. Zavzel se je za rešitev, ki bo enako zadovoljila vse strani. Slovenska manjšina pa bi morala po njegovih besedah sprejeti enotno stališče. Dodal je še, da naj bi se pogajanja nadaljevala, nov krog pogovorov pa naj bi bil konec aprila. Podjetje3S Šport iz Slovenije išče prodajnega agenta za področje severne Italije. Podjetje prodaja ekskluziven modelno zaščiten produkt, www.eurowallet.eu Eurowallet je vrhunski pripomoček za delo s kovanci. V Slo je zelo razširjen in priljubljen med gostinci. Uveljavlja se tudi kot odličen marketinški produkt. V SLO sodelujemo z Coca Colo, Unionom, Laškim, Desperadosom, itd... Pogoji, ki jih mora izpolnjevati Kandidat ■ Poznati mora delovanje Italijanskega trga (veleprodaja, maloprodaja) na področju Gastro ■ Imeti mora ambicije po samozaposlitvi ■ V prihodnosti se mora videti kot vodja prodajne mreže agentov po Italiji ■ Biti pripravljen na stimulativen način plačila( velik zaslužek) Nudimo prodajo ekskluzivnega produkta na področju Italije, kontinuiran razvoj, gibljiv delovni čas, možnost napredovanja v vodjo prodajne mreže, neomejen zaslužek. Vloge pošljite na mail sebastjan3itar@3s-sport.com najkasneje do 10.04.2011 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 6. aprila 2011 3 nadiške doline - Majske občinske volitve Opozicija v Dreki in Tavorjani izbrala županska kandidata Mario Zufferli kandidat opozicije v najmanjši občini v Nadiških dolinah, v Tavorjani pa Luca Cudicio DREKA, TAVORJANA - Predstavniki opozicije v Dreki in Tavorjani so končno izbrali svoja kandidata za majske občinske volitve. V Dreki, najmanjši občini v Nadiških dolinah, bo nasprotnik sedanjega župana Tarcisia Donatija, ki se poteguje za tretji zaporedni mandat, Mario Zufferli, ki je vodil pogajanja med različnimi političnimi opcijami. Do dogovora je vendarle prišlo, tako da bi moral biti Zufferli poleg Do-natija edini kandidat. Mario Zufferli je Dreko že vodil v letih od 1988 in 2001, Donati pa je bil tedaj njegov podžupan. Ko je Zuf-ferli zaključil svoj tretji mandat na čelu občinske uprave, sta z Donatijem zamenjala vlogi, kasneje pa sta postala politična nasprotnika. Sam Zufferli je zelo kritičen do dreške občinske uprave: »Dreka potrebuje perspektivo za preporod, sedanji upravitelji pa s tega vidika niso naredili ničesar, tako da me čudijo Donatijeve izjave, da želi nadaljevati z delom, ki ga je začel pred desetimi leti.« Kandidat opozicije je prepričan, da je treba nuditi teritoriju možnost za razvoj, zato je treba na primer sodelovati pri procesu ustanavljanja novih Združenj gorskih občin, pa tudi pri čezmejnih projektih. V naslednjih dneh naj bi dokončno definirali program in sestavili listo kandidatov za občinski svet, v njej pa bo gotovo več mladih. V Tavorjani, kjer je večina izbrala Roberta Sabbadinija (dosedanji župan Paolo Marseu se je odločil, da ne bo več kandidiral), bo opozicijo na volitvah predstavljal Luca Cudicio, ki ga podpirata dve listi: »zgodovinska« Int di Sest in občanska lista. Kar zadeva občine v videmski pokrajini, kjer živijo Slovenci, bodo volitve tudi v Čenti in Nemah. V Čen-tah se za župansko mesto potegujeta dosedanji župan Roberto Pinosa (desna sredina) in občinski svetnik Celio Cossa (leva sredina), v Nemah pa tako kot pred dvema letoma (občinski svet so lani razpustili zaradi sočasnega odstopa večine svetnikov) bivši župan Danilo Gervasi in Walter Tosolini. (NM) prej do novice www.primorski.eu] V Dreki, najmanjši občini v Nadiških dolinah, se bosta za županski položaj pomerila nekdanja zaveznika, trenutni župan Tarcisio Donati, ki se poteguje za tretji zaporedni mandat, in Mario Zufferli, ki je tudi že trikrat vodil občino SLOVENŠČINA 30. aprila zapade rok za deželne prispevke TRST - Do 30. aprila lahko deželne in krajevne javne uprave (tudi združeno) ter razni koncesionarji javnih storitev predložijo svoje projekte v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi - skladno z nameni in posegi, ki so navedeni v zaščitnem zakonu (4. odstavek 8. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001). Pravilnik, na podlagi katerega lahko vložijo prošnje, navaja razne tipologije možnih projektov ter način vložitve prošenj za letne državne prispevke v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi. V poštev pridejo na primer projekti za ustanovitev upravnih okenc, ki bi nudili informacije v slovenskem jeziku, jezikovno usposabljanje uslužbencev, prevodi, nameščanje večjezičnih tabel ... Potrebna pravna dokumentacija in formularji so na voljo na spletni strani deželne uprave (www.regione.fvg.it), informacije pa nudijo tudi v tržaških uradih, ki se ukvarjajo s posegi v prid slovenske narodne skupnosti (Ulica del Lavatoio 1, telefon: 040 3773494). meteorologija - Srečanje strokovnjakov v Vidmu FJK in Slovenija se dogovarjata za skupno opozarjanje na snežne plazove VIDEM - V Vidmu so se srečali strokovnjaki za zaščito pred snežnimi plazovi in meteorologi iz deželne meteorološke službe Osmer in Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Cilj pogovora je bilo medsebojno spoznavanje, predvsem pa izmenjava izkušenj s področij, ki jih pokrivata tako Osmer kot Arso. Slovensko stran so zastopali namestnik direktorja meteorološke službe Slovenije Aleš Poredoš, odgovorni za meteorološke postaje Gregor Sluga in meteorolog Andrej Velkavrh, ki je tudi strokovnjak za plazove. Njihovi sogovorniki iz Furlanije-Julij-ske krajine so bili vodja deželnega urada za plazove Davanzo skupaj s še štirimi strokovnjaki za plazove in predstavnika Osmerja Stefano Mic-heletti ter Furio Pieri. Sogovorniki so bili soglasni, da je potrebno okrepiti sodelovanje med meteorološkimi službami in uradi, ki skrbijo za opozarjanje pred snežnimi plazovi. Cilj tega sodelovanja mora biti ta, so se strinjali, da se dogovorijo za skupno metodologijo in označevanje na sporočilih, s katerimi opozarjajo na na nevarnost močnih snežnih padavin in plazov. Na ta način bi prebivalcem sosednjih območij, ki se podajajo v gore, omogočili, da se lažje izognejo morebitnim nevarnostim pri izletih v gore. Govor je bil o načinu upravljanja meteoroloških opazovalnic in njihova uporaba pri obveščanju o nevarnosti snežnih plazov. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi podatke o stanju snega posredovali na primer tudi gorski vodniki, gozdarsko osebje in o računalniški obdelavi podatkov in izdelavi opozoril o nevarnosti plazov. Srečanje so zaključili s skupnim ogledom deželnega urada za plazove, sinoptične meteorološke postaje na Trbižu in opazovalnice za plazove pri Belopeških jezerih. agencija za dohodke - Še nekaj podatkov o prispevku petih tisočink Tržaška občina na 10. mestu Trstu je prispevek petih tisočink namenilo 2.316 davkoplačevalcev: v občinske blagajne darovali nad 70.000 evrov Tržaške socialne občinske službe se lahko veselijo ... kroma TRST - Davkoplačevalci, ki želijo pet tisočink davka na dohodek Irpef nameniti neprofitnim organizacijam oziroma raznim socialnim in raziskovalnim ustanovam, lahko izbirajo med številnimi koristniki. Med temi je bilo lani tudi 8.096 italijanskih občin, ki s prispevki svojih davkoplačevalcev financirajo razne socialne službe in usluge. Na seznamu, ki ga je posredovala agencija za dohodke, bo prispevkov iz sklada petih tisočink deležnih 7.861 italijanskih občin. Nad pol milijona davkoplačevalcevje namreč svoj prispevek namenilo občini, v kateri imajo stalno bivališče in občinskim blagajnam tako podarilo preko trinajst milijonov evrov. Najvišji prispevek bo prejel Rim: nad 14.000 prebivalcev prestolnice je njenim blagajnam namenilo skoraj 555.000€. Na 2. mestu je Milan, čeprav so bili Milančani veliko manj radodarni do svoje občinske uprave (le 6.646 ljudi je darovalo nekaj več kot 323.000€), na tretjem Turin (6.361 davkoplačevalcev za nekaj več kot 234.000€). Med občinami-koristnicami je tudi 217 občin iz Furlanije-Julijske krajine. Najbolje se je odrezala Občina Trst, ki se nahaja na 10. mestu: 2.316 davkoplačevalcev ji je namenilo 70.316€. Na 19. mestu je Videm (1.500 ljudi za skoraj 44.000€), na 41. Porde-non (818 ljudi - 22.540€), na 47. Čedad (957 ljudi - 20.263€). Socialne projekte goriške občine, ki se nahaja na 135. mestu, je podprlo le 405 občanov (za skupno nad 11.000€). Med 234 občinami, ki ne bodo prejele niti centa, je samo ena iz Furlanije-Julijske krajine, to je občina Ligosullo iz videm-ske pokrajine. (pd) zagreb Kmalu prvi kino s tehnologijo Imax ZAGREB - V Zagrebu je vse nared za odprtje prve kinodvorane s tehnologijo Imax v jugovzhodni Evropi. Najsodobnejša kinodvorana v regiji se ponaša s 333 kvadratnih metrov velikim filmskim platnom, s čimer se uvršča med tri največje v Evropi, piše Jutarnji list. Slovesno odprtje kina v zagrebškem Arena Centru bo 14. aprila. Velikansko filmsko platno ne bo edina vaba za obiskovalce, dodaja časnik, ki opozarja še na digitalne projektorje, ki bodo predvajali kristalno jasno sliko, in lasersko natančno ozvočenje. Obiskovalcem bodo na voljo tudi najsodobnejša po-larizirana 3D očala. Dvorana, ki ima amfiteatrsko razporejene sedeže, bo lahko sprejela skoraj 500 ljubiteljev filma. V multipleksu Arena Center bo poleg dvorane Imax še deset drugih kinodvoran. Kino Imax bodo odprli s filmom "Sanctum 3D" in dokumentarnim filmom "Hubble 3D". 4 Sreda, 6. aprila 2011 GOSPODARSTVO SEJMI - Eden najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju vinarstva Jutri se v Veroni začenja 45. izvedba sejma Vinitaly V tekmovalnem sporedu bo nagrajeno 17 vin iz Furlanije-Julijske krajine in pet iz Slovenije VERONA - Od jutri bo Verono preplavilo morje vinarjev iz vse Italije in tudi z vseh celin, ki se bodo udeležili 45. izvedbe mednarodnega sejma vina in žganih pijač Vinitaly. Dogodek se je v zadnjih letih razvil v enega največjih vinskih sejmov na svetu, zato ima vsaka nova izvedba vse več udeležencev in obiskovalcev. Slovesno odprtje sejma bo jutri ob 10.30 v kongresnem centru Europa (Auditorium Verdi). Lani je na veliko razstavišče Verona fiere prišlo več kot 150 tisoč obiskovalcev, organizatorji pa pričakujejo, da bo zanimanje tudi letos tako visoko. Na razstavišču, ki obsega skoraj sto tisoč kvadratnih metrov površine, bodo svoja vina razstavljali vinogradniki in proizvajalci iz vsega sveta, med njimi pa bodo, kot je v tradiciji, tudi vinarji iz Furlanije-Julij-ske krajine, predvsem z Videmskega in Goriškega, iz sosednjih krajev Slovenije, Hrvaške in tudi iz Črne gore. Mednarodni sejem Vinitaly ni pa posvečen le vinu in žganim pijačam, ampak ga spremljajo še trije specilizirani dogodki: revija kakovostnih agroživil-skih proizvodov Agrifood, mednarodni salon kakovostnega ekstradeviškega oljčnega olja SOL in razstava Enolitech, posvečena uporabi novih tehnologij v vinarski in oljkarski verigi. Obiskovalci sejma bodo vse dni lahko sodelovali na degustacijah serije visoko kakovostnih ekstradeviških oljčnih olj in eno-gastronomske ponudbe. Najboljši proizvajalci vina in olja bodo v sejemskih dneh tudi nagrajeni, potem ko so njihovi proizvodi prestali strogo selekcijo. Med proizvajalci najboljših vin bo nagrajeno 17 vinarjev iz Furlanije-Julijske krajine in pet iz Slovenije, in sicer iz vinskih kleti Goriška Brda Dobrovo, Vinakras Sežana in Vinakoper. Med proizvajalci oljčnega olja pa bodo v Veroni nagrajeni tudi Starčevi iz Boljunca, ki so si - kot smo že obširno poročali - prislužili priznanje treh lističev v novem vodniku italijanskih ekstradevi-ških oljčnih olj revije Gambero Rosso. Podeljevanje priznanj na reviji SOL bo na sejmišču v Veroni v petek ob 15. uri. Poleg bogatega koledarja degusta-cij bo tudi tokratno izvedbo sejma Vini-taly spremljal intenziven program strokovnih srečanj in razprav, iz katerih bo mogoče razbrati aktualne razmere v kmetijsko-živilski panogi in svetovne trende na trgu vina. Sejem Vinitaly bo odprt od jutri do nedelje od 9.30 do 18.30, v ponedeljek pa od 9.30 do 16.30. (R.D.) Eno od gesel lanskega sejma Vinitaly je bilo Še ena ljubezenska zgodba v Veroni arhiv VINO - Likvidnost Antonveneta za krminske vinarje GORICA - Banka Antonveneta se je odločila, da bo namenila do 30 milijonov evrov za financiranje likvidnostnih potreb podjetij iz verige vina na vinorodnem območju vzhodnofur-lanskih gričev - Colli Orientali del Friuli. Operacija bo stekla z vzpostavitvijo specifičnega finančnega instrumenta, t.i. Working Capital (delovni kapital), namenjenega krminskim podjetjem, ki proizvajajo vino z zaščitnim poimenovanjem Colli Orientali del Friuli. Banka bo proizvod tržila s sodelovanjem konzorcijev za posojilna jamstva, ki bodo izdajali jamstva na prvo prošnjo. Likvidnostna sredstva bodo dodeljena za največ 18 mesecev, in to po zelo ugodnih pogojih. Working Capital banke Antonveneta bo ponujal personalizirano podporo podjetjem, ki težijo k odličnosti na trgu vina. PROMET - Nizkocenovni prevoznik Ryanair proslavil 10-letnico poletov z letališča v Ronkah Danes leti že na sedem destinacij - Posebna ponudba za maj RONKE - Nizkocenovna letalska družba Ryanair je včeraj proslavila 10-le-tnico svoje aktivnosti na letališču FJK v Ronkah. Aprila 2011 je namreč vzpostavila zvezo z londonskim letališčem Stansted, na tej liniji pa je v desetih letih prepeljala približno milijon potnikov. Nato so bile postopoma vzpostavljene še povezave z Birminghamom, Cagliarijem itn. vse do današnjih sedmih rednih linij. Za proslavitev okrogle obletnice je Ryanair ponudil vozovnice od osem evrov navzgor, in sicer za potovanja od 2. do 31. maja, ki pa morajo biti rezervirane do polnoči 7. aprila (www.ryamair.com ali tel. 895 5000 020). O uspehu in pomenu sodelovanja med letalsko družbo in letališčem sta ob včerajšnji priložnosti govorila vodja trženja Raynaira v Italiji Giulia Gambacciani in predsednik letališke družbe Sergio Dressi. Slednji je posebej poudaril tudi pomen Ryanairovih linij za turistični obisk oziroma razvoj Furlanije-Julijske krajine. Omizje za razvoj lesno-pohištvenega sektorja FJK TRST - Na sedežu tržaške Confindustrie so včeraj predstavili pobudo predsednika Dežele FJK Renza Tonda in združenja lesno-pohištvene panoge Trive-neta FederlegnoArredo o vzpostavitvi delovnega omizja za relansiranje sistema lesnopredelovalne in pohištvene industrije v Furlaniji-Julijski krajini. Cilj naj bi dosegli s kodificiranjem tipskega razpisa za dobavo opreme in storitev za javno upravo. Na predstavitvi besedila tega razpisa so sodelovali deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, predsednik združenja FederlegnoArredo Tri-veneta Antonio Zigoni, predsednik združenja občin ANCI Furlanije-Julijske krajine Gianfranco Pizzolitto in vodja službe oddajanja del Občine Videm Marco Pa-drini. Lesno-pohištveni sektor šteje v FJK 2900 podjetij s 30 tisoč zaposlenimi. ANALIZE Banke Slovenije napoveduje počasno okrevanje Zmanjšanje brezposelnosti je mogoče pričakovati šele leta 2013 LJUBLJANA - Sloveniji se po oceni centralne banke obeta zmerno gospodarsko okrevanje. Letos naj bi se gospodarska rast gibala nekaj nad dvema odstotkoma in se prihodnje leto pospešila na približno tri odstotke. Zaradi višjih cen energentov in hrane pa je Banka Slovenije zvišala napovedi o inflaciji. V poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje centralna banka Sloveniji za letos rast BDP za 1,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od lanske jesenske napovedi. Leta 2012 naj bi se rast pospešila na 2,7 odstotka in leto pozneje na 3,1 odstotka. Domača potrošnja bo vseskozi zaostajala za rastjo bruto domačega proizvoda (BDP); letos naj bi se povečala za manj kot odstotek in nato za do dva odstotka, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik. Po drugi strani so napovedi glede tujega povpraševanja bolj ugodne, letos naj bi se namreč povečalo za sedem in prihodnje leto za šest odstotkov. Izvoz bo vseskozi prehiteval uvoz in tako pozitivno prispeval h gospodarski rasti in zmanjšanju primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi znašal 1,6 odstotka BDP in se čez dve leti spustil pod odstotek BDP. Rast bruto investicij v osnovna sredstva bi lahko bila letos negativna, predvsem zaradi neugodnih razmer v gradbeništvu. Medtem pa investicije v opremo in stroje že beležijo rast. Glede prispevka zalog k obsegu BDP pa je Kozamernik ocenil, da bi se letos lahko znižal. Poraba države se bo letos realno zmanjšala, predvsem zaradi restriktivne politike zaposlovanja v javnem sektorju. Težave pa ostajajo predvsem na trgu dela. »Zaposlenost se še vedno z zamikom prilagaja na znižano raven proizvodnje, ki jo je povzročila kriza,« je dejal Kozamernik. Najbolj ugoden položaj je trenutno v izvozno usmerjenih panogah, najmanj pa v gradbeništvu. Napovedana gospodarska rast ne bo zadoščala za zmanjšanje brezposelnosti, saj naj bi se zaposlenost letos še nekoliko znižala, se prihodnje leto umirila in šele leta 2013 lahko pričakujemo zmanjšanje brezposelnosti in rast zaposlenosti. Povprečna letna inflacija, ki bo letos po ocenah centralne banke 2,7-odstotna, se bo v letu 2012 znižala na 2,3 odstotka in se leta 2013 spustila pod dva odstotka, je povedal Kozamernik. Napovedi temeljijo na predpostavki, da bodo cene nafte letos v povprečju znašale okrog 110 dolarjev za sod. To je nekaj manj od trenutnih cen, ki so po oceni analitikov prehodne narave, a še vedno 26 dolarjev več od prejšnjih napovedi. Po besedah guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca je uresničitev predstavljenih številk v veliki meri odvisna od gibanj cen surovin in energentov na svetovnih trgih, deloma pa tudi od domačih ekonomsko političnih ukrepov, dogajanj na trgu dela ter gibanja stroškov in plač. »Makroekonomska neravnovesja so še vedno zelo prisotna,« je opozoril Kranjec in pri tem navedel velik proračunski primanjkljaj in zelo nizko raven investicij. Možnosti, da bi se te bistveno povečale, Kranjec trenutno ne vidi. »Tu je odločilna vloga ekonomske politike, da bo s svojimi ukrepi znižala primanjkljaj javnega sektorja in omogočila povečanje investicij,« je opozoril. (STA) EVRO 1,4166 $ -0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 5.4. 4.4. ameriški dolar 1,4166 1,4240 japonski jen 119,40 9 2654 119,56 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,1650 62 9220 9,3094 40,2445 63,4930 II lUlJjKa 1 UUIJC1 danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4573 0 87285 7,4567 0,88095 Ul 1 LC11 OKI IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 8,9895 7,7910 IJpOOUjJ 8,9880 7,8205 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona c\/irarcKi Tra n K 24,443 1,3091 24,512 13130 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 264,44 15,6466 265,40 1 1 la Q/1 -0,82 -0 39 KRKA 1 1 IKA KOPER 59,65 1400 +0,25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 173,30 -0,78 -1,81 TELEKOM SLOVENIJE 250,00 80,50 +0,00 +0,42 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 42,50 AERODROM LJUBLJANA 16,00 DELO PRODAJA 21,01 rrm 7Q nn -1,16 +0,63 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,00 410 +10 78 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 9,80 -0,53 KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 13,00 7,70 22,95 +2,67 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 58,00 174 00 -1,69 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 105,00 17,23 +0,10 -1,54 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. aprila 2011 +°,23 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,157 100,4 1625 +0,26 +0,20 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,118 -0,43 +0,28 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,875 2,678 +0,00 +0,60 EDISON ENEL ENI 0,77 4,618 1769 -0,71 +1,58 FIAT FINMECCANICA 6,69 -0,28 +1,98 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,87 15,47 -2,21 +0,39 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,13 13 44 +0,00 -0 15 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,12 -0,09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,536 7,325 2 31 -0,48 -0,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,375 15 87 -2,45 +0,71 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 38,34 -0,25 -0,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,02 9,035 1 08 +0,00 +2,90 TENARIS TERNA 17,68 3416 -0,73 +0,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,077 -0,06 +0,52 UNICREDIT 5,94 1,73 -0,83 +0,81 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 107,84 $ -0,46 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 823,72 -0,43 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.247,24 1.172,36 +0,00 +1 42 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.183,13 +0,85 Beiex i5, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 774,09 315,82 1.760,84 1.760,84 -0,22 +1,15 +0 16 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.505,58 -2,50 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.393,90 2.327,87 -0,05 -0,29 S&P 500, New York 1.332,63 -0,02 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.345,62 7.175,31 6.007,06 +0,31 +0,00 -0,16 CAC 40, Pariz 4.041,74 -0,03 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.841,50 1.263,8 2.950,96 -1,98 -0,32 -0,17 Nikkei, Tokio 9.615,55 -1,06 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.146,75 24.150,58 2.967,00 +0,20 Sensex, Mubaj 19.686,82 -0,08 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 6. aprila 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Priseljenci problem brez prave rešitve Ace Mermolja Val novih priseljencev, ki bežijo v Italijo in Evropo iz Tunizije, Libije in širše Afrike, je problem, na katerega ne Italija in niti Evropa nista pripravljeni: predvsem ne kulturno in politično. Vstaje od severne do podsahar-ske Afrike so logična posledica globa-lizacije in modernizacije. Bogati svet, na čelu z Evropo in ZDA, je bil kot običajno slep. V času vedno večje izobraženosti in informiranosti, interneta in televizije ni več možno, da bi državam vladali neki primitivni in la-komni plemenski voditelji. Toliko manj je to možno, ker je Afrika naravno bogata. Arabske države imajo petrolej, druge dragocene surovine, tretje turistične atrakcije ali pa vsega po nekaj. Če so do včeraj bogate države in multinacionalke lahko s pomočjo domačih krvoločnih diktatorjev črpale bogastva s podkupninami in s prodajo orožja, se danes stvari spreminjajo. Ker pa ljudje še vedno nimajo tega, kar bi lahko imeli in to vidijo na internetu, je jasno, da prihajajo v Evropo. Priselje-ništvo iz afriških držav v plamenih in stiski je neizbežno in prioritetno. Evropa ni pripravljena na pojav. Še več: nasprotovanje priseljencem je postalo pomembno politično geslo, orodje, s katerim lahko zmagaš na volitvah. Bitka zaradi problema pa nujno onemogoča reševanje problema. Zakaj je to tako? Evropa in Italija še danes nista rešili vseh vprašanj starih avtohtonih manjšin, ki so postale manjšine zaradi nastanka nacionalnih držav ali zaradi vojn in premikanja mej. Nekatere manjšine bi lahko bile države. Italija, kar lahko vidimo, in druge nacionalno ponosne države se pogostokrat oholo obnašajo do manjšin, ki so na teritoriju tako rekoč od nekdaj. Kulturna zavest, ki ni prebrodila osnovnega nacionalizma, se je nato morala spopasti s prihajanjem lju- di iz Afrike in iz raznih predelov Evrope, kjer se je vendarle zrušil nek zid, ki ga ljudje niso mogli preplezati. Potem so ga in so prišli v obljubljeno deželo. Italija je država z močno izselje-niško preteklostjo, kar pa je ni ubranilo pred ksenofobijo. Iz Veneta in Fur-lanije so ljudje množično odhajali. V krajih številnih odhodov je zrastla Severna liga, ki je v svojo udarno propagando jasno postavila zidove pred novimi priseljenci. Glede le teh se lomijo mnenja, občutki in politična prepričanja. Mnogi priseljenci so se "integrirali", delajo in omogočajo preživetje številnih manjših in srednjih industrijskih obratov. Kljub vsemu jih domačini s težavo sprejemajo za sosede. Problem ni rešen, sovraštvo čepi za vrati. Dovolj je predlog za mošejo in javnost se razvname. Pojmi, kot so gostoljubje, integracija, soočanje itd. še zdaleč niso enopomenski. Kulturno in politično ostajajo mnenja deljena. Ko se je sedanja desna vlada, kjer je notranji minister drugi človek Severne lige Maroni, soočila s "cunami-jem" priseljencev, z Lampeduso, ki je postala splav za ubežnike, je neizbežno trčila ob lastne nedorečenosti in kon-tradikcije. Ko je Berlusconi zajecljal, da smo"katoliška država", mu je Bossi odgovoril "ubežniki naj gredo izpod jajc domov". Kaj lahko tako rešiš? Ni čudno, če ima npr. dvojica BerlusconiMaroni v Tuniziji težave pri pogajanjih, saj obstajajo razlike znotraj same italijanske vlade. Problem je še težji od zapisanega. Obstajajo namreč ukrepi in zakoni, ki ne potrebujejo širokega soglasja. Ena vlada bo zagovarjala liberistične zakone, druga bo zagovarjala ohranitev osnov socialne države. Ena vlada bo za obnovo avtocest, druga se bo ogrevala za most, ki naj veže Mesino s Sicilijo. Razlike so in morajo biti. Obstajajo pa ukrepi in zakoni, ki nujno potrebujejo širšo podporo od tiste, ki jo predstavlja večina. Takšni so npr. ukrepi, ki spreminjajo ustavo, pravni red države ali pa skupni finančni napori v pomoč področji, ki ga je zrušil potres. So trenutki in problemi, ki potrebujejo državljansko ko-hezijo. Eden izmed teh ukrepov je nedvomno problem priseljencev in ubežnikov. Kako lahko vlada rešuje izredne razmere, v katerih bi en minister poslal vse pribežnike domov, drugi bi jih s pomočjo Evrope terminsko zadržal, tretji postavlja šotore, krajevne uprave, začenši z deželnimi, pa nočejo nikogar, ker se bližajo upravne volitve? Ob tako občutljivem vprašanju, kot so migracije, ni soglasja, med razpršenimi mnenji pa ni možno najti jasne odločitve. Ker Italija nima vsaj podnebnega skupnega stališča glede priseljencev, ker ob tako velikem vprašanju nekatere stranke špekulirajo sebi v korist, je vsaka rešitev lahko le približna, začasna in nenačelna. Zato se ne čudim, če se Lampedusa skoraj potaplja, če domačini protestirajo, pribežniki pa ne marajo jesti riža, ki so jim ga skuhali. Ne čudim se, če temnopolti fantje bežijo kot gazele iz zasilnih taborišč in če se obenem državljani otepajo ubežnikov, ki plezajo preko taboriščnih žic. Ponavljam, če je priseljevanje predmet politične in kulturne manipulacije in razhajanj, potem ne more država najti jasne rešitve. Kako naj Maroni ureja probleme, ko pa Bossi rohni: "Foera da i ball!" ? Človek si težko predstavlja sintezo. Kaj pa Evropa, to je Združena Evropa? Z Afriko, Libijo in priseljenci je EU jasno dokazala nekaj: ko gre za huda vprašanja, je najbolj skupno mnenje, naj vsak ukrepa po svojih močeh. Kaj pa Italija, ki je sredi Sredozemlja? "Foera da i ball!" PULJ, KOPER - Danes dopoldne in zvečer Proslavi ob 150-letnici prvega zasedanja Deželnega zbora Istre Na današnji dan proslavljajo 150-letnico prvega zasedanja Deželnega zbora Mejne grofije Istre. V počastitev obletnice sta Humanistično društvo Histria in Zgodovinski muzej Istre pripravila proslavo, ki se bo danes dopoldne v Pulju, na Oddelku za humanistične vede Univerze Jurja Dobrile, nekoč sedeža Ženskega pokrajinskega liceja, (I.M. Ronjgova 1) začela ob 11. uri in nato še v Kopru, na sedežu Pokrajinskega arhiva Koper (Kapodistriasov trg 1), kjer bo proslava ob 19. uri. Med dopoldansko prireditvijo, ki jo bo obogatil kulturni program, bo Tajana Ujčic prikazala prvo fazo digitalizacije uradnih listin Mejne grofije Istre; zvečer bo Graci-jano Kešac predstavil projekt razstave »S peresom in pestmi«, medtem ko bo imel Salvator Žitko predavanje »Istrski deželni zbor od 1861 do 1918«. Sledil bo strokovni ogled cerkve sv. Klare, spominskega kraja zasedanj Zbora v Kopru, danes depoja Pokrajinskega arhiva. Istrski zbor, nastal na podlagi februarskega cesarskega patenta iz leta 1861, je v času svojega delovanja LJUBLJANA - Od 8. do 15. aprila Že deveti Koroški kulturni dnevi Pripravlja jih Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva - V dobrem tednu dni se bo zvrstilo pet kulturnih prireditev Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva med 8. in 15. aprilom v Ljubljani pripravlja Koroške kulturne dneve. Predsednik društva Lovro Sodja je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da se bo v dobrem tednu dni zvrstilo pet kulturnih prireditev, s katerimi želijo Sloveniji predstaviti pestro kulturno življenje koroških Slovencev. Koroški kulturni dnevi se bodo uradno pričeli v petek, 8. aprila, ob 19. uri z insceniranem branjem del koroškega pesnika Janija Oswalda z naslovom Ta hiša je moja, ki bo potekalo v Viteški dvorani Križank. Kot je povedal Sodja, se Oswald s svojo poezijo zavrta v globino jezika, ga razkosa in nato spet sestavlja. Poezijo bo bral igralec in pevec Dietmar Pickl. V soboto, 9. aprila, bo na odru Mini teatra ob 11. uri gostovala lutkovna predstava Radovan režiserja Andreja Adameka. Predstavo bo pripravilo Kulturno prosvetno društvo Šmihel v Podjuni, ki je po besedah podpredsednika društva slo-vensko-avstrijskega prijateljstva Petra Venclja eden izmed vodilnih predstavnikov koroškega lutkarstva, ki je, kot je dejal, v zadnjih letih doživelo silovit razvoj. Igra, ki je namenjena tako osnovnošolcem kot odraslim, se preko življenja Rado-vana na planetu Beta posveča ekološki in družbeni grožnji, s katero se sooča naš planet. Vencelj je poudaril, da ima predstava močno sporočilo, predvsem v teh dneh, ko se svet sooča z velikimi okoljskimi izzivi. Koroške kulturne dneve bo sklenil koncert mešanega pevskega zbora Danica iz Št. Primoža in tria Korotan Na Ljubljanskem gradu bodo v ponedeljek, 11. aprila, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Premiki 2011 koroške slikarke Zore L.- Weiss. V delih se slikarka ukvarja z novimi prijemi notranje dinamike, ki jo občuti in dojema ob sedanjem človeškem obvladovanju narave. V torek, 12. aprila, ob 11. uri pa bo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa predstavitev štirih novih knjig o zgodovini in kulturi koroških Slovencev, ki jih izdajata Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca. Devete Koroške kulturne dneve bo 15. aprila sklenil koncert koroških narodnih pesmi iz Roža, Podjune in Zilje v izvedbi mešanega pevskega zbora Danica iz Št. Primoža in tria Korotan v Slovenski filharmoniji. Koncert se bo začel ob 19. uri. (1861-1918) predstavljal najvišji parlamentarni in administrativni organ Istre. Sedež je imel v Poreču (na posnetku zgoraj), medtem ko so se zasedanja v zadnjem obdobju odvijala v Pulju in Kopru. Zbor je imel veliko vlogo pri oblikovanju javnega življenja npr. na področjih zdravstva, šolstva, javnih del, kmetijstva, trgovine. Na čelu Zbora je bil pokrajinski ka-petan, ki je bil izbran med poslanci. Prvi je ta položaj zasedel markiz Giampaolo de Polesini. Pri projektih digitalizacije in razstave, ki ju vodita Zgodovinski muzej Istre iz Pulja in Humanistično društvo Histria iz Kopra, sodelujejo še Državni arhiv iz Pazina, Državni arhiv na Reki, Pokrajinski arhiv Koper, Etnografski muzej Istre v Pazinu, Muzej Poreškega teritorija iz Poreča, Mestni muzej iz Rovinja, Narodni muzej iz Labina, Univerzitetna knjižnica v Pulju, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper ter Središče za zgodovinske raziskave iz Rovinja. Projekta podpirajo Istrska županija ter Ministrstvi za kulturo Hrvaške in Slovenije. KOPER - Danes V Librisu na obisku Polde Bibič Današnji gost koprske knjigarne Libris bo ugledni gledališki in filmski igralec Polde Bibič. Avtorja in njegovo novo delo Spominjarije, ki je izšlo pri Založbi Mladinska knjiga, bo predstavila Alenka Bole Vrabec. V tej knjigi avtor opisuje obdobje od otroštva do vstopa v svet gledališča. Spregovori o življenju, kot ga je doživljal in čutil. V knjigi lahko sledimo intimnim dogodkom iz njegovega življenja, vendar se za razliko od prejšnjih ta knjiga ne dotika gledališča. Večer se bo začel ob 19. uri in bo predvidoma trajal do 21. ure. Jutri v Sežani pravljica s kužkom Rikom Jutrišnja pravljična urica v Kosovelovi knjižnici bo imela prav posebnega gosta. Tokrat bo pravljico pripovedovala Nina Ilič skupaj s svojim kužkom Ri-kom. Kot običajno se bo pravljično popoldne začelo ob 17. uri. POPRAVEK V včerajšnjem Istrskem zornem kotu (PD, stran 28) se je avtorju na koncu drugega odstavka v drugem stolpcu prikradla napaka in je namesto »kitajskega tradicionalnega zdravljenja«, kot bi bilo pravilno, pomotoma zapisal »kitajskega tradicionalnega življenja«. 6 Sreda, 6. aprila 2011 ITALIJA / PRIMER RUBY - Zahtevek vladne večine v poslanski zbornici prodrl z 12 glasovi razlike O pristojnosti milanskega sodišča bodo razsojali ustavni sodniki Medtem se bo sojenje v Milanu danes pričelo - Protesti zaradi zakonov za rešitev premierja RIM - Vladna večina je včeraj v poslanski zbornici uspela dobiti zadostno podporo za vložitev pritožbe o pristojnosti milanskega sodišča za sojenje Silviu Berlus-coniju v primeru Ruby na ustavno sodišče. Vladna koalicija je zmagala z 12 glasovi razlike. Za je glasovalo 314 poslancev Ljudstva svobode, Severne lige, Pobude odgovornih in Liberaldemokratov, proti pa sta bila 302 predstavnika Demokratske stranke, Italije vrednot, Sredinske unije, Prihodnosti in svobode za Italijo ter Zavezništva za Italijo. To sicer ne vpliva na današnji začetek sojenja v primeru Ruby. Predstavniki vladne večine so zahtevo za pritožbo na ustavno sodišče vložili, češ da bi premierju moralo soditi t. i. ministrsko sodišče, saj naj bi Berlusconi očitana kazniva dejanja storil med opravljanjem funkcije premiera. To naj bi veljalo predvsem za njegov poseg pri milanski policiji, da je v noči med 27. in 28. majem 2010 izpustila Karimo EI Mahroug, bolje znano kot Ruby, češ da je vnukinja egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. »Danes smo priča še enemu običajnemu dnevu norosti. Medtem ko je svet v krizi zaradi vojne in jedrske nesreče, itaIijanski parlament zaseda o sodnih postopkih zoper predsednika vlade,« je bil med obravnavo predIoga koaIicije kritičen vodja ItaIije vrednot Antonio Di Pietro. Predstavnik Demokratske stranke Pierluigi Castagnetti pa je de-jaI, da BerIusconi prav gotovo ni zasIedovaI interesov države, ko je prirejal zabave v svoji viIi v Arcoreju, zaradi česar naj bi biIo naravnost absurdno sprožiti spor o pristojnosti miIanskega sodišča. Povsem drugačnega mnenja so biIi v vIadni večini, kjer zatrjujejo, da je potrditev predloga v interesu poslanske zbornice, kot je poudariI Antonio Leone. Po njegovih besedah je namreč miIansko sodišče prekoračilo svoje pristojnosti in povozilo pristojnosti posIanske zbornice, ki se je že izrekIa proti pristojnosti milanskega sodišča v primeru Ruby, ko je šIo za hišno preiskavo v nekaterih BerIusconijevih stavbah v MiIanu. Vladna večina je bila na včerajšnjem zasedanju posIanske zbornice poIno prisotna. Čeprav ni bilo premierja, so bili zasedeni tudi vsi sedeži vIade. KIjub temu pa je koaIici-ja, z IiberaIdemokrati vred, kot rečeno, dosegla le 314 glasov, kar je sorazmerno malo. »DaIeč smo od 330 gIasov, ki jih napoveduje premier,« je kritično pripomniI načeInik demokratov Dario Franceschini. Ne glede na včerajšnjo odločitev po-sIanske zbornice se bo danes v MiIanu začelo sojenje Berlusconiju zaradi obtožbe, da je pIačaI za spoIne odnose mIadoIetni prostitutki in da je zIorabiI svoj poIožaj, ko jo je s klicem na policijo spravil iz zapora. Ber-lusconija na sojenje zaradi drugih obveznosti sicer ne bo. Se pa zato obeta gneča novinarskih ekip. Po zadnjih podatkih naj bi se za spremljanje procesa akreditiralo že več kot 115 novinarjev. Medtem poslanska zbornica nadaljuje z obravnavo raznih zakonskih predlogov za rešitev premierja iz sodnih težav. Najprej ima na dnevnem redu zakonski predlog o zaostritvi civilne odgovornosti sodnikov in javnih tožilcev, potem pa zakonski predlog o t. i. kratkem procesu, vključno s popravkom, ki predvideva pospešitev zastaranja obtožb, kar naj bi rešilo premierja zlasti na procesu Mills. Zaradi vsega tega so včerajšnje zasedanje poslanske zbornice spremljali protesti, ki so jih v središču Rima pod geslom Dan demokracije priredili Demokratska stranka, Vijolično ljudstvo, združenji Člen 21 ter Svoboda in pravičnost in drugi. Protesti so se zavlekli pozno v noč, nadaljevali pa se bodo danes in v naslednjih dneh, dokler se bo parlament »poniževal v sredstvo za reševanje premierja«, so povedali pobudniki. Demonstracija Demokratske stranke pred panteonom v Rimu ansa Napolitano za avtonomijo in neodvisnost sodstva RIM - »Avtonomija in neodvisnost sodstva sestavljata nerazvezljiva principa v odnosu do delitve oblasti, ki je bistven del pravne države.« V to je prepričan predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, ki je te besede izrekel na včerajšnjem srečanju z vodstvom združenja sodnikov in javnih tožilcev (ANM) na Kvirinalu. Voditelji ANM so državnemu poglavarju zaupali svoje skrbi in pomisleke v zvezi z osnutkom ustavne reforme pravosodja, ki ga je vlada sprejela preteklega 10. marca, včeraj pa, kot navajajo vladni viri, poslala predsedniku republike. Napolitano je ob tem tudi poudaril, da mora soočenje o reformi sodstva potekati brez pogojevanj in ob največji pripravljenosti prisluhniti in upoštevati različne predloge. OECD: 1,1-odstotna rast italijanskega BDP MILAN - Italijanski bruto domači proizvod (BDP) je v prvem trimesečju letošnjega leta zabeležil 1,1-odstotno rast, kar je znatno manj v primerjavi z ostalimi industrijsko najbolj razvitimi državami na svetu, kjer je bila rast v istem obdobju 3,2-odstotna. Tako v svojem poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki za drugo trimesečje letošnjega leta napoveduje za italijanski BDP 1,3-odstotno, za druge države skupine G7 pa 2,9-odstotno rast. TUNIS - Dogovor sinoči podpisala notranja ministra Maroni in Essid Italija in Tunizija dosegli sporazum za skupno reševanje problema beguncev TUNIS, RIM - Italija in Tunizija sta sinoči dosegli sporazum o problemu beguncev. Tako je povedal italijanski notranji minister Roberto Maroni ob koncu skoraj 9-urnega srečanja s svojim tunizij-skim kolegom Habibom Essidom v tuni-zijski prestolnici. Sicer pa so tudi včeraj na Lampeduso prihajali novi prebežniki. O vsebini sporazuma Maroni ni hotel veliko povedati. Potrdil je, da dogovor predvideva okrepitev sodelovanja policij obeh držav za omejevanje vala prebežnikov, kakor tudi, da bo Italija vrnila del tunizijskih državljanov, ki prihajajo na italijansko ozemlje. V zameno za vse to bo Rim Tunisu nudil finančno pomoč za spodbujanje gospodarskega razvoja oz. zaposlovanja ter sredstva za nadzorovanje obal. Kot je povedal Maroni, sta temelje sporazuma postavila premierja obeh držav Silvio Berlusconi in Biji Kaid Es-sebsi, ko sta se v ponedeljek srečala v Tu-nisu. Pogajanja so se nato nadaljevala na ravni ekspertov v ponedeljek globoko v noč in včeraj skorajda ves dan. Italijan- ski notranji minister je besedilo sporazuma takoj posredoval premierju, danes pa ga bo predvidoma predstavil krizni enoti za begunce, ki deluje pri vladi, in torej tudi predstavnikom dežel. »Sem zadovoljen. Šlo je za dolgo in nelahko delo, zdaj nas čaka zahtevna faza izvajanja dogovorjenega,« je zaključil minister. Na italijanski otok Lampeduso pa še vedno prihajajo novi begunci. Od ponedeljka zvečer je tako na otok z več čolni prispelo okoli 850 beguncev, med njimi so številni mladoletni. Na otoku je poleg tega trenutno že 1800 migrantov. Je pa z otoka v noči na torek odpeljala ladja z okoli 450 Tunizijci na krovu, ki jih bodo namestili v begunskih taboriščih na celini. Italijanska vlada namerava migrantom iz Tunizije podeliti začasno dovoljenje za bivanje, s čimer se bodo lahko svobodno gibali po schengenskem območju. Tunizijcem naj bi na ta način omogočili, da obiščejo sorodnike v Evropi. Berlusconi je v tem smislu dobil zeleno luč od Bossija, s katerim se je sestal v ponedeljek zvečer po vrnitvi iz Tunizije. Notranja Ministra Roberto Maroni in Habib Essid ansa EMERGENCY - Nova založniška pobuda Od danes v trafikah nov mesečnik E MILAN - V italijanske trafike prihaja danes nov mesečnik E, ki nastaja v sklopu humanitarne organizacije Emergency. Njegov urednik je Gianni Mura, zgodovinski sodelavec dnevnikov Gazzetta dello Sport in Re-pubblica. Revijo bo z njim vodil Maso Notarianni; od leta 2003 je bil urednik mesečnika PeaceReporter, na osnovi katerega se rodiIa tudi nova založniška avantura E. Cena posamezne številke znaša 4 €, celoletna naročnina pa stane 40€ (papirnata izdaja) oziroma 20€ (spletna izdaja) ali 50€ (papirnata+spletna). Ustanovitelj organizacije Emergency Gino Strada je v prejšnjih tednih obiskal številna italijanska mesta, kjer je v družbi urednikov predstaviI nov mesečnik. Pred mesecem dni je biI tudi v Trstu, kjer je pred polnim Kulturnim domom obIjubiI, da revija nastaja z enim samim namenom: širiti ideje, v katere verjamejo somišljeniki njihove organizacije, v prvi vrsti nasprotovanje katerikoIi vojni. Tudi tisti v Libiji. IL áLPÜXIt P Hlvöiuülani Hiiesa öpa MgJlÄTlLLitÄT: Avdiifi tiflriaii&elfl Lh IMilPEh LhJUi J I Ají d rü a C ami "i loi* Naslovna stran mesečnika E EU - Solidarnost Italiji iz Strasbourga Evropski parlament za dolgoročne ukrepe za zajezitev vala priseljencev STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj v Strasbourgu sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da se EU ne more zanašati le na svojo agencijo za zunanje meje Frontex, kar zadeva pomoč Italiji pri soočanju z valom pre-bežnikov iz severne Afrike. Resolucija tudi poziva članice k solidarnosti in dolgoročnim ukrepom za zajezitev priseljenskega vala. Evropski parlament v včeraj sprejeti resoluciji o migracijskih tokovih poziva Svet EU k vzpostavitvi akcijskega načrta, na podlagi katerega bi države članice delile bremena, povezana z vrnitvijo prebežnikov in podporo tistim, ki se ne morejo vrniti v domovino. Kot edini dolgoročen ukrep za zajezitev vala priseljencev v Evropo pa evropski poslanci v dokumentu izpostavljajo nujnost ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti v njihovih domovinah. Poslanci v resoluciji še izražajo nezadovoljstvo, ker je unija med vstajo v Libiji prekinila sodelovanje s to državo na področju migracij. Slednjega bi mo- Fiorello Provera rali po mnenju parlamentarcev čim prej vzpostaviti znova, ko bo Libija dobila novo prehodno vlado, ki bo pripravljena spoštovati človekove pravice. Resolucija se zavzema tudi za vzpostavitev podobnih dogovorov tudi z drugimi državami. To bi namreč omogočilo oblikovanje učinkovitejšega sistema za nadzor migracij delavcev v tranzitnih državah, kot je Libija. Avtor poročila o migracijskih tokovih, poslanec iz Italije Fiorello Provera (Severna liga-EFD), je na novinarski konferenci ob robu plenarnega zaseda- nja v Strasbourgu menil, da bi morala EU pomagati državam, ki so že na poti proti demokraciji in jih tako na nek način »nagraditi za opravljeno delo«. Poudaril je tudi, da je treba ločiti med nezakonitimi migranti in iskalci azila. O migracijskih tokovih oz. težavah s prebežniki v Italiji, še posebej na juž-noitalijanskem otoku Lampedusa, so evropski poslanci razpravljali v ponedeljek zvečer. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom je dejala, da bi bila Evropska komisija v primeru še večjega vala prebežnikov iz severne Afrike pripravljena migrantom izjemoma ponuditi začasno zaščito, vendar pa bi se mora s tem strinjati tudi kvalificirana večina držav članic unije. Evropski poslanci pa so se v razpravi večinoma strinjali, da so prebežni-ki izziv za celotno EU, ne le posamezne članice. Zato bi morala unija pokazati solidarnost z državami, ki se soočajo z največjim pritiskom prebežnikov, države članice pa bi morale deliti odgovornost in bremena, povezana s prebežniki. Sreda, 6. aprila 2011 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 7 VOLITVE - Napovedala svojega skupnega kandidata desne sredine za predsednika Pokrajine, a bo nastopila samostojno Severna liga korak nazaj Po 18 urah propadel volilni dogovor z Ljudstvom svobode - Severna liga: za Pokrajino Paolo Polidori, za Občino Trst pa Massimiliano Fedriga - Gottardo: Ret ostaja naš kandidat Massimiliano Fedriga kroma Nov preobrat v neskončni zgodbi kandidatur za pokrajinske volitve v tržaški desni sredini. 18 ur po dogovoru z Ljudstvom svobode o skupni kandidaturi predstavnika Severne lige za predsednika pokrajine - in torej z »odstrelom« dotedanjega kandidata Berlusconijeve stranke Giorgia Reta - se je Bossijeva stranka odločila, da se bo tako na pokrajinskih kot na občinskih volitvah v Trstu in v Miljah predstavila samostojno, z lastnimi kandidati: Paolo Polidori bo kandidiral za predsednika pokrajine, poslanec Massimiliano Fedriga bo ostal županski kandidat v Trstu, v Miljah pa bo za župana kandidiral Italo Tracogna. Kaj se je zgodilo v tistih 18 urah, od 20. ure v ponedeljek zvečer do 14. ure včeraj, ni znano. Protagonisti te predvolilne desnosredinske sage (a verjetno bi bil bolj primeren izraz - šagre ...) so bili včeraj zelo rezervirani. Fedriga, ki je v ponedeljek zvečer že napovedal županskemu kandidatu Robertu Antonioneju, da bo prav on - po dogovoru z Ljudstvom svobode - kandidiral za predsednika pokrajine, je včeraj popoldne razlagal, da je sporazum splaval po vodi, ker naj bi se sredinska UDC »ne strinjala s stališči Severne lige o priseljencih in federalizmu.« Poudaril je, da njegova stranka »ne more prodati svojih idej in programov za stolčke,« in da je v tej zvezi »zelo jasna in dosledna.« Iz drugih virov je bilo mogoče izvedeti, da naj bi se »zataknilo« v Rimu. Tržaško vprašanje naj bi sodilo v okvir vse- Isidoro Gottardo kroma državnih volilnih pogajanj. Malo verjetno pa je, da bi se Berlusconi in Bossi v teh vročih političnih časih zanimala za obrobni Trst. Bolj verjetno je, da je vodstvo Severne lige v Milanu »prisluhnilo« bazi in se odločilo za samostojni nastop, ki so ga tržaški privrženci Bossijeve stranke »pozdravili z navdušenjem.« Vsaj tako je zadevo obarval Fedriga. Ljudstvo svobode je dobre tri ure po odločitvi Severne lige izdalo skopo tiskovno sporočilo. Deželni koordinator Isidoro Gottardo je sporočil, da »Giorgio Ret ostaja kandidat Ljudstva svobode za tržaško pokrajino.« Stranka si bo prizadevala za dogovor v drugem krogu volitev. Res skopo tiskovno sporočilo, nedvomno izraz zadrege po tolikšnem preobratu. M.K. VOLITVE - »Odstreljeni« kandidat za predsednika Pokrajine Ret iz pekla v nebesa Po umiku Severne lige postala njegova kandidatura spet aktualna, a »pod drugačnimi pogoji« Giorgio Ret je prekaljen politik. Več kot poldrugo desetletje se prebija v politični areni, kar se mu je zgodilo v zadnjih dveh dneh, pa še ni doživel. V ponedeljek zvečer je Severna liga upe-pelila njegovo kandidaturo za predsednika pokrajine, včeraj popoldne pa je devinsko-nabrežinski župan kot ptič fe-niks iz lastnega pepela poletel novi kandidaturi naproti. V ponedeljek je od novinarjev izvedel za dogovor med njegovim Ljudstvom svobode in Severno ligo, ki mu je spodnesel kandidaturo. Deželni koordinator stranke Isidoro Gottardo ga je pozneje obvestil o njegovi »politični oportunosti«. Ret je požrl odločitev, verjetno bolj kot njegovi številni somišljeniki, ki so ga včeraj zasuli s telefonskimi klici. Mnogi so ga pozvali, naj sestavi lastno listo, da bi jo podprli, saj so smatrali, da ima v desni sredini največ možnosti za zmago na pokrajinskih vo- Giorgio Ret kroma Rosato obsodil »kupčijo senatorja Camberja« »Na pultu senatorja Camberja se vse spremeni v blago, pri čemer pa vedno na-strada Trst.« Tako je tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato komentiral dogovor med Ljudstvom svobode in Severno ligo, preden ga je, včeraj popoldne sama Severna liga demantirala. Po Rosatovem mnenju so vodstvo tržaškega pristanišča, zagotovljeni parlamentarni sedeži, deželne liste in nazadnje še kandidat za predsednika Pokrajine sestavni deli igre, s katerimi Camber krepi svojo osebno oblast. Pri tem se sploh ne meni za dobrobit Trsta in njegove okolice. V Ljudstvu svobode je mogoče v Rimu vse zgraditi in nato podreti, saj itak zadevo nato požegna Berlusconi; podobne igrice potekajo za mizo kake gostilne v Furlaniji, pri tej igri pa zmaga, kdor je brezobziren, je ocenil Rosato. litvah. Poklicali so ga tudi predstavniki iz nasprotnega tabora, leve sredine. Izrazili so mu solidarnost, »v resnici pa so bili zadovoljni, ker so se me znebili,« je ocenil Ret. Včeraj popoldne je prav tako od novinarjev izvedel za nepredvideni preobrat, ki je dejansko napovedal njegovo ponovno kandidaturo. Ampak ne za vsako ceno. »Najprej mi bodo morali pojasniti, kaj se je zgodilo. Vse lepo po vrsti. To zahteva moje dostojanstvo. Doslej sem bil vedno stranki na razpolago, zahtevam pa prav tako dostojen odnos stranke do mene. Ljudje so bili zaprepadeni nad neverjetno odločitvijo, tudi njim bo treba pojasniti zadevo,« je menil devinsko-nabrežinski župan. Ni mu šlo v račun, kako se je stranka kar na lepem odrekla »najboljšemu možnemu kandidatu,« kot so do ponedeljka ponavljali tržaški in deželni voditelji Berlusconijeve stranke. Včeraj do večera se ni nihče od njih oglasil. Deželni pokrovitelj Isidoro Gottardo je preko tiskovne agencije Ansa malo po 18. uri naznanil, da »Giorgio Ret ostaja kandidat Ljudstva svobode za tržaško pokrajino.« Ret o tem ni vedel ničesar. Tudi to novico je izvedel od novinarja. Njegov komentar?» Danes (včeraj, op. av) ne bom dajal nobene izjave in ne bom odločil. Premislil bom, šele potem, jutri ali v prihodnjih dneh bom sklenil, kaj storiti,« je napovedal. Prav ta molk je, verjetno, najbolj prizadel devinsko-nabrežinskega župana. Sedaj drži on volilni nož za ročaj. »Nobenega ne bom izsiljeval, potrebno pa bo pojasniti, zakaj se je vse to zgodilo,« je ponovil bodoči kandidat za predsednika pokrajine Giorgio Ret. M.K. Popravek Iz včerajšnjega seznama kandidatov Zveze levice za tržaške pokrajinske volitve sta pomotoma izostala kandidata v dolinskih volilnih okrožjih. V okrožju Dolina 1 kandidira Maurizio Sigoni, v okrožju Dolina 2 pa Giuliana Zagabria. Prizadetima in bralcem se opravičujemo. NARODNI DOM - Tiskovna konferenca Agrarne skupnosti o prizivu na predsednika republike »Pravica ljudem, ne pa oblastem« Predsednik Vladimir Vremec, koordinator Karlo Grgič in odbornik Marko Legiša orisali nesprejemljiv projekt daljnovoda Tržič-Padriče delniške družbe Terna »Po številnih, jalovih poskusih spremembe projekta, ki radikalno spreminja dosedanjo traso daljnovoda delniške družbe Terna od Tržiča do Padrič, smo se odločili za nov korak, in sicer za vložitev priziva še na predsednika republike.« Potem ko je italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj povsem prezrlo priziv, ki mu ga je Agrarna skupnost vložila 20. maja 2008 in v katerem je ob nasprotovanju projektu izrazila željo, da se znotraj predvidene trase za energetske storitve vsaj vkoplje ojačene žice in odstrani kovinske stebre obstoječih elek-trovodov, je bilo namreč to nujno. Predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec je na včerajšnjem srečanju z novinarji v galeriji Narodnega doma tako pojasnil nov korak v boju proti daljnovodu, ki ga prebivalci kraških vasi po katerih teče trasa nočejo. V prizivu zahtevajo razveljavitev postopka oz. preklic avtorizacije novogradnje, v njem pa obenem ponujajo tudi rešitev, se pravi umik in ozemljitev žic v neposredno bližino avtocestne trase. Vre-mec se je spraševal, kako je mogoče, da je bil projekt, kljub strogim vinkulacijam evropskega omrežja zaščitenih področij Natura 2000, ki zadevajo 80% območja tržaške pokrajine, odobren. Razočaran je bil nad gluhimi ušesi tako družbe Terna kot Dežele Furlanije-Julijske krajine, s katero so zaman večkrat skušali vzpostaviti omikano in konstruktivno soočanje, da bi ugotovili najprimernejši način za poseganje v prostor. »Pravica ljudem, ne pa oblastem,« je bilo geslo, ki ga je Karlo Grgič ponudil novinarjem in ki najbolje ponazarja to, kar si želijo ljudje, krajani. Kaže namreč, da so njihove želje sedma briga, saj so veliko pomembnejši interesi družbe Terna, ki si seveda želi dalje s čim nižjimi izdatki. Projekt je ocenil kot trajno škodo za Kras in za ljudi, ki na njem živijo in od njega živijo. V vlažnem vremenu se pod vodi visoke napetosti celo žepna svetilka samodejno prižge, je zaupal in potožil, da žal marsikdo to skriva, vendar gre za zdravju škodljivo elektromagnetno sevanje, da o okolju neprijaznih kovinskih strukturah ne govorimo. O takih posegih se morajo najprej izreči krajani, se pravi ljudje, šele nato so na vrsti občine, pokrajine in de- Levo predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec, desno pa pogled na dela, ki so se v Šempolaju ponekod že začela kroma žele, nazadnje pa je ponudil vpogled v razlaščena zemljišča na kraški planoti - od Devina do Padrič: od leta 1948 do danes je bilo »v javno korist« (avtoceste, naftovodi, sinhrotron ...) razlaščenih 25.101.236 kvadratnih metrov površine, krajani pa od tega niso imeli nobene koristi. Zadnji se je oglasil še nekdanji predsednik Agrarne skupnosti Marko Legiša, ki je bil leta 2008 med podpisniki priziva. Zaustavil se je pri aroganci družbe Terna, ki je prezrla deželne zakone v okviru omejitev SIC in ZPS ter devinsko-nabrežin-skega regulacijskega načrta. Nobenega občutka ni imela torej za zemljo, pač pa je pri tem obveljal le interes za denar. Spraševal se je, komu sploh koristi tovrsten poseg oz. komu bo koristila ojačitev daljnovoda, ki bo le nov primer zasedanja ozemlja, brez nikakršne izboljšave za krajino, pač pa za njeno razvrednotenje. V prihodnjih dneh bodo priredili več sestankov po vaseh, na katerih bo strokovnjak, kemik Boris Udovič ljudem spregovoril o škodljivem sevanju napeljanih kablov med stebri in o koristnejšem vkopu le-teh. Medtem pa nadaljujejo tudi z zbiranjem podpisov za prekinitev postopka gradnje in ojačitve daljnovoda oz. za uveljavitev predloga o ureditvi novega načrta, ki bi predvideval ozemljitev obstoječih elektrovodov ob avtocestni trasi. (sas) 8 Sreda, 6. aprila 2011 TRST / DANES OBČNI ZBOR ZSKD - Pogovor z dosedanjim predsednikom Aleksandrom Corettijem »Na Tržaškem deluje nad 50 društev - članic ZSKD« Ogromen potencial, v katerega je potrebno vlagati - Coretti ne bo več kandidiral Po včerajšnjem pokrajinskem občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev za Videmsko v Čedadu bo danes na vrsti pokrajinski občni zbor ZSKD za Tržaško, ki bo potekal ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Tržaškemu organu ZSKD, ki združuje 53 članic, se drevi obetajo spremembe. O tem in o preteklem delu smo se pogovarjali z dosedanjim pokrajinskim predsednikom ZSKD za Tržaško, Aleksandrom Corettijem. Kako ocenjujete delo, ki ste ga opravili v preteklih treh letih? S pokrajinskim odborom sem zasledoval cilje, ki so za Zvezo slovenskih kulturnih društev splošni, in sicer podkrepitev kadrov v smeri kvalitetnejšega in bolj učinkovitega delovanja naših članic in hkrati gojenje in vključevanje mladih v ljubiteljsko kulturo. Skupaj smo skušali evidentirati realna in prioritetna vprašanja, s katerimi se srečujejo naša društva. Da bi to dosegli, smo skušali izpostavljati neposredne stike s posameznimi članicami. Opravljeno delo je bilo dobro, sicer ti problemi ne predstavljajo le trenutne potrebe, ampak trajne smernice, s katerimi se bodo morali ukvarjati tudi prihodnji odbori. Katere spremembe se obetajo pokrajinskemu odboru ZSKD za Tržaško? Iz službenih in časovnih razlogov sem se odločil, da ne bom več kandidiral za odbornika, kar predpostavlja tudi, da ne bom več pokrajinski predsednik ZSKD. Tudi sestava odbora se bo precej spremenila. Osebno želim, da bi se pokrajinski odbor okrepil in z novimi močmi deloval znotraj Zveze. S katerimi izzivi se bo spopadal novoizvoljeni odbor in njegov predsednik? Na Tržaškem deluje nad petdeset društev in skupin, kar predstavlja za našo skupnost in za današnje iz finančnega vidika sicer nehvaležno obdobje ogromen potencial, v katerega je treba še naprej investirati. Zveza slovenskih kulturnih društev mora ostati v trdno oporo članicam. Že obstoječo močno in učinkovito delovno silo v naših uradih bo treba podkrepiti z mrežo dinamičnega medsebojnega informiranja in komuniciranja. Ta bo uspešna le, če bodo pokrajinski odborniki in predsednik prisotni na terenu. Vprašanje Trsta je zelo aktualno, saj je ohranjanje slovenskega jezika, identitete in kulture v mestnem središču čedalje bolj zahtevna naloga, ki ji mora biti ZSKD kos. Med prioritetnimi cilji ZSKD, še zlasti za njen pokrajinski odbor za Tržaško, je podpirati delovanje članic in razvoj ljubiteljske kulture v tržaškem mestnem središču. Ta cilj smo skušali doseči z močno podporo s strani Zveze tistim društvom, ki delujejo v tem okolju. Mislim pa, da je ta nujnost še vedno aktualna in da se bo treba z njo ukvarjati tudi v bodoče. S katerimi mislimi se poslavljate od svoje funkcije? Osebno menim, da kultura, naj bo to profesionalna ali ljubiteljska, ni le tista umetnost, s katero se srečamo na odru, v galeriji, na koncertu ali plesni predstavi. Kultura so tudi medčloveški odnosi, med Zvezo in svojimi članicami, kot tudi med posameznimi komponentami znotraj Zveze, kateri bom ostal blizu tudi v naslednjih letih. Martin Lissiach Aleksander Coretti kroma bivši predsednik triestine Flaviano Tonellotto od nedelje za zapahi Obsojen je bil zaradi poneverbe in goljufije - Načrtno je »sušil« blagajno kluba Sile javnega reda so v nedeljo v kraju Segrate v Lombardiji aretirale bivšega predsednika tržaškega nogometnega kluba Triestina Flaviana Tonellotta (na sliki KROMA), ki bo moral leto in osem mesecev presedeti v zaporu, saj ga bremeni obsodba zaradi poneverbe in goljufije. Zaporni nalog, ki ga je izdal tožilec Pietro Mon-trone, se nanaša na obsodbo, ki jo je izreklo ravno tržaško prizivno sodišče februarja letos in potem ko je kasacijsko sodišče zavrnilo Tonel-lottov priziv. Sodniki so namreč razsodili, da je v sezoni 2005/06, kot je bil predsednik Triestine, Tonellotto načrtno »sušil« blagajno kluba preko svoje nepremičninske družbe IPG, zaradi česar je bila Triestina ob štiri milijone evrov. Skupaj z njim sta bili obsojeni tudi sestra Donatella in žena Jeanine Koevets. Flaviano Tonellotto, nepremičninski podjetnik s častno diplomo iz arhitekture iz kraja Cavarzere v Venetu, a bivajoč v Milanu, je bil predsednik Triestine od maja 2005 do februarja 2006. V Trst je prišel z velikopoteznimi načrti, ki pa so se vsi izkazali za gradove v oblakih: tako je npr. sanjal, da bi tržaški stadion Rocco spremenil v pravo večnamensko središče z restavracijami, hotelom in fitnes centrom, napovedoval je nakup koprskega prvo-ligaša (tudi iz tega ni bilo nič), igralcem je predpisoval posebno dieto ... Medtem je na ime svoje družbe IPG kupil kmečki turizem v Mavhinjah, kjer je hotel urediti športni center in poslopje v Ul. Foscolo, kjer naj bi stanovali igralci, pozneje pa ju prodal Triestini. Proti koncu leta 2005 mu banke niso hotele več posojati denarja, izvedelo se je tudi, da je bil v preteklosti že obsojen zaradi bankrota, zaradi česar ne bi bil smel voditi nobene družbe. Tako je vodstvo podjetja IPG za Furlani-jo-Julijsko krajino dodelil sestri Dona-telli, vodstvo Triestine pa kar ženi Jeanine. Tonellottove pustolovščine so Triestino na koncu pripeljale na rob stečaja, katerega jo je rešil prevzem s strani sedanjega lastnika Stefana Fan-tinela. Kot že rečeno, je Flaviano Tonellotto vodstvo Triestine zapustil v prvih mesecih leta 2006, v svetu nogometa pa je ostal, saj je pozneje postal predsednik kluba Sanremese, a tudi tam, kot kaže, ni pustil dobrega vtisa. V tistem obdobju, bilo je leta 2007, ga je v Sanremu navijač Triestine tudi oklofutal. Skušal je tudi prevzeti klub La Spezia (govorilo se je tudi o poskusu prevzema kluba Gallipoli), a brez uspeha. Bivši predsednik tržaškega dru-goligaša se je v tržaški javnosti pojavil tudi konec septembra lani, ko je v intervjuju za zasebno televizijsko postajo Free napovedal svojo kandidaturo za župana Trsta na letošnjih upravnih volitvah (v ta namen je nastala tudi spletna stran). A tudi iz tega očitno ne bo nič: potem ko ga je tržaško prvostopenjsko sodišče že leta 2008 obsodilo na leto dni in osem mesecev zapora, je prizivno sodišče februarja letos obsodbo potrdilo, ka-sacijsko sodišče pa zavrnilo priziv. Od 23. marca so Tonellotta iskali po vsej Italiji in ga naposled v nedeljo aretirali v Segrateju. Zdaj o svojih načrtih razmišlja v zaporu. skd igo gruden - Lep pomladni izlet Pohod po poti kamna v Volčjem gradu Zamisel pohoda na eno izmed največjih gradišč na Krasu se je porodila ob odprtju razstave o gradiščih, ki jo je Branka Sulčič pred meseci predstavila v prostorih SKD Iga Grudna v Nabrežini. Ob prvem stiku s predsednikom volčjegraj-skega društva Debela griža Damjanom Pircem je brž prišlo do domene za kulturno izmenjavo med društvoma. V nedeljo zjutraj se je na nabrežin-skem trgu zbralo okrog 50 pohodnikov, ki so se z osebnimi avtomobili podali do Volčjega Grada. Tu sta jih pričakala društveni predsednik in prijazni domači vodič Boštjan Štolfa, ki sta pohodnike pospremila na ogled skrbno urejene Poti kamna. Okrog 4 km dolga krožna pot ponuja izjemne naravne in kulturne posebnosti, ki jih zaznamujejo zgodbe znanih in neznanih kamnoseških mojstrov, ki pa so pred nekaj sto leti svoje znanje o obdelovanju kamna nedvomno prenesli v Nabrežino. Med številnimi kamnitimi detajli izstopajo predvsem »klune« in nabožna znamenja. Pot vodi mimo Debele griže, utrjenega halštatskega gradišča, ki velja za eno izmed najboljše ohranjenih na naših tleh: po zadnjem datiranju arheologov sega verjetno v 8. stoletje pr. Kr. To gradišče se razlikuje od ostalih, ker je bilo zgrajeno na ravninskem področju, kljub temu pa sega od tod razgled daleč preko Svetega in Komna do Trnovskega gozda in hribov nad Vipavsko dolino. Njeno mogočno obzidje je bilo dolgo nad 800 metrov, visoko do 10, široko pa kar 15 metrov. Kamnarstvo in kamnoseštvo sodita med najpomembnejši tradicionalni dejavnosti na Krasu, saj je kamnolom imela sko- raj vsaka vas. Tudi Pot kamna vodi mimo ostankov manjšega kamnoloma - jave, kjer so kamnarji pridobivali kamen po zelo preprostih postopkih. V 19. stoletju je bil Volčji grad pomembno jedro kamnoseškega ustvarjanja in v vasi so bile kar štiri kamnoseške delavnice. Pred povratkom v vas so pohodni-ki postali pred lepo ohranjeno pastirsko hiško zgrajeno brez veziva, zanimivo pa je, da vanjo dež sploh ne pronica. Dvoje mlajših pohodnikov je hiško takoj preizkusilo in vanjo se skrilo pred zaskrbljenima mamicama. Ob prihodu v vas vzbuja pozornost elegantni kamniti zvonik, delo domačih kamnoseških mojstrov, ki se zaključuje s kamnitimi spiralasto zavitimi okraski in ki ga menda na Krasu ni enakega. Zanimivo je tudi, da vodijo do zvonov izključno kamnite stopnice. Baročno zidana cerkev sv. Janeza Krstnika je iz 16. stoletja, prvotno cerkev pa je leta 1429 baje postavil tržaški stavbenik Johannes de Pairi. Na njeni severni steni je vzidan rimski nagrobnik z imenom Marije Volcije, hčerke oglejskih grofov, ki je prišla v ta kraj na zdravljenje. Po njej naj bi tudi vas dobila ime. Gostitelji so pohodnike na koncu povabili v lepo urejene nove društvene prostore, kjer so jim pred slovesom ponudili pristno domačo kapljico. V imenu gostov in SKD Igo Gruden sta se jim zahvalila odbornik Zvonko Legiša in predsednica Ma-riza Skerk, ki sta izrazila razpoložljivost, da Volčjegrajce jeseni popeljejo po nabrežin-ski učni poti in se jim tako oddolžijo za prijeten pomladanski izlet. Niz dogodkov o »Risorgimentu« Ob 150-letnici združitve Italije tudi v Trstu potekajo številne pobude, ki želijo na tak ali drugačen način osvetliti takratno dogajanje. Tako bosta na primer Skupina-Gruppo 85 in krožek Che Guevara v petek priredila okroglo mizo o Trstu in italijanskem preporodu. Poseben poudarek bo na doživljanje »Risorgimenta« v večna-rodnem Trstu. Na debati, ki se bo začela ob 17. uri v Novinarskem krožku, bodo sodelovali Gorazd Bajc, Patrick Karlsen, Bojan Mitrovic, Fulvio Salimbeni in Fulvio Senardi. Že jutri pa bo v konferenčni dvorani Državne knjižnice (Largo papa Giovanni XXIII) novo srečanje iz niza, ki ga prireja Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. Tokrat bo Roberto Spazzali predaval o položaju v avstrijskem primorju pred »Risorgimentom«. Začetek ob 16.30. Cappella Undergroundpa vabi jutri ob 20.30 v avditorij muzeja Revoltella na ogled filma Piccolo Mondo Antico, ki ga je po istoimenskem romanu Antonia Fogaz-zara posnel Mario Soldati. Pisane družine tudi v Barkovljah SKD Barkovlje bo jutri, 7. aprila, pripravilo poseben filmski večer, ki bo obiskovalcem ponudil ogled dokumentarnega filma Pisane družine. Scenarij in režijo za ta dokumentarec je pripravila Loredana Gec, ki je v filmu zbrala zgodbe devetih prav posebnih družin. Rasna, kulturna in jezikovna prepletenost odlikujejo življenje teh družin, ki so živi dokaz, da se sestava naše narodnostne skupnosti vedno bolj spreminja. Različnost pa predstavlja obogatitev skupnosti in preseganje meja mora še naprej marsikomu predstavljati izziv. Nosilno vlogo v filmu imajo družine Hmeljak-Sangawa, Ažman-Nbengue, Pertot-Bark, Sosič-Fan, Nibrandt-Tagliapietra-Marcon, Nadlišek-Do-brila, Benedetič-Diop, Gergolet-An-tonutti in Obit-Gonzales. Filmski večer se bo v prostorih barkovljanske-ga društva začel ob 20.30. (sč) univerza S spletno stranjo nad nasilje Od 22. marca je na spletni strani univerze na voljo posebna stran proti nasilju www.units.it/noallaviolenza, na kateri je mogoče prijaviti nasilje, prispevati zgodbe o slednjem, pisati elektronska sporočila, zaprositi za ukrepe in spoznati znamenja nasilja, ne samo fizičnega, ampak tudi besednega in psihološkega, ter se soočiti z njegovimi posledicami. Spletna stran je rezultat dela nekaterih raziskovalk Fakultete za psihologijo Univerze v Trstu pod vodstvom prof. Patri-zie Romito, ki so s tem želele prispevati k preprečevanju pojava, ki je tudi v Furlaniji-Julijski krajini v stalnem porastu. Slednje je leta 2007 ugotovila raziskava, ki jo je naročila deželna komisija za enake možnosti, iz tega pa je nastala pobuda za oblikovanje instrumenta, ki bi služil tako preprečevanju pojava nasilja kot tudi zastraševanju morebitnih storilcev. Nastala je tako spletna stran, ki je po besedah ene od pobudnic, Lucie Beltramini, doživela že na tisoče stikov, kar je za Beltraminijevo znak, da so zadeli v črno. V prihodnjih tednih bo koordinacijski odbor projekta obiskal šole v FJK, da predstavi delovanje spletne strani, pa tudi da dijake spodbudi, naj prijavijo nasilje oz. v anonimni obliki prispevajo svoje izkušnje. / KULTURA Sreda, 6. aprila 2011 9 DSI - Predstavitev knjige Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo Celovit prikaz življenja in dela Edvarda Kocbeka Knjiga je izšla pri založbi Modrijan, na ponedeljkovem večeru pa je o njej ob avtorju govorila Alenka Puhar Intelektualec, zanimiv pesnik, katoličan in revolucionar, eden izmed najkvalitetnejših in najpomembnejših ljudi na področju slovenske književnosti 20. stoletja, je bil že leta 1974 gost Peterlinove dvorane v Trstu. Po skoraj štiridesetih letih pa se je Edvard Kocbek spet vrnil v isto dvorano v besedah kritika, esejista, raziskovalca in urednika Andreja Inkreta, ki je, kot ga je opisala zgodovinarka Alenka Puhar, »najboljši poznavalec proze, poezije, intelektualnih spisov, poleg tega tudi urednik vseh osmih knjig Kocbekovega zbranega dela«. Pred številnim občinstvom Peter-linove dvorane je Puharjeva poudarila natančno in nepristransko delo Andreja Inkreta, ki je podrobno preučil vse Kocbekove knjige, pesmi, novele, članke, avtorefleksije in na tisoče strani njegovih dnevniških zapiskov. S pomočjo vse te obširne dokumentacije je napisal prvo biografsko knjigo o Edvardu Kocbeku, ki je pred dobrim mesecem na šeststo štiridesetih straneh izšla pri založbi Modrijan z naslovom In stoletje bo zardelo. Knjiga se začne z otroštvom v prijaznem kraju Sv. Jurij ob Ščavnici, oriše brate, sestre, očeta in študij teologije, prestop na romanistiko, počasno intelektualno zorenje ob reviji Križ na gori, prvo zbirko Zemlja in čedalje večje zanimanje za komuniste. Kot je dejal sam Kocbek, »če bom kdaj napisal avtobiografijo, jo bom razdelil na dva dela: prvi del bo naslovljen Adam, kje si in bo obravnaval življenje do sodelovanja s komunisti, drugi del Tukaj sem pa bo obravnaval vse, kar je temu sledilo«. Inkret je bil »osebni znanec predmeta svojega raziskovanja, ko je bil še študent«. Tako je obudil spomine na prvo Številno občinstvo v Peterlinovi dvorani je dokaz, da je lik Edvarda Kocbeka še vedno zelo privlačna tema kroma sodelovanje s Kocbekom, ko je izhajal študentski list Tribuna in so leta 1965 pripravljali »partizansko številko«. Inkretu se je porodila zamisel, da bi lahko objavili Kocbekov dnevnik Listina in se je obrnil do intelektualca. Slednji je bil zelo zadovoljen s sodelovanjem z mladimi, tako mu je zaupal edini izvod, z obljubo, da mu ga vrne. Tedanji študent je bil zelo vesel, ko so objavili dnevniške zapiske na naslovnici. Do spora pa je prišlo, ko je Inkret v neki reviji objavil kritiko pesniške zbirke Poročilo in jo napačno ocenil kot izraz moraliziranja, s tem pa je Kocbeka precej prizadel. Kasneje je izvedel, da jo je tudi Taras Kermauner ocenil odklonilno. Danes predstavitev knjige o »polomu TKB« Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na predstavitev knjige »Polom - Tržaška kreditna banka -Zgodba o uspehu z žalostnim koncem«. Avtor knjige je časnikar Voj-mir Tavčar. Predstavitev bo danes ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma (Ul. Filzi 14). O knjigi bosta spregovorila avtor Vojmir Tavčar in zgodovinar Milan Pahor, uvodni pozdrav pa bo podala predsednica NŠK Martina Strain. Na kavi s knjigo: tokrat Dušan Jelinčič Gost današnjega srečanja ob kavi v Tržaški knjigarni bo časnikar, pisatelj, esejist in alpinist Dušan Jelinčič. Njegov literarni opus zajema več romanov na gorniško tematiko, dramska besedila in novele, prejel je tudi veliko nagrad in priznanj. Na današnjem klepetu v Tržaški knjigarni bo govor o avtorjevih najnovejših delih, a tudi o njegovi ljubezni do alpinizma in vzponih na osemtisočake. Jutranji klepet ob kavi se bo začel ob 10. uri. Knjiga o Italijankah V pogovoru z Alenko Puhar je avtor razkril začetke svojega raziskovanja. Kocbekova sinova sta s pomočjo kustosa ljubljanskega mestnega muzeja uredila vse očetove papirje in z njimi napolnila približno petdeset arhivskih škatel. Dovolila sta mu prevzem gradiva, s pomočjo katerega je lahko opravil kompleksno delo. Vso očetovo zapuščino sta predala NUK-u, vodja rokopisnega oddelka Mihael Glavan pa je vse popisal in lepo uredil. »Kaj pa udbovski papirji?« je zanimalo Puharjevo. Kocbek je bil takrat eden najbolj opazovanih in prisluško-vanih oseb. V policijskem arhivu so In- kretu za študijske namene dovolili prevzem dosjeja z imenom »Primer Kocbek«, obsegajočega osemsto strani. To je bila samo desetina celotne policijske ekspertize na osem tisočih straneh, ki je nastajala vrsto let na podlagi prisluškovanj in magnetofonskih zapisov. Ob koncu zanimivega pogovora med zgodovinarko in Andrejem Inkretom je Boris Pahor z anekdotami obudil spomine na Kocbeka. Kot je zaključila Puharjeva, vsebuje knjiga vse o Edvardu Kocbeku z vrsto imenitnih podrobnosti: od rojstva in družine do smrti in bolezni, osvetljuje genezo literarnih del, kulturno ozračje časa in zgodbo 20. stoletja. (met) 20. stoletja Perry Wilson je pravkar napisala knjigo »Italiane. Biografía del No-vecento«, ki jo bodo danes ob 17.30 (in ne ob 19.30, kot se nam je po pomoti zapisalo včeraj) predstavili v konferenčni dvorani ekonomske fakultete (v 1. nadstropju stavbe D na Trgu Evropa 1). Gre za prvo kolektivno biografijo italijanskih žensk, o kateri bodo ob prisotnosti avtorice spregovorile nekatere tržaške zgodovinarke in politi-čarke. Srečanje spada v tečaj, ki ga univerza posveča preučevanju ženske vloge v politiki in institucijah nadzorništvo za arheološko dediščino fjk Enotedenski kulturni praznik Od 9. do 17. aprila številne pobude - Z izborom prireditev želijo organizatorji zadovoljiti širši krog ljudi Že 13 let se širom po Italiji brezplačno odprejo vrata številnih kulturnih ustanov, ki vabijo s pestrimi programi. Enotedenski kulturni dogodek vsako leto v tem času organizira ministrstvo za kulturo, ki želi kulturo približati širšim množicam. K pobudi je tudi letos pristopilo Nadzorništvo za arheološko dediščino Fur-lanije Julijske krajine, ki bo ob tej priložnosti organiziralo različne konference, vodene oglede, razstave in podobne pobude. Dogajalo pa se bo predvsem v Vidmu, Čedadu, Ogleju in pri nas. Seznam dogodkov, ki jih je ob tej priložnosti pripravil dotični kulturni zavod, je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil nadzornik za arheološko dediščino FJK Luigi Fozzati, ki je dejal, da bo izbor prireditev zadovoljil širši krog ljudi. Teden kulture bo potekal med 9. in 17. aprilom, v sklopu različnih dogodkov pa bo omenjeno deželno nadzorništvo predstavilo tudi novo številko arheološkega vestnika, ki v besedi in sliki prinaša novice, vezane na arheološke dejavnosti deželnih arheologov v letu 2008. Ključni dogodek letošnjega deželnega tedna kulture pa bo razstava na temo arheološkega založništva, je včeraj dejal Fozzati. Prizorišči razstave bosta Oglej in Čedad, kjer se bodo med drugim tudi prodajale znanstvene publikacije. V Trstu pa bo pestro že v soboto, 9. aprila, ko se bo ob 10.30 začel vodeni ogled rimskega Trsta. Sprehod po antičnem Trstu bo vodila Beatrice Gobbo, ki bo prisotnim predstavila zgodovino našega mesta. Naj povemo, da bo zbirališče pred rimskim amfiteatrom. Podoben vodeni ogled bo na sporedu tudi v nedeljo, 10. aprila, in sicer ob 10. uri, ko bo Ambra Betic zainteresirane popeljala po arheoloških sledeh vasi Slivno. Tu bo moč spoznavati gradišče in prazgodovinsko naselbino, prisluhniti pa bo mogoče tudi številnim podrobnostim o tem, kako so nekoč tu živeli. Zbirališče bo ob Ključni dogodek letošnjega deželnega tedna kulture bo razstava na temo arheološkega založništva kroma 10. uri pred cerkvijo v Šempolaju. Naj povemo, da bodo v Trstu na sporedu še drugi vodeni ogledi, in sicer v torek, 12. aprila, ko si bo moč pobliže ogledati staro-krščansko baziliko, več ogledov pa bo v nedeljo, 17. aprila, ko nas bodo mladi vodiči, ki so se usposobili v sklopu Fundacije za ambient Fai, vodili po rimskem am-fiteatru. Tam bo pestro med 11. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. Poljuden prikaz arheološke dediščine bo prisoten tudi v drugih mestih naše dežele, še posebej živahno pa bo v Ogleju, kjer bo svoje duri odprl Arheološki muzej. K pestremu dogajanju bodo prispevali tudi karabinjeri iz enote za varstvo kulturne dediščine, ki bodo svojo dejavnost predstavili v videmski palači Clabassi, in sicer 11. aprila ob 17. uri. To je izbor iz številnih prireditev, ki se bodo zvrstile po vsej deželi. Celoten seznam je objavljen na spletni strani nad-zorništva za arheološko dediščino FJK. (sč) GLASBA - Zbora Kraški dom in Sežana Gostovanje v Novem Sadu Pred časom so pevci MoPZ Kraški dom in MePZ iz Sežane gostovali v Novem Sadu. Odzvali so se vabilu tamkajšnjega društva Slovencev Kredarica, ki je priredilo zanimiv kulturni večer. V Muzeju Vojvodine je bila namreč otvoritev razstave slovenskega fotografa Josipa Pelikana in celovečerni zborovski koncert, ki so ga oblikovali MePZ Kredarica in gostujoča kraška zbora. Na prireditvi je bil prisoten tudi slovenski konzul v Beo- gradu g. Jože Keček, ki je podčrtal pomembnost tovrstnih pobud in srečanj. Po lepem koncertu je sledila družabnost, na kateri so gostje med sproščenim pogovorom spoznali življenjski in kulturni utrip Slovencev, ki že dolga leta živijo zunaj matičnih meja. Dan po nastopu, v nedeljo, so se pevci po krajšem ogledu mesta in prijetnem kosilu ob Donavi vrnili v domače kraje z lepimi pevskimi občutki in novimi prijateljskimi vezmi. 1 0 Sreda, 6. aprila 2011 TRST / državna knjižnica - Razstava na ogled do 30. aprila Vzhodna meja ob praznovanju 150-letnice združitve Italije Razstavo sta postavili tržaška Državna knjižnica in Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja kroma Ob praznovanju 150-letnice združitve Italije sta tržaška Državna knjižnica in Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja IRSML v prostorih knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 postavila razstavo o italijanskem preporodu oz. o vzhodni meji. V desetih vitrinah so na ogled knjige, revije, časopisi, arhivski dokumenti in fotografije ter zemljevidi, zvezki in marsikateri artikel, ki spominja na pretekle dogodke. Kot je na ponedeljkovem odprtju uvodoma dejal zgodovinar Raoul Pupo ponuja razstava presek nad včasih dramatično in nejasno preteklostjo, nad ključnimi zgodovinskimi trenutki v naših krajih, kjer se je preporod začel, ko se je v preostali Italiji že zaključil, in imel celo več obrazov. Vsaka vitrina predstavlja obiskovalcu vpogled na državno in krajevno dogajanje. Na ogled razstave je prisotne pospremil kurator Fabio Todero. Razstava se začenja pri preporodu, se pravi, pri 19. stoletju in med razstavljenimi publikacijami najdemo tudi Mazzinijeve zapise. V drugih dveh je na voljo ire-dentistična misel s posebnim poudarkom na krajih vzdolž vzhodne meje - mimo kritičnih člankov časnika La voce in publikacije Salate o Oberdanu ter zapisi Stuparicha in Slataper-ja. Ogled se nadaljuje s prvo svetovno vojno, kjer je večji poudarek na pojavu iredentističnega prostovoljstva z Nazariom Saurom, Stuparichevo Ritorneranno ter originalnim podpisom Gabrieleja D'Annunzia na knjigi, ki opeva znameniti pohod na Reko. Seveda ni kurator pozabil obmejnega fašizma, ki je s seboj prinesel antisemitizem - na ogled so dokumenti o italijanskem uničenju sinagoge leta 1942 (in to ni bilo prvič) in spis dekletca, ki poveličuje Mussolinija. Ravno tako najdemo Fa-turjevo Zgodbo o TIGRU in dokumente o italijanski kampanji v vzhodni Afriki. Ogled se nadaljuje pri 2. svetovni vojni, z italijansko okupacijo Ljubljane, Ferencevima Si ammazza trop-po poco in Rab, ter pogledom na spreminjanje meja v vojnem obdobju, nato preide k nacistični okupaciji naših ozemelj, mi- mo Rižarne in fojb, vse do odporniškega gibanja in povojnega obdobja, mirovniških sporazumov ter 40-dnevne jugoslovanske prisotnosti v Trstu in nato eksodusa. Zadnji dve vitrini ponujata vpogled v obdobje do Londonskega memoranduma oz. do Osimskega sporazuma s poudarkom na prisotnosti Slovencev v deželi (kopija Primorskega dnevnika z dne 22. julija 1964, Dolharjeva knjiga Prelomnost Osimskih sporazumov, zgodovino Opčin), na atentatu v Petovljah in na naftovod Siot, na delavskih bojih in zaprtju gradbišč. Razstavo si bo mogoče ogledati do 30. aprila, in sicer od ponedeljka do četrtka od 9.30 do 18.30 in ob petkih ter sobotah od 9.30 do 13.30. (sas) sv. ivan - Včeraj na NSŠ Sv. Cirila in Metoda prvi nastop Enajsta Glasbena revija Okoli 180 nastopajočih - Nastopa še jutri in v petek - 20. aprila nagradni koncert Na Nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu se je včeraj popoldne začela enajsta Glasbena revija (na sliki KROMA). Nastopa v okviru revije, na kateri sodeluje okoli 180 mladih glasbenikov iz osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine, ki jih ocenjuje tričlanska komisija, bosta še jutri in v petek, 20. aprila pa bo nagradni koncert v malem gledališču v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Včeraj danes Danes, SREDA, 6. aprila 2011 VILJEM Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.02 - Luna vzide ob 7.30 in zatone ob 22.56 Jutri, ČETRTEK, 7. aprila 2011 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,9 stopinje C, zračni tlak 1021,5 mb raste, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 49-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C. [I] Lekarne 040- 040040- Do sobote, 9. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2) -300605, Melara - Ul. Pasteur 4/1 -911667, Milje - Ul. Mazzini -271124, Prosek - 040-225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040-225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX Septembra 6 - 040371377 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Boris - II film«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Kick - Ass«; 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.00 »Hop«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Mia moglie per finta«; Dvorana 5: 22.00 »Sucker punch«; 17.30, 20.00 »I ragazzi stanno bene«. El Šolske vesti 11. GLASBENA REVIJA, ki jo prireja Glasbeni laboratorij Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijala v prostorih šole v Ul. Cara-vaggio 4. Koledar: četrtek, 7. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2. del); petek, 8. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2.del). Nastopili bodo kot solisti in v komornih skupinah učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. Seznam nastopajočih na strani www.guardiella.it. DPZ ŽIGA ZOIS vabi starše na popoldanske govorilne ure, ki bodo v petek, 15. aprila, na sedežu v Ul. Weiss št. 15 in sicer ob 17. uri za starše dijakov bie-nija, ob 18. uri pa za starše dijakov trienija obeh smeri. Pričakujemo pol-noštevilno prisotnost. M Izleti AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Mia moglie per finta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Hop«; 16.30, 19.00, 21.30 »Kick-Ass«; 16.20, 18.50, 21.20 »Mia moglie per finta«; 16.30, 20.00, 22.10 »Boris - Il film«; 16.10, 18.45, 21.20 »Voglia di tenerezza«; 17.50, 20.00, 22.10 »Sucker punch«; 20.00, 22.10 »Ami-ci, amanti e...«; 16.05 »Gnomeo e Giu-lietta 3D«; 16.30 »Rango«. FELLINI - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Silvio forever«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Boris - Il film«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudi-care«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non lasciarmi«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Hop«; 16.50, 19.00, 21.10 »Gola zabava«; 17.10, 19.25, 21.40 »Pravi pogum«; 15.50, 20.00 »Odklenjen«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Zlatolaska 3D«; 15.30, 17.50 »Rango -sinh.«; 21.40 »Divja vožnja 3D«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 16.00, 18.20, 20.40 »Odklenjen«; 16.10, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 16.15, 18.50, 21.20 »Prikriti udarec«; 16.20, 18.40, 21.00 »Rango (podnas.); 20.50 »Obred«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kick - Ass«; Dvorana 2: 16.30, 18.20 »Hop«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Il discorso del Re«; 18.25, 22.15 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 16.30 »Rango«; 18.15, 20.15, 22.15 »Amici, amanti e...«; 20.15, 22.15 »Sucker punch«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Sarajevo in Mostar. Za vpis in informacije pokličite na tel. št. 040327221 (ob uri kosila). ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 17. do 24. maja osemdnevno popotovanje po Črni gori. Poleg ostalih znamenitosti si bomo ogledali tudi znameniti park Durmitor. Potovali bomo z avtobusom. Na razpolago je še pet mest. Vpis do 10. aprila. Tel. št.: 3358186940. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske mistikinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KRUT Velikonočno potovanje s Kru-tom »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Vabljeni, da se čimprej zglasite za dodatna pojasnila in vpis na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040360072. Loterija 5. aprila 2011 Bari 35 45 11 51 53 Cagliari 76 59 44 85 74 Firence 40 73 71 25 21 Genova 86 75 3 30 60 Milan 66 3 17 69 76 Neapelj 44 46 52 48 7 Palermo 47 58 79 62 31 Rim 26 18 1 52 25 Turin 70 2 8 37 47 Benetke 7 57 2 3 63 Nazionale 29 31 32 57 43 Super Enalotto Št. 41 5 30 31 55 57 70 jolly 84 Nagradni sklad 2.986.326,36 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38.577.104,89 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 63.992,71 € 1.903 dobitnikov s 4 točkami 235,39 € 52.264 dobitnikov s 3 točkami 17,14 € Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 23.539,00 € 269 dobitnikov s 3 točkami 1.714,00 € 3.686 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.943 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.735 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / vabimo na kavo s knjigo gost DUŠAN JELINČIČ v Tržaški knjigarni, danes, 6. aprila, ob 10.00 kavo bo ponudil O^jjj H Čestitke Draga ELIZABETA! Ob okrogli obletnici ti želimo vse najboljše Peter, Matija in vsi domači. 13 Obvestila BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: danes, 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA prirejajo danes, 6. aprila, srečanje Na kavi s knjigo. Gost tokratnega jutranjega klepeta ob kavi v Tržaški knjigarni bo pisatelj in časnikar Dušan Jelinčič. Začetek ob 10. uri. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga Lklbero kzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 6. in 13. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 8. in 15. aprila: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. POKRAJINSKI SVET včlanjenih društev ZSte na Tržaškem - Pokrajinski predsednik ZSte za Tržaško ga sklicuje danes, 6. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. ticreatorio 1/1. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 6. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ZDRAVO IN DOBRO POČUTJE Učinek terapevtskega dihanja - Predavanje, ki ga organizira društvo Noe, bo danes, 6. aprila, ob 20.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. Predavatelj: dr. Gianluigi Giacconi - psiholog, natu-ropat. Info: noeinfonoe@yahoo.it, tel. št.: 349-8419497. NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje. Tovrstna predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Blagodejno vpliva na naše telo in psiho. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu in glasbe s svo- Norodno in študijska knjižnica vabi na predstavitve knjige POLOM Tržaška kreditna banka Zgodba o uspehu z žalostnim koncem danes, 6. aprila 2011, ob 17.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu v Ulici Filzi 14. O knjigi bosta spregovorila: avtor VOJMIR TAVČAR in zgodovinar MILAN PAHOR. Uvodni pozdrav: MARTI NA STRAIN, predsednica Narodne in študijske knjižnice. jim otrokom tesen in zavesten stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Tečaji se odvijajo enkrat tedensko, ob četrtkih zjutraj. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SKD PRIMOREC vabi na večer »Libija v plamenih!«, Bruno trižman. Pogovor in predvajanje odlomkov filma »Omar al Muhtar-Puščavski lev« v četrtek, 7. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi v četrtek, 7. aprila, v Dom šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 34) na vsakoletno srečanje ob postnem času in pripravo na veliko Noč. Ob 16. uri bo sv. maša: spomnili se bomo dolgoletne predsednice in ustanoviteljice organizacije prof. Laure sbram ob 10. obletnici njene smrti. Sledilo bo družabno srečanje in razgovor o aktivnosti članov ter o pripravi in na-birki na oljčno nedeljo. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na 39. redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. ticreatorio 2 na Opči-nah. SKD VESNA sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, v kulturnem domu slberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! SKD VIGRED vabi v petek, 8. aprila, ob 16. uri na delavnico »Izdelajmo skupaj pisanice« v Štalci v Šempola-ju. Prijave na tel.: 380-3584580 ali email: tajnistvo@skdvigred.org. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19. uri v restavraciji na glavnem trgu v tepnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v sklopu dvodnevnega praznika v soboto, 9. aprila, od 15.00 do 17.30 v Marijinem domu v tojanu (Ul. Cordaroli, 29) nagradni likovni ex tempore za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. Poskrbljeno bo za varstvo. Otroci naj s seboj prinesejo samo barvice. Tehnika bo prosta. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 9. aprila, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastopa v Sa-jevčeh (Postojna) in na reviji Primorska poje. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet v Verono z obiskom vinskega sejma Vinitaly. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na tel. 334-7786980 (Luciano). PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na 24. Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v tepen bo v nedeljo, 10. aprila. Odhod in vpisnina iz Praprota od 8.30 do 10.00. Na cilju v koči pod tupo v tepnu bo okrepčilo, nato bo sledilo bogato nagrajevanje udeležencev pohoda in priložnostne igre. Za povratek nazaj v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije: tel. št. 0039 040-200782 (Frančko). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. aprila, na srečanje s prof. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana tamovša ZtC SkZU in avtorjem Slovenskega etimološkega slovarja. Beseda bo tekla o posameznih zanimivejših slovenskih občnih in lastnoimenskih besedah, o etimološki metodi, o problemih in pasteh etimološke znanosti, na željo pa tudi o sorodnih jezikoslovnih temah. Začetek ob 20.30. KULTURA JUS - MEDJA VAS vabi člane na redni in izredni občni zbor Jusa, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20. uri v gostilni v Medji vasi. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 v društveno dvorano na večer o kulturi oblačenja. Lea Pisani nas bo popeljala v svet mode in v sodelovanju z Ilde Košuta, predstavila svojo knjigo Obleka - kje, kdaj, kako. SKD FRANCE PREŠEREN vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Sledilo bo javno srečanje namenjeno razgovoru o novem upravljanju in vodenju društvenega bara v Boljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in vaščani! KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi ob prihodu pomladi svoje člane v prostore »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini na družabno popoldne v soboto, 16. aprila, s pričetkom ob 16. uri. SLAŠČIČARSKI TEČAJ znova v organizaciji društva SKD Tabor. Vodil ga bo kot prvič priznani francoski slaščičar Naser Gashi. Program bo drugačen kot prvič (torte, listnato testo). Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opči-nah, v soboto, 16. aprila, od 8.30 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CkF-CIk na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). SKD VIGRED obvešča, da bo tudi v aprilu in maju, v Štalci v Šempolaju, potekala telovadba za dobro počutje. Urnik: ponedeljek od 18.30 do 19.30; torek od 20.30 do 21.30 (hitrejša vadba); četrtek od 18.30 do 19.30. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v tepnu. Vabljeni vsi člani! V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni pred cerkvijo na Opčinah. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Vabljeni! 13 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predstavitev knjige »Polom - Tržaška kreditna banka - Zgodba o uspehu z žalostnim koncem«. kvtor časnikar Vojmir Tavčar. Predstavitev bo danes, 6. aprila, ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. O knjigi bosta spregovorila avtor Voj-mir Tavčar in zgodovinar Milan Pahor. Uvodni pozdrav Martina Strain, predsednica Narodne in študijske knjižnice. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v četrtek, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa tai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje s slovenskim maratonskim plavalcem Martinom Strelom. Večer bo vodil časnikar Saša tudolf. Vljudno vabljeni! ZSKD, MoPZ Vasilij Mirk, SDD Jaka Štoka, GD Prosek, Mladinski krožek Prosek-Kontovel, ZePz Prosek -Kontovel in Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prisluhnili bomo MePz Sežana, MoPz Lipa iz Ravnice, Združenemu MePz Re-pentabor, Nonetu Vasovalci iz Gore, MePZ Gorjansko, Nonetu Bača iz Podbrda in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroke slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol »Narava, vir življenja«. Na sporedu bo igra »Mala princeska« v izvedbi mladih članov Radijskega odra in v režiji Lučke Susič, nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja ter bogat srečelov v korist slovenskih misijonarjev. Prireditev bo v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). KULTURNO DRUŠTVO MELODIJA vabi na Taimsov večer s prijatelji, ki bo v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v športno - kulturnem centru v Zgo-niku. SKD TABOR vabi v nedeljo, 10. aprila, ob 18.30 v Prosvetni dom na Op-čine na premiero monokomedije »Sezonska razprodaja«. Tekst, režija in izvedba Tatjana Malalan. ZSKD, SKD Slovenec, MePZ Slove-nec-Slavec in Zupnijska skupnost iz Boršta vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 10. aprila, ob 17.uri v cerkvi sv. Antona v Borštu. Nabožni program bodo izvajali Duhovni MePz Anton Martin Slomšek Slovenski dom iz Zagreba, MePz župnije Zavratec iz Idrije, MePz Sv. Anton iz Kobarida in MePz Dr. Frančišek Lampe iz Črnega vrha nad Idrijo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik po-kušnje domačega vina, kruha in olivnega olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden ogled muzeja-stalne zbirke Peggy Guggenheim in razstave Vor-ticizma v nedeljo, 17. aprila, v Benetkah. Informacije na: 040-2602395, 040-774586, 338-3476253 ali 3298225798. V Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. VOLKSWAGEN POLO 1.400, letnik 2000, prevoženih 105.000 km, nove gume, vsa mehanična dela opravljena, karoserija v odličnem stanju, zaradi dela v tujini prodam za 2.600 evrov. Tel. št.: 333-1218106. HIŠO NA KRASU v vasi Kazlje v bližini Sežane prodam. Hiša je kraška, dvonadstropna s kletjo, 220 kv. m. z dvoriščem, popolnoma prenovljena v odličnem stanju. Cena: 290.000,00 evrov. Tel. št. 0038641-639355. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije poklicati tel. št. 040-228658. IŠČEM POMOČ PRI UČENJU angleškega jezika, enkrat ali dvakrat tedensko, za dijakinjo prvega letnika višje srednje šole. Tel. št.: 3494949365 (ob jutranjih urah). PODLONJER - prodam zazidljivo parcelo, 1070 kv.m., na lepi legi. Urejeni dokumenti in mape. Pokličite: 00386-41969711. PRODAM nezazidljivo zemljišče z dostopom z avtom. Tel. št.: 3475740020. Sreda, 6. aprila 2011 119 S Poslovni oglasi MITICHE PIRIE v Baru pri Bojani v Križu v četrtek, 7.4.2011 zvečer. DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 14. do 19. ure. VOZIM črno zemljo in kravji gnoj. Mob. 334-5787612 PRODAM KRAŠKI PORTAL tel. št.: 334-6475337. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3483030022. PRODAM STENSKI KLAVIR (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. št.: 347-9896031. V MAČKOLJAH PRODAM TRSJE (kanele) po ugodni ceni. Tel. št.: 040-232209. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. 040-299453. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Ri-žarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 3351624285. OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Prispevki V spomin na Severina Slapnika daruje družina Puntar (tepen 82) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v tepnu. V spomin na sestrično Nevenko darujejo Marjo, Milan in Žarko 100,00 evrov za SKD Slavec ticmanje -Log. Namesto cvetja na grob Nevenke Petaros, darujeta Sonja in Magda Komar 30,00.evrov za SKD Slavec ti-cmanje - Log. Ob obletnici smrti brata Stojana, padlega v NOB, daruje Miran Ku-ret 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v ticmanjih. V spomin na Franca Bandija daruje družina 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, 50,00 evrov za sekcijo VZPI-kNPI Dolina-Pre-beneg-Mačkolje in 50,00 evrov za KD Jože tapotec iz Prebenega. V spomin na Pavla in Zoro Kocman daruje družina Farneti 40,00 evrov za Center za rakasta obolenja, 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Samatorci, 20,00 evrov za KD tdeča zvezda in 20,00 evrov za sŠK Kras. 12 Sreda, 6. aprila 2011 KULTURA / TRST - V športni palači Brachetti in njegov svojstven pogled na film V predstavo, posvečeno filmski umetnosti, je nanizal tudi osebne spomine Brachetti s svojo občutljivostjo in neverjetno spretnostjo osvaja gledalce vseh starosti f. azalea Arturo Brachetti je eden tistih gledaliških umetnikov, ki gledalcem vseh starosti pričara začuden in očaran otroški smehljaj na obraz, ne samo zaradi bliskovite hitrosti, s katero se preobleče in se z novim kostumom prelevi v povsem drugo osebnost, denimo iz smešnega klovna v seksi lepotico, temveč predvsem zaradi lahne ironije in obenem radostne nežnosti, ki veje iz hitrega niza prikazanih likov. S temi elementi, ki jih dopolnjuje še mnogo drugih do popolnosti izurjenih spretnosti, že leta navdušuje gledalce ši-rom po svetu kot tudi v Trstu, kjer je v petek in soboto, 1. in 2. aprila, v okviru italijanske turneje nastopil v športni palači s svojskim gledališkim poklonom filmu in njegovim junakom z naslovom Ciak si gira. Predstava je zgrajena na Brachettijevih spominih na lepe trenutke, ki jih je preživel ob gledanju filmov, v kinodvoranah in tudi po televiziji: v začetnih prizorih je namreč v ospredje odra postavljen ogromen starinski televizor in iz njega stopajo liki, ki jih je mali Brachetti gledal in nato uprizarjal za svoje vrstnike: mušketir, Zorro, Lawrence Arabski, Mary Poppins ... Seveda ne manjkajo junaki iz filmskih grozljivk, v posebnem sklopu se prikažejo protagonisti Fellinijevih filmov z režiserjem vred, nato hollywoodske uspešnice vseh časov. In poleg te množice razpoznavnih likov, ki jih Brachetti prikazuje tudi z nepričakovanim osebnim pogledom nanje, se vrstijo rokohitrski triki, mojstrsko igranje s krajcem klobuka in čudovita predstavica z rokami ustvarjenega senčnega gledališča. (bov) KOPER - Gledališče Koper V petek premiera Molierove komedije George Dandin V koprskem gledališču bo v petek ob 20. uri kot predzadnja premiera v letošnji gledališki sezoni na sporedu predstava George Dandin v režiji Luke Martina Škofa. Molie-rov George Dandin ali Pretentani soprog je po Škofovih besedah komedija, ki v družbeno angažiranem tonu sporoča tudi tragedijo osamljenosti današnjega človeka.V letošnji koprski gledališki sezoni so posebej izstopali moški liki srednjih let. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, gre za moške, ki jim v tem svetu ni lahko, saj jih vodijo čustva, in prav takšen je tudi glavni lik Molierove komedije George Dandin. Odigral ga bo Radoš Bolčina. Po Škofovih besedah je Dandin neke vrste čustvena razvalina, pretentani, prevarani in sumničav soprog ter objekt različnih manipulacij, kar ga vodi v globoko čustveno osamljenost. Kot je povedal, gre za bivanjsko komedijo, polno strasti in eksistencialnih težav. Peganova je ob tem dodala, da se Dandin v predstavi sooča in spopada z družbo, ki je osnovana na lažeh, politikantstvu, manipulaciji in preračunljivosti. V Molierovem besedilu sta starša Dandinove soproge pred- stavljena kot svojevrstna elita, ki jo režiser danes vidi v vseh, ki so sposobni prodajati »meglo«. Kritika je po njegovem mnenju najbolj usmerjena proti sprevrženim staršem, ki še vedno gojijo vzvišena prepričanja ter v svetu brez pravil postavljajo svoje ohlapne oportunistične smernice, ki se jih sami ne držijo, »dokler se da resnico posesati v sesalec«. »Zanima me tudi ženska, ki zna varati tako, da mož izpade 'totalen kmet'. Zanimajo me moška prenapetost in situacije, ki nastanejo zato, ker se včasih pač ne znamo sporazumeti. Ko diplomacija odpade. Ko se krona z rogovi in se razvname strast, ki številne komedijske junake pahne v obup,« je v gledališkem listu še zapisal Škof, ki ga je Peganova ocenila kot režiserja z izjemno domišljijo in občutkom za komedijo. Besedilo je prevedel Aleš Berger, Georgea Dandina bo upodobil Bolčina, njegovo ženo Angeliko pa Mojca Fatur. V predstavi nastopajo še Igor Štamulak, Danijel Malalan, Miha Rodman, Dunja Zupanec in Rok Matek. Za scenografijo je poskrbel Miha Knific, avtor glasbe je Mirko Vuksanovic, kostumo-grafka pa Nadja Bedjanič. (STA) SLAVISTI - Petek Posvetili se bodo temi Otroci so radi igrivi in na odru, tremi navkljub, prešerno zapojejo BAZOVICA - V nedeljo v ŠC Zarja »Drugi krog« Pesmi mladih Letošnjo, 41. revijo otroških in mladinskih zborov so zaradi številnih prijav razdelili v dva dela - Tokrat je zapelo 16 zborov emigracije V petek se bodo primorski slavisti zbrali na že 21. strokovnem srečanju Primorski slovenistični dnevi. Letošnji organizator je novogo-riško Slavistično društvo, častni gost seminarskega dne pa bo književnik Marjan Tomšič. Zborovanje bo potekalo v Bu-kovici, v Mali dvorani Zorana Muši-ča. Po uradnem začetku, ki bo ob 9. uri, se bo zvrstil prvi sklop treh predavanj (Denis Poniž, Odmevi emigrantske tematike v Cankarjevi in Še-ligovi Lepi Vidi; B. Modrijančič Reščič, Pogumne ženske v tujem svetu; Z. Hoenn Marc, Motiv ekonomske migracije v literaturi avstralskih Slovencev). Po odmoru bo ob 11. uri na programu bolj didaktični sklop (V. Kobal, Učna ura medkulturnega dialoga; M. A. Vižintin, Usoda Aleksandrink v prozi Marjana Tomšiča; Humar-Kobal, Primer medgeneracijskega sodelovanja na OŠ Dornberk, I. Černi-goj, Otroci ekonomskih migrantov na osnovni šoli). Po kosilu se bodo predavanja nadaljevala ob 13.30 s tremi predavanji (M. M. Blažič, Motiv aleksandrink v mladinski književnosti; K. Poniž Mihorko, Reprezentacija ženskosti in orientalizem v Tomšičevih zgodbah o aleksandrinkah; J. Čebron, Primerjava ženskih literarnih oseb v štirih Tomšičevih romanih), nato pa bo ob 15.30 še zadnji sklop referatov (I. Brezigar, O (ne)razumevanju fenomena aleksandrink; D. Koprivec, Pogled na migracije aleksandrink skozi osebna pričevanja; Dejak-Fur-lan, Pesmi in pisma). Seminarski del bodo ob 18. uri nadgradili še s kulturnim večerom, na katerem bo najprej spregovorila pu-blicistka Dorica Makuc, z njo se bo pogovarjala Marija Mercina, nato pa bo kulturni program predstavilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Naslednjega dne, v soboto, bo na programu vodeni pohod po Gregorčičevi poti. Zbirno mesto je na trgu v Renčah ob 10. uri. 41. revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih je bila letos res velik, dvodnevni praznik, ki je zaradi števila prijavljenih zborov dosegel obseg treh revij. Zadnji del se je odvijal v nedeljo v športnem centru Zarja v Bazovici, kjer se je zvrstilo šestnajst zborov. Za razliko od prejšnje revije so društveni zbori imeli tokrat glavno besedo, kar je z vseh vidikov ponudilo zanimivejše in v večini primerov tudi nekoliko kakovostnejše nastope. Spored, ki ga je povezovala Petra Križmančič, se je pričel z novim obrazom dolgoletne tradicije, saj je otroški zbor Glasbene matice oživel po večletnem premoru in od letošnje sezone deluje pod vodstvom Nede Sancin. Sposobna pedagoginja se trenutno ukvarja z malo, komorno zasedbo devetih pevcev, ki pogumno pojejo in pozorno sledijo svoji mentorici, kar je že dobra osnova za nadaljevanje in privabljanje novih pevcev. Tudi v Barkovljah se otroci zbirajo ob poučni in zabavni dejavnosti s posebnim projektom Glasbene kambrce, v katerem jih Aleksandra Pertot približa svetu glasbe s petjem in igranjem na mala glasbila. V taki zasedbi in s sodelovanjem malega violinista so otroci nastopili tudi v Bazovici, kjer jim je sledil kriški otroški zbor Glasbeni ustvarjalci z duhovitim sporedom pesmi o živa-licah, ki so jih pevci zapeli, zaigrali in obogatili z malimi koreografijami pod vodstvom Ivane Sullini. Tudi otroci zbora Mini Venturini so naštudirali «živalski» program z mentorico Nedo Sancin, Mirko Ferlan pa je s programskimi izbirami, ki so segale od Kogoja do Kalana in tuje literature, tolmačil naravo zbora Igo Gruden, ki je po izvedbah že na meji med otroško in mladinsko stopnjo. S svojim premišljenim delom je zborovodja pokazal hvalevredno skrb za vzgajanje samozavestnih zborovskih pevcev; uveljavljanje in krepitev zanimanja do otroškega zborovskega petja v zgoniški okolici pa je odgovornost, ki jo je Zulejka Devetak prevzela z vodenjem malega otroškega zbora Zgonik. Z dobrim nastopom, tudi ob spremljavi skupine Nomos, so zagnani pevci otroškega zbora Fran Venturini potrdili svoj ugled in solidno izkušnjo zborovodkinje Suzane Žerjal. Dva dolgoletna zbora, vztrajno nadaljujeta s svojim poslanstvom, oba tudi v dekliški komorni zasedbi; mladinsko pevsko skupino A.M.Slomšek sestavljajo dobre pevke, ki že več let zaupajo svojo pevsko izobrazbo zanesljivim rokam Zdenke Kavčič Križmančič, mlajša dekliška skupina Vesela pomlad pa je elegantno in ubrano podala svoj spored pesmi ob spremljavi komorne skupine in pod vodstvom nove zborovodkinje Andreje Štucin. Z lepim zvokom, ki ga zaznamuje, ter z bolj neobičajnim programom, je nastopil tudi redni gost revije kot je otroški zbor Kraški cvet pod vodstvom sestre Karmen Koren. Med skupinami z dolgoletno tradicijo spada tudi devinski dekliški zbor Ladja, ki je uglajeno zapel pod vodstvom Olge Tavčar. Katinarska vokalnoinstru-mentalna skupina Katizbor Carla Tommasija pa bi za uresničitev svojih dobrih idej potrebovala preliv pevcev, saj je zaradi prevladovanja instrumentalnega dela nad pevskim morala nastopiti z enoglasnimi motivi iz znanih muziklov. kroma Edini osnovnošolski zbor na nedeljski reviji je bil tisti nabrežinske šole Virgil Šček, ki ga mlada zborovodkinja Petra Grassi obvlada z energičnim pristopom, nižje srednje šole pa so imele kar tri predstavnike na reviji. Pevce dolinske šole Gregorčič je Aleksandra Pertot animirala z ljudskimi in popevkarskimi toni ter malimi koreografijami, vokalna skupina šole Cankar je nastopila s sporedom ljudskih in ponarodelih klasikov pod vodstvom Rosande Kralj, srednješolci nabrežinske šole Gruden pa so napolnili oder s svojo številno zasedbo in zagnanim pristopom pri izvedbi dveh priredb zborovodkinje Aleksandre Pertot. Poteku revije je sledila priznana strokovnjakinja za otroško in mladinsko petje Majda Hauptman, ki je ob koncu srečala zborovodje za pogovor o nastopih, ki jih je ocenila z običajno pozornostjo do bistvenih detajlov: »Ne bi govorila o splošnem stanju, saj gre za raznolike primere, od bolj skromnih do navdušujočih dosežkov. Ne bi niti ločevala med društvenimi in šolskimi zbori, saj so rezultati vedno odvisni le od zborovodje. Sporedi so bili zelo različni; osveščeni pedagogi seveda znajo zbirati umetniško tehtnejše skladbe, ki so napisane z večjim poznanjem otroških glasov. Osebno sem tudi zelo občutljiva do izbire besedil; pedagoški etos nas vodi, da ne moramo ponujati otrokom karkoli, ampak da moramo biti zahtevni in zbirčni. Res ni treba ugajati publiki po vsaki ceni. Otroke že tako obdajajo le zabavne popevkarske vsebine, zato imamo dolžnost, da jim ponudimo nekaj več.« (ROP) / KULTURA Sreda, 6. aprila 2011 13 LITERATURA - V Ljubljani od včeraj do 22. aprila Ammaniti uvedel Fabulo -festival Literature sveta V sklopu Fabule izšel tudi prevod romana Jaz in ti - Pogovor z njim je vodil Marko Sosič V ponedeljek zvečer se je slovesno začel sedmi festival Literature sveta - Fabula, v organizaciji Študentske založbe. Festival bo potekal do 22. aprila na različnih lokacijah v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Kot vsako leto festival gosti številne ugledne literarne osebnosti, letos so to César Aira (Argentina), Christoph Ransmayr (Avstrija), Margriet De Moor (Nizozemska), Per Olov Enquist (Švedska), Drago Jančar (Slovenija) in italijanski romanopisec Niccolo Ammaniti, gost ponedeljkove otvoritve festivala. S poznavalci iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Turčije se bo na festivalu preučevalo vprašanje islama, ki je strokovna rdeča nit letošnje Fabule. Mednarodni simpozij pa je tokrat posvečen pesniku in pisatelju Edvardu Kocbeku, ki je v preteklosti pogosto bil predmet spotike. Na simpoziju, ki ga Študentska založba organizira z revijo Sodobnost, bodo sodelovali Andrej Inkret, Spomenka Hribar, Julija Sozina (Rusija), Ivo Svetina, John Taylor (ZDA/Francija), David Krašovec, Joanna Slawinska (Poljska), Igor Omer-za in Vanesa Matajc. Najboljšo zbirko kratkih zgodb zadnjih dveh let pa bodo TRST - Chamber Music ■¡r.\ ti/' J-. Niccolo Ammaniti kroma že šesto leto zapored nagradili z Dnev-nikovo fabulo. Pogovor z Ammanitijem je vodil režiser in pisatelj Marko Sosič. V Klubu Cankarjevega doma se je zbrala velika množica uglednih gostov, a veliko je bilo tudi dijakov in študentov. Pisatelj je priznal, da je prvič na obisku v Sloveniji in da žal precej slabo pozna vzhodno literarno sceno. Niccolo Ammaniti danes velja za enega izmed najbolj uspešnih sodobnih italijanskih avtorjev. Njegova dela so prevedena v več kot štiridesetih državah. Avtorjev literarni prvenec Branchie! je izšel leta 1994 pri založbi Ediesse. Takrat mu je prijatelj, ki je delal pri omenjeni založbi, slučajno omenil, da iščejo nove avtorje. Ammaniti mu je povedal, da res nekaj piše in mu dal prebrati prvi del romana, ki je bil takrat še v fazi nastajanja. Ker je pisatelj tedaj bil v turobni fazi svojega življenja, se je to odražalo tudi v njegovem pisanju. Otožnosti navkljub pa je bil prijatelj navdušen in pri založbi so se odločili, da roman objavijo. Ko je to izvedel, se je njegovo življenje spremenilo in z njim tudi način pisanja, zato je drugi del romana precej bolj duhovit. Pisatelj je hudomušno pripomnil, da je v kasnejših kritikah romana odkril, da naj bi nanj vplivali avtorji, ki jih pravzaprav še nikoli ni bral ... Ammaniti je zaslovel z romanom Ni me strah, na podlagi katerega je bil leta 2003 posnet tudi film v režiji Gabrie-leja Salvatoresa. Leta 2006 je pri založbi Mondadori objavil roman Kakor Bog ukazuje, v katerem je v ospredju odnos med očetom in najstniškim sinom. Od- Marko Sosič kroma Duo Dillon - Torquati zavezan Schumannovi romantični glasbi Koncerti prikličejo v lepo palačo dokaj številno občinstvo f. paolo bonassi nos med starši in najstnikom je avtor te-matiziral tudi v romanu Jaz in ti, ki je v prevodu Vere Troha izšel v sklopu literarnega festivala Fabula. Ammaniti je v italijanščini prebral odlomek iz romana Jaz in ti. V pogovoru s Sosičem je pisatelj razkril, da je kot najstnik v nekaterih pogledih bil podoben junaku romana, ki je nekoliko problematičen. Sam meni, da je tudi zanj kot za vsakega otroka prestop iz otroštva v najstništvo bil travmatičen, saj se je v tistem trenutku prvič soočil s pravim življenjem. Spregovoril je tudi o trenutnem položaju italijanske kulture, ki žal dobiva vedno manj finančne podpore. Sam meni, da ima kot pisatelj precejšnjo srečo, saj potrebuje za pisanje le svojo domišljijo in računalnik. Drugače pa je, če si režiser, glasbenik ali likovni umetnik in je finančna podpora predpogoj za kakršnokoli delovanje. Prava škoda je, meni Ammaniti, da si dandanes mladi ustvarjalci tako težko utrejo pot na umetniško sceno. Na vprašanje, kaj misli o prenosu svojih romanov na filmsko platno, je Am-maniti odgovoril zadržano in dejal, da ni bil popolnoma zadovoljen z rezultatom. Prvega filma, posnetega po njegovi literarni predlogi, si še danes ni ogledal, saj se nikakor ne strinja z režiserjevo izbiro igralca za glavnega junaka. Pogovor, ki je potekal v sproščenem, neformalnem tonu, se je moral zaradi organizacijskih zahtev po slabi uri žal zaključiti. Sledilo je druženje ob prigrizku in pijači, kjer so lahko poslušalci Ammanitija še marsikaj vprašali. Festival Fabula je lani uvedel obdobje Ljubljane svetovne prestolnice knjige, letos pa ga bo v velikem slogu tudi sklenil. (maj) SPORAZUM »Kulturna žepnina« za slovenske konzulate Ministrica za kulturo Majda Širca in zunanji minister Samuel Žbogar sta včeraj podpisala pravilnik o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov RS. Po Žbogarjevih besedah s tem ministrstvi preko slovenskih diplomatskih predstavništev prevzemata usklajeno vlogo pri promociji slovenske kulture v svetu. Kot je dejala ministrica za kulturo Majda Širca, bo podpisan pravilnik pomagal slovenskim diplomatskim predstavništvom in konzulatom po svetu še naprej in aktivneje skrbeti za prisotnost slovenske kulture v tujini. Podpis pravilnika po njenih besedah pomeni formalno zavezo za sodelovanje dveh ministrstev, ki sta že po naravi povezani. Slovenska kultura je sicer v tujini dobro zastopana, je dejala, podpis tega pravilnika pa bo omogočal t.i. kulturne žepnine diplomatskim predstavništvom in konzulatom, ki bodo zaznali potrebo po predstavitvi slovenske kulture v miljejih, v katerih delujejo. Za kulturno žepnino bo v letu 2011 namenjenih 100.000 evrov, vsako ministrstvo bo zagotovilo polovico. S podpisom pravilnika se med ministrstvom za kulturo in zunanjim ministrstvom odpira novo poglavje sodelovanja, je dejal minister Žbogar. Ocenil je, da sta z ministrico Širco s podpisom poskrbela zgolj še za dodano vrednost k dosedanjemu sodelovanju, ki bo ob spoštovanju sprejetih pravnih podlag odslej lahko potekalo še konkretneje, hitreje in učinkoviteje. Po njegovih besedah bo tako v tujini lažje sooblikovati in promovirati »znamko Slovenija« tudi s pomočjo slovenske kulture, ki predstavlja enega najtrših temeljev slovenskega naroda ter slovenske države. Po Žbogarjevih besedah bodo formalizacija in kriteriji, ki so postavljeni za kulturne dogodke, neke vrste garancija, da bodo predstavili tisto slovensko kulturo, ki si zasluži predstavitev v tujini. Pri kriterijih je bil poudarek predvsem na mladih umetnikih in na odzivnih projektih. (STA) Čelist Francesco Dillon in pianist Emanuele Torquati sta se spoznala na konservatoriju v Firencah, kjer sta oba uspešno diplomirala in nato nadgradila svoje znanje pod mentorstvom odličnih evropskih pedagogov. Duo se je rodil l. 2007 ter začel beležiti v svoj curriculum vrsto nastopov v Evropi in Ameriki ter snemanja za prestižne radijske hiše, lani pa tudi svojo prvo zgoščenko, ki je bila posvečena Robertu Schu-mannu. Nemški romantični skladatelj je bil programska os koncerta, ki ga je duo oblikoval v okviru niza 18. ob 18h, ki se odvija i v palači tržaške Prefekture v organizaciji društva Chamber Music. Mlada izvajalca sta svoj nastop začela s Tremi komadi za violončelo in klavir, ki jih je Alexander von Zemlinsky spisal l.1891, še pod močnim vplivom Brahmsa in Schu-manna, kajti bil je star komaj dvajset let in si še ni drznil v novejše glasbene tokove, ki so vodili njegovo skladateljsko pot v 20. stoletju. Humoresko, Lied in Tarantello je duo podal z uglajeno in stilno dovršeno igro, nato smo prisluhnili petim samospevom Roberta Schumanna, ki jih je za čelo in klavir priredil Friedrich Wilhelm Grützmacher. Čeprav je violončelo morda najbolj speven instrument med godali, ni lahko pretvoriti v čisto glasbo to, kar je nastalo kot splet poezije in not: glasba in tekst se v samospevih vzajemno podpirata, tu pa mora solist poiskati najbolj ekspresivne odtenke svojega glasbila zato, da lahko vsaj delno posreduje poetično bistvo glasbe. Zanimivost sklopa je bil zadnji samospev z naslovom Die beiden Grenadiere, v katerem se je oglasila francoska Marsejeza. Izid je bil kar zadovoljiv, čeprav v interpretaciji ni bilo občutiti markantnega individualnega hotenja. Pohvalno je bilo ravnovesje med instrumentoma, ki ga je pianist Emanuele Torquati uravnaval s tankočutnim dotikom. Duo se je sprostil v Sonati v F-duru op. 6 Richarda Straussa: tudi tu gre za mladostniško delo skladatelja, ki je pozneje ubral mnogo bolj drzno smer, v svojih prvih delih pa je sledil nemški romantični tradiciji. Mladeniča sta sonato izpeljala z lepim zanosom in si prislužila dolge aplavze občinstva ter zaokrožila svoj nastop z dvema dodatkoma: najprej sta izbrala Vocalise Sergej a Rahmani-nova, nato dokaj redek (sicer pa ne posebno zanimiv) primer iz Rossi-nijevega opusa, Allegro Agitato. Niz se bo zaključil 18. aprila ob 18. uri z nastopom godalnega kvarteta Heath Quartett. Katja Kralj Burning Your House Down The Jim Jones Revue Bluz, rock n roll Pias Recordings, 2010 Rock' n' roll is dead?!? Kje pa, rokenrol je živ in zdrav in živi v Angliji, točneje v Londonu. Tam je doma izredni bend The Jim Jones Revue, ki je lani izdal svoj drugi glas- beni izdelek Burning Your House Down. Zasedba, ki jo sestavljajo ne več rosno mladi rokerji, izvaja posebno mešanico rokenrola iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja ter garage in bluz roka. Pojasniti je treba, da jim ta »miks«, kar dobro uspeva! Bend je leta 2008 ustanovil pevec in kitarist Jim Jones, zraven pa je povabil še kitarista Ruperta Ortona, pianista Elliota Mortimerja, basista Gavina Jaya ter bobnarja Nicka Jonesa. Zasedba je že istega leta podpisala pogodbo z neodvisno glasbeno založbo Punk Rock Blues Records in izdala svoj prvenec The Jim Jones Revue. Skupina je kmalu presenetila glasbene kritike, saj bi lahko z izvajanjem takega rokenrola padla v brezno nostalgikov, iz katerega je težko priti spet na prosto. Nasprotno, bend je kar se da originalen in to se pozna predvsem na koncertih. Lani je prišla na dan druga plošča Burning Your House Down, ki je potrdila glasbeni potencial angleškega ben-da. Enajst komadov, ki poslušalcu ne dovolijo, da bi se dolgočasil. Takoj na začetku imamo že prvo rokenrol serijo. Komada Dishonest John in High Horse sta eksplozivni pesmi, polni kitar in hitrih klaviatur. Nato je na vrsti komad Foghorn in naslednji Big Len, ki nekoliko spominja na starejšega Iggyja Popa in njegove The Stooges. In še Premeditated ter komad, ki daje plošči ime, Burning Your House Down, v katerem najdemo tako Littlea Richardsa kot Ig-gyja Popa. In prav ta zmes med »čistim« Richardsovim ro-kenrolom in »umazanim« Iggyja Popa ter Rolling Stone-sev je razvidna od začetka do konca plošče. Proti koncu albuma lahko prisluhnemo še energični Elemental, garage komadu Killin' Spree, nekoliko daljši Righteous Wrong ter še zadnji, poslovilni Stop the People. Zavrtite si ploščo in zaplešite! Rajko Dolhar 1 4 Sreda, 6. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zaradi gradbišč bo središče ponovno labirint Do konca julija obnova šestnajstih mestnih ulic Na vrsti najprej obnova ulic Diaz, Petrarca, Cadorna in Don Bosco Po obnovi bo Ulica Diaz dobila popolnoma drugačen videz bumbaca Do 31. julija bo podjetje Pessot iz kraja Fontanafredda pri Pordenonu obnovilo šestnajst goriških ulic. Poseg, ki je vreden 1.800.000 evrov, zadeva razne predele mesta, in sicer ulice Cadorna, Diaz, Petrarca in Don Bosco, območje Rafuta ter ulice Giustiniani, Kugy, Corsica, Formica, Favetti, Di Manzano, Duca dAosta, Brass, Alviano, Codelli in San Michele. Vsa dela seveda ne bodo potekala hkrati, kljub temu pa je pričakovati, da bodo spremembe v prometni ureditvi v mestnem središču ustvarile precejšen kaos. V zvezi z obnovo ulic so se prejšnji teden sestali načrtovalci ter predstavniki občinskih uradov in podjetja Pessot, ki je na poveljstvo redarjev naslovilo prošnjo po spremembi prometne ureditve ob odprtju gradbišč. Podjetje je vprašalo za podaljšanje trajanja del do 31. julija v ulicah Codelli in Brass, kjer je zaradi urejanja pločnika promet oviran že več kot en mesec. Gradbišče naj bi v kratkem zasedlo Ulico Diaz, odsek Ulice Cadorna med ulicama Petrarca in Dante ter Ulico Don Bosco, ki spadajo v prvo fazo del, naknadno pa naj bi z deli začeli v Ulici Duca DAosta ter v ulicah Corsica, Rafut, Formica in Favetti. Zadnji posegi, ki jih bodo izvedli, bodo v ulicah Di Manzano, Giustiniani, Kugy, Alviano in San Michele. V prvi fazi del bo promet po delu Ulice Cadorna med oširkom Culiat in Ulico Petrarca potekal enosmerno, odsek Ulice Cadorna med ulicama Petrarca in Dante pa bo popolnoma zaprt. Med ulicama Dante in Boccaccio se bo mogoče po Ulici Cadorna peljati samo v smeri proti Drevoredu 20. Septembra, enosmeren promet pa bodo uvedli tudi v Ulici Diaz (od korza proti oširku Culiat). Ob zaključku del - po besedah arhitektke goriške občine Marie Antoniette Ge-novese sredi maja - bo povsem novo podobo imela Ulica Diaz, kjer imajo med drugim sedež univerza in šole. Projekt predvideva, da bodo tam uresničili kolesarsko stezo, ki bo speljana pred vogalnim poslopjem nekdanje Goriške hranilnice, nato pa po pločniku. Kolesarska steza bo široka dva metra, od ceste pa bo ločena z gredico, tako da bo vožnja po njej povsem varna. Zaradi gradnje kolesarske steze bodo odpravili parkirišče pred zavodom Fermi, namesto njega pa bodo uresničili deset parkirnih mest, ki bodo postavljena vzdolž ulice. Nov videz bo dobila tudi Ulica Cadorna, kjer bodo prenovili pločnik, hkrati pa bodo ovrednotili spomenik italijanski pehoti z novim tlakovanjem. Načrt predvideva tudi asfaltiranje parkirišče »bivšega Artesac« na križišču med ulicama Cadorna in Santa Chiara. Po novem bodo v Ulici Petrarca, ki teče ob ljudskem vrtu, uvedli enosmerni promet v smeri Kor-za Verdi. Večja varnost za avtomobiliste in lepši videz pa sta cilja gradbenega posega, ki ga bo goriška občina izvedla na območju Rafuta, med najpomembnejšimi novostmi projekta pa je obnova križišča pred štan-dreško telovadnico, kjer je predvidena odprava otoka, na katerem so danes smerokazi, in uresničitev novih parkirnih mest. (Ale) SOVODNJE - Gradnja avtoceste Vileš-Gorica Prvomajska ulica zaprta Do poletja bo promet speljan po obvoznici, ki povezuje pokrajinsko cesto in Štradalto Novo krožišče pri sovodenjski cerkvi bumbaca Včeraj pod večer so zaradi gradbišča avtoceste Vileš-Gorica zaprli Prvomajsko ulico med telovadnico in Kulturnim domom v So-vodnjah. Kot smo že napovedali, bo do 11. julija promet speljan po približno 500 metrov dolgi obvoznici, ki povezuje pokrajinsko cesto št. 8 in Štradalto. Vozniki, ki se peljejo v po Prvomajski ulici v smeri proti Zagraju, morajo ubrati povezovalno cesto tik ob parkirišču osnovne šole. Podjetje je poskrbelo tudi za varnost pešcev, katerim je namenjen približno dva metra širok pas ob obvoznici. Peš in s kolesom je mogoče z obvoznice neposredno dospeti tudi do banke, saj so stezo med dvoriščem Kulturnega doma in bivšim nogometnim igriščem ohranili. Vozniki bodo na priključku obvoznice na Štradalto lahko zavijali desno proti Sovodnjam ali pa levo proti Rupi. Na križišču med Štradalto in Prvomajsko ulico je urejeno krožišče, od koder bo mogoče zaviti tudi proti Kulturnemu domu, karabinjerjem in banki, saj bo dostop do njih zagotovljen tudi med širitvijo hitre ceste. Dostop po Prvomajski ulici je zagotovljen tudi do občinske telovadnice in nogometnega igrišča. Vožnja po obvoznici je prepovedana za tovornjake, izjema pa velja le za tovorna vozila, namenjena v obrtno cono na Malniš-ču. Glede omejitve parkirnih prostorov pri vrtcu, ki smo jo napovedovali prejšnji teden, bodo redarji in tehniki občine preverili, ali je potrebna. »Podjetje je zaenkrat postavilo samo italijanske smerokaze in znake, dvojezične pa je že naročilo in jih bo namestilo čim prej,« je povedala županja Alenka Florenin. DOBERDOB Občina bo odslovila pogrebno zadrugo Doberdobska občinska uprava bo prekinila sodelovanje z zadrugo Service Noncello iz kraja Roveredo in Piano, ki je bila zadolžena za izvajanje nekaterih pogrebnih storitev na območju kraške občine. Odločitev je župan Paolo Vizintin sprejel po tem, kar se je zgodilo ob pogrebu 46-letnega Claudia Kosiča, o katerem smo poročali včeraj. Ko so se v soboto žalujoči pokojnikovi svojci in znanci zbrali na do-berdobskem pokopališču, so namreč osuplo ugotovili, da grob ni bil izkopan. Ni preostalo drugega, kot da so si moški priskrbeli nekaj lopat in sami opravili delo, ki bi ga morala v jutranjih urah izvesti zadruga za pogrebne storitve iz kraja v por-denonski pokrajini. Pogreb so naposled opravili, sorodnikom in ostalim pokojnikovim znancem pa poleg bolečine zaradi praznine, ki jo pušča draga oseba, je bila naložena še dodatna prizadetost. Občina Doberdob je zato sklenila, da bo ukrepala in uvedla sankcije zoper zadrugo, ki ni pravočasno poskrbela za izkop. Konvencijo, ki so jo podpisali leta 2006 skupaj z Pa0|0 vizintin občinami Foljan, Zagraj in Turjak, bodo predčasno prekinili. Župan Vizintin je povedal, da so nekaj nevšečnosti z zadrugo imeli že v preteklosti, tokrat pa ji ne bodo prizanesli. »Zaprepadeni in vznemirjeni smo ob tem, kar se je zgodilo na dan pogreba vašega ljubega sina Claudia. Dogodek je zelo hud in neopravičljiv ter dokazuje popolno pomanjkanje občutljivosti do družine, ki je izgubila sebi najdražje na svetu, ljubljeno osebo, in ki ima pravico, da jo pospremi do groba v največjem spoštovanju in zbranosti,« je doberdobski župan Paolo Vizintin napisal v pismu, ki ga je naslovil na sorodnike Claudia Kosiča. Vizintin pojasnjuje, da odgovornost za nastali problem oziroma za neopravljeno delo nosi v celoti zadruga Service Noncello, ki bo morala odgovarjati za svoje »nepopisno« in »nesprejemljivo« obnašanje. »Že danes (včeraj, op.ur.) smo pripravili potrebno dokumentacijo za uvedbo sankcij, ki so predvidene po zakonu o zadrugah, na podlagi katere bomo v kratkem tudi prekinili pogodbo in vsakršno sodelovanje z omenjeno zadrugo. Tako žaljiv in nesprejemljiv primer neodgovornosti s strani zadolženega podjetja se ne sme nikdar več zgoditi. Oproščamo se vam za hud dogodek in vam obenem izrazimo naše najgloblje sožalje,« je svojcem napisal župan Paolo Vizintin. (Ale) GORICA - Sneli so jih zaradi burje Lampijoni pritrjeni, Travnik pa osvetljen Z včerajšnjim dnem na travniških drogovih znova visijo beli stekleni lampijoni, ki so jih na začetku meseca marca nemudoma odstranili zaradi za Gorico neobičajno močnih sunkov burje. Nekateri med njimi so pod udarci vetra treščili na tla, razbitine pa so bile posejane po trgu in cesti. Burja je v marcu povzročila precejšnjo škodo, travniške lampijone pa so z drogov sneli med nočjo, ker so se nevarno majali, padli lampijoni pa so resno ogrozili ljudi in mimoidoča vozila. Župan Ettore Romoli je tedaj zahteval od podjetja, ki je namestilo svetila, naj jih čim prej in trdneje pritrdi na drogove. Izkazalo se je, da »čim prej« v javni upravi traja en cel mesec. Na občini pa so še pojasnili, da sta podjetje, ki je svetila proizvedlo, in podjetje, ki jih je namestilo, primerno ukrepali, zato da bodo odslej prenesli tudi burjo. Nameščanje lampijonov foto p.d. GORICA - Na sodišču Lastniki pristajalne steze v Mošu pristali na dogovorno kazen Osem dni zapora in 4.800 evrov globe s pogojno odložitvijo izvršitve kazni. Na to so pristali predsednik združenja Volo Isonzo Luciano Bittesini, lastnik zemljišča Ilario Tu-rus in najemnik Simone Turus, ki so jim sodili zaradi kršitve gradbenih predpisov, ker so brez predhodne pridobitve potrebnih dovoljenj zgradili dva hangarja za ultralahka letala na kmetijskem zemljišču v Mošu. Hangarja, ki so jih nato porušili, so postavili tik ob pristajalni stezi za ultralahka letala, v bližini katere je v soboto tragično izgubil življenje letalec Fabio Di Vincenz iz Tržiča. Včerajšnja sodna obravnava pred goriško sodnico Rossello Miele je bila zelo kratka: odvetnika Marcoratti in Loricchio in javni tožilec so določili dogovorno kazen, nato pa je sodnica izdala razsodbo. Preiskava se je začela pred približno enim letom, ko so si ka-rabinjerji na podlagi odredbe županje Elisabette Feresin ogledali hangarja in ju zasegli skupaj z zemljiščem. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. aprila 2011 15 7 GORIŠKA - Srečanje šolskih gledaliških skupin Podirajo mejo nepoznavanja Odrske deske letošnjega srečanja šolskih gledaliških skupin je na otvoritvenem večeru v novogoriškem teatru krstila srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine z duhovito in odlično odigrano predstavo »V rokah usode« fotok.m. NOVA GORICA - Razstava v knjižnici Bevkove povesti so števerjanskim otrokom navdihnile likovne utrinke Novogoriška razstava risb števerjanskih šolarjev V osrednjem prostoru knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je na ogled razstava osnovne šole Alojza Gradnika iz Števerjana z naslovom »Likovni utrinki iz prebiranja Bevkovih povesti«. Otroci iz briške vasi so namreč lani ob 120. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti Franceta Bevka prebirali njegove povesti, in sicer Pester-no, Lukca in njegovega škorca ter Pe- tra Klepca. Pod strokovnim vodstvom učiteljice Nadje Beuciar so učenci vseh razredov števerjanske šole s posebno grafično tehniko - monotipijo -izdelali vsak svojo malo mojstrovino. Risbe bodo razstavljene predvidoma dva tedna. Tudi na takšen način vabijo v v novogoriško knjižnico, ki ima izredno bogato knjižno ponudbo in je posebno prijazna ravno otrokom. (sg) Z duhovito in odlično odigrano predstavo »V rokah usode« je srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine kot prva nastopajoča šola krstila odrske deske letošnjega 16. srečanja šolskih gledaliških skupin. Da so se v predstavo lahko dodobra vživeli vsi prisotni v dvorani - slovensko in italijansko občinstvo -, je pripomoglo dejstvo, da so igralke na odru vse dogajanje uprizorile s pantomimo. Otvoritveni večer so nato v nadaljevanju zaokrožili še dijaki novogoriškega Tehniškega šolskega centra s predstavo »Oh, ta zamej-ka«. Do 9. aprila, ko bo potekal zaključni večer, se bo na prizoriščih v Novi Gorici, Tržiču in Gorici zvrstilo še sedem predstav. »Pomembno je, da z dogodki, kot je ta, podiramo meje predsodkov, nepoznavanja. Pomembno je, da se to dogaja s pomočjo gledališča, kjer se uporablja govorica telesa, jezik. Drug z drugim bi resda lahko komunicirali v angleščini, a če se želimo res spoznati, moramo odkriti jezik in kulturo sosedov,« je na otvoritvenem večeru v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču poudaril odbornik goriške pokrajine, Marko Marin-čič. Podobnega mnenja je bil tudi novogo-riški podžupan Mitja Trtnik, ki je poudaril pomen medsebojnega spoznavanja med mladimi obeh mest. S kratkimi predstavitvami so se nato na odru zvrstili predstavniki vseh nastopajočih gledaliških skupin. Poleg že omenjenih so še novogoriški gimnazijci, ki bodo odigrali »Pastirce«, Srednja ekonomska in trgovska šola bo uprizorila igro »Slavček«, ISIS Pertini iz Tržiča bo nastopil s predstavo »Hoketi Poketi«, ISIT Einaudi-Marconi iz Štarancana s predstavo »Elisa in progress«, goriški ISIT Galilei-Fermi-Pacassi bo uprizoril predstavo »Najboljši igralci na svetu«, dijaki liceja Slapater-Duca degli Abruzzi iz Gorice bodo nastopili s predstavo »Enkratno«, kot zadnji pa bodo na vrsti goriški dijaki ISIS Alighieri s predstavo »Čas za čaj«. Srečanje gledaliških skupin promovi-ra goriška pokrajina v sodelovanju z občinami Gradišče, Gradež, Tržič, Gorica, Krmin in Nova Gorica s podporo dežele FJK in projekta GAF - Giovani alla Frontiera, ministrstvom za mladino, pokrajinskim šolskim uradom in Fundacijo Goriške hranilnice. Pri letošnji izdaji sodeluje tudi Klub goriških študentov. (km) GORICA - »Angelski obraz« Dotrajani zapor idealna lokacija za mafijski film Statisti v Ulici Barzellini Za film o beneškem mafijcu Feliceju Manieru so iskali zapor, ki po dotrajanosti in zunanjem videzu ne pripada današnjemu času. Dobili so ga v Gorici, v Ulici Barzellini, kjer bodo še danes snemali kadre za italijansko nadaljevanko »Faccia dAngelo« (Angelski obraz). Glavno vlogo ima Elio Germano, lanski dobitnik zlate palme za najboljšo moško vlogo v Cannesu, režiser pa je Andrea Por-porati, scenarist treh sezon italijanske TV-serije »La piovra« (Hobotnica). Scenarij je nastal po avtobiografiji »Una storia cri-minale«, ki jo je Felice Maniero, vodja mafijske tolpe Mala del Brenta, spisal s pomočjo Andree Pasqualetta. Za pisanje je imel kar nekaj časa, saj je bil obsojen na 33 let zapora; kazen so naknadno znižali, od lanskega avgusta pa je na prostosti. Glavnina zgodbe o Feliceju Manie-ru, znanem pod vzdevkom »Angelski obraz«, ki si je status legendarnega kri- bumbaca minalca prislužil z uspešnim izmikanjem policiji in pobegoma iz zaporov, je umeščena v Veneto - poleg Benetk še Mestre in Padova -, odvija pa se tudi na slovenskih tleh. Kadre so ali še bodo posneli v Portorožu, Kopru, Ankaranu, Ajdovščini in Ljubljani. Producenta sta SKY Cinema in Goodtime, pri produkciji v Sloveniji pa pomaga Svet Filma iz Ljubljane. Zgodba se v glavnem dogaja v 80. letih minulega stoletja. Ker je goriški zapor še najbolj podoben tistim časom, ni treba dodajati scenografije. Ulico Barzellini so zasedla vozila s filmsko opremo, iz ropotarnice pa so potegnili tudi nekaj starih policijskih avtomobilov. Medtem ko v notranjosti kaznilnice snemajo, se pred njo zadržujejo statisti in tehnično osebje, tako da je običajno prazna ulica bolj podobna sejmu ali tržnici, kar je seveda pritegnilo tudi radovednost običajno ravnodušnih Goričanov. ŠTANDREŽ - Študijski center M. Klein v vrtcu Čustvena vzgoja otrok Pravljičarka Martina Šolc je otroke popeljala v raznoliki svet pravljic in čustev V goriških in tržaških vrtcih je Študijski center Melanie Klein začel izvajati projekt »Spoznavajmo čustva in gradimo pozitivne medosebne odnose«. Na posameznih srečanjih se otroci učijo spoznavati pozitivna in negativa čustva, jih primerno izražati in jih deliti z drugimi. Izhodišče je raznolik svet pravljic s svojimi junaki, v katerem se prepletajo osnovna čustva kot veselje, žalost, strah in jeza. Projekt se je začel s srečanjem v vrtcu v Štandrežu, ki ga je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. Otroke je v razgiban svet čustev in občutkov uvedla izvedenka študijskega centra M. Klein, Martina Šolc. S pomočjo želve - lutke Želvi - je otrokom najprej povedala, kaj so čustva. Sledilo je pripovedovanje pravljice s posebnim poudarkom na junakih in njihovih občutkih. Otroci pri tem širijo svoj besedni zaklad (besede o čustvih), razmišljajo o čustvih (kaj se jim dogaja) in jih raziskujejo (govor, mimika, risanje...). Cilji projekta so spodbujanje razmišljanja o sebi, svojih čustvih in občutkih, spodbujanje njihovega doživljanja, spodbujanje zrelih, primernih in ustreznih načinov izražanja, skratka razvoj čustvene inteligentnosti. »Čustva še odrasli težko ubesedimo in izrazimo, kaj šele otroci, ki jih o tem ni nihče podučil. Starši, ki želijo otroka naučiti zdrave reakcije ter zdravih emotivnih vzorcev, se morajo zavedati, da otrok vse opazuje; zato starši, ki se dobro počutijo s svojimi čustvi in jih znajo izražati ter ob- vladovati - emotivno inteligentni starši -, znajo svojemu otroku podati bogato znanje o emotivni inteligenci. Danes se govori o emocionalni pismenosti kot osnovi za srečnega in samostojnega otroka, ki se bo razvil v psihološko zdravega posameznika. Z učenjem samokontrole, spoznavanja lastnih reakcij in njihovega obvladanja je potrebno pričeti že v ranih letih, saj je v svetu vse preveč čustvene zapuščenosti,« je povedala Martina Šolc. Med projektne cilje sodi tudi sprostitev. V ta namen je Šolče- va uporabila vodeno vizualizacijo. »V poplavi vizualnih spodbud - televizija, računalnik, elektronske igrice - opažamo, da otroci težko uporabljajo lastno domišljijo, zato je način vodene vizualizacije, ki spodbuja spoznavanje drugega sveta, ki je v njih samih, tako dobrodošel. Preko vodene vi-zualizacije se otroci tudi umirijo,« pravi izvedenka. Srečanja v Štandrežu in v ostalih vrtcih so se zaključila s potovanjem na vlaku občutkov in s Himno dobre volje, ki je povsod pričarala veselo vzdušje. (iš) Otroci štandreškega vrtca 1 6 Sreda, 6. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V marcu olajšali zlatarno za več kilogramov nakita Prijeli dva roparja, pomočnik na begu ....... Gre za Novogoričana, Solkanca in Šempetrca - Prodajalki grozili s pištolo, izkazalo se je, da je bila imitacija UpVav'janae s ^f^C™ vG" Nasveti za diplomsko delo Nasveti za čim brljšr pripravo univerzitetne diplomske nalrge brdr tema srečanja, ki ga brdr jutri priredili v dvrra-ni hiše Lenassi v Ulici IX Agrstr v Gr-rici. Na srečanju, ki ga prireja Videmska univerza, brsta rb 14.30 spregrvrrili raziskovalka Antrnella Prceccr in rdgr-vrrna za knjižnico v večnamenskem centru v Ulici Diaz Grazia Puiatti. Tudi rrparjem, ki sr pred drbrimi tremi tedni nrvrgrriškr zlatarnr rlaj-šali za več kilrgramrv nakita, sr nrvr-grriški kriminalisti strpili na prste. Dva rd treh sr prijeli, tretjega, čigar identiteta jim je tudi znana, še iščejr. Gre za 22-letnega mrškega iz širše rkrlice Nrve Grrice, 23-letnika iz rkrlice Šempetra pri Grrici in 37-letnega mrškega, sicer tujca, a z bivališčem v Srlkanu. Tr je bil že peti rrp, ki se je v kratkem času pripetil na rbmrčju nrvrgrriške pr-licijske uprave in ki sr ga nrvrgrriški kriminalisti uspešnr preiskali. Dva mrška v temnih rblačilih, pr-krita s kapucami in s srnčnimi rčali, sta 11. marca v središču Nrve Grrice v dr-prldanskih urah vstrpila v zlatarnr Šulin v Delpinrvi ulici; tr je bila že druga rd treh zlatarn bratrv Šulin v mestu, ki je bila v kratkem času rrrpana. Eden rd dveh mr-ških je prrdajalki zagrrzil s pištrlr, jr na-tr prrinil in udaril v rbraz ter zaprl v manjši prrstrr za prrdajnim pultrm. Drugi pa je medtem nagrabil več kilrgra-mrv raznrvrstnega nakita in ga spravil v nahrbtnik. Pr krnčanem rrpu sta mrška zbežala v smeri nrvrgrriške avtrbusne prstaje. Prrdajalka je zaradi napada dr-bila lažje telesne prškrdbe, zatr je priskala zdravniškr prmrč. Kasneje se je izkaza-lr, da je rrparjema pri izvedbi, begu in kasnejšem skrivanju prmagal še en mrški. Kriminalisti sr 30. marca dva rsum-ljenca rmenjenega rrpa, in sicer 23-let-nega mrškega iz rkrlice Šempetra pri Gr-rici in 37-letnika iz Srlkana, prijeli ter jima na prdlagi zakrna r kazenskem pr-strpku rdvzeli prrstrst. Prtem sr na prd-lagi izdanih rdredb dežurnega preiskr-valnega srdnika nrvrgrriškega rkrržne-ga srdišča pri vseh rsumljencih rpravili več hišnih preiskav in jim zasegli številne predmete, ki sr jih uprrabili pri kaznivih dejanjih in brdr služili v nadaljnjem kazenskem prstrpku. Kriminalisti sr med drugim našli pištrlr, s katerr je eden rd rrparjev grrzil prrdajalki, a se je izkaza-lr, da gre za imitacijr. 23-letnega mrške-ga sr nrvrgrriški kriminalisti pr zaslišanju s kazenskr rvadbr privedli pred dežurnega preiskrvalnega srdnika nrvrgr-riškega rkrržnega srdišča, ki ga je pr zaslišanju spustil na prrstrst. Drugega, 37-letnega mrškega iz Srlkana, pa sr kriminalisti pr rpravljenih prstrpkih in zaslišanjem izpustili na prrstrst. Tretjega, 22 let starega mrškega iz širše rkrlice Nrve Grrice, kriminalisti še iščejr, saj je še na begu. Pri njem drma sr sicer že rpravili hišnr preiskavr in prrti njemu prdali kazenskr rvadbr. Za kri-minalnr dejanje, krt ga je zagrešila trrji-ca, je zagrržena zaprrna kazen rd treh dr petnajst let. Kriminalisti sr v zvezi z rr-prm nrvrgrriške zlatarne rvadili še četrtega rsumljenca, 22-letnega Nrvrgrri-čana. Tudi pri njemu sr rpravili hišnr pre-iskavr; ta naj bi strrilcem prmagal pri skrivanju rrrdja, sledrv in nakradenih pred-metrv krt tudi pri skrivanju storilcev. (km) GORICA - Sistem za urejanje čakalnih vrst v matičnem uradu Mala revolucija Do poletja naj bi zadovoljili vse prosilce elektronskih osebnih izkaznic, ki so v čakalni vrsti Naprava za urejanje čakalnih vrst v matičnem uradu »Matični urad je cbčinska vizitka. Za večine ljudi je to kraj edinega stika z mestne uprave, zato pa ne mere biti podoben edljudnemu zaporu.« S temi besedami je župan Ettore Romoli včeraj napovedal namen, da brdr še letos temeljito preuredili in na nrvr rpremili prrstrre matičnega urada v pritličju stranske hale goriškega županstva. »Odvzeti mu moramo današnji klavstrebični videz. Postati mera gostoljuben,« je še zatrdil in prjasnil, da pripravljajr načrt, rbnrva pa br predvi-drma veljala str tisrč evrrv, kar ni drrbiž. S podobnim namenom so danes v matičnem uradu aktivirali sistem za urejanje čakalnih vrst. Ob vhrdu strjita dve napravi - zelena in rdeča -, ki delita lističe z zaprrednimi številkami, nad rkenci pa sr namestili prikazrvalnika številk, ki sta pr barvi usklajena z napravama in brsta preprečevala kakršnr keli zmede ali prerivanje nepetrpežljivih ljudi na čakanju. Največ gneče beležijr rd prnedeljkih drprldne. Napravi sta pr barvi različni, ker usmerjata k rkencem z različnim rštevilčenjem in različnimi strritvami, zatr velja nasvet, da, preden prtegnemr iz naprave listič, przrrnr preberemr navrdila. Nrvrst sta včeraj predstavila pristojni občinski odbornik Sergie Cesma in župan Rrmrli. Da je nrvrst drbrrdršla, sr drkazali ljudje, ki sr med predstavitvijr prišli v matični urad in pritiskali na napravi, zatr da bi drbili listič, čeprav nista še bili aktivirani. Sistem za urejanje čakalnih vrst ni edina nrvrst. Pr-membnejša krt ta je rkrepitev rsebja, prverjenega za izdajanje rsebnih izkaznic. V ta namen sr uredili dve pisarni, h katerima be usmerjala rdeča naprava. Z okrepitvijo naj bi de meseca julija zadrvrljili vse prrsilce elektrrnskih rsebnih izkaznic - teh je prekr str -, ki sr v čakalni vrsti. Kdrr bi danes za-presil za tovrstne izkaznice, je ne bi debil pred februarjem pri-hrdnjega leta. V matičnem uradu pa sr včeraj naprvedali, da brdr rd sredine aprila dalje strpili v stik z vsakim že registriranim prrsilcem in mu sprrrčili nrv datum za izdajr izkaznice. Računajr, da brdr zarstalr delr rpravili dr prletja. Priča-kujejr seveda, da brdr ljudje začeli prgrsteje spraševati pr elek-trrnskih izkaznicah, ki pa se na državni ravni nisr rbnesle, saj jih izdaja le 80 rd skupnr rsem tisrč italijanskih rbčin. ŠKOCJAN - Za las ni bila tragedija Štiri leta in deset mesecev zapora, ker je 16-krat zabodel partnerko Z malim mečem je šestnajstkrat za-brdel partnerkr in za las je ni umrril. Rr-berte Nevelle, 29-letni zidar iz Škecjana, ki je zadnje tri mesece že preživel v za-prru, je bil včeraj rbsrjen na štiri leta in deset mesecev zaprrne kazni. Srdnica Paela Santangele je v bistvu osvojila zah-tevr državnega tržilca Micheleja Martr-rellija, čeprav je zahtevanr kazen znižala za deset mesecev. Srdnica namreč ni priznala rbtežilnih rkrliščin namernrsti in puhlih razlrgrv, a tudi ni rsvrjila teze rbrambe, ki je trdila, da v Nrvellrvem napadu ni bilr mrrilskega namena in da je treba mrškemu srditi zaradi prvzrrčitve hudih prškrdb, ne pa prskusa umrra. Obsrdba se nanaša na silrvit prepir med partnerjema januarja letrs. Med žaljivkami, zmerjanjem in vpitjem je 29-letni mrški naravnrst prbesnel in se s krničastim predmetem znesel nad 27-letne partnerke, s katere je delil stanovanje v Škecjanu. Ženske se zaradi ran sprejeli na zdravljenje v trži-ški brlnišnici, kjer sr rcenili, da je pravi čudež, da je sunki z mečkrm nisr spravili na drugi svet. Nrvellr je partnerkr napadel iz ljubrsumja, ker naj bi ga ženska nameravala zapustiti. Najprej sta šla v besedni spopad, v katerem - pe pripovedi Nevellevega ed-vetnika - ženska ni zarstajala. Naenkrat pa je mrški zagrabil mali meč iz zbirke, ki sr jr hranili na drmu, in z njim šestnajstkrat sunil partnerkr v hrbet. Ženska je imela na sebi jepič, ki je je zavaroval in preprečil hujše poškodbe. Čeprav ranjena, je pobegnila rd drma in sama priskala zdravniškr pr-mrč. V tržiški brlnišnici sr na njej ugrtr-vili šestnajst lažjih ran, zaradi katerih se je zdravila drbra dva tedna. Na rsnrvi rvad-be, ki jr je vlržila, sr aretirali Nrvella, ki pa se je izrgnil hujši kazni takr, da je takrj priznal krivdr in sprntanr izrrčil meček. V petek, 8. aprila, br v KB Centru v Grrici med 14.30 in 18. ure potekala delavnica »Pravni vidiki upravljanja s člrve-škimi viri: eblike nevih zaposlitev«. Or- ganizatrr prbude, ki je namenjena prd- jetjem in posameznikom, je Slevik. Predavala brsta rdvetnika Giulir Mrsetti in Daniele Crmpagnrne. Za drdatne in- fermacije je na velje tel. 0481-530412. V Števerjanu cvetijo češnje Obiskovalci Števerjana imaje v teh dneh mržnrst, da si rgledajr krasen spektakel. »Na vinski cesti se je namreč cvetijr češnje,« epezarja združenje Prr Lrcr iz Šte- verjana, ki svetuje, da si rbiskrvalci med vikendrm rb rgledu sprmladanske narave privrščijr tudi krzarec vina in prigrizek v vinrteki rb Trgu Svrbrde. Prispevki za socialne zadruge Srcialne zadruge iz grriške prkrajine imajr dr 10. aprila čas, da na uradu za prrtrkrl prkrajine Grrica rddajr prošnje za prispevke. Dokumentacija je na voljo na spletni strani http://rpps.prrvincia.grrizia.it. Pogrešani živ in zdrav Pogrešanega 73-letnega Jakoba Pivka, ki je v nedeljr rdšel iz Drma uprkr- jencev Medic hrtela v Renčah, sr vži- vega in zdravega našli v Gradišču nad Prvačinr. Prlicija takr preklicuje iskalnr akcijr. (km) V Gorici drevi Komigo Drevi rb 20.30 br v Kulturnem drmu v Grrici na vrsti šesta predstava v rkviru festivala Krmigr 2011, in sicer komedija »Čas za spremembo« v postavitvi Teatra 55 iz Ljubljane. Komedija je bila sprva naprvedana za 12. april, vendar iz tehničnih razlrgrv sr jr anticipirali na današnji dan. Knjiga Roberta Coste Jutri rb 17. uri brdr v hiši Ascrli v Gr- rici predstavili knjigr arhitekta Rrberta Crste Lrngerija »Architetture per la scurla e per la casa 1948-2000«. Srečanje br vrdil arhitekt Diegr Kuzmin, spregovorili pa brdr izvedenci Edino Valco-vich, Diana Barillari, Romano Schnabl in Girvanni Fraziano. Družboslovni večer Fakulteta za uprrabne družbene študije (FUDŠ) v Nrvi Grrici br priredila večer na temr Referendum krt instrument demrkratičnega rdlrčanja. Grstje brdr Matej Makarrvič, Jernej Letnar Černič in Jernej Pikalo. Pogovor br mrderiral Matevž Tomšič. Dr- grdek br danes rb 18. uri na sedežu FUDŠ-a (Gregorčičeva 19). (km) ŠEMPETER PRI GORICI - Država ne namerava pomagati pri sanaciji izgube Bolnišnica v rdečih številkah Minister: »Bolnišnica ima pomembno prednost pred ostalimi slovenskimi bolnišnicami: storitve lahko širi tudi v sosednjo Italijo« Šempetrska bolnišnica je poslovno lete 2010 zaključila s 700.000 evri minusa. »Sem nasprrtnik prkrivanja izgub s strani ustanrvitelja. Najprej mrramr rdgrvrriti na vprašanje, zakaj je izguba nastala, natr pa vpeljati ustrezne ukrepe, ki bi tr rdpravili,« rdgrvarja minister za zdravje, Drrijan Marušič, na vprašanje, ali br država prmagala pri sanaciji rme-njene izgube. Marušič še drdaja prepričanje, da ima šempetrska brlnišnica, ki je bila zadnjih nekaj let med drbrr str-ječimi, velikr razvrjnih prilržnrsti. »Šem-petrska brlnišnica ima prmembnr pred-nrst pred rstalimi slrvenskimi brlnišni-cami. Storitve namreč lahke širi tudi v so- sednjo Italije. Bliža se lete 2014, ko be rlajšan pretrk pacientrv iz enega zdravstvenega sistema v drugega. Tedaj be štela kakrvrst in varnrst zdravstvenih str-ritev,« je prepričan minister. »Resnr smr pristrpili k pripravi sanacijskih ukreprv, vendar ne na račun brl-nikrv,« prudarja direktrr brlnišnice, Silvan Saksida, in drdaja: »Eden glavnih vzrr-kov za izgube je ta, da je bile financiranje slabše kot v prejšnjih letih, ob tem je treba uprštevati, da je prišlr dr prestrukturiranja rz. prenrsa akutne brlnišnične rbrav-nave na specialističnr ambulantnr dejav-nrst, in sicer na tiste ambulante, kjer naj bi bile drlge čakalne drbe.« K izgubi sr pri- prmrgli tudi prvečani strrški dela. Lani sr morali zaradi uvajanja nevih programov in pa zatr, ker je prleti velikr številr zdravnikov, zaposlenih v bolnišnici, preklicale se-glasje r nadurnem delu, najemati zunanje srdelavce in z lastnimi zdravniki prdpisr-vati prdjemne prgrdbe. Tretjina izgube v brlnišnici pa naj bi nastala zaradi nedrre-čenesti v financiranju onkološke dejavnosti, ki pa sr jr izvajali v prlni meri. Eden od ukrepov racionalizacije pe-slrvanja je tudi rrganizacija skupne mi-krrbirlrške dejavnrsti z zavrdrm za zdravstvenr varstvr Nrva Grrica. »Ra-cirnalizira se sistem narrčanja števila preiskav, vzorce se razporedi pe prioriteti ... Krlikr brdr manjši izračuni znrtraj zaveda, be pokazal čas, motiv v prvem eb-drbju je predvsem v strrkrvni prveza-nrsti, kakrvrsti, varnrsti . Vsakr združevanje pa prinese tudi ekrnrmski iz-plen,« je prepričan minister Marušič, ki je komentiral tudi nedavne odločitev sveta zavrda brlnišnice, ki ni sprejel pred-lrga, da bi v brlnišnici rrganizirali ne-grvalni rddelek: »Brlnišnica je, upam, rpravila strrkrvne analize in razprave, kaj bi tak rddelek lahkr prinesel rzirrma, kaj bi lahkr izgubili. Gre pa na neki način tudi za rdprr v nekaterih lrkalnih rkrljih in upam, da brdr pred drkrnčnr rdlr-čitvijr še enkrat premislili.« (km) Šempetrska bolnišnica foto n.n. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 7. aprila 2011 1 / DOBERDOB Kraške glave Cristiana Lavrencica Likovna umetnost je za človeka velik izziv. Upodobitve, ki nastajajo izpod čopiča ali peresa, so izraz ustvarjalčevega pogleda na svet in obenem njegovega globljega doživljanja. Mladi doberdobski slikar Cristian Lavrencic bo v tem tednu javnosti prvič prikazal svoj večletni slikarski opus, v katerem se sam zrcali. Likovna razstava ima naslov »Arhitekture neznanega - Kraške glave«. Odprtje bo v petek, 8. aprila, ob 19.30 na sedežu kulturnega društva Hrast v Doberdobu (za cerkvijo). Dogodek prireja gostitelj - društvo Hrast, sooblikovalo pa ga bo več akterjev. La-vrencicev opus bo predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Bat-tista, ki bo povzela umetnikovo dosedanjo pot. Podala bo tudi oceno likovnih del doberdobskega slikarja, ki se povečini poslužuje tehnike tuša in oglja. Na ogled bo deset slik, ki v ospredje postavljajo slikarjev domači Kras in toskanske pokrajine, kjer je Lavrencic preživel študentska leta. Rad se dalje posveča tematiki človeka in ljubezni, kar je iz njegovih del prav tako razvidno. Program večera s tem še ne bo sklenjen. Cristian Lavrencic se namreč ne posveča samo slikarstvu, rad tudi piše v verzih. Zbrani ljudje bodo tako lahko prisluhnili njegovim poezijam in mislim, ki jih bodo podajale Jasmin Podveršič, Mateja Černic in Sara Lenzi. Zaključek večera bo imel glasbeni pečat. Zborovsko kuliso razstavi bo namreč poustvarila dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic. Razstava bo na ogled do prvega maja ob urnikih odprtja sedeža društva Hrast. (ač) ŠTANDREŽ - Veronica & The Red Wine Serenader v gostilni Turri Neobičajni country in blues Kulturni dom iz Gorice in Folk Club Buttrio bosta dosedanje plodno sodelovanje okrepila z novimi izzivi ■K J 6* K r> - Veronica & The Red Wine Serenaders v standreski gostilni foto vip Nastop skupine Veronica & The Red Wine Serenaders v gostilni Turri v Štandrežu je bil prav poseben dogodek, ki je postregel s country in ragtime glasbo ter bluesom. Ponudila sta ga Kulturni dom iz Gorice in društvo Oton Župančič iz Štandreža v sodelovanju s Folk Clubom iz Buttria. Skupina, ki izvaja ameriško glasbo, prihaja iz Milana in je bila namenjena v Budimpešto, kjer jo je čakalo nekaj koncertov. Prireditelji so jo tako rekoč ujeli za las in jo zvabili v Štandrež. Že takoj po prvih akordih je bilo poslušalcem jasno, da gre za prvovrsten ansambel, ki se lahko kosa s katero koli podobno skupino ne le v Italiji, temveč tudi v Evropi. Že sestava skupine je nenavadna. Navajeni smo, da sta country in blues domena moških glasbenikov, skupino iz Milana pa sestavljajo dve ženski in dva moška. Takšna sestava ničesar ne odvzame prodornosti tako instrumentalnega kot tudi pevskega učinka. S kitarami se ukvarjata Max De Ber- nardi in Mauro Ferrarese, glavna pevka je Veronica Sbercia, ki igra tudi na ukulele in ritmično »praska« na kovinsko pralno desko, medtem ko se z velikim kontrabasom ubada drobcena, a genialna Alessandra Cecala. Alessandra je hkrati prvovrstna pevka, pred mikrofonom pa se dobro znajdejo tudi ostali člani skupine. Kot je lahko publika ugotavljala, znajo ameriški glasbi vcepiti italijansko živahnost. Omeniti še velja, da program sloni na preprostih glasbilih brez pomoči ojačevalcev, ojačeni so le glasovi pevcev. Proti koncu dvournega programa brez premorov so Veronica in njeni Serenadersi izvedli še kratek šov v lokalu, na katerega so se gostje odzvali z navdušenjem. V imenu prirediteljev sta občinstvo uvodoma nagovorila Igor Komel in Marco Miconi. Poudarila sta, da je dolgoletna naveza med Kulturnim domom in Folk Clubom Buttrio uspešna, zato pa jo je potrebno okrepiti z novimi izzivi. (vip) Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije V ČETRTEK, 7. APRILA 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7736330 (faks 040-772418) ali pišite na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Hop« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Amici, amanti e...«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.00 »Senca dvoma« - Alfred Hitchcock (Filmska sreda). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Kick - Ass« (digitalna projekcija); 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 - 20.20 -22.00 »Hop« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Mia moglie per finta«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »I ragazzi stanno bene«; 22.00 »Sucker Punch«. H Mali oglasi ODDAJAM v najem manjše stanovanje v Ul. S.Gabriele v Gorici; tel. 3289296503. [H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. Čestitke V Števerjan naj voščilo pohiti, ker najina LIZA 18. rojstni dan slavi. Da bi še naprej bila mamici in očku v ponos in da bi si ji v življenju uresničilo vse, ji želita Doberdobki dve. S Izleti VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije in vpis čimprej na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. BERNADIJA v zahodni Beneški Sloveniji je cilj letošnjih družnih sabotin-skih poti v priredbi goriške sekcije CAI v nedeljo, 17. aprila. Na razpolago bo avtobusni prevoz. Skupne hoje po označenih poteh bo približno pet, največ šest ur. Kosilo iz nahrbtnika. Pri pobudi sodeluje tudi SPDG, poleg PD Nova Gorica, PD Kanal in PD Brda. Zaradi organizacije prevoza je nujna predčasna prijava, informacije v večernih urah po tel. 3331581015 (Dino Paulin) in tel. 0481882328 (Marko Lutman). »IZLET V KEKČEVO DEŽELO IN NE SAMO ...« organizira KŠD Kras Dol-Poljane v soboto, 28. maja. Odhod s Palkišča ob 9. uri, ogled gozdnega muzeja, ki se nahaja na avtocesti proti Trbižu, prihod v Kranjsko Goro, ogled Kekčeve dežele, pozno kosilo v pivnici Kazina na Jesenicah, povratek je predviden okrog 22. ure; informacije in prijave po tel. 338-3176605 (Katjuša) in 339-8619456 (Alenka). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). PD RUPA-PEČ obvešča, da so na razpolago še štiri mesta na vsakoletnem tradicionalnem izletu v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Ko-benhavn; informacije in prijave po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Po okolici Ferletičev in severne kote 208 (Ku-cil) po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 10. aprila, z zbirališčem ob 8.45 v zaselku Mikoli v Dolu. Organizatorji priporočajo primerno obutek in fizično kondicijo ter žepno svetilko; informacije po tel. 328-2180158. fl Razstave FOTOKLUB SKUPINA75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt v Galeri-ji75 na Bukovju v Števerjanu v soboto, 9. aprila, ob 20.30. Razstavljali bodo člani Remo Cavedale, Sandi Gor-kič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic, predstavila jih bo Lorella Klun; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na info@skupina75.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Vla-dimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«; do 15. aprila od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. V PREDDVERJU KULTURNEGA DOMA v Gorici je do 15. aprila na ogled fotografska in dokumentarna razstava ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva ob urniku odprtja Kulturnega doma ter v večernem času ob prireditvah. Na ogled je okrog 70 fotografij velikega formata, niz zanimivih listin, dva para starodobnih smuči, unikati plakatov in grafični izdelki iz časa, ko še ni bilo računalnikov, ter več drugih eksponatov. 9 Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v Dijaškem domu v Gorici predavanje na temo »Ločitev v družini« v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici; zaželjena je predhodna najava v Dijaškem domu (tel. 0481533495). 13 Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki da- jo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). ONAV IN ANAG (Vsedržavni združenji pokuševalcev vin in žganj) organizirata obisk sejma Vinitaly v Veroni v nedeljo, 10. aprila. Odhod avtobusa iz Trsta in Gorice; informacije in vpis na markovicdaniela@yahoo.com ali po tel.0481-32283 (Daniela). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja družabno večerjo za člane in prijatelje v restavraciji Lanterna d'oro v Gorici v soboto, 16. aprila, ob 20. uri; rezervacije po tel. 348-6405775 (Bruno Faganel) in 334-6366765 (Faganel Marino). SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ vabi vse člane na občni zbor sekcije, ki bo potekal v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah, Prvomajska ulica, 120/A. ZSKD sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v petek, 8. aprila, v prvem sklicanju ob 19.30 v drugem ob 20.30 v domu A. Budal v Štandrežu. KLUB OSMICA PRI MAČKU z Vrha prireja v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 21. uri deseti praznik salame. Za dobro voljo bodo igrali Trije prašički, izkupiček večera bo namenjen onkološkemu centru v Avianu. CELODNEVNI PHOTOWORKSHOP prireja v nedeljo, 10. aprila, za vse začetnike in izkušene fotografe pod vodstvom mentorja M. Intiharja Fotoklub Skupina75. Zbirališče v Galeriji75 na Bukovju ob 9. uri, poskrbljeno bo za kosilo. Več na www.skupina75.it, informacije in prijave čimprej, ker so mesta omejena: info@skupina75.it in po tel. 347-1516964. BALINARSKI KLUB MAK sklicuje redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 12. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v sejni dvorani goriškega ZSŠDI-ja na Korzu Verdu 51 int. (KB center). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici sklicuje v petek, 15. aprila, ob 19.30 redni letni občni zbor v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Dnevni red: pregled in odobritev dejavnosti v letu 2010, pregled in odobritev finančnega poročila ter načrta, razno. V drugem delu skupščine, ob 20.30, bo predstavitev ponatisa publikacije »Geološki izprehodi po Goriškem« Ferdinanda Seidla. Knjižica je izšla leta 1913, društvo pa jo je ponatisnilo v okviru pobud ob 100-letnici. S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Pogoj: odlično znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444 0 Prireditve KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 7. aprila, ob 18.03 v občinski knjižnici v Tržiču se bo Federica Manzon pogovarjala o svoji knjigi »Di fama e di sven-tura« z Margherito Reguitti. V KNJIGARNI RINASCITA na Drevoredu S. Marco 29 v Tržiču bo v petek, 8. aprila, ob 18. uri predstavitev publikacij društva Tržič »Sloveni nel territorio di Monfalcone«, »100 anni del cantiere« in »Dei nomi dei luog-hi(Toponomastica del territorio di Monfalcone e del comune di Sagra-do)«. Sodelovali bodo Nataša Ferletič, Lucia Germani in Danilo Peric. KNJIGA OB 18.03 - AVTOBUSNI IZLET: »La provincia operaia. Gli uo-mini per gli uomini« v soboto, 9. aprila, ob 10.03 odhod s trga pred goriško železniško postajo iz Stražc do Pan-zana skozi Zagraj. Na temo bo govoril Roberto Covaz; informacije in najave po tel. 335-1765415. SKRD JADRO s pokroviteljstvom občine Ronke vabi v sklopu evropskih dnevov kulture 2011 na predstavitev nove knjige Iva Petkovška »Slovenci in graal« v torek, 12. aprila, ob 20.30 v z gornji dvorani Tržiškega kulturnega konzorcija v Ronkah. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 14. aprila ob 20.30 o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 3339950610 (Zvonko). Pogrebi DANES V ZAGRAJU: 11.00, Edda Mi-niussi vd. Devetti (s pokopališča v Gradišču) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.00, Irene Fa-biani vd. Lenardon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.30, Nives Maria Pauletti v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. Sreda, 6. aprila 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče Danes, 6. aprila, ob 14.30 / Roland Schimmelpfennig: »Zlati zmaj«. Jutri, 7. aprila, ob 20.30 / F.M.Dostojevski / Diego de Brea: »Zločin in kazen« Izbirni sklop Romaneskni in resna glasba, z italijanskimi nadnapisi. V petek, 8. aprila, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10., ob 16.00, v četrtek, 14. ob 19.30 ter v soboto, 16. aprila, ob 16.00 in ob 20.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali Danes, 6.aprila, ob 20.30 / Cesare Lie-vi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: od četrtka,7. do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 6. aprila, ob 21.00 / Prevzeto od "Nathan il saggio" od E.G.Lessing: »Crociate«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopa: Valerio Banasco. / Ponovitve: do sobote, 9. aprila ob 21.00 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 17.00. V torek, 12. aprila, ob 21.00 / Lorenzo Gleijeses: »Cerimonia«.Režija in tekst: Lorenzo Gleijeses. Nastopajo: Lorenzo Gleijeses, Anna Redi, Manolo Muoio. / Ponovitve: od srede, 13. do sobote, 16. aprila, ob 21.00 in v nedeljo, 17. aprila, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 8. aprila, ob 20.30 / Marsha Norman: »Buonanotte mamma«. Režija: Serena Sinigaglia. Nastopata: Ariella Reggio in Marcela Serli. / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10. in v torek, 12. ob 16.00, od srede, 13. do 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. aprila, ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 10. aprila, ob 18.30 / Mo- nokomedija »Sezonska razprodaja«, tekst, režija in izvedba Tatjane Malalan. TRŽIČ V torek, 19. aprila, ob 20.45 / Eduardo de Filippo: »Eduardo: piu unico che raro!«. Režija: Giancarlo Sepe. Nastopajo: Rocco Papaleo, Giovanni Esposi-to, Pino Tufillaro, Elisabetta DAcunzo, Angela De Matteo, Antonio Marfella, Giampiero Schiano, Antonio Spadaro in Simone Spirito. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) Danes, 6. aprila, ob 20.30 / V okviru Festivala "KOMIGO 2011" »Čas za spremembo«. Režija: Branko Buric. Nastopa gledališka skupina: Teater 55 iz Ljubljane. V nedeljo, 10. aprila, ob 16.30 in ob 21.00 / »Gli innamorati (Zaljubljenca)«. Nastopa gledališka skupina: »La trappola« iz Vicenze. V ponedeljek, 11. aprila, ob 10.00 / Gledališka predstava za šole: »Grozni Gašper«.Gledališka predstava za šole. Režija: Jaša Kamnik. Produkcija: SNG Nova Gorica. _SLOVENIJA_ PLANINA PRI RAKEKU V soboto, 9. aprila, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjh. Prevedel: Tone Smolej, jezikovna obdelava: MInu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina: KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Veliki oder Danes, 6. aprila, ob 11.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v petek, 8., v soboto, 9., v torek, 12. v sredo, 13, v petek, 15., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 19.30. Jutri, 7. aprila, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 15.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v torek, 19. ob 17.00 in v petek, 22. aprila, ob 20.00. V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v soboto, 16., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 6. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »De-kameron«. / Ponovitve: v četrtek, 7., ob 19.30, v sredo, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30, v soboto, 23. aprila, ob 19.30. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v ponedeljek, 11. v četrtek, 14. in v petek, 15. aprila, ob 19.30. V soboto, 9. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 16. aprila, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 19. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: PRIREDITVE »Vse zastonj! Vse zastonj!«. / Ponovitve: v sredo, 20. ob 19.30, v četrtek, 21. ob 20.00 in v petek, 22. aprila, ob 19.30. Mala drama Danes, 6. aprila, ob 20.00 / Maja Pele-vic: »Pomarančna koža«. Jutri, 7. aprila, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitev: v četrtek, 14. in v četrtek, 21. aprila, ob 20.00 V soboto, 9. aprila, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 17.00 in ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v petek, 15. aprila, ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V torek, 19. aprila, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Jaz vas ljubim«. / Ponovitev: V sredo, 20. aprila, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in ac-cordo" »Boban I Marko Markovic Or-kestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bonawenturo. Gledališče Verdi Jutri, 7. aprila, ob 18.00 / »Omaggio a Franz Liszt«. Klavirski recital od Istva-na Lajkoja. TRŽIČ Občinsko gledališče Torek, 12. aprila, ob 20.45 / »Orchestra del XVIII secolo - Coro Cappella Amsterdam«. Dirigent: Frans Brüggen. Nastopajo: Ilse Eerens - sopran; Michael Chance - alt; Markus Schäfer - tenor; David Wilson-Johnson - basso; Pieter-Jan Belder - organ. GORICA Terzo teatro V petek, 8. aprila, ob 20.30 / 16. Gledališki festival: »Un Castello di ... Musical & Risate: »Il mistero dell'assasino misterioso«. Nastopa: Compagnia tea-trale Oberon iz Montebelluna (TV). _SLOVENIJA_ SEŽANA Osnovna Šola Dutovlje V nedeljo, 10. aprila, ob 17.00 / »Primorska poje«. Nastopajo: MePZ Jaz-bine-Plešivo, Števerjan-Krim; MoPZ Pergula, Sveti Peter, Piran; MePZ Duri, Col, Ajdovščina; ŽePZ Pristan, Koper; MPZ Tončka Čok, Lonjer, Trst; Vs Sraka, Štandrež, Gorica; MePZ Divača, Divača. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 12. aprila, ob 19.30 / H. S. Loe-venskjold: »Silfida« (Balet v dveh dejanjih Augusta Bournonvilla). Glasba: Herman Loevenskjold; Dirigent: Igor Švara. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije & Slovenski komorni zbor & Zbor Consortium musicum & APZ Tone Tomšič. Dirigent: Emmanuel Vil-laume; tenor: Janez Lotrič; sopran: Sabina Cvilak. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Kino Šiška Jutri, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). V petek, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantyr (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). V ponedeljek, 18. aprila, ob 21.00 / Nastopajo: DubLab: PAPRIKA KORPS (Pol). V torek, 19. aprila ob 21.00 / Nastopajo: Nargaroth (Nem), Posthum (Nor), Chaos Invocation (Nem). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): v torek, 12. aprila ob 17.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovna razstava Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. Dvorana Prosvetnega doma: v soboto, 9. aprila, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Skozi objektiv mladih - Razstava mladih fotografov in slikarjev«. Razstavljali bodo Sara Conestabo, Štefan Grgič, Nikolaj Kovačič, Diego Gerri in Irina Tavčar. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. -/ Kulturni center Lojze Bratuž: do 15. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20):jbo odprta vse do 15. aprila dokumentarna fotografska razstava ob stoletnici Slovenskega planinskega društva v Gorici (SPDG 1911 - 2011). SKD Hrast: prireja v petek, 8. aprila, ob 19.30 na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu odprtje slikarske razstave Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdobskega slikarja Cristiana Lavrencica; na ogled bo do 1. maja. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu v soboto, 9. aprila, ob 20.30. Razstavljali bodo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic, predstavila jih bo Lorella Klun; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481884226 ali na info@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): v soboto, 9. aprila, ob 19.00 odprtje razstave z naslovom »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. ssg - Enkratno gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča Jutri Zločin in kazen Priredbo Diega de Bree so predstavili tudi na Mittelfestu - Za abonente Romeneskni-resna glasba in za izven »Mladi mož, ki je zavoljo nepazljivosti zletel z univerze, obrtniškega porekla, živi v bedni revščini, zaradi nepazljivosti in nekaj napačnega razumevanja je zapadel pod vpliv ene tistih čudaških, nepopolnih idej, ki se razširjajo po našem okolju, ter se odločil, da bo z enim samim zamahom presekal ta svoj položaj.« Razvoj tega izhodišča je »psihološko poročilo o umoru«. Tako Fjodor Mihajlovič Dostojevski obnavlja vsebino svojega romana Zločin in kazen, temeljne mojstrovine ruske in svetovne literature, ki bo v jutri zaživela v tržaškem Kulturnem domu v izjemni dramaturški priredbi režiserja Diega de Bree. Enkratno gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki je na lanskem Mittelfestu navdušila in ganila publiko, spada v izbirni abonmajski program SSG Romaneskni-re-sna glasba. Lastna priredba je režiserju omogočila raziskovanje čudežnega koz-mosa Dostojevskega. Skupaj z odlično igralsko ekipo je poglobil emocionalna stanja, moč strahu, bojazni in zaskrbljenosti, beg, bolečino zaradi odsotnega in izgubljenega očeta, izzivanje življenja, ki pripelje onkraj dobrega in zlega in naposled klavrno konča v najglobljem blodnjaku krivde in trpljenja. De Brea je o predstavi povedal: »Zločin in kazen je zgodba o tistem, kar ljubim, česar se bojim in po čemer hrepenim, kjerkoli in kadarkoli jo odprem, me prestraši in popolnoma prevzame, zato se počutim kot duhovni otrok Dostojevskega, četudi ubog in nebogljen. To je zgodba o vzgoji srca, nekakšna pasijonska igra z vsemi štirinajstimi postajami in epilogom -vstajenjem.« V pretresljivi, estetsko prefinje-ni sintezi katarzične pasijonske igre nastopajo Matija Vastl v vlogi prota- gonista Rodiona Raskolnikova, Sandi Pavlin, Romana Šalehar, Olga Grad, Olga Kacjan, Daša Doberšek, Željko Hrs, Marinka Štern, Boris Kos, Uroš Maček, Ivan Godnič in Dario Varga. Nepozabno, pretresljivo potovanje v senčni labirint človekove duše se bo pričelo ob 20.30. Vstopnice pri blagajni SSG od 10. do 15. ure (brezplačna tel. št. 800 214302). Na voljo bo tudi brezplačno parkirišče na tržaškem velesejmu (vhod iz Ul. Rossetti - Revoltella). GLEDALIŠČE / SVET Sreda, 6. aprila 2011 SLONOKOŠČENA OBALA - Sile priznanega predsednika Ouattare sklenile obroč okoli njegove rezidence Nekdanji predsednik Gbagbo naj bi bil tik pred padcem Boji v Abidjanu zahtevali več žrtev - Rusija dvomi v zakonitost posredovanja sil ZN 19 ABIDJAN - Režimu nekdanjega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbag-boja naj bi včeraj odbijale zadnje ure. Potem ko so helikopterji Združenih narodov in Francije v ponedeljek napadli njegove položaje v Abidjanu, so sile mednarodno priznanega predsednika Alassanea Ouattare sklenile obroč okoli njegove rezidence, kjer se skriva s svojimi bližnjimi. Po navedbah uradnega Pariza se o "pogojih predaje" Gbagboja in njegovem odstopu v korist zmagovalca novembrskih predsedniških volitev Ouattare pogajata dva generala, ki sta mu blizu. Poveljnik Gbag-bojevih sil pa je potrdil, da je ukazal ustavitev spopadov in zahteval prekinitev ognja. Francoski obrambni minister Gerard Longuet je ocenil, da bi se "vse lahko razpletlo že v nekaj urah". V gospodarski prestolnici Abidjanu so se peti dan nadaljevali spopadi med silami, zvestimi Gbagboju in Ouattari. Slednji so sporočili, da so zavzeli predsedniško palačo in da v njej iščejo Gbagboja, da bi ga aretirali in mu sodili. Tiskovni predstavnik Gbagboja, Ahoua Don Mello je to zanikal in dejal, da imajo pod nadzorom vse strateške položaje v mestu, ob predsedniški palači tudi rezidenco predsednika, policijsko šolo, vojaško oporišče Akban ter državno televizijo RTI. Povsem uničeno naj bi bilo samo eno od vojaških oporišč. Sile misije ZN v državi Unoci so nato sporočile, da se Gbagbo z družino in bližnjimi sodelavci skriva v zaklonišču rezidence, ki naj bi jo obkolile sile nasprotne strani. Spopadi okoli rezidence in predsedniške palače so se nadaljevali, potem ko so sile Ouattare v ponedeljek zvečer sprožile "končen napad" za odstavitev Gbagboja. Urad ZN za človekove pravice je sporočil, da so spopadi v Abidjanu v zadnjih dneh zahtevali več deset življenj. Ob tem je izrazil "izredno zaskrbljenost" zaradi razmer za civiliste v večmilijonskem Abidjanu zaradi uporabe težkega orožja v gosto poseljenih območjih. Tiskovna predstavnica urada za koordinacijo človekoljubnih zadev pri Združenih narodih Elisabeth Byrs je ocenila, da so se humanitarne razmere za civiliste, ujete v bojih v Abidjanu, poslabšale do "dramatične stopnje". Kot je pojasnila, večina bolnišnic ne dela, ne delajo niti javne službe, rešilna vozi- LIBIJA - Iz Tobruka prvi izvoz nafte Gadafi je pripravljen na reforme, a ne na odhod TRIPOLI - Libijska vlada je izrazila pripravljenost na pogajanja o političnih reformah, ne pristaja pa na odhod voditelja Moamerja Gadafija. Njegove sile so se včeraj še naprej spopadale z uporniki, čeprav naj bi zveza Nato uničila že 30 odstotkov vojaških zmogljivosti režima. Uporniški vzhod se medtem pripravlja na prvi izvoz nafte po skoraj treh tednih. "Način vladanja Libiji je eno vprašanje. Kakšen politični sistem uveljaviti? O tem se lahko pogajamo, lahko imamo kar koli, volitve, referendum ...," je v ponedeljek zvečer dejal tiskovni predstavnik libijske vlade Musa Ibrahim. Hkrati je poudaril, da je Gadafi "varnostni ventil" za varnost in enotnost države ter njenih plemen, zato ga ni mogoče zamenjati in je "zelo pomemben za kakršen koli prehod v demokracijo". Medtem se je Gadafi v ponedeljek zvečer znova pojavil v javnosti, potem ko je bila njegova rezidenca v Tripoliju 20. marca tarča napada koalicijskih sil. Ga-dafi naj bi pozdravil svoje privržence. Prvič po 19. marcu, ko so se začeli napadi koalicijskih sil na cilje v Libiji, se je v javnosti pojavil tudi Gadafijev sin Saif al Islam, ki je imel v nekem hotelu v Tripoliju intervju za britansko televizijo BBC. Med drugim je zavrnil namigovanja, da krog tesnih sodelavcev okoli njegovega očeta razpada. Priznal je sicer, da prihaja do težav med visokimi predstavniki režima, vendar pa sam vidi razlog v tem, da so to stari ljudje in "ne več mladi kot mi". Saif je tudi komentiral prebeg libijskega zunanjega ministra Muse Kuse v Veliko Britanijo minulo sredo. Ob tem je zatrdil, da bivši minister ne more ponuditi novih informacij o bombnem napadu nad škotskim Lockerbiejem leta 1988, v katerem je umrlo 270 ljudi in za katerim je stala Libija. Gadafijev sin je menil, da si bo Kusa, ki ga je med intervjujem večkrat označil za "bolnega in starega", izmislil kake "smešne zgodbe" o Lockerbieju in o Moamerju Gadafiju v zameno za imuniteto. Britanci in Američani vedo vse o Lockerbieju in o tem ni več nobenih skrivnosti, ki bi jih Kusa lahko razkril, je zatrdil Saif. V Libiji so se tudi včeraj nadaljevali boji med uporniki in Gadafijevimi silami za strateško pomembno mesto Brega. Režimske sile naj bi upornike potisnile nazaj proti mestu Adždabija. Nadaljevali so se tudi napadi koalicijskih sil, iz katerih pa so se v ponedeljek opolnoči umaknila ameriška letala. ZDA so pre- Gadafijev privrženec v Tripoliju ansa kinitev sodelovanja v operaciji, katere vodenje je prevzel Nato, napovedale že za konec minulega tedna, a so ga na prošnjo zavezništva podaljšale za 48 ur. V Pen-tagonu sicer poudarjajo, da ameriška letala ostajajo v pripravljenosti in se bodo znova vključila v operacijo, če bo za to zaprosil Nato. Zveza Nato je sicer sporočila, da so mednarodne sile v več kot dveh tednih zračnih napadov na Libijo uničile 30 odstotkov vojaških zmogljivosti Gadafijevih sil. Brigadir Mark Van Uhm, ki je podatke o napadih predstavil na novinarski konferenci v Bruslju, je ob tem Gadafija obtožil, da ljudi uporablja za živi ščit, s čimer želi preprečiti predvsem Natove napade na težko orožje. Razmere v državi so močno prizadele tudi izvoz nafte, ki je po začetku spopadov med uporniki in Gadafijevimi silami močno upadel. Z vzhoda Libije, ki je v rokah upornikov, pa naj bi se kmalu na pot odpravila prva pošiljka te dragocene surovine po skoraj treh tednih. V libijskem pristanišču Tobruk se je namreč včeraj zasidral tanker, ki lahko naloži milijon sodov nafte oziroma 130.000 ton te dragocene surovine. Predstavnica britanskega časnika Lloyd's list, ki objavlja podatke o pomorskih prevozih, Michelle Bockmann je povedala, da je zadnja pošiljka nafte Libijo zapustila 18. marca. Pred začetkom spopadov sredi februarja je izvoz nafte iz Libije znašal približno 1,6 milijona sodov na dan. (STA) Alassane Ouattara ansa la pa ne vozijo več, saj nanje, če se pojavijo na cestah, streljajo. Na ulicah že dneve ležijo trupla, saj jih zaradi bojev ne morejo odstraniti, ni pa mogoče niti priti do civilnega prebivalstva. Potem ko so helikopterji ZN in Francije v ponedeljek v skupni akciji obstreljevali predsedniško palačo in položaje Gbagbo-jevih sil v Abidjanu, da bi "nevtralizirale" težko orožje, s katerim Gbagbojeve sile napadajo civiliste, je Rusija sporočila, da preučuje "zakonsko podlago" teh napadov. Kot je poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov na novinarski konferenci, morajo namreč biti mo- Laurent Gbagbo ansa dre čelade v skladu s svojim mandatom nevtralne in nepristranske. Dodal je, da je Moskva zahtevala poseben briefing v Varnostnem svetu ZN o razmerah v Slonokoščeni obali, da pa z odgovori na njem ni bila zadovoljna. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je sicer že v ponedeljek zatrdil, da je bil cilj omenjenih napadov zaščititi civiliste in ne napad na Gbagbojeve sile. Predsedujoči Afriški uniji Teodoro Obiang Nguema ni enakega mnenja in je v Ženevi obsodil "posredovanje tujih sil" v Slonokoščeni obali, pa tudi v Libiji. Dodal je, da Afriška unija pritiska, da bi bil Ouattara pri- ARKTIKA - Po podatkih WMO Hudo zmanjšanje ozonske plasti ŽENEVA - Ozonska plast nad Arktiko se je stanjšala kot še nikoli doslej, je včeraj v Ženevi opozorila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Vzrok za rekordno ozonsko luknjo so pripisali škodljivim plinom v ozračju, pa tudi zelo mrzli zimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ozonska plast, ki ščiti Zemljo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, se je tako nad Arktiko od začetka zime pa do konca marca stanjšala za 40 odstotkov, medtem ko se je prejšnje zime stanjšala za okoli 30 odstotkov, so pojasnili pri WMO. Ozonska luknja se zdaj širi nad Grenlandijo in Skandinavijo, kjer bodo morali biti v naslednjih tednih bolj pazljivi na ultravijolično sevanje, so še opozorili pri WMO. Prebivalcem so zato svetovali, naj pozorneje spremljajo podatke o UV indeksu. Ozon v stratosferi predstavlja naravni zaščitni filter proti škodljivemu ultravijoličnemu sevanju Sonca, ki povzroča opekline na koži in lahko povzroča rakava obolenja. Kot pa so pojasnili v WHO, je to zimo do stanj-šanja ozonske plasti prišlo zaradi izjemno nizkih temperatur v stratosferi, pa tudi zaradi nadaljnje prisotnosti škodljivih plinov, ki uničujejo to plast. Nizke temperature visoko v ozračju ozon uničujejo, prav tako pa določeni plini, predvsem kloro-fluo-ro-ogljiki (CFC), ki so se uporabljali predvsem v hladilnih napravah in raz-pršilih. Leta 1987 so jih z montreal-sko konvencijo sicer prepovedali, a so še vedno prisotni v atmosferi. Montrealska konvencija je sicer uspešno zmanjšala izpuste škodljivih CFC plinov v ozračje in znanstveniki napovedujejo, da si bo ozonska plast znova opomogla na ravni pred letom 1980 okoli leta 2030 do 2045. Nad Arktiko pa naj bi se to zgodilo še kako desetletje ali dve kasneje, še navaja AFP. (STA) znan kot predsednik. Vendar pa to ne sme vključevati "vojne, posredovanja tuje vojske", je dejal in poudaril, da "lahko Afrika sama rešuje svoje probleme". Francoske enote so skupaj s silami Uno-cija položaje Gbagbojevih sil sicer napadle v skladu z resolucijo VS ZN s 30. marca, v kateri je zapisano, da morajo sile ZN zaščititi civiliste "z vsemi potrebnimi ukrepi". Enak zapis je tudi v resoluciji VS ZN o Libiji, ki je omogočila posredovanje koalicijskih sil v tej severnoafriški državi. Kot je pojasnil Mark Quarterman, strokovnjak za konflikte in krize Centra za strateške in mednarodne študije v Washingtonu, bi omenjen zapis moral pomeniti opozorilo. "Če Varnostni svet govori o 'vseh potrebnih ukrepih', misli na vojaško akcijo," je dejal. Isti izraz je bil uporabljen tudi za vzpostavitev prepovedi preletov nad Irakom v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Ponedeljkova akcija misije ZN na Abidjan pa je bila za modre čelade sicer redka, ne pa tudi prva, saj so v 90. prejšnjega stoletja modre čelade že sodelovale v napadih v Bosni in Hercegovini ter Somaliji in Vzhodnem Timorju. (STA) Integracija Romov v družbo STRASBOURG - Evropska unija želi Romom, največji evropski manjšini, zagotoviti več delovnih mest, stanovanj in boljšo izobrazbo. To naj bi dosegli tudi z evropsko strategijo za boljše vključevanje Romov v družbo, ki jo je včeraj predstavila evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. Strategija poziva države EU k oblikovanju nacionalnih strategij za Rome. Kot je ob predstavitvi poročila v Stras-bourgu poudarila komisarka, se od 10 do 12 milijonov v Evropi živečih Romov še naprej sooča z diskriminacijo, izključenostjo iz družbe in kršenjem človekovih pra- Ratko Mladic mrtev? BEOGRAD - Soproga najbolj iskanega haaškega obtoženca Ratka Mladica je včeraj znova izrazila prepričanje, da je njen soprog mrtev. Kot je dejala Bosiljka Mladic, je imel njen soprog tri možganske kapi in če bi bil živ, bi gotovo našel način, da bi stopil v stik z družino. Bosiljka Mladic je omenjeno dejala na sodišču v Beogradu prvi dan sojenja proti njej zaradi nedovoljenega posedovanja orožja. Kot je povedala, s soprogom, bivšim poveljnikom bosanskih Srbov, ni bila v stikih že deset let, od aprila 2001, ko je po aretaciji srbskega predsednika Slobodana Miloševica odšel iz njihovega doma v Beogradu. (STA) JAPONSKA - Za Tepco naj ne bi vplivala na zdravje Iz Fukušime v morje izpustili že 3500 ton radioaktivne vode TOKIO - Iz poškodovane japonske nuklearke Fukušima še naprej izpušča-jo nizko radioaktivno vodo v morje, s čimer želi operater elektrarne Tepco narediti prostor za močno kontaminirano vodo. Kot je poročala japonska tiskovna agencija Kjodo, so do včeraj opoldne po krajevnem času v morje prečrpali 3430 kubičnih metrov vode od skupno načrtovanih 11.500. Po navedbah predstavnika Tepca v Tihi ocean spuščajo nizko radioaktivno vodo, da bodo naredili prostor za visoko radioaktivno odpadno vodo, ki se je nakopičila predvsem na območju drugega reaktorja po hlajenju. Te vode naj bi bilo po sedanjih ocenah za okoli 60.000 ton oz. kubičnih metrov, nabrala pa se je v kleti reaktorske stavbe in v podzemnih kanalih. Tu naj bi namerili radiacijo več kot tisoč milisivertov na uro, zaradi česar je onemogočena človeška dejavnost. Spuščanje nizko radioaktivne vode v morje so začeli v ponedeljek. Z ukrepom se je strinjala tudi japonska vlada, ki je napovedala, da bo te postopke skrbno nadzorovala, je povedal tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano. Predstavnik Tepca je že v ponedeljek pojasnil, da odvržena voda ne bo vplivala na zdravje. Kot je zatrdil, je človek v naravnem okolju letno izpostavljen radiaciji 2,4 milisiverta. Če bi vsak dan jedel alge in druge morske sadeže z območja, kamor bodo odvrgli odpadno vodo, bi bil izpostavljen radioaktivnosti 0,6 milisiverta. Tepco je sicer tudi objavil, da so vzorci, ki so jih v soboto vzeli v morski vodi v bližini drugega reaktorja nu-klearke, vsebovali 300.000 bekerelov na kubični centimeter oziroma 7,5-mili-jonkrat višjo vrednost radioaktivnega joda od dovoljene. Radioaktivnost naj bi se dva dni kasneje znižala na 5-milijonkrat preseženo vrednost. Tepco je ob tem ponovil, da radioaktivna kontaminacija ne predstavlja "neposredne nevarnosti" in da ne bo imela "neposrednega vpliva na okolje". Gre za največjo koncentracijo joda 131, ki so jo ugotovili v morski vodi po potresu in cunamiju 11. marca, ki sta povzročila resne poškodbe v jedrski elektrarni v Fukušimi. V soboto so delavci v nuklearki odkrili tudi razpoko, skozi katero v morje uhaja visoko radioaktivna voda. Japonska vlada je medtem včeraj prvič določila varnostni standard za dovoljeno količino radioaktivnega joda v ribah. Kot je povedal tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano, ljudje ne smejo uživati rib, ki vsebujejo 2000 bekerelov ali več radioaktivnega joda na kilogram. Vlada je s tem na ribe razširila omejitev dovoljene količine radioaktivnega joda, ki je doslej veljala za zelenjavo. Ukrep je vlada sprejela po tem, ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da so ribe, ujete ob obali prefekture Ibaraki, vsebovale radioaktivni jod, ki je presegal dovoljeno mejo. Prav tako so v ribah našli celzij, katerega količina je bila tik pod dovoljeno mejo. Ibaraki se nahaja med Tokiom in poškodovano jedrsko elektrarno Fukušima. (STA) 20 Sreda, 6. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prva četrtfinalna tekma lige prvakov proti nemškemu Schalkeju 04 Interjev polom na domačem San Siru Inter - Schalke 04 2:5 (2:2) Strelci: Stankovic v 1., Matip v 17., Milito v 34., Edu v 40.; Raul v 53., Ra-nocchia avtogol v 57. in Edu v 75. min. Inter (4-3-1-2): Julio Cesar, Mai-con, Ranocchia, Chivu, Zanetti, Stankovic (Nagatomo), Thiago Motta (Cordoba), Cambiasso, Sneijder, Eto'o, Milito. Trener: Leonardo. Schalke (4-4-2): Morutz, Uchida, Matip, Howedes, Sarpei, Farfan, Papa-dopoulos, Jurado (Karimi), Baumjohann, Raul (Draxler), Edu. Trener: Rangnick. Rdeč karton: Chivu v 62. min. MILAN - Osem prejetih zadetkov v treh dneh. Inter je v prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov kapituliral na domačem stadionu Meazza. Nemški Schalke je kar petkrat zatresel Cesarjevo mrežo. Inter je sicer tekmo začel na najboljši način, saj je Stankovic že po 34 sekundah s strelom s polovice igrišče premagal nasprotnikovega vratarja. Da bo prvi polčas izenačen je kmalu potrdil Matip, ki je po Cesarjevem dobrem posegu žogo odbil v mrežo. Pred odmorom je Inter znova povedel z Mi-litom, Nemci pa so »odgovorili« z Edu-jem, ki je v drugem polčasu postavil piko na i. Po dveh zgrešenih priložnostih (Milito in Eto'o) je Inter popustil in gostje so se razigrali. Interjeva obrambna vrsta je znova dokazala, da je vse prej kot v pravi formi. Bolj podobna je bila »švicarskemu siru« in gostje so v kazenski prostor prodirali z vseh strani. Poleg treh golov so zadeli še vratnico in vsaj dvakrat zgrešili še šesti zadetek. Zadel je tudi španski napadalec Raul, ki je dosegel svoj 71. zadetek v evropskih pokalih. Za Inter je bil sinočnji drugi (po Arsenalu s 5:1) najhujši domači poraz v zgodovini kluba. Na povratni tekmi čez dva tedna čaka Inter zelo težka naloga. Zmagati bi morali vsaj s 4:0. GORICA OK - 1. SNL: Nafta - Rudar 1:2, Hit Gorica - Triglav 1:0, Olim-pija - Domžale 0:0, Maribor - Primor-je 2:0; danes: Celje - Luka Koper. Interjev napadalec Wesley Sneijder je bil zelo potrt po Matipovem golu ansa NOGOMET - V Parmi Colomba namesto Marina PARMA - Nogometni prvoligaš Parma je danes dobil novega trenerja. Poslej bo nad delom nogometašev bdel Franco Colomba, ki ima pogodbo do konca sezone 2011/12, na trenerskem stolčku pa je nasledil Pasqualeja Marina. Slednji je dobil nogo po nedeljskem porazu Parme proti zadnjeu-vrščenemu Bariju z 1:2. Colomba je v serie A nazadnje deloval v sezoni 2009/10, ko je treniral Bologno. Parma je v prvenstvu trenutno na 15. mestu, do mest, ki vodijo v nižjo ligo, pa jo ločita dve točki. Ekipa se bo v nedeljo pomerila z Laziem. HRAM SLAVNIH - V košarkarski hram slavnih v ameriškem Springfieldu so letos sprejeli tudi Litovca Arvidasa Sabo-nisa. Eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov je za Portland igral od leta 1995 do 2003. V svojih vitrinah ima tudi tri olimpijska odličja: zlato z nekdanjo Sovjetsko zvezo in bronasti z Litvo. TRIESTINA POCENI - Za sobotno tekmo proti Livornu (ob 15.00 na tržaškem stadionu Rocco) je Triestina znižala ceno vstopnic. Za stopnišče Furlan bo treba odšteti 7 evrov, za tribuno Pasinato 10. Mlajši od 14. leta starosti in osebe s posebnimi potrebami bodo odštele 3 evre, mladi od 14. do 18. leta in starejši od 60. leta starosti bodo za vstopnico lahko odšteli le 5 evrov. Vstopnice bodo na voljo od danes v Ticket Pointu (korzo Italia) in Dvd Island (drevored d'Annunzio). B-LIGA - Zaostala tekma: Croto-ne - Ascoli 1:0. Real Madrid »pokopal« Tottenham MADRID - Real je upravičil vlogo favorita proti Totten-hamu. Londončani so za nameček že v 15. minuti ostali na igrišču le z deseterico, saj je bil izključen Peter Crouch po dveh rumenih kartonih. Že pred tem so Španci povedli. V peti minuti je Mesut Ozil podal iz kota, Emmanuel Adebayor pa je z glavo premagal Heurelha Gomesa. V začetku drugega polčasa so domači znali unovčiti številčno prednost, v 57. minuti je namreč po podaji Marcela z glavo še drugič na tekmi zadel Adebayor. Tottenhamova krsta pa se je začela dokončno zapirati v 72. minuti, ko je Argentinec Angel di Maria z desne strani kazenskega prostora zadel nasprotni zgornji kot Gomesovih vrat in povišal že na nedosegljivih (za obe tekmi) 3:0. Povsem za »okras« je v 87. minuti četrti gol v londonsko mrežo zabil še Ronaldo. DANES - Nocoj bosta na sporedu še četrtfinalna obračuna med Barcelono in Šahtarjem iz Donjecka ter Chelseajem in Manchester Unitedom. NOGOMET - Trofeja Rocco in Turnir držav Tudi v Sovodnjah in v Štandrežu Letos ne bo skupne ekipe Go&Go Brandolin: »FIFA, ki je letos pokrovitelj turnirja, prepoveduje nastop selekcijam« S tekmo med Milanom, ki je zmagal leta 2009, in lanskim prvakom čilskim Colo Colom, se bo v ponedeljek, 18. aprila (ob 19.00 na igrišču Colaussi v Gradišču), začel 26. mednarodni nogometni turnir za kategorijo naraščajnikov (kadetov) Trofeja Nereo Rocco, ki so ga uradno predstavili v ponedeljek v občinskem gledališču v Gradišču. Pri Milanu igra mladi slovenski up Žan Benedičič. Tudi na letošnji izvedbi bo nastopilo šestnajst ekip iz desetih različnih držav in treh različnih celin. Tekmi turnirja Nereo Rocco bosta na svojih igriščih gostili tudi naši goriški društvi Juventina in Sovodnje. V sredo, 20. aprila, bo namreč v Štandre-žu (ob 20.00) na sporedu dvoboj 2. kroga skupine B med argentinsko enajsterico Club America in beograjsko Crveno zvezdo. V Sovodnjah pa bo dan kasneje, 21. aprila (ob 20.00) tekma 3. kroga skupine C med avstrijsko ekipo KFV Fussball Akademie Kärnten in nemško ekipo Eintracht iz Frankfurta. Nastopili bosta tudi ekipi iz naše dežele, Udi-nese in Triestina. Triestina bo v skupini A igrala proti Milanu, Colu Colu in japonski ekipi Teikyo. Tržačani se bodo najprej pomerili z Japonci (19. aprila ob 20.00 v Koprivnem), nato z Milanom (20. aprila ob 20.00 v Štarancanu) in nazadnje še s Či-lenci (21. aprila ob 20.00 na tržaškem igrišču Fer-rini). Udinese pa bo v skupini B 19. aprila (ob 20.00) v Sedeglianu igral proti Vareseju, dan kasneje (ob 20.00) v Teorju proti Crveni zvezdi in 21. aprila (ob 19.00) na Trbižu proti Clubu America. 22. aprila bodo na vrsti četrtfinalna srečanja, 23. polfinala in nazadnje še finale, ki bo 25. aprila v Gradišču. 19. aprila se bo začel tudi 8. mednarodni Turnir držav, na katerem nastopajo državne reprezentance U16. Uvodna tekma bo v Gradišču, kjer se bosta pomerili (ob 16.00) Italija in Rusija. Slovenija bo isti dan in ob isti uri igrala v Biljah proti Izraelu. V skupini A se bosta Italija in Slovenija med seboj pomerili 21. aprila (ob 16.00) v Vipolžah. Tekme skupine B se bodo odvijale na Koroškem v Avstriji, v krajih Koče Muta (Kötschach - Mauthen), Podklošter (Arnoldstein) in Šmohor (Hermagor). Finale bo 23. aprila (ob 16.00) v Gradišču. Žal letos ne bo združene slovensko-italijanske goriško-novogoriške selekcije Go&Go, ki je sicer nastopala od vsega začetka. Predsednik goriškega CONI-ja (glavni organizator turnirja) Giorgio Brandolin nam je obrazložil, da je letos turnir prvič pod pokroviteljstvom svetovne nogometne zveze FIFA. »FIFA pa v svojem pravilniku zahteva, da na tovrstnih turnirjih nastopajo samo reprezentance in ne katerikoli selekcije. Salz-burška ekipa je uradno avstrijska reprezentanca. Res škoda za ekipo Go&Go, ki pa ne bo propadla, ampak bo nastopila še na kakem drugem turnirju,« je dejal Brandolin. (jng) 1. krog turnirja Rocco, skupina A: Milan -Colo Colo, Triestina - Teikyo; skupina B: Varese -Club America, Udinese - Crvena zvezda; skupina C: Torino - Eintracht Frankfurt, Kärnten - Atlas Guadalajara; skupina D: Napoli - Bahia, Empoli - Deportivo Guadalajara. 1. krog Turnirja držav, skupina A: Italija - Rusija, Izrael - Slovenija; skupina B: Mehika - Črna gora, Hrvaška - Avstrijska selekcija Salzburg Red Bull. MOTOCIKLIZEM - Trofeja Kawasaki Ninjia 600 Odličen začetek Mitja Emili v Rimu zmagal na prvi sezonski dirki - »Imam še rezerve« Proseški motociklist Mitja Emili je v nedeljo nastopil na prvi sezonski dirki za državno Trofejo Kawasaki Ninjia 600. Na dirkališču Vallelunga pri Rimu je stopil na najvišjo stopničko. Prvo mesto je osvojil v konkurenci devetnajstih motociklistov. Na sobotnih kvalifikacijah je 35-letni Emili zasedel tretje mesto. Najhitrejši je bil Morreale (1:42,518), na drugo mesto se je uvrstil Toccacieli (+ 0,577), sledil je Emili (+ 0,760). Na nedeljski dirki je Mitja dobro obvladal novi motor kawasaki in dokazal, da je kljub manjšemu številu treningov, še vedno zelo konkurenčen. Od Morrealeja, ki je startal s prvega mesta in ga je Emili prehitel v šestem krogu (skupaj jih je bilo 10), je bil hitrejši za 1,783 sekunde. Mitja je 41 kilometrov prevozil v času 17:15,346. Srednja hitrost je bila 142,908 km/h. Tret-jeuvrščeni Renaudo je zaostal za 4,030 sekunde. Emili je tako osvojil 50 točk, Morreale pa 44. Najhitrejši krog je prevozil prav drugouvrščeni moto-ciklist (1:42,025, srednja hitrost 145,023 km/h). »Zelo sem zadovoljen s svojim nastopom, saj sem doslej zelo malo treniral in se nisem še povsem privadil na nov motor kawasaki,« je ocenil Emili, ki je še lani tekmoval v prvenstvu yamaha. Prihodnja dirka bo 15. maja v Misanu Adriaticu. »Na to dirko se bom skušal boljše pripraviti. Načrtujem vsaj en trening na tem dirkališču. Zavedam se, da imam še veliko rezerv. Kljub temu, da je letos manj tekmovalcev (lani je v prvenstvu yamaha tekmovalo tudi 70 motociklistov), so nekateri res zelo dobri. Prvenstvo je vseeno zelo kakovostno,« je še dodal Emili, (jng) Mitja Emj|j na zmagOVa|nem odru GIMNASTIKA - Danes začetek EP v Berlinu Med favoriti za kolajno tudi Slovenca Petkovšek in Bertoncelj BERLIN - Berlin bo od danes do nedelje gostil najboljše telovadce in telovadke stare celine, ki se bodo na evropskem prvenstvu merili za naslove po posameznih orodjih in v kraljevski disciplini mnogoboju. Udeležbo na evropskem prvenstvu je potrdilo blizu 300 telovadk in telovadcev iz 39 držav, med njimi bo tudi šestčlanska slovenska zasedba. Nastop Saše Bertonclja in Mitje Petkovška, obeh kandidatov za najvišja mesta, je zanesljiv, Aljaž Pegan pa je zaradi poškodbe hrbta že dlje časa «odpisan», zato bo v Nemčiji nastopilo pet telovadcev. Čim boljše nastope bodo v Berlinu skušali iztržiti še Rok Klavora, Alen Dimic in Žiga Šilc, medtem ko je Žiga Britovšek zaradi težav z ramo ostal doma. V moški izbrani vrsti sta prvi cilj brez dvoma dva finalna nastopa - Petkovška, ki bo na bradlji lovil že svojo deveto kolajno z EP in peti naslov prvaka na bradlji, ter Bertonclja, ki na konju z ročaji meri na svoje drugo odličje na EP -, visoke načrte pa imajo tudi drugi člani ekipe. / ŠPORT Četrtek, 7. aprila 2011 21 JADRANJE - Predolimpijska regata v Palmi de Mallorca Čupina jadralca daleč od zlate skupine Po vsej verjetnosti bosta tekmovanje nadaljevala v srebrni skupini Na predolimpijski regati za trofejo princese Sofije v Palmi de Mallorca ostajata Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farnetija na 71. mestu, tako da bosta po vsej verjetnosti v drugem delu tekmovanja nastopala v srebrni skupini. Samo čudež, pravi trener Matjaž Antonaz, bi omogočil perspektivnima jadralcema uvrstitev v zlato skupino, torej med najboljših 42 posadk. Drugi dan regat sta v milejših vetrovnih razmerah sicer začela dobro, saj sta (sicer po srečnem naključju) v prvi regati osvojila 12. mesto in bila v rumeni skupini tudi najboljša med italijanskimi posadkami. »Startala sta solidno: v prvi stranici sta zgrešila smer, v drugi pa izbrala desno stran, ki jima je ob spremembi smeri vetra omogočila, da sta nadoknadila kar nekaj mest. V drugi regati pa sta kot nekaj drugih posadk startala izven startne linije, zato sta bila diskvalificirana,« je pojasnil trener Antonaz in pristavil, da je na doslej neuspešne nastope jadralcev najbrž vplivala utrujenost: »Pred odhodom sta imela kar naporne dneve: poleg nastopov na državni regati sta morala do Trsta pripeljati novo jadranico in jo pripraviti. Istočasno pa sta zaključevala študijske obveznosti.« Kot je Antonaz omenil že po prvem dnevu, je na težave vplivala tudi nova ja-dranica: časa je bilo namreč premalo, da bi jo pred odhodom v Španijo nastavila do potankosti, tako da je predvsem v močnem vetru pokazala vse svoje slabosti. Kljub utrujenosti pa bosta fanta tudi v zadnjem dnevu kvalifikacij, ko se bo jakost vetra bržkone spet ojačila, skušala iztržiti najboljši izkupiček, hkrati pa bosta vse regate izrabila za trening. »Nenazadnje je to enkratna izkušnja zanje. Opazili smo tudi nove tehnike jadranja, ki jih do lani niso izvajali, tako da je tu izjemno poučno,« je zaključil trener. Med italijanskimi posadkami sta Simon in Jaš predzadnja; slabša sta le Ca-purro in Puppo na 77. mestu. Najboljša je dvojica Zandona'/Zuchetti na 11. mestu, Zeni in Pitanti pa sta 24. Glede na to, da pridobi italijanska posadka, ki bi se uvrstila med najboljših 10 držav, veliko število točk v boju za mesto v olimpijski ekipi, bi bila lahko regata v Palmi že odločilna. Po drugem dnevu vodita Angleža Patience in Bithell, kar nekaj favoritov, med katerimi tudi bivši svetovni prvak Hrvat Fantela (ki sicer nastopa z drugim flokistom, saj je Igor Marenič poškodovan), pa bo zaradi okvar na jadrnicah in napak med regatami ostalo brez uvrstitve v zlato skupino. Slovenca Mikulin in Prinčič sta 64. UMETNOSTNO KOTALKANJE - Deželna tekme Več jih bo nastopilo tudi na državni ravni Poletove udeleženke deželnega prvenstva v Pierisu Konec tedna se je začelo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za leto 2011. Tekmovanje je potekalo na plošči društva Pieris, kjer so nastopale kategorije naraščajnice A in B, ki so se pomerile bodisi v obveznih likih kot v prostem programu. V tej kategoriji so se lepo izkazale kotalkarice društva KŠD Vipava Agnese Castello, Veronika Sambo in Francesca Malic, ki so med dvajsetimi tekmovalkami zasedle dobro šesto, sedmo in deseto mesto. V tej fazi so tekmovale tudi višje kategorije: da-detinje, mlajše Mladinke (jeunesse), mladinke (Junior) in članice (Senior), vendar so se pomerile samo v obveznih likih. Za te kategorije je bil nastop obvezen za uvrstitev na državno prvenstvo. Med kdetinjami sta tekmovali tudi Katja Pahor iz KŠD Vipava in pole-tovka Katarina Jazbec, ki sta se uvrstili na peto oziroma sedmo mesto le- stvice. V tej kategoriji so si mesto na državnem prvenstvu priborile samo prve tri uvrščene, zato na žalost njun rezultat ni zadostoval za nastop na državno fazo. V kategoriji mlajših mladink je poletovka Martina Debernardi stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, medtem ko je bila njena društvena sotekmovalka Valentina Scamperle, tretja. Na tretje mesto kategorije mladink se je uvrstila tudi Slovenka, ki tekmuje za kotalkarsko društvo Jolly, Martina Pecchiar. Letos je med članicami tekmovala tudi pole-tovka Lucia Palme, ki se je uvrstila na 2. mesto, zmagala pa je Francesca Roncelli, Slovenka, ki sicer tekmuje za tržaško društvo Skating Club Gioni. Vsi omenjeni kotalkarji starejših kategorij so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo potekalo konec maja v Calderari di Reno v Bologni. TROFEJA MESTA PIRAN Ceschiuttijeva (Sirena) prva v razredu europa Optimist: Luca Carciotti (Čupa) 3. med mladinci Jadralna sezona se je pretekli vikend nadaljevala v Piranu, kjer so mladi jadralci Čupe in Sirene nastopili na trofeji Mesta Piran. Sončno veter in konstantni termični veter od 4 do 8 vozlov je organizatorjem omogočil dobre pogoje za start petih preizkušenj v štirih razredih. Med evropami je s petimi zmagami prvo mesto osvojila Sirenina tekmovalka Giulia Ceschiiutti, Jan Bo-gatec je bil tretji, Christian Potočnik pa peti. Med optimisti pa so se v prvo deseterico med 95 prijavljenimi uvrstila Luca Carciotti (Čupa) na 8. in Pietro Osualdini (Sirena) na 10. mesto. Čupin jadralec Carciotti je bil med junioresi (letniki 1996 in 1999) osvojil 3. mesto. Ostali: 29. Max Zuliani (Sirena), 33. Samuele Ferletti (Čupa), 39. Vanja Zuliani (Sirena), 44. Sebastian Cettul (Čupa), 48. Peter Marzo Magno (Sirena), 52. Giorgia Sinigoi (Čupa), 54. Francesco Ferletti (Čupa), 66. Sara Zuppin, 68. Rubin Lenissa, 70. Tinej Sterni (vsi Sirena), 76. Nina Benedetti, 84. Alessandro Deluisa (Čupa). Konec tedna bo Čupin mladinec Sebastian Cettul kot edini predstavnik slovenskih klubov nastopil na državnih selekcijah, kjer bo 120 najboljših optimistov iz cele Italije lovili uvrstitev na evropsko in svetovno prvenstvo. Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti kroma ODBOJKA Bor Kmečka banka v boju za obstanek v ženski D-ligi danes pri Virtusu (ob 20.30) V zaostali tekmi zadnjega kroga ženske odbojkarske D-lige bodo igralke Bora Kmečke banke danes gostovale pri tržaškem Virtusu. Tekma se bo v mladi dvorani tržaške športne palače pričela ob 20.30. V skupini za obstanek je Virtus nepremagan na prvem mestu in si je že skoraj dokončno zagotovil obstanek, ne pa še matematično, tako da borovke ne morejo pričakovati že nemotivirane-ga nasprotnika. Kljub temu si morajo po pekočem porazu na gostovanju v Vilešu na vse kriplej prizadevati za presenečenje., saj za tretjim mestom v skupini, ki še omogoča obstanek v ligi, zaostajajo že za štiri točke, potem ko sta Grado in Gemona v minulem krogu osvojila celoten izkupiček proti Villesseju oziroma Kontovelu. Bor Kmečka banka je doslej v skupini za obstanek osvojil tri zmage v sedmih nastopih. □ Obvestila AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19.00 uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. VESLANJE Gaggi Slokar in Zobec uspešna na državni tekmi Slovenska veslača Ester Gaggi Slokar in Mitja Zobec, člana barkovljan-skega kluba Saturnia, sta odlično začela svoje nastope na državni ravni. Na prvem državnem mitingu na jezeru Pie-diluco je bila dijakinja petega razreda lic-ja F. Prešeren Ester Gaggi Slokar druga v dvojnem četvercu, Mitja Zobec iz Za-brežca pa je v isti zvrsti, a v lahki kategoriji osvojil tretje mesto. Oba sta nastopala v konkurenci posadk U23, v Pie-diluci pa so tekmovali še najboljši veslači iz cele Italije v kategorijah dečki/ce, mladinci/ke in člani. Mladi košarkarji Brega dosegli lepo zmago PRVENSTVO U14 OPEN Breg - Cervignano 84:80 (31:21; 46:44; 67:61) Breg: Gelleni, Svara, Zobec, Sema, Bole, Vascotto, Kosir, Stagni, Norbedo, Fonda, Giacomini; trener Sila. Brežani so v soboto gostili ekipo iz Červinjana, ki ima nekaj zanimivih visokih igralcev. Domači igralci so začeli odlično in povedli tudi za 18 točk. Sledil je padec v drugi četrtini, v kateri so gostje skoraj izničili visoko prednost Brega. V tem delu sta največ težav povzročala visoka igralca, ki pa so jih brežani naposled uspeli zaustaviti. Sledili sta napeti 3. in 4. četrtina, kjer pa so domači vendarle zasluženo zmagali. Vrstni red: Latte Carso UBC* 44, Azzurra A 38, Acli 36, Nuovo Basket 2000** 34, Breg 32 , Don Bosco in Fo-gliano 22, Gonars, Cervignano in Ardita* 20, Basketrieste 10, Azzurra B* 8, Interclub* 2, Falconstar 0 (* s tekmo in ** dvema tekmama manj). PRVENSTVO U12 Azzurra 'B' - Polet/Kontovel 67:45 (19:4, 36:9, 50:31) Polet/Kontovel: Agostini 17, Gher-lani 4, Giaccari, Iurkic, Jankovič 4, Kafol 7, Pisani, Rudes 7, Štekar 4, Tavčar, Bu-san, Vremec 2; trener: Andrej Vremec. Poletovci/Kontovelci so v zadnji tekmi zapravili lepo priložnost, da bi v gosteh spravili v težave tržaško ekipo Azzurra 'B'. Ze iz rezultatov posameznih četrtin je jasen potek tekme: gostje so začeli izredno negotovo in bojazljivo, medtem ko so si domači košarkar-jio takoj nabrali visoko prednost. Prvi dve četrtini sta bili povsem enosmerni, Vremčevi varovanci pa so nato v drugem polčasu le reagirali. V zadnjih dveh četrtinah so bili povsem enakovredni domačinom, v določenih trenutkih so jih celo nadigravali. Zal pa je bil zaostanek že prevelik, da bi jim lahko uspel preobrat. Škoda, saj bi se lahko z boljšim začetkom in bolj odločnim pristopom do tekme celo borili za zmago. Mogoče bi si z igro prikazano v drugem polčasu lahko tudi priborili novo zmago. Tekme in ogledi znamenitosti Borove odprave v Prekmurju Odprava Košarkarskega kluba Bor je bila konec tedna na avtobusnem izletu v Radencih na obisku pri zvestem pokrovitelju Radenska. Sponzor je mestni klub namreč povabil na proslavljanje napredovanja iz 2. v 1. B košarkarsko ligo ekipe Radenska Creativ iz Murske Sobote (društvo se je pred leti spojilo s KK Radenci). Borovi minikošarkarji pod vodstvom vaditeljice Karin Malalan so v soboto v glavnem mestu Prekmurja pred prvenstveno tekmo članov proti Bistrici (76:72 za domače v prazničnem vzdušju ob številnem občinstvu, glasbi in nastopu mažoretk) odigrali prijateljsko srečanje proti domačim vrstnikom, katere so ugnali s 43:37. V nedeljo pa se je deseterica nadebudnih malčkov letnikov 2000, 2001 in 2002 v Ljudskem vrtu v Mariboru pomerila še z domačim klubom Branik - košarkarsko šolo nekdanjega soigralca Dražena Dalipagiča pri Pallacanestro Gorizia Maria Primoraca. Društvo je vodilno na mladinskem področju v mestu in združuje kar deset osnovnih šol. Domači malčki so bili boljši z izidom 47:42. Otroci so s starši in spremljevalci bivali v zdraviliškem središču v Radencih. Ogledali so si Maribor, Babi-čev mlin v Veržeju, zadnji še delujoč na Muri, ter doživela slikovito brodarjenje po reki vse do Otoka Ljubezni. 22 Sreda, 6. aprila 2011 ŠPORT / NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE (16) - Slovensko planinsko društvo Gorica Pohodništvo, smučanje, kolesarjenje in še kaj Pozimi je na vrsti smučarska dejavnost, spomladi, poleti in jeseni pa pohodništvo in kolesarjenje, pa tudi plezanje. Program je letos obogatil tečaj preživetja v naravi l. prinčič Izkaznica Panoge: smučanje, pohodništvo, plezanje, gorsko kolesarjenje Aktivni športniki do 19. leta starosti: približno 140 članov. Med njimi je približno 100 osnovnošolcev Fantje in dekleta: pol in pol Vadbene skupine: po potrebi Kraj vadbe: smučarska vadba poteka na smučiščih v FJK in Sloveniji, ostale dejavnosti pa večinoma na odprtem (v naravi); včasih uporabljamo telovadnico in plezalno steno Kulturnega doma v Gorici. Ure vadbe: smučarski tečaji in pobude na odprtem so celodnevne in potekajo med vikendi. S telovadnico razpolagamo 1 uro tedensko. Trenerji: smučarski učitelji - Dušan Carli (3. stopnja), Gregor Nanut (3. stopnja), Flavio Mosetti (3. stopnja), Livio Rožič (3. stopnja), Aljoša Bratina (3. stopnja), Veronika Sossa (3. stopnja), Mateja Nanut (2. stopnja), Aleš Ipavec (2. stopnja), Sara Bev-čar (1. stopnja), Jacopo Zit-ter (1. stopnja), Francesca Fantini (1. stopnja); vodnik za gorsko kolesarstvo Robert Tabaj; vodniki za pohodni-štvo: Dino Paulin, Boris Mer-molja in Marko Lutman Budžet: / Slovensko planinsko društvo Gorica v okviru društvene dejavnosti ponuja predvsem osnovnošolcem paleto aktivnosti v naravi. Pozimi je na vrsti smučarska dejavnost, spomladi, poleti in jeseni pa pohodništvo in kolesarjenje. Zimska dejavnost je dvodelna: ob šoli smučanja, ki predvideva bolj intenzivno vadbo in dopolnjevanje smučarskih veščin (od 20 do 25 dni v sezoni), ponuja otrokom vseh starosti nedeljske tečaje smučanja na deželnih smučiščih. Najmlajši se s smučanjem soočijo lahko že pri štirih letih, v nadaljevalnih tečajih pa osnovnošolci dopolnjujejo svoje znanje pod vodstvom društvenih učiteljev. Spomladanske, poletne in jesenske dejavnosti pa so domena pohodniških in kolesarskih izletov, ki so namenjeni predvsem osnovnošolcem in njihovim staršem. Tako imenovana Kekčeva pot vključuje sklop lažjih izletov v Fur-laniji Julijski krajini in v Sloveniji. S kolesi pa se je skupina osnovnošolcev že podala do Grade-ža ali okrog Doberdobskega jezera. Letošnji program je obogatil tudi tečaj preživetja v naravi, ki ga je vodil Aldo Rupel, najstnikom pa je na voljo tudi plezalna stena v Kulturnem domu v Gorici. Vse dejavnosti kluba vodijo odborniki oziroma člani z licencami. Tečaje smučanja vodijo društveni učitelji, ki se vseskozi izobražujejo in dopolnjujejo znanje. Glavni cilj je pridobitev novih mladih članov, ki bi se navdušili nad pohodništvom in podobnimi dejavnostmi. Prav zato načrtujejo letos pri SPDG dva izleta za osnovnošolce, ki bodo stekli pod vodstvom društvenega jamarskega odseka Kraških krtov. Istočasno pa želijo pridobiti mlajše člane, ki bi se pridružili društvenemu odboru. SPDG - SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA tel./fax +39 0481 532358 spletna stran www.spdg.eu e-mail info@spdg.eu in gorica@zssdi.it / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 7. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Petrova nova prijateljica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Centocinquanta 23.30 Dnevnik - kratke vesti 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sot-tovoce V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2pun-to.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.40 1.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi (v. D. Battaglia) 20.30 Dnevnik 20.35 Nogomet: Chelsea - Manchester United, četrt finala Champions League 22.45 90° Minuto Champions 23.20 Dnevnik 23.40 Modna rubrika: Glam - Essere e apparire 0.25 Aktualno: La Storia siamo noi 1.15 Dnevnik -Parlament 2.00 Vremenska napoved ^ Rai Tre napoved 1.10 Dok.: Gate C - L'impero del virus U Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: Vento selvag-gio (dram., ZDA, '42, r. C. De Mille, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Reportaža: Top Secret 0.30 Film: Gattaca - La porta dell'universo (fant., ZDA, '97, r. A. Nic-col, i. E. Hawke) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Non smettere di so-gnare (It., i. K. Saunders, R. Farnesi) 23.30 Aktualno: Matrix 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 6.55 Risanke 8.45 Film: Alla ricerca di papa (kom., Nem., '06, r. T. Jacob, i. J. Gehlen 10.35 Film: Una famiglia in prestito (kom., Nem., '06, i. H.W.Meyer) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Risanka: Simpsonovi 14.30 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.25 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.45 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene show (v. Luca Biz-zarri, Paolo Kessisoglu in Ilary Blasi) 0.00 Show: Saturday Night Live 1.20 Show: Poker1mania 2.10 Nočni dnevnik ^ Tele 4 23.15 Variete: Parla con me (v. Serena Dandini in Dario Vergassola) 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. aprila 2011) Vodoravno: zajedavec, erudicija, Bai-re, Er, von, krik, Marco, rta, Orleans, kol, park, Norbert, elf, vzorec, tlačan, A. B., Ulm, Renata, Tostao, anorak, Ottawa; na sliki: Marco Orfanö. 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe - Versiliana d'in-verno 11.20 Aktualno: Videomotori 11.35 Dok.: Cavallo... che passione 12.00 Aktualno: Ski Magazine 12.55 Dok.: Tethys -Le radici di una terra 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Italia magica 16.00 Dok.: Cavallo... che passione 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Paesaggi di... vini 21.10 Nan.: Police Rescue 22.40 Rotocal-co Adnkronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Ercole a New York (pust., ZDA'70, r. A.A: Siedelman, i. A. Schwarzenegger) La l Film: Katia, regina senza corona (zgod., Fr., '59, r. R. Siodmak, i. C. Jurgens) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Leverage 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Exit -Uscita di sicurezza 0.00 Dnevnik 0.15 Dok.: Complotti 1.15 Aktualno: Prossima fermata 1.35 Nan.: Cold Squad 2.30 Nan.: Alla corte di Alice (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe 10.35 Zlatko Za-kladko (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Izvir(n)i (pon.) 12.00 Dok. film: Klanec do doma 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.25 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Dok. odd.: 20. stoletje Jurija Guštin-čiča 21.25 Kratki film: Marko Šantič 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Spet doma (pon.) 14.2012. mednarodni festival ustnih harmonik: Ah, te ogrlice 15.00 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 15.30 Tranzistor (pon.) 16.10 Knjiga mene briga (pon.) 16.30 Osmi dan (pon.) 17.05 Slovenci po svetu 17.40 Črno beli časi 18.00 Veliki naravni dogodki - poljudnoznanstvena serija (pon.) 18.45 Aritmija (pon.) 19.50 Žrebanje lota 19.55 Košarka: Krka -Helios 21.45 Film: Pod ognjenikom 23.35 Slovenska jazz scena 0.20 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.30 Žarišče 8.00 Novice 9.00 Odbor za notranjo politiko 14.00 Odbor DZ za finance in monetarno politiko 16.15 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv Dnevnik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Dosje našega časa Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Backstage live 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Istrska potovanja 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 City folk -dok. odd. 21.00 Meridiani - pred referendumska oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Srečanje z... 23.00 Artevisione -magazin 23.30 In orbita - glasb. odd. 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 1/4 finale končnice DP v odbojki: Salonit Anhovo: UKO Kropa 21.30 Objektiv 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-loziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 14.55 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.0010.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.50 Prepovedana ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ukradena srca (rom. kom., ZDA, '96) 21.45 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 22.40 24UR zvečer, Novice 23.00 Na robu znanosti (dramska serija) A Kanal A 7.25 9.50 Družina za umret (hum. serija) 7.55 Svet, ponovitev, Novice 8.55 11.10 Obalna straža (akc. serija) 10.15 15.15 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.0515.50 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 TV prodaja (reklame) 13.25 Krim. serija: Colum-bo 17.05 18.55 Na kraju zločina: CSI (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, novice 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Chelsea - Manchester United, prenos 22.45 Nogomet: Liga prvakov - vrhunci dneva 23.45 Film: Gospodarji vojne (akc., Kit./Hong Kong, '07) 2.05 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 16. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Medijska spletanja; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje 2011; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.0010.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Gospodarstvo; 11.45, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.0014.30 Proza; 14.33, 20.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00-19.00 In orbita sessions; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 23.00 Nel paese delle donne; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 6. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI V naslednjih dneh se bo nad večjim delom Evrope okrepil anticiklon tropskega izvora. Nad našo deželo bodo začeli dotekati severni tokovi, ki bodo postopoma v vseh plasteh ozračja tudi toplejši. bioprognoza Vreme danes večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le najbolj občutljivi bodo občasno imeli manjše vremensko pogojene težave. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.39 Dolžina dneva 13.02 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 7.30 in zatone ob 22.56 plimovanje Danes: ob 6.26 najnižje -43 cm, ob 11.46 najvišje 22 cm, ob 17.58 najnižje -14 cm, ob 23.57 najvišje 33 cm. Jutri: ob 6.55 najnižje -37 cm, ob 12.28 najvišje 14 cm, ob 18.16 najnižje -6 cm, ob 24.13 najvišje 28 cm. temperature v gorah oc 500 m...........18 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............7 2864 m............0 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER znanost in tehnologija - 12. aprila 1961 Gagarin obkrožil Zemljo Ob obletnici prvega poleta s človekom v vesolje trije vesoljci BAJKONUR - Iz vesoljskega iz-strelišča v kazahstanskem Bajko-nurju je v noči na torek vzletela ruska raketa sojuz s tremi vesoljci, dvema kozmonavtoma in astronavtom, ki so v vesolje poleteli ob 50. obletnici prvega poleta človeka v vesolje. 12. aprila 1962 je prav tako iz Baj-konurja v vesolje namreč poletel kozmonavt Jurij Gagarin in obkrožil Zemljo. V njegovo čast so tudi raketo sojuz, s katero so v vesolje tokrat poleteli Rusa Aleksander Samokutjajev in Andrej Borisenko ter Američan Ronald Garan, poimenovali Gagarin, poročajo tuje tiskovne agencije. "Polet poteka normalno," je nadzorni stolp sporočil posadki. Kamera pa je na Zemljo ponesla posnetke trojice vesoljcev, kako mahajo in z dvignjenimi palci pošiljajo pozdrav. (STA) Zgoraj Rusa Aleksander Samokutjajev in Andrej Borisenko ter Američan Ronald Garan pred poletom; spodaj Jurij Gagarin ansa libija - Ukrajinka Oksana Balinska Gadafijeva medicinska sestra razkriva skrivnosti KIJEV/MOSKVA - Ukrajinska medicinska sestra, ki je bila negovalka libijskega diktatorja Moamerja Gadafija, je za ruski tisk zavrnila namige, da so bile ukrajinske negovalke - bilo jih je pet - pri Gadafiju tudi za tešenje njegovih spolnih potreb. To je označila za navadna natolcevanja. Je pa dejala, da jim je "Papa" vsako leto podaril zlato uro. Oksana Balinska je za ruski časnik Komsomolska Pravda pojasnila, da Gadafi ni imel nobene ljubice med Ukrajinkami. Kot je dejala, so bile one tam za opravljanje službe negovalke v zasebni ambulanti, ki je bila namenjena zgolj njemu in njegovi družini. Še posebej pa je zanikala nekatere navedbe v medijih, da naj bi imel Gadafi za ljubico "bujno blondinko" Galino Kolotnicko, ki se je po vrnitvi v Ukrajino zavila v molk. Kot je pojasnila Balinska, je imela Kolotnicka "natanko take dolžnosti, kot me ostale, je pa bila bolj izkušena". Tako je Kolotnicka pri Gadafiju delala že osem let, znala pa je tudi arabsko. Kar se tiče navedb, da naj bi imela tudi razmerje z njim, so pa to "čiste izmišljotine", je poudarila Balinska. Balinska je pokazala tudi luksuzno zlato uro z Gadafijevim portretom, ki jo je dobila. Kot je pojasnila, je libijski voditelj vsemu osebju ob obletnicah prihoda na oblast vedno podaril italijansko zlato uro. "Ljudje, ki so zanj delali šest ali osem let, imajo že pravcato zbirko," je dejala. Pojasnila je, da so Gadafija klicali "Papa" oz. oče in da je bil tudi sicer zelo radodaren do tistih, ki so delali zanj. Tako je na primer ob obisku New Yor-ka, ko se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, negovalkam dal nekaj denarja, da so šle lahko po nakupih zase, je še pojasnila. Sicer pa je Gadafi po njenih besedah dobrega zdravja. "Skrbi za svoje zdravje in redno opravlja letne zdravniške preglede. In njegov krvni pritisk - vsak bi si želel, da bi imel take vrednosti kot on," je dejala Balinska. Njena kolegica Kolotnicka je februarja zapustila Libijo, a se odtlej bolj ali manj uspešno izmika medijem. Doslej svoje zgodbe še ni povedala, odklonila je tudi pogovor za Komsomolsko Pravdo. V Tokiu prevaranta prodajala zdravilo proti sevanju TOKIO - Tokijska policija je včeraj aretirala dva človeka, ki sta se brez licence ukvarjala s prodajo zdravil. Izdelek, ki sta ga ponujala, naj bi telo očistil nevarnih radioaktivnih snovi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predstavnik tokijske policije je povedal, da so prijeli 50-letnega trgovca z zdravo prehrano in njegovega 29-letnega pomočnika. "Oglaševala sta izdelek, ki naj bi v šestih urah iz človekovega telesa preko urina in iztrebkov izločil radioaktivne snovi," je še dejal in poudaril, da dokazi o učinkovitosti zdravila ne obstajajo. Aretirana moška naj bi med 17. februarjem in 29. marcem trem kupcem prodala deset stekleničk zdravila in pri tem zaslužila 47.500 jenov oziroma okoli 390 evrov. Predstavnik policije je dodal, da ne more potrditi sumov, da naj bi po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki je 11. marca prizadel Japonsko, trgovca s prodajo zdravila zaslužila še okoli 24 milijonov jenov oziroma okoli 198.000 evrov. Če ju bo sodišče spoznalo za kriva, jima grozi do treh let zapora ali denarna kazen v višini do treh milijonov jenov (24.700 evrov). Zaradi nesreče, ki se je po potresu in cunamiju zgodila v japonski jedrski elektrarni Fukušima, posledic katere še niso uspeli sanirati, strokovnjaki med drugim beležijo povišane ravni radioaktivnega sevanja v vodi in živilih iz prizadetega območja. (STA)