St 1. V Grorici, 3. januvarja 1890. „S«*»" iaaaja vsak aatek ia Telj aapaitiprejeauaa ali v Oorici m da ga kmetu in niiim stanovom gorko pi'iporofcajo. To Slevilko smo ratposlali na ogled ne le dosedanjim natodnikotn, ampak tudi drugim odliiinim domoljubom po Primorskem in Kranjskem. Komur bi list vgajal, naj blagovoli narociti si ga. VredniMvo zagotovlja, da bo vestno izpolnjevalo, kar je obljubilo. VredmStvo „SofieH .SEZDRU^ENIMIMOCMI!" V Gorici 1. januarija. Z danagnjim dnem smo stopili v novo leto. Praznik, ki ga obhajumo, je bolj civilen kaker eer-kven. Sveta cerkev svojo novo, veSno leto praznuje s vclove^enjem Sinti 13ozj«ga; danca je praznuje JdruS-tvo, drfava; cerkev pa se z drustvom, z drzavo skup- naj vsak maio odjenjata iu se p^ljubita, in tako do* bimo ljubo spomlad in josen, in ni treba bo nam niti potiti niti pri poci kuriti.'.Tako ljubo, ve^no mlado spotn-lad in jeson polno sladkega sadja obeta nam tore, leto 1890. Da smo res doc&kali leto nana in sprave, nas najbolj prepricuje tudi to, da bo vze en mesee pred novim lotom vse slovcoske gosli zsgodle visoko pcai'ii ljubezni. Da, bli2a so mesijanaka doba, o ka-tori je pistil prerok, da bo jagnje mtrno stanovalo z volkom, lev be jedel seno iz volovskih jasel; in o-trok bo brez vsake nevarnosti segal z roko v inknjo, v kateri ima modras svqje bivaSiSce. Letos ne bomo ee ve5 klaii. Mece in psiee damo koj meseca januarija kova5u, da nan-di iz njih sama orala. Vae to se d& prerokovatL ako ^sostevamo 5te-vilke leta 1890. Toda — ialibog — dandanes Bt malo sosteva, rajae se odstevo. Skusimo tudi ml Ako odStejf.'mo prvi dve stovilki od zadnjih dveh, dobimo nitlo; ako pa odvzamemo zadnji dve od pr-vih dveh, tudi niLla. Vse ena amola I Poskusimo mnoziti: 1 X 8 X 9 X 0 = 0. Spet nicla 1... A, kam smo naenkrat prisli — iz misijanske dobe! Tako je leto, ki so mn na rep obesili niclo. Odjemaj, mno2i: iz niLle ne prides I Gorjj mn, ki mora raduniti z niclami; Se to, kar ima, mu spuhti v — ni6. Via veS, kaj poraeni ta nt21n. Tvoje dolgove, Desetlotje, katero skiepamo z letom 1890, obe-silo je na tv«je posvstvo to iridic Slabe l«tino, davki itd. so te zakopali v dolgove. Dolg je jama brez dna. Vsako leto znhteva obresti; kar kmet prideia, ma dolg nasproti pozira, OBtane, pa vedno se —- dolg —ni6la, ki Tie vm5oj9, moo^i, koliker lio6ei. no retell, jo blagoslavja. Cerkev se danei poniia in vravns po iloveski uaredbi, kaker seje La§ Odreienik z obrezovanjem podvrgel poitavam in obifiajem itaro sinagoge. Dvojega druitva smo udje: corkve in driave, Cerkev je po beaedi svojega Bozjega vatanovitelia vzviSena nad La» in njegove premembe: ima zacetek, konoa nima. Dri&va je pa minljiva, kaker vie 61o~ veiko. Drzava, katere udje smo mi, je Avatrijn. Ta Avstrija ima dandanes sovraznikov, kakor nobena druga drzava v Evropi, sovrainikov, kakeranili ni ife imela odkar stoji. Ti ne namerjajo nid manj, kaker pogin Avstrije. V to bo se zarotili, v to delujejo vze sad sto let framasoni, katerih veliki apoitelj, rovar Mazzini, je leta 1851 izrekel: wGlode Ivatrije izrazi vse ena beaoda. Poznate to besedo: Avstrija ae mora razdejatit" V ta namen se je loza poprijcla tiste narod-nosf.no ideje, katera sta*i jeiik in narodnost nad bo?jo in egodovinsko pravo. Oklicala je zadinjenjo vsoh nttrodov po njih jezikit sa najviso postavo «a nov evangtdj, od katerega el smemo edino obetati odroittuJB. B tern evaogeljem je Avatriji podpisaua smrtnasodba Po tern ovangelji se je loza zaeela tudi ravnati, dosledno, brezobzirno. Doetveli amo leto 1859 in leto 1866. Avstrija se je vrgla is Italije in Nemoije, kateri ste s tern naredili odlotilen korak, ki ima kooefiuo pripeljati k popoineinu narodoemu zdruzenju Italijauov in Nemccv. S tern je loza dospela do pol poti. §e stoji Avstrija. Loza pa ne zna obstajati na pol poti, ona gre povsod do skrajne meje; ta ji je pa postavljena v Mazzinijevem: „Avstrija se mora rnzdejati!" In ne slepimo se nikar: loza nl pustila szprod o6i konecnega smotra, da se mora rasdejati Avstrija. Preteklo bo sicer 24. let, odkar je po6il zadnji top proti Avstriji v imenu loze; imamo mir, a loza od tiatega 2asa tern bolj rije na skrivnem ter hiti Avstrijo razdevati v duhovia, da jo bo potem leie stria a kanoni na bojiSci. Toda rekel bog: to je Tie znana, stftrarosnica, to ni prerokovanje I Kolomon uel, kako se denar dela, kako se kanienja spremitija v zlato. Pokasi nam, kje so zakopani sakladi. Kaj takega bi mi radi zvedeli za novo leto. Jaz pa tniim, da ravno to je prava kolomonaka modroot. Da, ako boeeS docakati letos boljSih 6aaov, predstavi si li Se enkrat stevilo 1890 in premisljuj, kako ma je prisla na rep vse vnijujooa o&la. Rekel aem zgorej, da so to storile slabe lotine, davki itd. Pritrdil ai mi. A jaz bi zdaj Se nekaj rad dosta-vii. Vkljubu vsem nesrocam, vkljnbn vaem davkotu bi bilo morda vender le mogoCe vbraniti ae vsodepolae nicie. To bi se zgodilo z veco vardnostjo. S1ovoq80 je rad vesel, rad peva in pleie; vae to ae pa na* vadno ne dela ob vodi niti s zelodoem, ki ima repe in Szol v sebi; pevci in plesavei radi kaj boljaega prigriznejo in si prilivajo z vinom; za to treba de-narjs. Nikdar pa se ni na Slovenakem toHko pope* valo, toliko plosalo in isletavalo kaker zadnjih deset let — ko je bilo najmanj dbeem. Manikateti sold je tudi spuhtol v arak — a tobakovim dimom; ne malo si jib. potisuil v nos. Bes, boS rekel: Kaj to — Se kaj takega si ne bo amel clevek privosiitiPt Jaz pa pravim: privo§6i naj si, kdor ima dboem. Bi videl pad, ko bi ae naSli zdaj v tvojem iepu vsi tisti novci, katere si izdal v desetih letih za tobak — baha! bi posko6iI, to je vender nekaj! Da, zakril bi s to svoto marsikatero luknjo na tvoji Buknji, ki ti je vze povsod prehujenal ^0 pa — rekel bos — veseliee, izleti so tudi potrebni, da se pokaiemo «sa narodne Slovenco ! Oho! Vpra&am te: kdo ae je intabuliral v prvi vrati aa tToje poswtvo? Go#oodje is sMtei Vol p», kdo m S O Č A Bfaa-se pa loan pri fern razdev^oeem deto sfcrogo po todito, katero ji je dal iati Jtamixbeie-dami: „Sredstvo, da Aretrij© r»«deaemo, naj demo ? tern, da se oko*iati»o narod-nostnega prepira.* Isto, kar j» L 1859 v svoj program eprejtia nadjonaloolibaralna atraoka na Nemikem kot drugo ttfko: ,Ta ttraaka preawa Av-¦trijo popolnoma. Vtenosiru naj5ak* »!*,«*"» ko ee fco ta drxava po svojib pokrajinab razdvojila vsled novega nacijonalaeg* gbianje." Bakljo aarodnoataega raadfojenja m ^^P01? J je loia santa vrgla mej narode avatrijske. Poalafew •a y to ˇ prvi vnii atofftve, t katece* v razaih oblikah vpodablja in iiri mej mladino ia aiina ««{• ¦ttom ravoludjonarao idajc, prod Tiem pa idajo •»-•olatoa narodnotti; Poslozoje as caaopiaja, ˇ katerem •tika iz vseh koto? viakterih vnaHjivili vpraianj in kocljivih aadev la • tem namanom, da draii ia ecava t mlra livefie sodexeJua ia aotaeidaae aoega nad drogtga, Ytako mat apuvya t javneat, da podziga Ijudiko ttrait, da aaja neatrpnoat in wvraitvo. Yepebi taga 4*uvanja laii^o deloma via pred aaai. V deielah, ˇ meatib, kjer ao raani narodi zdru-loot po ftoletni zgodovini, so opaznje mejaebojua , mrinja, crtenje, ieiaja po loceaji. Staknili so osode* polno vpraisnje narodnostne avtonomije, vsled kate-raga bi ae imela Avstrija t svojib kraljeatvih in po-krajioah, ki aa kot toliko biserov bfiica 7 kroni habs-burikih eeaarjev, raztrgati tar prevstrojiti po narod-nib sknpnioab. Baetrgala naj bi ae Geska, raztrgala Gatiika, rastrgal Tirol ttd. S tero bi ae spodmaknila Avatriji podlaga, aa kateri stoji in pede, podlag* — zgodovinska. V tern bi aa doaegel vrhunec notranjih smeinjav, majnarodnega tovraitva — in Avstriji b? bila zrel sad aa venanje sovraioike. A ˇ tarn ko aa hujska od zootraj, se pee todi ne opniia poaornoat mej aabo lazdvojenih in znena-vnljenih oarodov obracati e'en avstrijake meje ter jib pridno sexnaojati ae Breco, ki se viiva onkraj. Saj potnamo litte, 0 kaierih bi vaaki, ko bi jim prej ae jiogledal na celo, meail, da se tiakajo t Berolinu, v Rimn ali v Moskvi, ne pa t hababtiriki Arstriji. Te protiatitrijake teinje se nam v Ledalje ja-•niSih poteiab Iniejo t podobi pangormauizma, ire-danUaraa, panalaTiama, ki dan m dan piedriniie po-moljoj^jo glayo. Pri nas avatrijskra Slotauih je loia nastavila aanjko pri aamem oltarji a ncirilo-nietod^ekow cer-ktijo, da bi naa po tej itabila v vaealoTauko xnsko niafho. ,SloTan" in nS!oTanaki Svet" sta prerzela to nalogo mej Slovcnci. Vnebovpijo&t predrznost — 0-majevati alorenski brant! Slednji6 jd trebalo Se radikalnega Haaa, da nas potegne t vrtinec vrojega prekaeijskega fanatizma, da nam omaje zveatobo do legitimna mooarbije, da sapeoati nacijonalno izkljacljivoat in nestrpnost mej atstrijakimi narodi.M Bozja pretidnost je t tej dobi aTstrijskim na-rodom poslala cesarja Franca Jo2efa. Y preroskem dubu je ta pad aloiil, da imajo priti za Avstrijo oso-depo!ni 6wL Zatorej si jo o svojem nastopn izbral sa devizo: aSe adru2enimi modmi!" Klic ta doiel nam je ob enajati uri. Vender Tedinonia ti gospodje? Slovenee je mej njimi bela vrana. Oni so yecinoma Neslovenoi, celo Jndje. In kdaj je atopal Jnd na trojo njivo ? Hej tera, ko ai ti cele dni postopal po narodnih Teaelicah in na vso grlo klical: 2mjo Slotenci i — mrsto da bi bil doma kopal! Za xdaj ti neeem drazih oeitati. Naitel ti jih bom nekaj ta post, ko ae boa izpraietal za veliko-noLno apoved. Jaz aieer dam malo ali ni5 za kolomono eelega sreta in za yso krloraonsko o^enost; tndi ti, upam, da ai izbil iz glave take traie in ai globoko r glar-Ttianil razlago prve Bozje zapovedi, kaker jo sliii, ob nedeljah popoldne (ako nimai uavade, kar se ta ko rado zgodi, nameato k voeernicam bodifi na rei aelice). Tender pa, kar ae ti6e Stevila 1890, bi ti nikaker ne ikodilo, ako si za noro leto zapomnii kar sem ti o njem povedal. Dolga boj ao kaker iiiega vraga. Tega raka morai pred Tsem odpraviti a trojega teleaa, potem ae io bo raatlo troje premo-zenjce in se mnozilo, da se ti bo arce amejalo od ˇeselja, oderah in Jnd pa se boata jezila, da ne po-rajtaa tb$ sa njuno „pomoca. ^ Po tern zlatem, aa te edino zvelioavnem nanku pa ti bom h konea nekaj so poTedal, kako ao tndi ˇ atarih eaeib Ijndje 0 novem ietu fganjerali, kaj jim prinese prihodnoat. Dobi! sem stare bnkre. ki ao res podobne kolomonn. Za naa so tern bolj imenit-no, ker ao se tiskale ravoo letos tristo let od tega tarn na Ogerskem. Ako je vse res, kar se tukaj prerokuje, bi ne bib v priho(in]€ slabo za nas. Glede meseca de-cembra in boii^mh prasoikoT, katere amo — hvala Bogu — are^oo prezWoli, beremo: Aka je m m. re^r is »areLo not juao, bxez upamo, da ne prekasno. Ne, Se ae zaredamo, ie ae eatimo za Avstrijeel Klic ta TOtia vsem, kateri ao dobre rolje. Klie ta naa pozfrlje k skupnemu delovaoja! Avetrijska ideja mora apet prebiisniti od Adrije do Yisle, od Ina do Karpat. Ne nemStTO, ne alofmastro, ampak avatrijstfo mora nam biti «ad tea. Toda atstrijska ideja dobiva stoj'o dopolaiter, erojo nedotakljrro vza-konitev t ideji katoliaki. Ta je toliko narodsko raz-Ii2noat apojtla t eno nedeljiro celoto, ktkerioo ob iudojo a?et — ˇ aTatrij^kem eeaaratvn. Jasoo tedaj, komn v pr»i rrati, koma edino Telja klie: „Se xdroacaimi meeaai!" Katolieanom^ ka-terim v dnn rrea a katoliske idejo nerazraaao akle-ajeno klije ideja avatrijaka. Skrajen eas je, da »: podamo roke » akapne delotanje ?ai, karkoli nas je dobro mislefib. Ne S!o< vaai f>e Slovani, ne Neniei 1 Nemci, ampak Avatrijei z Avatrijei, katelteani a kalolicani moramo ae odalej droiiti t katoliaki Avstrijt. Ni Ie davno od teg*, ko smo SIotodcI z odpr-timi rokimi aprejemali, na arce pritiakalt Leake Ho-kole — t imenu sloven*ke vzajewnoati. In zdaj se nam piie iz 6eske Prage, da ceakib Sokolor Toditetji so — framaaoni, izpod bandore tiatib, katertm velja: ATStrija ae mora razdejati! Tndi po nasem Primorji ae dedafje bolj ioptri framaaonsko iidovgtvo, ki b(dj in bolj okozuje ut-atrijako duatvo, izpodjeda naSe graotuo stanje. Zakaj ? Zato ker naaprotntk tako iztrstno iftzamt* nas raz-dvojevati — SloTence in Italijane... Se zdrnzenimi moemi kako lehko bi ga potiantti is mestnib atare-ainatOY, iz faaopisja, iz gledalia^a.... Trebalo bi le pol tiate vere, katero izpoztiavamo za itirirai zidovi, po-kazati todi ˇ javnosti pri Yolitvab... Se zdruzenimi mocrai! Pod tern geslom zberi ae karkoli je avstrijskega, kakorli je katoliakega, po sirni Avstriji brez razfike narodnosti in jezika. P*.'d tern geslom bomo resili ne Ie Avatsijo, ampak tud narodnost.... In to geslo avstrijsko leakeSe te na ztstaYi na-ie driayno-zborske desnice, a katolic&nt moramo skrbeti, da avstrijsko^ idejo redno bolj objasni iu preiine far ideje katoliske. Y naii desnici je Avatrija — ˇ nji nais vera, na§e vnaaje avitrijuko! Leto 1890 najdi vse avstrijake katoltdane na atraii zdruzene kot eoega moLa pod devizo: „S b zdruzenimi moonlit" Dopisi. IZ CepOVana. Dae 15. decembra je katoliiko-politiika citalnica v C'epotanu sklenila peticijo do vi-sokega c. k ministeratva za uk in bogocastje za slo venako gimnazijo v Gorici; sklenila je tudi vabilo do vseb alovenskib vradov na Goriakcm, da izrolljo ena-ko proinjo poalati vis. ministerstvo. Potreba in razlogi za to peticijo so pst$ jasni. Boj za narodnost bijemo v2e toliko let in s tolikim natezovanjen? modi, da mora vsekako blizo biti odto-6\lni dan. Narod zahteva svoje pravice, dalje uede biti „podlaga tujeevi peti." Po pravici ?e narod vpraia, oblakov, se bo imelo prihoduje leto iita in vina r obil-nosti. Spet: Ako o boiifii lima raste, sledi potem ro-dovitno, dobro leto. Novo leto amo imeli — vsaj ta v Gorici — oblaSno in de2evno. Zal, da ravno o tern nisem na-Sel ni& zapisanega. Sicer pa molimo, da bi bil me-see januar lep, ker v tern slncaji ae nam prerokuje dobro eelo leto, Posebno pa, ako bo jaano v dan ~sv. Yincencija 22. januarja, potem bodo napolnjeae naSe iitnice in kleti. Bojmo se pa barje, ker ona bi nam prineala le vojako. Kaker tedaj dozdaj kaie, letos ne bomo trpeli ne lakote ne zeje. Nikar se torej ne drzi tako ki-slo za novo leto, kaker da bi hotel vze jutre vmretil Ne pa, da bi na radon pribodnje debele letine vie zdaj zacel zapravljati in piti t Da bi te skuinja-va ne premotila ta post! Recent ie enkrat: ta pre* rokovanja niao zapisana v avetem piamu. Zatorej ne morem nanja priseii. Kdor jim prelehko verjame, se bo znal se keaati, ko bo prekasno. Tako se spo-minjam, se je pred nekoliko leti opekel neki kmet, premoien posestnik. Pravili so Ijndje, da t dveh letih bo konee sveta. Yerjel jim je, in zaSel proda-jati kos za koaom, da bi mogel vse poviiti prej ko ae bo zaaliSala angeljeva trobenta. Ko je vse ane del in zapil, aodnega doe vender ni hotelo ie biti, in moi je moral stradati. Pad pa nekaj drogega se here nekje v avetem pismu: Iafiite Bozjega kraljestva in njegove pravice, in vse drngo vam bo privrleno. To je edino pravo prerokovanje, ki se je vedno izpolniio, in se bo tndi na tebi izpolnilo, ako boi rad molii in iivel, kaker veii Boija poatava* To ti tedaj dam v epemin za novo leto — 1890! kaj smo doaegli ae svojimi poblevnimi proinjami ? Kje je enakopravnost? Ali smo Sloveaci res zato na svetn, da nam tnjci goapodarijo in nas peste ? No! enakopravnost nam je priznana, in zagotovljena tudi raba matertnega jezika, pa koliko vradov piie sloven-akim atrankam v materinem jeziku P Nekateri, sicer ¦prejenajo slovenake vloge, pa ne reiujejo vseb v a!ovenskem jeziku. Bo mar alovenski narod vecno zra-ven poatavsih davkov moral pla6evati ie nepostavni, krivilni davek, da si daie prevajat reiitve svojik vlog ni dopisov? Ypraiam po vzroku teh krivic. Y vradib sede deloma moije toje narodnostt, ki so nam z premisle-Item nasprotni, doloma pa po rojatvu sinovt naiega narods in pravieni tujoi, a po vzgoji in omiki odtu-jeni narodn nasemu: vsi pa ueprivajent pismeni, vrad-si alovenieini; dastoe, a redke so izjeme. Kaj nam Kinaga, da vradovanje v narodnem jeziku doiroljujejo, aa reJSem dolocujejo in tirjajo drzavne teroeljne Soatave, ko ao vradniki nc.voSci vradnej elovensfiini! i«m nesprotna strauka je svoje dni v driavnib po-stavah zagotovila veljnvo, brambo in rabo namdne^a jezika; prejinjt in sedanji ministri so o. k. vradom mnogokrat narofiili % atrankatni obiSevati in dopisovati v materinem jeziku; zdaj pa vzemi luicarbo in preiift pri solncu vse c. k, glavarotvetie, davkarijske, sod-nijske in druge vrade in povej mi, ali boi naiel samo eden vrad, ki bi ci6 no greSil zoper omenjene dolodbe in vkazel Kaj je vzrok tomu? Deloma pai nmnjka dobre rolje, a ie veckrat zraozdosti. $&$\ vradniki se v soluh niso ufiili toliko slo-venidine, kolikor je potrebno, da bi lohko slovenbki vradorali. To ve tudi visoko c. k. ministerstvo, ter je vze pouovljeno zapov^dalo, da naj se vradniki uce slovenScine; toda piegovor pravi, kar se je Anzek nauLil, to zna Ao/e, slovenske stranke pa ie vedno dobivujo nemike in italijanske dopise, vabila, naloge, odloke, razsodbe i. t. d. Yse to pa nam je jasen do kaz, da ne bo lehko drugti^e v vradih, ako ne bo drugace v iolab. Kadar homo imeli slovensko iole, imnli bomo gotovo tudi slovenske vrade. Ako hi*, bah mladenict izobreievaii v slovenRkem jeziku, bodo tudi radi vradovali v slovoniSio!. Naravno je torej, da moramo tirjati slovenske srednjo Solo, ako hooemo pri dobiti slovensko vradovanje. Potrobo slovotiakih srod-njih Sol go tudi naii zautopuiki in poslanci vze davno cntili. Peticijo za slovensko nizo gimnazijo v Gorici iklepala je in odpoiiljala na Dunaj nSIogau v Gorici, in tndi dezelnt zbor. Zaano je tudi, da nui driavni poslanec vitez dr. Tonkli vsako leto v drz.iv-nem zoom priporoca vis, vladi in tudi od njo zahteva, da naj Slovencem da slovenske srednje iole; znano je, da drzavm zbor leto za letom ponavlja reonluoije za slovenske srednje iole; aliiali smo celo obete z roinisterskeklopi: kaj pa dosegli? Ostalo jo vse do zdaj Ie pri obljobah. (Nasledoji stavek smo izpu-stili iz razlogov, katere Yam naznanimo ustmeno. — Yred.) Ni torej cuda, da se narod earn giblje, da. sega po popotni palici, da koLe stopiti pred ministra, ter obnovlti proinjo in tiijatev svojih zastopnikov iu postancev po slownskej giinnoztji v Gorici. Od mnogih strani se siisi, da bodo to peVicijo radi podpisali 6. duhovniski vradi. Prav tako; vsaj C. dubovivina se je vedno marljivo irudila pridne mfadeni^e spraviti v iole, delujc naj tudi na to, da bodo sole nam vgodao vrejene. Naravno je tudi, da podpiiejo staresinstva po vsej deieli tako peticijo, vsaj ona ao naravni zaatopniki naroda, ona raorajo skrbeti za naraiLaj narodne inteligence. Da bodo tudi vsa politiika druitra naie dezelo peticijo podpisala, je umevno, vsaj po-ebuo vstreza njih namenu. Preprifiani smo, da bo nas driavni poslanec pri bodocl obravnavi drzavnega prevdarka zopet poaovil zahteve slovenskega naroda po slovenskih srednjih iolah. Kako prav mu bo do&la naia peticija! |Lahko bo vis. ministerstvu pokazal, da resolocije drzavnega zbora niso bila pronapete, ker narod tirja ie ve6, nego so zahtevali poslanci. Nadejamo se# da glas.naroda, zvestega Luvaja ob meji driave, bo posebno vgodno vpljtval na voljo viaokega c. k. miuiaterstva za nk in bogocastje. Na proinjo razodeto od ranogih straui se bo peticija pomnozila v tiskarni, in razposlala alovenskim vradom. Yradi, ki jo bodo podpisali, naj blagovolijo pritisniti svoj pedat. Yrnejo naj jo podpisano v Ce-povan, ali nasemu drzavnemu poslancu vttezu dr. Tonkltju, aii pa naj jo poiljejo naravaost vis. c. k. ministerstvo za uk in bogocastje. Ako je komu peticija prekratka, naj dolozi ie drugih razlogov, all na-veJeae raziiri. Gospodje iupani naj jo blagovolijo dati v podpis tcdi gg. stareiinam. Z deiele. ob koncu meseca decembra. (Moje misli o zabavnem in pout-nem Iistu „Dom in Svet**.) Noben vred-nik ali lastnik, ki je do sedaj pisal ali izdajal kak lepoaloven Hat v naiem jeziku, ni §e zapisal tacih stavkov, kot jih je v svojem zadnjeni ,Yabilu" zapisal g. Trednik in izdajatelj „Dom in Sveta". On piie mej drugim: Namen listu je: delati za ideje resolce, Jepote ia krifianske oraTnosii. Nravao slabe^a blaga ne morem poaujati tttateljem: gemu bi mi za to 80 placevali, saj je hudobije se zastonj preve$i! Da Be je list obe leti avojega obstanka zarea tudi ravnal po iem geslu, pritrdil mi bode vsak, kdor je le kdaj vzel katero Srevilko v roke. In v kako mRioi in razlitail obliki se nam tu raukazujejo: resnica, lepota in kr&tanska nravnost! Za prihodnje leto 3pct obeta: pesmi, poveati, opise, iivotopise, razue stro-kovnjaske razprave, pregled slovenskega ii: drugih slovatev, zlasti hrvaskega ia Ceskega. Pa redi se list, radi t Prvi letnik je sicer dovolj zrasten,- a akoraj se mu hocejo kazati rebra, drugega je vie precej ve5 za koio, tretji pa obeta poateti se debelejii. G. vredoik tam pravi v zadoji letolnji sto-vilki, da je bil nDom ia Svet" v prcteklem letu v prehodnem ataoju. Nekaj stotin uovib narofinikor bi zredito list pee" prar posteno. Ia ce fee g. vredniku slovenski pisetelji odzovejo dovolj obilno, ni dvomti, da ae more „Domu in Svetnu prerokovati zares lepa prihodnoat ia ae tako vreani&ti vredaikov „vzocM. Da bi pa za takov list, ki jo izvrstoo vrejevan, lepo pisao, kraano tiakan in z nnjpU'menitiSiin na-meoom izdejan, ne dal vsak koliikaj izobrazen slo-venski dowoljub alt blago fatefe domorodkinja borih d v e h goldinarjev, o tem se pa? ne bomo prepirali. Kar obilno jib posiljajmo temu najcenejsemu lepo-slovnemu listu pod naslovom ; C\ g. Dr. Fr. Lamp o, Marij&nUce, Ljubljana. Kdor tako stori, lahko redem, da mn bode oni ! dan viacega meseca najbolj ek *>jaa Wabotih slov. dei. poslancer. Tu BSj povem© BNovi Soft", da je priiel dotieoi clanek ˇ jaTaost »• atroiihi in i odobrenjem Yeeine slot. Pm1«b6*t. 0* !• i «*L•» fes* obfari to, kar ae je MdSo? ff" i«^ iwwfwia at ah sej, je -walo Wti snano tadt if. dr. Ant Grtgorclcu in dr. Rojicu, leer bfl* sta wneU ia ats aliftala, ko je neki postals* t e*r»Tifciije svojega pwtopasja ©diocao zahto-tal proli TfOfWi dr. Bojioa, da to mora priti *jaY-no*. iCitaielji naj tedsj todijo, *H ae je om mai v riankl prwrfil aoptr Ujooat; od rasaieoljubnosti .Note &*•• pa prHift* ijww, d» doticno notico v tem uaitiu poprati in da la* preklide." Proiojft in poiiv. rNova Sofa" ˇ zadnji ste-Tilki pile o nekem „goriskem otajaoji* lovakih psot, ki SO Z zahrbtnim rotarettotu pri najtiSi Solski oblaati hoteli pregoati is Gorice dta odliLoa rodoljuba, tov positlje dr. Jf. s ozirora na naa do pi a » Tolm.na v predzadojem liato, naj pote, kako kaieo to zaaluiili pa .fortiM eradahi*. Ne dr. M., -mpak tredniitvo „So«a* peahrljt in pros* sa sdaj „Noto Soeott in tudi dotttaa rodoljuba, aaj aa nam naznaaijo imena ti-•tih otadohot, in potest, povemo, kaj zasluSijc; do* kler ae pa team naiemu poztta ae sadosti, »« mo-remo Yttrefii radovedaosti .Note SoLe*. Nedejan*o •e toiej sa trdno, da nam ,Nova Soia" vie v pri-bodoji Itetilki objati dotiftna imena, potem bode ˇ¦trtiano nasi, kakor tudi nji. 6tgl»Y» je ,8o6a*. 0 sTojem 6**u je g. Gta» brlcek ˇ „Noii Soi\* aveto nainanil, da je to2bo tMU proti dr. Toakliju, ker je bil ta kot pooblaiie-nee laataikoT spremenil izdajateljttTo „SoLe". Kako da ja o torn rastodilo e. kr. okrajno glav&ratvo, imo nasoanUi ˇ lanaki nSoLi* it. 47. S tem odlokom g. GabrWek ni bil stdovoljen, ter se je satekel k e. kr. diiavaeara pravniltju; alt tidt tukaj ae je opekel. C. kr. driatno pravdaiStTO je narorefi % odlokom od dne 9. decembra 1889, at. 724 zarrnilo kszeosko ovadbo g. GsbrKeka proti dr. vit. Tonkliju glede po ^jettt nasnaojene apremembe pri izdajateljatTU ,Soce". Tako je koneana ta prarda toliko na eminent koli-kor tndi na kazenakem polji nevgodno za g. Gabr-sjeka in tiate, ki so mu bill izrotili izdajateljatvo nSo5e- ne da bi redoli za to tndi njeni lastniki. Zdaj pa naj io kedo trdi, da je „Nova SoLau oepo-sredno nadaljevanje nale .Soeeu. A to oo eaem pojaanjuje Twikemu, kdor hoLe j videti, kdo je provsroiil nai rszkol in katera ,So6a* i je poatoTna: nasa ali tista, katera je stopila v novo j leto s peiatom .note" na <5ela. Ta pe6at je njen | rojstni Hat, in njeoa obsodba, a tudi aprifovalo njune alabe Teati prod Bogom in pred Ijadmi. Xz Meaopotamije poslal je nekdo vprasanje Tele5. goep. Miklavza Kooijanci^a, „zapnikua-dopi-¦nika ˇ rNati Soii*. V omenjenem dolgem dopisa se je izrasila misel, da deSelnim odboraikom bi bil moral biti roljen na tsaki na6in dr. Anton; na no-ben naoin pa ne dr. Mikta?! Poslednji bi ae moral, potem ko je v2e izvoljec, eelo vmakniti prremo. kot bolj saalazenemu in boljiemn nsrodnjaka. Temu nasproti podaje g. Hezopotamec 7 pomi-slek natlednjo reaniino dogodbo: Pred meaeei bi j<5 nekdo icveatiran na kcraci-jo. Ta lepa kuracija padla mu je, kaker zrela hruSka, kar sama ob sebi v narodje. Neka odliina in risoka oseba ga je, kaker je earn pravil, pismeno prosila, da bi hoteli svojo kuraeijo iQilostljiro in dobrotljivo od-stopiti arojema atarejSemn in, glede na slolbena leia, bolj aaslnienema sobratu in rojaka. To proinjo je pa novi karat smatral za nekak atentat na svojo pri-dobiter ter jo odlodno odbil. Zaeedel je alovesno btoj koracijski presto!, a katerega bi ne Sel tako berf do!, tndi ko bi kdo e kanonom streljal vanj. — Ypraia se tore] : Zakaj ae ni rmaknil starej-iema in bolj zaalnienema aobrata in rojaka srojemnP Je inorda mislil: „Jaz, prayilno in postatao inveati-ran zapnik, naj se komn Tmsknem ? t Kdor prei pride, prej melje*. Si je tako mialili P Ce si je — kdo ma more kaj? Se ne molSijo o Poddragi! Tak je ,Bras*, ki tie spet v Btojem atrnpeneai repu, namroc v vred-niStveni Hatnioi, spratlja t jatnoat nekatere pogoje. katere baje stavijo Poddraianje, da atopijo nazaj v rimako-katoliSko cerket. Coma pa to?! Tri milijone novih puSk malega kalibra ai ai da fiasqa izdelati na AngleSkem. Res, lepi upi za prihodnost! NoTe brazdl^ske repnblike Boaiia noCe pri* xnati in, kakor je aporocila stojemu poslanika ? Bra-siliji, je taei nikdar ae bo prisnala. Bftzpis dastnega darila. 0a bi pospeaila rasvoj aloveaake pripovedae kojiietaoaii, razpisoje „Matica Slotecaka11 po dolociliS Jarcii-TomSiCete uilanote 200 goldioarjev Saatnega darila pote»ti*aIo-tenski, obaezajoei najmenj 10 tiskornih pol. Snot bodi zajeta iz zgo-lotine ali sploh iziitljeoja naruda alotenskega. Potest mora biti spiaasa tako, da po obtiki in taebiai svoji ustceza mnetniakuu zakonom pripovedae kejiievaoaii ter poleg tega agodi Uterar--s-. _—a,.«m Matice Sbteoftfee* Pisateljj kateiomu ae prisodi Jbstao darilo is notoet Ju^i6>TonviiLete aataaove, prejme tthu tega za atojo poveat Se aatadno piaatelj<*ko nagradoe katere plaguje „Matica Slotenska* po § 15. atojega opravilnega reda po 20—30 gld. za tiskotao polo. Rokopi^i naj ae bcez pisaeljevega imena po-ailjajo odbora .Matice Slotenske* do 1 juaija 1890. t. 1. Pisateljevo iuit» w*} «e prideue rokopiaa t iapeea-denem iistu, na katerem je zapiaano dotieoo gasto. Yeekrat se je povd&rjalo, da „Mitica Sioveu-ska" podaja atojitn diaar>ra premalo leposlotoega be-rita. S tem raipisom huve Maticltt odb«>r pokazati, da ga je reana bi-iga, (to vsi stoji moll pospeaiti tudi raztoj leposlovne knji2etaoe castao odzvjsii njegorema domoljubncmu pc4t?a. Y L j a b 1 j a n i 2. decembra 1889. Cdbor „Matiee Slovenske". Vedna lu6 ! Beseda pre6. cerkvenim oskrbni&trom! Mnogo trada in skrbi povzroSuje prec. cerkvenim oskrbnistyom, da tzdrzujejo v dobicm stanu velao Iu6, a tudi od d;uge stratii je sta^o ma r«i katerega toliko trtida, da bi izume! pnpomockc, tsled katerih bi bila vedoa iu6 oenejaa in bolj gotota. Von kusilo se je tie mnogo trst stenjtrt (dobtot), a no-bena ten dozdaj ni posebno vgijaliu Najaavadnejia med tsemi dozdaj i-nanih trst st<>ujev so tako ime-notane „da3icett (Nacbtlichter). Te ndu§icou so sicer Se najtei t rabi, a potrebujejo veliko otja (taakcb pet dni eden atari funt ali 56 dg oljkiarg.i olja); ako je olje slabo in nize trste, se pogoat »ma u^a-so, vsled L«sar se mora popravljati in snaztt vodkrat na dao in nezgoda pri enacem delu ni redka etvarj a bolj-Sega olja potrebujeju razmerno zolo teliko. Y novejlem Casa srao tdobilt noto vrsto sto-njet iz Pariza od firme Guilloit, kateri poSilja svojim naroCaikom poleg stenjet iu aparata tudi steklenico naJaSd za to preparirenega olja, kg. 54 kr., s kate-rim se glai (lamps) entkrat napolai, tor pnporoca naj se nadalje rabi dobro, fino in filtrirano olje. Guil-lonoti stenji gore v svojim olji 7—8 dni Upo in dobro, a ko hitro se poskusi diugo, tudi najbotj 6ao filtrirano olje, izgine tsa ojih dobiota, in na pritozbo L. g. narodnikot obljubuje Guilloa, da so ma bode posretilo izamiti takot eteuj, ki bode pwoljoo goroi ne le v njegovim repnem in z dmgo tekociao pri-meSanem olji, ampak v vsakem drugaui natadnem oljkinem otji. Guiiion-ota znajdba torej nic ne i?ds, ako se ne posluznjemo njegotega olja. Za Guillo-nom oas je iznenadtla 6rma F. H. B. Gersheim Feiatriz HEoroSko sL zboljsantmi stenji (terbesierte Kohrendochte) in dasi maogi, ki so jih poskasili, te niso o njih prat iaskaro izrazih ter jih celo troili, spozoa! jih je podpisanipo te&kratn;h poskuSnjab z razaovtstnim ofjem za popolnoma dobro in priporoSbe tredne. Po teSletnih poskuSojah se je podpisanemu pos-recilo izumiti steuje, ki t dobroti oadki iijujejo vse dosedanje zgorej popisane. Le ti stenji so v dolgosti esaki prvim in drugim, a imajo to predoost pred obema vrstama, dat Cistern natadnem olji gore ne-pretrgoma celih detet dni in se le deseti dan treba je zopet olja naliti in noti stenj tloziti. Posebnosti mojih stenjet so dalje, da gore t tsakem, tudi naj-bolj natadnem olji 50. kr. kg., le da je cisto, ka-korSno se t poStenih prodajalnicah tdobi. Tukaj lanko omenim, da bodem tudi z oljem tad po3tre-gel, katerega ae bode s rabo mojih steojev v ceiem letu porabilo lo 22 kg. po 50. kr. kg., ki se bode na zabtetanje poslalo enkrat, dtakrat ali rackrat t letu. Ker sem &i glaie in kar temu pritice direktno iz totarne na CeSkem narocil ter sem z tsem pre-skrbljen, bode mi east tsako narofibo to6no in vestao spolniti. S poskaSojami sem se prepri6al in zracunii, da potrebujejo daSice, ako nepretrgoma gore t colem letu 39 kg. olja 4 50 kr. kg.; stenji Guillou-ovi sta-nejo za celo leto 1 gl. 60 kr. aparat t. j. glaz in kar temo pritice 2 gl. 75 kr., olja za celo leto se porabi 26 kg. a 55 kr.; Gersfceim-oti stenji (1 Skat-ljica 112 kosov stane s poStnine vred 2 gl. 20 kr. ter sadostttje za 2 leti) porabijo olja t enem letu 28 kg. a 50 kr.; a stenji podpisanega ˇ Skatljicah po 1"0 kosov, ki bodo zadostotali za ca* 2'/a let in ki stanejo 1p 85 kr., porabijo v enem lata le 22 kg. olja a 50 kr. Te §tevilke dovolj jasno gotore. Dostatim le, da sem si svest, da bodo t3i p. n. g. narocniki z mojimi stenji in aparatom (prodajam tndi Gersbcira-ove stenjena zabtetanje po isti ceai kakor Gersbefra; glej inserat) popolnoma zadotoljni — t nasprotnem siaeaji naj se mi brezplacno trnejo; — ter se na-dvjant. da me bodo pred. eerkv. oskrbnistra s obilno naroLbo pocastila in podpirala. Yalentin Kofo!. LUtnica vreduiStvn. Dopisniku iz bljiznjc go rifcka okolice. VpraSate nas, odkodko, d»s« „Not» Boca" tako ogi:ti razpravljati jib, ker aplob nima pravega pojma o njih. K*r pa zadeae oiebnosti, katerih rargoli VHftklist, japa'ie xaano. da je bila *oz nekaj let sem t,Soca", zdaj pa ajeaa sestrica „Nora" ne..bjezna v tej stroki, edioo ljubljanski „Brus'4 Se bi se mogel z njo meriti. Da pride pa prar zdaj do tob onob-nostt, ki niao » potitiko r nob«ni ztezi in da bodo pri ten le-tele paiice poseboo t dra semeniika profesorja, ¦mo mi vsse vedeli, se predno snio prevzeii rredniitro; ti aapadi no bill zttvM vie v D^i ., Soci", ko je ie dr. Or. imel pri nji prvo besedo. K«r «e ta dva goapoda profesorj.i i njira nista tjema-ia v poltttcuem iniSljenji, marvec po avojem prenricanji »mat« rala njegovo politiko kot pogubonoano in krarljivo sa goriskc Slovence, kar uta »u tudi ne enkrat, ampak vedkrat kar na-o5i povedala, «ato je dr. OregorSiB nekje tie 20. oklobra gro-zil » takimi napadi na njn, in kar je on vie takrat 2ngal, to zdaj njegor list natanjeno in veatno spolnuje. To je treba veiled, Cc hore kedo razumoti pisaro „Nove SoiSe". Naj se n