í¡/sm¡ (ANO P*Of\V>> i&Sf # vok dsn raxen ^^ in prsxnikov. , d^iy except Saturday ^days a* Holiday PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniškl prostori: 2M7 South Lawndala Ava. Otttae of Publication! SM7 South Lawndaks Ava. Telephone, RockwaU 4904 IS53ÄB xxsnt Cena llsU je $6.00 K&ter^ M ____________ >L . US«*. (WUI^ 'c^r«M ¿I »Urx*\ ll?t. -«•r h. ira. « u. p^^ CHICAGO. ILL- TOREK. 1!. NOVEMBRA (NOVEMBER II). 1141 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 120 Acccptance for mailing at special rate of postage provided for jp secUon 110S, Act of Pot ». ItlT. authorised on June 4, It!». arr i odbili nemške pade na Leningrad Berlin naznanil okupacijo Jalte, sovjetskega priitaniscnega mesta ob Črnem morju. Topniško bombardiranje Sevastopola se nadaljuje. Hitler vrgel fveže čete na centralno fronto, da zlomi odpor sovjetskih armad, pravda se zahvalila Ameriki za pomoč ,n. 11. nov.—Sovjets.ze pjde, ki branijo Leningrad, nlbile naskoke svežih Hitlerji, ¿et na svoje pozicije, do-50 druge vojaške enote iz-tč naskokov, na nemške .ke na frontah pri Mos-Donski kotlini, se glase dospela poročila. Krimskem polotoku niso prebili zunanjih utrdb tpola, velike sovjetske ične baze ob Črnem mor-poučeni krogi, tisoče Nertlcev napada Le-s finskega ozemlja na strani mesta. Napadi so sjeni z namenom, da na-taežejo velike uspehe, pre-Finska odgovori na ameri-sugestijo glede sklenitve sovjetsko Rusijo. Hitler ijo soboto naznanil, da je obkrožen z vseh stra-pa so v Moskvi zanikali, zvezda, glasilo ruske ar-da so bile nadalj« divizije vržene leningradsko fronto. lin, 10, nov.—Nemška le-sila beleži nove uspehe razbijanju sovjetskih komu-zvez, poroča vrhovno tvo. Na vzhodni fronti so zasedli Jalto, rusko luko "Sčvastopola, velike mor baze. Okupacija Jalte ločila prodiranje Nem ti Sevastopolu z južno-strani. To mesto je že io s treh strani i časnikarska agentura je analizirala položaj na (m polotoku in naznani »danje ruskib Č$t. Neka ► v pasti, iz katere se ne izmotale. BomlSe, katere so li nemški letalci, jo razde-«eč ruskih utrdb na krim-fronti o poročilo omenja prenizke obrambne črte v ne-kraju centralne fronten V «) Rusi utrpeli velike iz- Uningrad je bil sinoči bombardiranja iz zraka. iO-V.iinMile vež požarov. [ladijsk dih v zraku so Rusi iz-W bojnih letal. _..■> topovi bruhajo krogle Ji in Kerč. Nemška ru i v zadnjih devc Finska. 10. nov.— «»opisi pišejo, da bo Fin dajala v vojni proti Ru **ler ne bo boljševizem I Eino Hailo, profesor in JcMmkar. i« obdolžil Ve-Bntanijo. ,ja »kuša obrniti Pozornost na Finsko, da ki zahtevajo posta-fronte na zapadu ! Hkuia potolažiti s propa Finski, kar pa se ji V prečilo Finska bo vztra-®°rbi do konca. *>n. 10 nov.—Nemške ar- f.|r noVfJ 0fenzjv0 ^mgradu in Hitler je |,v"" čete na moskovsko '»em dospela voj- vore o ljutih bitkah na karelij-ski fronti, kjer je vladal mir več dni. Glavno pozorišče bitk je ozemlje pri Ladoškem jezeru, sto milj severovzhodno od Leningrada. Rusko poročilo pravi, da je 2500 Nemcev padlo v bitki, ki se je vršila pri Kestengu. Čeprav je Hitler zadnjo soboto izjavil, da je Leningrad popolnoma odrezan od zaledja, pravi sinoči objavljeno poročilo, da že-eznica, ki spaja to mesto z Moskvo, je še v ruskih rokah. Kujbiiev, Rusija. 10. nov.— 'remier Stalin je obljubil, da bo kušal aranžirati . sestanek s predsednikom Rooseveltom. To e razvidno iz Stalinovega pisma, v katerem je sprejel ameriško posojilo milijardo dolarjev. Očitno je, da sestanek še ne so kmalu aranžiran, ker je Stalin zaposlen na fronti. Sovjetski tisk je objavil vsebino ameriške poslanice, ki so jo poslali mor-narični tajnik Frank Knox, notranji tajnik Ickes in Harry L. Hopkins Stalinu zadnji petek, ko so se vršile proslave 24-letnice boljševiške revolucije. Hopkins, administrator posojilno - najem- ----------, ---— ----- ninskega zakona, se je udeležil «u, fconlerence treh velesil v Mos- vAt rn»roti nacijski vojni mašini," se I [lasi poslanica. "Ona občuduje unaštvo ruskih čet in ljudstva v tej borbi." Pravda, glasilo komunistične stranke, \e objavila članek, v katerem pravi mied drugim: "Amerika je zavzel*'prostor na boj ni črti. ObljubVft nam je vsemogočo pomoč V borbi. Ameriške ndustrije izdelujejo orožje za našo oboroženo silo. To je nadaljnji dokaz, da je poraz osišču v tej vojni neizbežen." Japonske čete ob siamski me ji Burmski prebivalci pozvani v revolto HsnoJ, Indokina. 10. nov.— Več tisoč japonskih vojakov je zbranih ob siamski meji in pri Malajskem polotoku. Opazovalci sklepajo iz tega, da se Japonska pripravlja za sunek. Vojaške priprave so bile od krite po prihodu Kankiča Joši-zava v Hanoj, kjer je prevzel pozicijo poslanika. Z njim vred je dospelo 350 članov njegovega štaba. Izrečene„so bile napovedi, da se je Japonska odločila za militaristično akcijo na južnem Pacifiku, Iz zanesljivih virov je prišla vest, da nove japonske čete prihajajo v francosko Indo-kino iz kitajskih provinc Kwang-si, Junnan in Tonkin. _ Bangkok. Slam. 10. nov.—Vlada sluti možnost japonskega sunka in je uveljavila obrambne ukrepe. Nadaljnje čete so bile mobilizirane za obrambo. Straže ob indokinski meji so bile o-jačane. . . Tokio. 10. nov.—Japonski tisk posveča veliko pozornost vestem iz Burme, angleške kolonije. List Nichi Nichi piše, da Velika Bri tanija skuša potlačiti gibanje za neodvisnost Burme. "Burmsko ljudstvo mora vztrajati v borbi za neodvisnost," pravi omenjeni list. "Posluži naj se orožja, da doseže ta cilj." Vladni krogi dvomijo v možnost sporazuma «. Ameriko, pač pa vidijo pootritev krize na Pacifiku. Saburu Kurusu, ki je na poti proti Ameriki, kjer s« bo udeležil rfc/gfruroo ftede ublažitve napetosti med Japonsko in Združenimi državami, je izrazil dvom o uspehu svoje misije» J^o se je ustavil v Manili. Dejal je, da ne verjame, da bo mogel ponuditi Ameriki koncesije, s katerimi bi se slednja zadovoljila. hillman govori 0 delavskih pravicah vj Senator Brtdjges napadel unijske voditelje unije adf ignorirale ultimat Italijanka oljna ladja potopljena močna trdnjava Knox omenil lov na nemške podmornice Washington. D. C.. 10. nov.-Mornarični Ujnik Frank Knox je dejal, da je Islandija p«»stHla mogočna trdnjava ameriške bojne mornarice Tam se nahaja zdaj važna pomorska baza. Kratko Knoxovo naznanilo o-menja, da je bil podadmirol James L. Kauffman imenovan za poveljnika pomorske baze ( Ta je središče bojnih ladij in letal, ki love nemške podmornice na Atlantiku. Koliko ameriških vojakov se nahaja na Islandiji. Knox ni povedal. Prej objavlljeno poročilo se je glasilo, da ameriike vojaške posadke na Islandiji, Havajskih otokih in drugih po-aeščinah štejejo čez 120.000 mo*. Poljški premier na angleškem otoku Velet ta. Malta. 10 nov. - General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v pregnanstvu in vrhovni poveljnik, je do spel na U angleški otok. k)*r je odlikoval načelnike polj,ke ^ morske enote Dejsl J.e da je Velika Britanija že izvojevaia borbo na Sredozemskem morju Prej objavljena poročila da b" obisk»! Rusjj« je kal. ~ - . i «#- : Patru»! t d«i»sree 10, nov,—Churchillu-va vlada bo odgovorila kritikom. ki '«ahtevajo ustanovitev nove fronte in večjo pomoč so vjetom, ko se parlament sestan v svojem zssedsnju. Poslancem bo dana prilika sa debato n vseh vprašanjih, nanašajočih se na vojno in druge probleme, Zahteve glede premešanja vlade so naletele na gluha ušesa, Doslej oe nI pokazalo še nobeno znamenje, da se bo Churchill udal pritisku. Pirlsment bo rssprsvljsl o ruski kampanji, položaju na Bližnjem In Daljnem v shodu, odnošaflh s Fin« sko, Ogrsko In Rumunijo, mobilizaciji žensk za dela v vojnih industrijah in pospešitvi produkcije orošja. « Londonski tisk Je potdrsvll akcijo sm«rlšk«y* ««nate v zvezi | pr«kl)ww provizij nevtral-ni^mvSV *#!w>f, (M *> prepove-dovfle o Amerika kmalu dejansko borila proti osišču na strani Velike Britanije in njenih zaveznikov. l«e*lle Hore-Uelisha, bivši vo^ m minister, jo kritiziral vlado, ker ne nudi zadostne |*mtoči *o vjetom. On ae je tudi izre»» ustanovitev druge fronte, da so zmanjša pritisk Hitlerjevih armad na sovjetsko oboroženo *!• |o "Druga fronta na široki podlagi Je mojioča, ako britski itn |H?llJ mohfTi/.lta vm svoja weoJ pr«>-I ti poganstvu, nemoralnim dok-| tnnam In ateizmu Izrazil Ja tu-idi upanje v v*|MiatavlUv svetov-naga miru in da se bodo imi, ki m> /iipohilil katoliško ee»kev, h|K't v»mil |**i njeno krilo. -----• Italija omejila prodajanje mila Kun, 10 nov — Vlada Je ukazala trg<»vcem# naj omeje pro-dajanj« mita, da prepreči kopičenj« profitov Ljudje so plačevali 90 centov za kot mila. Ameriške lete • ■, 1 zapuste Kitajsko Reporterji informirani o akciji Washington. D. C.. 10. nov.«— PieilsiMlnlk Ro*laništva proti za-tvoritvl ja|n*nskih trgovin in ' pfidjetij. Pioteet Je oinačlla za I šavanje v notranje zadeve. ) Panama je Mla doalej raspeče-valno središče za japonsko hla- Osvoboditev španskih političnih jetnikov Madrid, 10 nov. — Pogojna oavoboditev 2467 političnih jetnikov j« bila riaznanj«na po zaključen ju s«)« članov kabin«^. kaun je predaedoval diktator Framo. . - PROSVETA I2ÍE2L10VEMBJ J PROSVETA the ENLIGHTENMENT GLASILO IV LABTIfIHA SLOVEW»« MABODWE PODPOMfE JtDNOTE Organ of «id published bf Slave«» National b»n»til Society Naročnin m Zdruiono drUn (Ism Chicks) fa m left* HOI m pol lot* S1JS ss lote! m Chto«fo te r.so u colo loto. m M se pol lote; se teoooowteo SM«. Subscription rotos: Un iho Unitod Stotos (sxcopt Chlcfo) rrr>. 11.00 pff yosr, Chicago and Cleoro S7JS por T**» couniriM $1.00 por y aar. Cono oglasov po dogororu^-ltekopisi dopisov te _ ___ ¿lankoT «o no viséale. Rokopisi lltorsrno rsobteo (¿ritoo. dramo pasmi itd.) sa rrnaio poiUJatalju lo o stočef«. Se Jo priteW Ad»«rti»mg ratos oQ ««raamant.—Manuscripts of communication» and uiuolicüad artidos will not bo rot ur nod. Otbor manuscripts, such as ttorios. ploy», poams. ate., will bo returned to sendet only t/ aoll-sddrsssod an Naslov ns tso. kar tew silk ■ llstomi PROtVETA 2117-M So. Lawndalo Ara., Chicago. Illinois member op the federated press . ...__—ú •» , a. trtasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (November 30, 1S41), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono- vite Jo pravočasno, da se vam list no ustavi. - - •• - ►13« Volitve v znamenju vojne Leto« ni volilno leto v splošnem obsegu, bile pa so pred enim tednom lokalne izjeme v raznih mestih Amerik« in v Virginiji so volili governerja in državne poslance, ki jih Um naživajo delegate. Te letoinje volilne izjeme so značilne zaradi tega, ker niso bile v večini primerov toliko običajnega strankarskega značaja kolikor so bile registracija javnega mnenj* ameriike zunanje politike. Ameriška notranja pplitika je naravno bolj in bolj pod vplivom naše zunanje politike. V znamenju zunanje politike izginjajo tradicionalne linije političnih strank in v ospredje stopa politična opredelba pod znamko izolaclonlstov in intervencionalcev. Seveda je to začasna opredelba—v slučaju formalne napovedi vojne bodo vsi Američani, hočeš ali nočeš, intervencionald!—in v mnogih ozirlh meglena in varljiva. Dejstvo pa je, da v tem hipu se ameriška politika v glavnem suče okoli teh dveh osi. Ta podoba je bila najočitnejša pri mestnih volitvah v New Yor-ku. pri katerih j« bil Fiorello La Guardia v tretjič izvoljen za žu- La Guardia je bil, kakor pred štirimi in osmimi leti, kandidat republikansko-demokratske fuzije ali protltamanlstov, hkratu je pa bil tudi kandidat newyorike delavske stranke, katera se naziva American Labor party in pojavila se je pred petimi leti iz delavskih unij in socialistične "stare garde," ki se je po razkolu odcepila od stare socialistične stranke in danes deluje pod imenom fcocialnodemokratska federacija. V tej delavski stranki zadnja leta precej rogovilijo komunisti, vendar še nimajo premoči. American Labor party že od začetka podpira Rooseveltovo zunanjo politiko.' Kandidat proti U Guardiju je bil to pot tamanitaki demokrat in vplivem okrajni pravdnik iz Brooklyna William O. Dwyer (ta-manit od Tammany Hall, stan stare demokratake garde v New Yorku), ki je v tej volilni borbi zbral okoli sebe newyortke Irce in Nemce, čeprav je na svojih kampanjskih shodih izjavljal, da je tudi on za poraz Hitlerja. Tretji kandidat je bil Thomasov socialist Hart man. ki je naglašol pacifizem—idejno je torej soglašal z izolacioniati—in prejel je okrog 20,000 glasov—v NeW Yorku, ki je bil nekoč najmočnejša politična trdnjava ameriških soclali-stov. T> Volilna borba v največjem ameriškem mestu se torej letos ni vodila toliko v znamenju lokalne politike in reform kolikor v znamenju vojne. U Guardia, ki je politično socialni progresivec, je poenan kot goreč podpornik Rooseveltove zunanje politike in predsednik Roosevelt je odprto, odobril njegovo župansko kandidaturo, čeprav si je pri tem nakopal nasprotstvo newyorškega governerja Lehmana in svojega bivšega poštnega tajnika ter predsednika osrednjega odbora demokratske stranke Farleyja, ki sta se potegovala za Dwyerja. Ameriški izolacioniati -vseh političnih znamk eo v mobilizirali vse apizarske tabore, katerih nI malo Um, zUsti med katoliškimi Irci in U Guardijevimi rojaki Italijani (prav za prav j« La Guardia po materi nekakšen reški Hrvat, a to je brez pomena), da bi ga strmoglavili, toda zaman. Sicer so mu reducirali večino, katero je dobil pred štirimi leti, ampak njegova letošnja veči na je še vedno ogromna. New York, največje ameriško mesto, je ponovno demonstriral, da ne mara izolacionlzma. Volilni rezulUti v drugih mestih niso tako izraziti v vseh primerih. Na primer zmaga socialista Jasperja McLevyja v Bridgepor-tu, Conn., kjer je bil že četrtič izvoljen za župana, je nagrada za njegovo pošteno upravo in dobrjp lokalne socialne reforme, daal tud» on odklanja izolacionizem in podpira Rooaeveltovo zunanjo politiko. V Clevelandu je bil rojak Lausche izvoljen za župana bolj zarad svoje popularnosti, katero si je pridobil kot okrajni sodnik, kot zaradi česa drugega, poleg tega pa tudi Lauache podpira Rooaeveltovo zunanjo politiko. Tu pa tam še drugje so bili izvoljeni podporniki ameriške zunanje politike. Vse to dokazuje, da se "Gallup Poli" ne moti, ko je pred tedni dognal, da bi bil predsednik Roosevelt letos izvoljen z veliko večjo večino kot lani, če bi bile spet predsedniške volitve. Najbesnejša apizarska propaganda ni ubila njegove priljubljenosti zaradi sUlišča, ki ga zastopa glede vojne. S pola Po zadnjem obisku železnega okrožja (Iron Range) Minneaote sem obljubil, da bom o priliki kaj več poročal. Ali to sem odlašal. Zadnje čase sem bral fine opise urednika Proavete o ZtUfri mi Pennsylvaniji. Pa tudi mnogi drugi se oglašajo in pišejo, kaj vse so doživeli na konvenciji SNP J. Mično pa jedrnato je o tem pisal br. Barbie, kakor tudi dr ligi. Sedaj pa k mojemu obisku Iron Ranga. Najprvo sem obiskal na Elyju, kjer seip pričel delati 1. maja leU 1893, sedaj precej po revmatizmu polomljenega mojega prvega kolega pri delu v rudniku Chandler Franka Severja. Z njim sva delala sku paj od 1. maja do 19. junija 1893 po $1.45 na deaet ur. Ko je delo prenehalo, sem se odpeljal v Cleveland in se nastanil na E. 48 st. in St. Clair ave. Takrat so po St. Clairju še s konji vozili poulične. Ker Um ni bilo dela, sem šel v Pittsburgh. Ker tudi Um ni bilo nič, sem šel v Imperial, kjer sem delal po par dni v tednu v premogovniku. Proti koncu ti stega leta sem še vrnil na Ely in se še kako leto mučil v rudniku po $1.06 za deseturno delo. Tam sem se pohabil na nogi in sem moral delo pustiti Podal sem se v Tower, kjer sem se seznanil s pokojnim Buhom, s katerim sva postala prijatelja. (Nekateri so kvasili, koliko mi je z denarjem pomagal, ampak bilo e obratno: ko sem si opomogel, sem mu mnogokrat pomagal posojili, seveda brez obresti.) Pričel sem trgovino s knjigami in zlatnino ter Uko postal nepUčan poročevalec slovenskih istov v Ameriki. Ko sem pričel potno trgovino, sem imel ntnoge nasprptnike, ker med našim narodom je bila In je še U slabost, namesto da bi drug drugemu pomagali, si raje polena mečemo pod noge. Tako so tudi meni meUli polena pod noge od raznih strani, bodisi od potniških kolegov kot tudi od škodoželjnega Kazimirja Zakrajška, ki me je V Ave Mariji neštetokrat obsipal za ''Matija Pleharja". Vsaj eden potnih kolegov pa je pisal neki tvrdki, češ, če boste njemii kaj prodali, pa jaz vas pustim. In dogodilo se je tudi, da so se nekateri silili za moje agente, da sem od nekoga prejel ček, češ od tvojega agenta sem kupil, pa ti pošiljam. Mnogo se spomnim, ali sedaj sem v mirnem počitku In naj bodo pozabljeni. Ko sem prišel prvič na Ely le ta 1893, je bil Ukrat Um še U pragozd, in drugo drevje Je raalo v gostem gozdu. Le nekaj hiš je bilo in redke barake po gozdu. Bilo je pa mnogo Indijancev Um Mesto Ely it nahaja olj jezeru« kjer so Indijanci imeli svoje "domove". Ko sem jih opazoval, sem videl, da imajo udomačenega medveda. Živeli ao po svoje in ponekod imeli tudi streho nad grobovi. Se danes se kesam, ker nisem vzel za spomin vsaj eno indijansko pipo z grobov. Indi janci namreč prinese na grobö^ ni urad ABZ itd. Prva leU, ko sem bil tam zastavonoša, smo imeli dve društvi, eno je bilo pri Slovaškem Narodnem Spolku. Med takratnimi slovenskimi ma-gnati se je posebno J. P. obnašal kot avstrijski kralj. Spominjam se, ko aem od dveh društev imel dobiti podporo nekako $40 na mesec, je šel k zdravniku, da mi ne sme napraviti spričevala Takrat se je namreč zaslužilo nekako $28 na mesec, jaz pa naj bt dobil $40. Sel sem na društveno sejo in mu v obraz povedal, kar mu je šlo in društvo pustil. Hfcko je bilo tiste čase. Ko se je Ukrat pričela na Elyju slovenska zadruga, so jo enako razkopali. Nedavno sem v svoji zbirki dobil zapisnik te zadruge, v katerem je rečeno, da si Je N N. toliko prilastil, da mu vzamejo delnice. In tako je šla zadruga rakom žvižgat Toliko o Elyju, ki je skrajna severna točka Minnesote. Naprej proti severu je Kanada, nazaj proti Virginiji je Tower, kjer so imeli tudi društvo, ki se je zdru žilo z elyjškim društvom. To je ko je pričel pa Hibblm: Mt Iron, "METIn ^^ holm je tudi precej prijazno me-sto, kjer je več slovenskih trgovin. V bližin» je Balkan, kjer so slovenski kmetovalci. Malo naprej je Uko zvani kapitol železne rude—Hibbing. Tudi tam je precej Slovencev, kakor tudi v manjših mestecih kot so Keewa-tin, Neshwak, Antonia (Acmeto-nia?), Calumet in več drugih. Vsa ta mesU se lahko obiščejo v kaki uri »n pol z busom ali avtom. MinnesoU meji na Michigan, Wisconsin, North Dakoto in Kanado. H koncu naj omenim še to, da mi je z 12. konvencije poslal prir jazno pismo Jack Stonich in mi naznanil, da je bil Eveleth izbran kot sedež prihodnje konvencije ter pristavil, da bom lahko tam prisostvoval zborovanju. Da, bom gotovo, če bom še di hal. Ampak sem že v 75. letu In do Ukrat je še daleč. Bil sem na mnogih konvencijah raznih jed not na lastne stroške in ako ne ugasnem prej, bom gotovo tudi 0«t Evelethu na konvenciji SNP J. Matija Pogorold. strani p» 1—Ug Mt. po vred reševali po recept« dl-Uv ChisHolm "cbdk" n*mv Rot Jih Je žačrtal dr. Ku-! mileki n uJ, J J Wf1l lTfc Thar v tej i" Zborovanje Prosvetne matice Cleveland. — V nedeljo, 30 nov., se ob 10. dopoldne prične konferenca Prosvetne matice za severovzhodno ohijsko okrožje * starem poslopju SND na St. m Clairju. V U namen so bila raz- bilo že kasneje, Towerju izhajati Amerikanski poslana pisma vsem pridruženim Slovenec in ko je bila osnovana društvom in klubom v tem prva slovenska jednota KSKJ V Tower In na Ely so prlAli prvi Slovenci iz Calumeta, Mich., kjer se je ustanovilo tudi prvo slovensko društvo v Ameriki. • Tower je bil do L 1893 že precej razvit, ali potem je začelo pešati delo In se je precej spremenilo. Sedaj se zopet nekako šopiri in popravlja. Tam je tudi nekaj slovenskih trgovcev, drugače je pa Tower nekako sam zase. Mesto si mnogo pomaga s tem, da samo prodaja oppjno pijačo in gre dobiček v mestno blagajno. Tako se na Mestni hiši blešči napis, da je na debelo na prodaj pivo, vino in žganje. Mesto leži na vzAožju hriba, okolica pa je zaraščena z mladim gozdom. Poleg je splošno znano ezero Vermillion, ki ima nad 00 otokov, na katerih so leto-viščne vile, ki jih lastujejo bo-gati ljudje šlrom USA. > Od Towerja do Virginije je precej romantična pot po na novo zaraščenem gozdu. Tu pa Um so male kmetije. Virginija je na ravnini in nekako središče drugih mest na železnem okrožju, »rva leU so na ondotnem poko->allšču pokopavali iz vseh okoliških mest, danes pa ima vsako mesto svoje pokopališče. Prva leU, dokler nI mesto pogorelo, smo po njem gazili blato in tja prihajali v rojih kot komarji po primitivnih potih skozi temne (Iz Prosvcte, U. novembra 1021) V Frankfort HetghUu, 111., je umrla rojakinja SUvkujoči rudarji v Penni in lndiani so se Domač« veall. Ana Mravlje. Delavske vesti. vrnili na delo Is lnovemslva. AnUnU je ukazala Jugoslavija naj umakne svo- j v^^^ Je čete Iz Albanije ' Sov)»teka Rusija. LeninOva vlada še vedno protestira, ker ni biU povabljena na mednarodno razoroiitveno konferenco v Wa-1 voljen za iupa ve svojcev vse, kar je pokojni v življenju rabil. Sedaj je Ely precej obširno mesto in nekdanji pragozdovi daleč naokrog posekani oziroma je pokrajina zaraščena t novim mladim gozdom. Ko sem prvič prišel tja, je bil rudnik Chandler še razmeroma majhen, imel je lt par tako zvanih "levelnov", ka mor so rudarji še hodili po lest veh, na nočnem šihtu pa tudi ^ hodili domov opolnoči na okrep-čllo. Zadnja leta je družba čela izpirati slabo rudo in ka menje, ki je bilo navošeno 11. rudnika na velike kupe. Dogna U so, da Je v tistih "odpadkih še toliko rude, da se jim izplača ) izpirati jo. Ely Meda lšteje več tisoč prebi valcev Tin je tudi mnogo slojev, štiri sioven-več zdravnikov ovrnec drugič it-Slovenci ima- 'skr hrivnice* ! Sedaj je bil okrožju. Če pa katera teh organizacij ni prejela vabila, naj vseeno pošlje svojega zastopnica ali zastopnico na to zborovanje. -4 Poleg drugega dnevnega reda bo konferenca razpravljala o kulturnem in vzgojnem delu, o pomožni akciji za sUri kraj in o širjenju delavske literature. Referat o tem bo podal Frank Česen, član eksekutivne Prosvetne matice. Ker živimo v resnih časih, so nam taka zborovanja zelo potrebna. Zato je želeti, da pošljete čim več zastopnikov, da bo naše delo imelo Čim boljši uspeh. Ker konferenčna blagajna nima dovolj sredstev, da bi mogla kriti stroške zastopnikov, naj vsako društvo skrbi za stroške svojih delegatov. Torej na svidenje 30. nov. v S^iD na St. Clairju. John KrebeL tajnik. torej ne bo "pričkanja"!). ________lim povedati tudi jaz svoje misli shingtonu. 'jo tudi ličen Narodni dom, glav« Tam je več Slovencev, toda ao zelo raztreseni. Prva leU so bili Um podjetni Slovenci, ali šlo Je vse na boben in danes jih ni več. • ■ / Nekaj milj proč je precej lepo mesto Eveleth. Spominjam se, ko je bilo Um le malo hišic. SUle so tam, kjer Je danes odprt rudnik z veliko in globoko kotli no. Mestece ao preselili višje, ko so pričeli kopati rudo kar z vrha. Na Evelilha Imajo zdaj lično dvorano društev SNPJ, veli ko slovensko cerkev in krasen modemi Mestni dom, ki je znan delegatom raznth konvencij. Tam Je že imela konvencijo JS- K; KSKJ pa že dvakrat. Na »lethu je več slovenskih trgo-yin in velilia slovenska našel mL.___-JL Rečem. da je 12. konvencija prav storila, 'ko je isbrala to mesto sa prihodnjo konvencijo, ker jednota le ni zborovala v Min-neaoti. To pravim ne radi kake agitacije za Eveleth. marveč bo v korist SNPJ. Konvencija ni lukaun ali kaj podobnega, marveč mora imeti f|m»el za napredek jedmste Upam. da delegacija ni t zvalite tega mesta radi kake zabave in kaj bodo pili ali kake klobeae ali potice jedli. Eveleth je tudi približno are-diAče Meznega okrožje, kjer živi vfč tisoč Ni'ka j milj proč so mesta GUbert, Mc-fclnley, Riwabik. Aurora, na Glaa is Londona je votel Chicago. — V Prosveti od zadnjega četrtka smo čitali zelo značilno poslanico dr. Alojzija Kuharja, ki deluje z ubežno ju: goslov. vlado v Londonu. Naj najprvo omenim, da se popolnoma strinjam s komentarjem gl. urednika Prosvete glede te poslanice (in na splošno glede povojne reorganizacije Evrope — Že- nja" starega kraja — kakor tu di upam, da bodo povedali svoje misli vsi oni med nami v Ameriki, ki imajo kakšno definitivno idejo. To poslanico dr. Kuharja lah ko smatramo kot nekakšno direktivo ameriškim Slovencem strani jugoslovanske vlade Londonu. Za svojo osebo lahko rečem, da se z vsebino te posla nice ali direktive čisto nič ne strinjam, in dvomim, da se bo strinjala z njo ameriška Slovenija—gotovo ne socialistično in napredno orientirani element, ki je med nami toliko važen faktor, da ga ne more nihče ignorirati kdorkoli želi sodelovanja s stra nI najbolj izrazitega in politično razvitega del« ameriških Slovencev. Ker smo po vseh videzih pred pragom novega političnega gibanja, s katerim naj zopet— rešujemo staro domovino, je nam čim jasnejši in dalekoviden cilj res potreben. Toda U cil, ameriške Slovenije s^ mora pa temeljite raslikovali od cilja a 11 ciljev omenjene dr. Kuharjeve poslanice, to je od direktiv u-bežne jugoslovanske vlade Londonu. Če tega ne bo, tedaj je bolje za nas v Ameriki, da prepustimo stari kraj sUremu kraju. naj se v Londonu. Washing tonu ali kjerkoli sam rešuje, mi si pa že vnaprej umijemo roke in se obvarujemo gUvobola pa razočaranja, če se bodo naši rojstni kraji z Jugoslavijo in Evro- Popolnom» se strinjam s sle- pa je žezlo dikutoX v decimsUvkom dr. Kuharja; "Ne zeve dinastije boh Í2S, sme nas voditi strast, ki je slepa, i kmeta in delavca k^ marveč modrost, ki naprej vidi propadle in diskr^H? ,*e- Ltfs vremena je bivši E?k vlade Stojadinovič T¡nstvu na otoku Mauri- Pregnale so ga angleške ^ perzijski šah. Rodbi- P ki je bila v v go- Ribbentrop, se je K^fv NemcV I OAJ. pfrduk "srbske vlade" ge- no 1 Laeva I pri g« p v Belgrad izdal ukaz o usta- hitrih sodišč v Srbiji, ca obsojajo samo na U m pritožb proti njim ni. i hitri sod ima tri člane, ka-Jeden je član vojnega, so- in prtljažne pristojni' hrvatskih železnicah so ,ečale za 550 odstotkov, za-§4 septembrom letos. Za-tisk skuša prikazati to nje pristojbin kot začas-»res pa je to dokaz za po-draginjo in padec vred-kune". nenovanje Mihajla Olčana mistra kmetijstva v vladi nla' Nediča pomeni, da bo na stranka "Zbor" imela besedo v političnem živ-Srbije! Ta vtis je še moč-uradi dejstva, da j« v prvi j septembra v Beigradu f prva številka tednika "Na-iorba", ki je uradno glasilo Zbor jev Cvejkoviceva razpustila. ... - V ... — ■ viri o stanju ▼ Jugo-L - Osliče i« končno razkosalo JugoslsvlJo York Herald Tribune v številki z dne 2. novem- sledeee: Jugoslavije je Z odločitvijo v Himu, tedna, so se samolastno od-meje Črne gore pod "za-. Tako si je sedaj zemljepisno države Jugoslo-, ko so si njene de-Italija, Nemčija, ka in Bolgarija. Ostali oropan gospodarske neod-je razdeljen v tri dele: if\o" Hrvatsko, ki se je italijanski kralj še ni upal iti, Črno goro, za katero ie niso našli in Srbijo, ijboljii del Jugoslavije je la Italija: lepo dalmatin-obalo in velike dele Slove-in Hrvatske. Edini izhod ■orje. ki je ostal Hrvatski, rdvnik, ki je od Zagreba oddaljen. Črno goro so vr-* «tanje 1. 1914. reka je dobila dve po-i ki ju je imela pred sve-vojno, Medjimurje na ne-iji avstrijsko-ogrski meji in ■Baranje na ustju Drave Donave ter Bačko, ki je prej bila znana pod ime-Vojvodina. To je plodna rruwj nQr velikimi mesti Novi Sad, * in Sombor. '«Jina je žitnica Podo-fc je privlačila poljedel-f*01*1^ Prebivalstvo P pftmeiano: Sr I ^ jugu, madžarski kme- 84 fcveru. Po 1. 1918 so se ■taki borci naselili na ve- foad/.arskih posestvih, k razdeljena na manjše York prihajajo iz tega jffi Jugoslavije in iz nstaTITi delov žalostne ve-^'.sluvanska vlada, ki je r v Londonu, je prejela po-^ « Srbi, ki prebivajo po ozemlju, ravnajo na naj- * način. V Vojvodini jih * Madžari, v srbskem delu P in v južni Srbiji Bolgari. l^Mjki pokolj, pravijo po- P.u Londona, je v tistem ' «toslsvije, ki ho ga Nem-™J«tili Bolgariji. Število ,ki ho jih usmrtili «i; Sira. se ceni na 80.- vatski ubitih 300,000 ljudi s 15,-000 Židi . Pravoslavno duhovščino so vstaši mučili in ubijali. Vesti o strahovladi prihajajo tudi iz Vojvodine, odkoder so 60,000 Srbov, ki so jih tam naselili po svetovni vojni, pognali nazaj v Srbijo. V tem delu so jih baje ubili 60,000. Jugoslovanska vlada prejema sto in sto imen ubitih v Jugoslaviji. V velikem obsegu se vrše pregoni iz Slovenije, kjer izganjajo Slovence. Nemci so odvzeli najbolj bogate dele pokrajine iri jih priključili provinci Avstriji. Okrog 200,000 Slovencev so poslali v Hrvatsko in v Srbijo brez vsega in brez vsake hrane. Severnozapadni del Jugoslavije, Banat, ki je med Madžarsko in Rumunijo, dolgo časa ni pripadal nikomur. Nemci Baftata niso hoteli* izročiti Madžarom, verjetno so ga hoteli zadržati za vabo sosednjim državam. Banat je ostal pod nemškim nadzorstvom, dočim je Nemčija ponudila vladi v Beigradu Srba za predsednika in Nemca za podT predsednika. Trpljenje Srbov v Srbiji se opisuje kot silno težko, zlasti zaradi neprestanega odpora četni-kov. Jugoslovanska vlada je izvedela, da je Nemčija v prizadevanju, da bi zadušila četniško Italija želi jutri ustvariti odno- nem delu za ubofc in nesrečne saje na podlagi popolne svobode Slovence v domovini. Nadalje in enakosti. or^e y prepričevalnih besedah q «I«»" » pn(«ivv»Biimi uvnnmii Ponosen vsled splošnega pri- sedanje stanje slovenskega naro- cevanja, da iašizem m mogel za- da o^j morj». Boji se, da naš ¡Kff1 t > 8 ,e' Vam, I slovenski narod lahko izgine po-globoko hvaležen za vse, kar je lom motkrnih uničevalnih smi- trsjale wud narodi, s *lttnmi|cijam v XmertH na tako''enotna, kar seveda nI resnicaT *Vr vsaka organizacija sama trpi stroške svojega zastopnika. Blagajnik obljubi, da bo upošteval ta nasvet v bodočnosti. Končno blagajnik pravi, da se strinja z govori navzočih gostov ter da je njegova Želja, da delamo skupaj, ako je mogoče. Ako bi se kaka slična akcija hotela pridružiti naši pomožni akciji, pa je za to, da enaka sekcija dobi zastopstvo v našem odboru, kot ga imajo vse drug« podporne organizacije. S tem se poslovi od navzočih ter odide. • Predsednik zaključi dopoldansko zborovanje ob 12. uri ter želi, da se povrnejo vsi k zborovanju ob 2. uri popoldne. (Nadaljevanje v četrtek.) mogoče napraviti, da se onemogočijo nova fašistična ubijanja Jugoslovanov in Grkov." Podobna sporočila so bila poslana tudi predsednikom Argentine, Brazilije, Čila, Mehi- ! stev, katera imajo danes v rokah fašisti in naciji. Pravi nadalje, | da smo mi ameriški Slovenci še [.svobodni in politično dobro orientirani. Poleg tega ste tudi že ke, Urugvaja in ostalih držav Kganizirahi potom svojih orga latinske Amerike. Zapisnik xborovania slovenske sekcija Jugoslovanskega po moi- mzacij. Ameriški Slovenci nam lahko pomagate in mi se z velikimi nadami obračamo do vas, da nam pomagate. Prosi, da naj delujemo za enotno Slovenijo in slovenstvo v okvirju svobodne in demokratične Jugoslavije. Konč- nega odbora, ki se J* vršila no apelira in prosi, naj vsi Slo- ki Je pobegnil ls Pavellčeve dršave (Nadaljevanje) Pavellčeva sena—Štdovka dne 17. oktobra 1941 v Chi-cagu. Illinois. PRVA SEJA I venci v Ameriki delujejo skupno in nesporno, da se popravijo | krivice, storjene našemu narodu Predsednik Vincent Cainkar | * P«^ * bila r*l- odpre sejo ob 10. uri dopoldne v konferenčni sobj^SNPJ. V otvoritvenem nagovoru, iskreno pozdravi vse navzoče, posebno pa kosana naša lepa slovenska zem lja ter razdeljena drugim sosednjim državam. Nagovora g. Snoja in doktor- goste: Franceta Snoja, ministra pa Furlana sta bila vzeta v na-jugoslovanske vlade v Londonu, «"«nje. Predsednik zborovanja doktorja Borisa Furlana, profesorja ljubljanske univerze, in patra Bernarda Ambrožiča, ki sol navzoči na seji kot gostje in opazovalci. Čitajo se imena zastopnikov; navzoči so: Vincent Cainkar za SNPJ, Joseph Zalar za KSKJ.I se obema zahvali za lepe in informativne besede, ki so prišle od njih* kot prošnja in ne kot zahteva. Nato govori pater B. Ambm-žič. Pravi, da je z zanimanjem poslušaj oba predgovornika, ki sta orisala preteklost naše Jugoslavije ter skušala iz sedanjih M rs. Marie Prisland za SŽZ, Janko N. Rogelj za ABZ, Frank dogodkov začrtati osnovne smer-delovanje, uničila srbska mesta I J. Wedic za D sv. D, John Gor- oododega delt. Pravi pa, da Užice, Loznico, Šabac, Krupanjjnik za SDZ, Leo Jurjovec 7a | je prišel na to zborovanje z dru Ljubovijo, Čačak, Valjevo in ne- kaj drugih manj važnih mest Nemogoče je izračunati število ubitih moških, žena in otrok, toda poedinci pravijo, da njihovo število dosega sto tisoč. | Veliko vprašanje je prihajanje beguncev iz okoliških predelov v Srbijo. Srbski del je planota, ki ni posebno obilna s hrano. Gospodarstvo je vojna prizadela, mnogi sposobni kmetje so pobegnili v hribe. Potrebe srbskega življa in zlasti beguncev postajajo hujše iz dnevu v dan." ... — V . . . — ZSZ, William Rus za SSPZ in|«im namenom, katerega bo izra Chas. Benevol /a SMZ. Nenavzo-1*» in P°j*»nU, ko bo predsednik ča sta John Ermenc za JPZS in | Mrs. Josie Zakrajšek za PS. Za zapisnikarja je izvoljen br,| Wm. Kus. Predsednik |x>vabi navzoče goste, da se lahko izrazijo svobodno o njih težnjah in nalogah, I radi katerih so prišli na to zbo-j rovanje. Italijanski protifašisti obsojajo fašistično ubijanje v Jugoslaviji in Grčiji V zvezi z nedavnimi usmrtitvami, ki so jih fašisti izvršili v Jugoslaviji in v Grški, je bivši italijanski zunanji minister grof Sforza v imenu društev "Maz zini", "Italia Libre" in mnogih drugih italijanskih organizacij poslal sledeči brzojav predsedniku Združenih držav F. D. Roo-seveltu: "Tristo tisoč Italijanov, ki ži vijo na tej strani, odgovarjajoč na pozive društev "Mazzini". "Italia Libre" in mnogih drugih italijanskih organizacij,, ki imajo pred očmi samo " nost Italije, je zahtevalo, | Vam dostavim sledeče: * 1) Da se kakor spričo nemškega ubijanja talcev zgražajo tudi spričo ubijanja, ki ga iUÜ-Janski vojaki prisiljeni vrše med Jugoslovani in Grki — katerih edina krivda je njihov junaški odpor, isti, s katerim se je Itali- ' Nemčiji v času Risor- gimenta. 2) Da je resnica, da imamo v rokah mnoge pretresljive izjave italijanskih Častnikov in vojakov, ki se zgražajo spričo na-cijsko-fašističnih povelj, ki se jim morajo pokoriti — a nič manjša ni resnica, da se more razviti sovraštvo, ki bo dolgo prišel na točko dnevnega reda, ki se Uči? njegove zadeve, oziro-taaa zadeve njegovega i>dbora. Blagajnik Leo Jurjovec prosi, da bi se njegovo poročilo vzelo na dnevni red, ksr se moru še pred poldnevom odstraniti radi dela. Njegovo poročilo Je sledeče: ^ ,, Ob času konvencije SNPJ in Prvi izrazi svoje misli gospod sspz gem bkUcaj y Chicajbilo di ¿lanov in ¿Isnic plodonosnega uspeha. Nadalje SNpj in ^pjj ni bU|| udeieiba pripoveduje o svoji misiji, *udi /a(1()Btna Kar je b||() navXočih katere je, prišel v Ameriko. Pra-^ bm VBi za „kupno delo. Skle-vi, da je obiskal že precej slo- njlo ae je {la Ht ponovno «kliče venskih naselbin v Ameriki. On ugUnovni ieBtanek, kjer se bo bi rad poizvedel mnenje ameri-1 določilo, kje se ustanovi lokalni ških Slovencev o sedanji vojninj#g0vi pododseki. situaciji ter o bodočnosti naše Nadalje poroča, da je prejel do zasužnjene domovine. Pravi, da L^j vgoio $1,705.15, a stroškov sporočila njegove vlade v Lon- imej ^ $12>50 njegovo oseb-donu niso nič kaj naklonjena no porojtvo, katero je dobil sa svetlejši bodočnosti Jugoslavije, premijo. Imena daro- zakar bo potreba organizirati tu- va)cev ^ bila priobčena v raz-di politično akcijo med ameri- nih ilgtih in s)ttBUšH naših orga-škimi Slovenci. Treba bo delati niiadj _ f za Združeno Slovenijo, da pri- j,ravj da mu h. ju^no, da so dej«» /-«»pet vsi Slovenci pod svoj |druStva ln Drfcanfcacije odglaso-domači krov. Zato vprašuje, ako yale tJM ^„^ gUrl domovini, to-bi mogla pomožna akcija JPO, da pr#jtl ^ ni dojenih vsot. čast in bodoč- SS zavzeti nalogo, da bi se udej- ^ ^ mntn>t, da čim večje vso-stvovala tudi politično. Ako bi L# bi izktioVala slovenska sekto ne bilo priporočljivo, potem |dja Jpo ve^4 bi bil njen bi se morala ustanoviti posebna politična akcija, ki bi šla takoj na delo ¿a niši raBufeftjeno te in sestre v domovini. Tajnik br. Jos. Zalar se stri nja z izvajanji g. Snoja. Prepri čan je, da je treba politične ak Glasovi iz ■ naselbin (NadaljvvsnJ* s 8. atrsni.) Ne morem si predstavljati, kako naj ima ameriška aspredna Slovenija kaj skupnega s tako ideologijo, kako naj sodeluje s kakšno vlado ali njenimi predstavniki, ki na eni strani delajo poklone demokraciji, na drugi pa pronicajo is sebe čistokrvno fa-iiaUčna Ideologijo*- seveda zavito v "demokratične" fraze, ker to je sedaj v modi! Končno rečem še to: V slučaju poraza osišča ne bodu imeli besede glede bodočnosti Kvi-opc samo v VVashingtonu in Londonu, marveč tudi v Moskvi, ker bo Rusija oČividno doprinesla največje žrtve za poraz Hitlerjevo morilne" mašlne. (To pravim kljub temu, da nisem prnv nič spremenil svojega mnenja o Stalinovem režimu, ki ni prav nič manj krvoločen in politično barbarski kot Je Hitlerjev.) Ce Je v Rusiji ostalo še kaj revolucionarnega duha, se bo ta duh po porazu osišča gotovo raslil po R-vropi in si usmerjal svojo pot tako pri reorganiziranju Balkana kot Evrope sploh. Če pride do tega (in v taki revoluciji bo najbrže sodelovalo tudi angleško delavstvo), se bodo s ukrepi, skemarijami in zakulisnimi kupčijami londonskih ubešnUi vlad da ugled med narodom. Zato pozi va vse prizadete skupine, naj mu denar. Pojasnjeno mu je bilo od stra* ni nekaterih zastopnikov, zakaj denar še ni bil poslan. Blagaj- pečali le — zgodovinarji. Se tola: Ker se v soboto vrši konferenca predstavnikov rta Šib podpornih in drugih povabljenih organizacij za organlzi ranje nekakšnega političnega gi banja za nega 'rek vanje" staregs kraja, bi Jaz priporočal sledeče: Če te moramo zopet reševat stari kraj, tedaj zasnujmo la sten program za "ozdravljenje" Evrope. ZavadaJmo.se ns dli» ni letečegs dejstva, da llovtnl Ja 1q JugotlsvlJs ne mer« t s blil rešeni hres rešitve celotnega "e ▼ropskega vprašanja". Relltev tega na trajni podlagi leftt ps le v SOŽITJU vseh evropskih ljudstev v okviru Evropske le derstila, sestejača is pedledsra clj«*—Attton Garden. dovko. Ko je prišel uksz, da morajo vsi lid je do devetega kolena nazaj wot Iti rumene cunje na prsih in hrbtu, se je ljudstvo glasno spraševalo: "Kaj pa šena "poglavnlka", "maršala" in "mira?" Zakaj pa one ne nosijo snakov?". "Po^lavnika" te pripombe ljudstvu niso spravile zagato, tei^več Je izdul pose-)< n /akon, ki v svoji trinajsti («Kislej pravijo tej .Uevilkl "židovska") točki prav4, da ni treba nositi teh znakov tistim ¿i-dom«, ki so prekrščeni in ki so zaslužni, za Hrvatsko saslušni. Moj Bog, kakšno p«.hujšanje in kakšni) sramota, kj je ta zakon hoteli poslušati in iti v vojno proti Rusiji! Če jih d«>be v vstaš- ki preobleki, to ni r.jihova krivda . . . V policijskem t s poru Malo komu je /nuno. da je ie .. . _ . na "poglavnika" Pavellča lldo^^iL"1^! ka. ln to iidovka v prvem kolenu, rojena iidovka. Ko je odšla za svojim moiem, fje prešla v katoliško vero, se odrekla staršev in vsega, kar Jo je vezalo na njeno iidovško poreklo. Seveda pa s tem vendarle ni mogla ix-brisati, da je iidovka in iz svojih tli jscediti iidovsko kri. Po vseh zakonih narave je ona še naprej ostala iidovka. Da "po-glavnik" ne bi bil v sorodstvu z šidi, spremlja ista usoda tudi njegovega prvega "doglav-nika" Kvaternika — "maršala", kakor si je sam nadel ime. Judi njegova ioni je iidovka, čistokrvna iidovka, rojena iidovka. In da tudi ta ne bbil sam v družbi s "poglavnikom", ima tudi drugi "doglavnik" Žanič. "mi nister", za Jeno čistokrvno ii- vse prizadele sKuptne, naj t____i.'- pošljejo nabrani ali ¿dloČenll^^ Izšel! Narod se je «rnejal in zbi jal šale na račun njihovih ¿ena, ki naj bl bile zaslužne za Hrvatsko!. Kajti razen njihovih šena ne en sam itd ni bil oproščen nošenja židovskega znaka. Zaradi te sramote, ker so jim iene Židov ke in zato, ker vedo, da na rod komaj čaka, da si izmisli novo šalo na račun njihovih žonu, se ne "poglavnik", ne njegovi "doglavniki" na pojavljajo ni kjer s svojimi Ženami. Pavelič je svojo rodbino pwlal na bolj vam«» RMMtO v Svln., kajti ta zdalo se mu jo, dn v Zagrebu, kjer Jo prišlo do nemirov, ni varno za njegovo Ženo ln otroke, pa jih je poslal čas m«jo. Žetev so odnesli Nemci . Ko Je prišel čas za žetev, se je po njivah pokazal ogenj in po mnogih krsjih uničil ves pri delek; ponekod pa so vssj malo rešili, ker so vitaši pohiteli, da bi ogenj omejili. Ko so preosta lo požrli In spravil) v skedenj so mlstili pod nadzorstvom nem ških vojakov, ki so nekaj mer nikov očiščenega />nja pustili kmetu, drugo pa naložili na tovorna avtomobile in odpeljali sa nemško vojsko, "Debrovoljcl" sa vojno preti Rusiji Vsi moški, sposobni za vojs ško službo, rszen Srbov, Židov cijc. kai je imela slovenska ack-lnik sa ladovolji s pojaanill. cija že na razpravi, toda ni sto- Sestra Marie Prisland apelira rila nobenega koraka, ker še ni nt blagajnika, da vse račune bilo nobene zahteve in pojasnila priobčuje v detajlih, posebno od voditeljev ljudstva v domovini. stroške, da se ne bo sumničilo, ds so sklad, neopravičeno za- I Doktor Furlan v lepih besedah pravlja. Slišala Je govorice, da pozdravi zborovanj«; ter čestita odborniki prejemsjo dnevnice ln slovenskim podpornim organiza-1 vozne stroške iz pomožnega skia- I Srbov pregnanih Iz v "ostanäc srbske kl «a danes imenujejo gj ^'plomatskih krogih. pregoni so še hujši 1(1 J« v njenih me-r tudi Bosna in Her-zadnjih vesteh iz hiv-atska vlada Srh. l^iUk |«kl M I V bi jo vse arbsko pre-■|ki ti ji. „krog poldrug L^U Kli— jugoalo- premter aretiran Vichy, Francija, 10. nov — Francisco Largo Csballero, socialist in bivši Španski premier. TrTFadêrica Montseny, Članica njegovegs kabinets, sta bila a-retlrana v Crauju na zahtevo Španskega diktatorja Franca O-ba sta bila po aretaciji odve«ie-na v Limoges, kjer se bo vrillo zaslišanje o ekstradlciji. Japoneki vojaki prihajajo v Indo hi no SanghaJ, 10, nov, — Militari stični krogi javljajo, da sr Je| nsdaljnjih 12,000 japonskih vo vstašev in tistih, M so bili po taboriščih ln zaporih, so dobivali pisma s tako vsebino: "Upamo, da ne bosta ostsll gluhi na naš poziv ln da se boste prostovolj nu nritni/ili M ViltliO fttT trf t jeve»? mm * siji." Ker Je pisma poslalo vstaško glavno isjveljništvo. ljudje niso dolgo oklevali. Drt gega dne so moški prihajali in se "pnisto voljno" prijavljali tu vojno pro-| ti Rusiji. Take ao oblekli v Ju ««»slovansko vojaško «»blek«>, nua 1 lo pi#di ui!i|C®lil, jih počastili r ' govori in z godbo spremili kolodvor, ker gruča mladine klet in žena, da m Mol/ami v očeh pmlove— vse za več prostorov, toda od ustanovitve "neodvlane" se tudi pisarniški prostori uporabljajo za "krivce". V vetjih prostorih je po petdeset, šesldtset in več oseb. V manjših, n pr. tam, kjer sem bil sam, jih je p. šest ln trideset na površini 3x4 metre.. V tej sobici smo bili pet m dvajset dni. Nekateri *> spali drug na drugem, drugi so postajali. Tako smo se menjali vsakih nekaj ur. Vendar spinja ni bilo, ne rednega, ne globokega, ker nas niso puščali pri miru ne podnevi ne ponoči. Vsak čas so koga poklicali iz sobe v "spodnje prostore". To je pomenilo k "spraševanju" — t batinaml, zaušnicami in pretepanjem 1 bi-kovko. Koliko sem sam dobil v teh pet in dvajsetih dneh zauš- -nie in 'batln', ne vem; samo to vem, da sem se 1 vsakegs takega "sprehoda" vrnil v sobico omamljen, t oteklo glavo in s bolečimi udi. Kakor s menoj, tako je bilo tudi x drugimi, ne samo iz naše sobe. tvmVtč iz ce-policijske zgradbe. Pretepali so nas do onemoglosti: 1 bikov-ko in do krvi; brcah so nas, kamor so le segli In zraven postavljali vedno ista vprašanja: . Kako as pišeš?". "Kaj si?". "Ali si bil četnik?", "Zakaj lašeš?", "Koliko imaš denaria?". "Katere četnike poznaš?", "Katere komuniste poznaš?", "Ali veš, kateri Srb je ubil onega vstaša sinoči?". Ce si odgovarjal po pravici, da nič ne ve*, si dobivut batine* vse dotlej, dokler nisi povedal, da si četniU, komunist, da si ubil vstaša (nič ne de, če si tačas sedel v ječi) In da poznaš vse četnike in vse komuniste, ln ko si vse to povedal, si dobil 'batine' zato, kar si četnik, komunist, ker si ubil vstaša in za vse ¿irugo, kar si priznal med banjem in mučenjem, — — — Kdo Je vsa bil v saporlh? Ko bi vedeli, kako mi je težko odgovorili na to vm»šarija! tki pet in dvajsetih dni, kolikor Časa so me držali v zaporu zagrebške policije, nisent bil pet in dvajset ur pri polni zavesti. Vem, kdtf so blUji mvnoj v sobi in poznam nekatero, ki sem srečeval po hodnikih, a Je boljše, da ne omenim njihovih iman zaradi njih. Rajši M s« ubil kot pa povedal eno samo stvar, kl bi' komu od njih mogli* Ikoditi. Napišite lahko, da so v zaporu bili delavci, kmetje, uradniki, trgovci, odvetniki, učitelji, duhovni- , ki, ministri, aenatJrji, narodni poslanci In ds smo vsi bili enaki pred tiatiml živinami, kl so nas pretepala, Za min is'rs Msžura-ničs lahko plšet». da Je bil Um, kar nJemu na mora to več nič ša-legs storiti. Za dr. Besaroviča tudi Ishko poveste, ker so tudi O Dutanu J»f- tsnoviču, o,g so ga ubili; fudi lahko povesta, kajti tudi on Ja bil s mnogimi drugimi tam. Na, niso bili samo Srbi ln žldJe, V zsporu zagreb- i ■ ■ » t .. 1 deset dinarjev, In totem ti "do- jakov izkrcalo v ll-j„ongu, fran- JJJJJS^S ¿^ ¿^ , uklm coska Indokina Tam » nahaja | vo)no proti Husiji, da |a>kkač(jr' iz vlaka, čim prldajo če/, mejo "ne<»dvis-ne" in rbeže v žiti», sit »krlvajo v gozdovih m pridi užujejo borcem ln u|n;rnlkom, k I so že "zu naj zskiina' To si» tlaJJ, komunisti, o kal* rih Pavelič poroča, ds Jih J»« ' "r»e ti ■ti borci ki bežijo iz vstaških jsp^»nsks armada čez 50, I^ondon, JO nov,—Olavni stan generala Charlesa de Caulla, vo-I ditelja vseh svobodnih Kiu< • > zov, poroča, ds je nemški bomb ; nik napad«*I vojaško posadk«. prl| vrst, ker sploh nikoli vstaši MU I Azoju. francoska srednja Alf 1-1 ks. Dve os«4>i «tu hiti ubili m niso in lo so tisti vstaši, o kate rth 1'nvellč p#ir»>čs( dn Jih Ji« ds ^skaterem pravita, da ubili; iw kot pa drugih. In ti so bili vsi znane osebnosti It hrvatskega družabnega življen/a. Tam m obene razlike, kadui preganja-, Jo, meri Hrbi, Hrvati In Bloveritt ali Židi. Preganjajo vsskogar, zapirajo vsakogar In mučijo vsakogar, kdor se na pokori Pavali-ču in kogar sa on hoče rešiti, tem o/iru smo vsi enakoprav-kar "zadeva goi J»-in to trp-, k I smo ga skupaj pretrpeli, bo najbolj pomagalo, da brf-do izginila vsa prejšnja nesoglasja meti Brbi in Hrvati in nas bo še bolj /bližalo . Hluycnc i, I ndt a vi jo, da je v Hr- Člsnl smeriških luk. ranjenih v napa.iu Por.M .I«») ustreliti, čaš d« m» 11 ptt grHtUl dostavl|à, da je bil t« že drugi | pr Ueske vasi I se v dnevnike "Pre-svelL" All lik šllale vsak daaV ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz juinoameriikih divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JOUTEZ (Se nadaljuj«.) Moje telesno zdravje je v tej dobi «talno na-/adovalo, ker sem premalo jedel in ie manj spal. Ko tem ne nekega dne pogledal v tolmunu. ki je nekoč »luiil Rimi kot ogledalo, sem videl v njem shujian in od sonca ožgan obraz, ki so ga obkrožali divje razmrieni ¿mi lasje in brada, in globoko vdrte oči, v katerih se je svetlikala blaznost. Tedaj mi je neki glas zacepetal v uho; ' M . _ "Da, nobenega dvoma ni, da se te loteva blaznost. Ne bo dolgo, ko boi tuleč begal po gozdu, dokler se nazadnje ne boš izčrpan zgrudil in poginil; in nihče ne bo naiel in zagrebel tvojih kosti. Stari Nuflo je imel srečo, da je umrl prvi." "Lažniv glas!" sem jezrfo odgovoril. "Moji čuti so ostrejši kot kdaj prej; noben sad ne dozori, da bi ga jaz ne našel ifl moje oči iztakne-jo najbolj skrito ptičje gnezdo. Divjak, rojen v gozdu, bi poginil od glada, kjer si znam jaz poiskati hrano." "Saj," se je glasil odgovor, "ampak to ni nič izrednega. Tujec iz hladnejših krajev trpi manj od vročine kot Indijanec, ki ne pozna druge klime. Toda pomisli na posledice! Tujec naposled pogine, dočim Indijanec preživi to peklensko vročino. In medtem ko divjako- vi slabo razviti možgani delujejo do zadnjega, ti tvoji razvitejši možgani nazadnje pripravijo pogubo.** --------- Tedaj sem naredil iz dolgih črnih trnov glavnik ter si začel česati zmršene lase. "Saj ni nič narobe s tvojimi lasmi," se Je spet oglasil prejšnji glas, "temveč z očmi, katerih divji in plašni izraz napoveduje blaznost. Češi se kolikor se hočeš — lahko si tudi okin-čaš glavo s cvetjem kakor si nekoč okinčal Kla-klino glavo — toda ogenj blaznosti ti bo ostal vzlic temu v očeh!" - » Tedaj sem v jezi in obupu storil nekaj, kar je le potrjevalo napoved obsovraženega nevidnega šepetalca: pobral sem kamen ter ga z vso silo vrgel v podobo v tolmunu . . . Nekega večera me je nenadoma obšla misel, da me je Kva-ko, s čigar krvjo sem napojil belo savano, nemara nalagal, ko nti je pravil zgodbo o Rimini smrti v plamenih; kdo ve, če si ni vsega tega izmislil in je Rima še živa in sama tava po gozdu in me išče? T« misel me ni več zapustila in zjutraj sem se podal v gozd ter ves dan taval po njem, v presledkih kličoč Rimo; toda našel nisem ničesar in odgovarjale so mi samo ptice. Sele tretji dan sem našel prostor, kjer je štrlelo iz ogromnega pogorišča kakih sto in petdeset čevljev visoko ožgano deblo drevesa, na katerem je Rimo zatekla smrt. Tedaj se je še enkrat ponovil pred mojimi notranjimi očmi strešni smrtni prizor, združen s prasketanjem aikajočih plamenov, divjim kričanjem njenih morilcev: "Cvri se! CJvri se!" in njenimi poslednjim otožnim klicem na pomoč: "Abel! Abel!" — in moja duša m je zvijala od bolečine, ko sem jo v duhu vide l padati iz strašne visočin? naravnost v praske-tajočo grmado nalik beli ptici, katero je zadela smrtonosna pšica. Ko aem se spet pomiril, sem se odločil poiskati njene ostanke. Našel sem jih pod kupom pepela blizu debla — nekaj ožganih koščic, ki sem jih s pepelom vred zavil v svoj plašč in odnesel s seboj domov, Doma sem te oetanke varno spravil v lončen vrč. Pozneje sem si preskrbel ilovice in pokril vrč z okraski: najprej rožni grm s trnjem, listjem in cvetjem, ki ne je ovijal okrog žare in ki sem ga pobarval rdeče in črno s sokom gozdnih >agod, spodaj pa kača, pokrita z neenakimi temnimi lisami, katerih vsaka je dobila eno črko, dokler ni bilo sestavljeno besedilo: Sin vo» y fin dios y mi To delo me je vzelo več tednov. Medtem je moja zaloga živil skopnela in pritisnilo je spet pomanjkanje. Začel sem se bati, da ne bi poginil v divjini in da se mi potem ne izpolnila moja zadnja želja, da bi se moj pepel pomešal z Riminim. Zelja, spraviti njen pepel na varno, me je naposled napotila, da sem se odpravil na dolgo, nevarno pot proti morju. Pohval sem dolge tedne, lačen, na smrt utrujen, vročičen in preganjan od hudih prividov, kesa in žalosti; Indijanci, ki sem jih srečeval, so mi gotovo pomagali, dasi se tega ne spominjam in vem le, da so me v moji razboleni domišljiji vedno preganjali. V tistih temnih dneh sem si peprestano zabičeval, da moram vzdržati, dokler ne dosežem svojega smotra; in bil sem prepričan, da bo moja volja zmagala, nakar sem bil pripravljen umreti. Nazadnje sem sestradan in v capah doeegel Georgetown. Misel, da moram umreti, se me je držale še dolgo potem, ko sem že popolnoma okreval in spoznal, da nisem bil le živ, temveč tudi izredno trdoživ. Prenesel sem napore, ki bi bili umorili malone vsakega drugega človeka in dosegel svoj cilj: njen pepel je bil na varnem in zdaj čaka, da se pomeša z mojim, sem si pravil. Življenje mi nima več ničesar nuditi. Pridi, smrt!-- To razpoloženje pa je sčasoma izginilo; ljubezen do življenja se je vrnila in moje oči so spet uživale lepoto narave. Samo to, kar sem občutil do Rime in njenega pepela, je ostalo neizpremenjeno. Imenuj ta občutek izrodek bolnih možganov ali praznoverja, če hočeš; toda tu je — najsilnejši motiv, kar sem jih kdaj poznal, s katerim je treba vedno računati. Lahko ga imenuješ tudi simbol moje življenske filozofije. V tistih temnih dneh v divjini, Ho me je obiskovala — Rima domišljije — in govorila z menoj, so njene besede odsevale moj obup. In vendar tudi tedaj nisem bil brez vsakega upanja. Nebo samo, je dejala, bi ne moglo izbrisati tega, kar sem bil zagrešil; toda ona je tudi rekla, da ne bosta rekla besedice ne Nebo ne ona, če si po iščem odpuščanje v samem sebi. To je še vedno moja filozofija: molitev, pokora in dobra dela ne pomenijo nič in izven duše same je ni jiile, ki bi jo mogla očistiti greha. Toda vsaka duša, tudi najbolj uporna in z najtemnejšimi zločini omadeževana in pod pezo kosanja kriveča se' duša si lahko sama poišče pot v ofišfenje. To pot 'sem našel; c&iščen! sem preprlcaA/če bi se ona zdaj vrnila'in se mi prikazala, da bi se njene božanske oči več ne branile, pogledati v moje, ker bi ne bilo več v njih tiste brezdanje žalosti, s katero so jo navdali moji zločini. (Konec) Muhoborci klepe, 4asi.se naravnost skoraj ni upal miiliti nanjo. Teko so grele prijetne sanje. ko sta ga zamišljenega nosili nogi po ulici med vrtovi. Kadar ga zdrami lučica—«daj-tnzdaj je pokukavala izza vejev-Poznal Jo je. V onem koncu hiše proti vrtu je imela Julka svojo sobioe, lučica pa je naznanjala, da Še bdi Vse njegovo bitje mu je zakoprnelo po nji, zdaj, spričo ločitvi, z neodoljivo silo. Krenil je ob plotu do lese in po znani stezi šel še zadnjikrat n potem Čez dvorišče na cesto pa zopet domov. Bližal se je luči, razsvetljenemu oknu, stopal je previdno, umikati se je bilo nizkemu, v šumečem vetru se gibajočemu vejevju. . • < '.V Utripalo mu je srce. Kaj ko bi slučajno gledala skozi okno— dal bi ji znamenje, par besed bi rad rekel za slove. Toliko let sta si bila tako dobra tovariša, tako rad jo je imel in tako rad jo ima! Da bi bila srečna! Ni-cdar je ne bo pozabil, če bi ga >rav ona! . 1 Na oni strani v hlevu je zaJ PHHH mukalo. Rjavka je — aH bi ga »j Janko je .pameten otrok in bezniva družica ga je še skrbno zatlačila vsepovsod z odejo, da bi ga ne zeblo. Sedla je k njemu na posteljo in mu lepo pobožno naredila križ — sam ga ta pagan nemara tako ne bi bil naredil, saj je še zdaj brezbožno motil verno ženo in ji, baš ko ga je prekriževala po ustih, hlastnil po palcu in jo vanj rahlo vgriz-nil. Smejala se je njegovi na-gajivosti in ko jo je izpustil, je brez ovire končala svoje bogu-všečno delo. Zlezla je še ona na svoje ležišče in ugasnila luč. Usedla se e na postelji in pričela moliti. Zbirala je vse misli v molitev, zakaj le zbrana molitev zaleže jri Bogu. Pa Že k<* je delala križ, k> ji silile v molitev tudi druge misli, motile so pravo gorečnost in morala je pričeti iznova, čisto iznova: s križem "V imenu Boga Očeta — moli-moram za fanta — v imenu Boga očeta ino — samo jutri bo e doma — zdaj moram le na mo-itev misliti in na nič drugega—" in počasi in pazljivo si je zopet; potezala s palcem po čelu. "V menu Boga Očeta in Sina — ne vem, kaj me nocoj tako skrbi ie poznala? Zgoraj v oknu na belem za štoru se je premikala senca. "To e ona! Se je pokonci! Kaj, če bi j kamenček zagnal v šipo—veter ¿uči, drug ne bo slišel nego ona. Ako me ima količkaj rada, saj mora želeti in slutiti, da pri dem po slovo, pričakovati me mora, nič se ne bo ustrašila. — Prav rahlo vržem .. Pripognil se je, da pobere kamenček. Tisti hip pa mu skoči nekdo za hrbet, začuje se županov glas: "Čakaj me, ptič, ti bom dal mi okna pobijati, cepljence rezati in hišo mazati!" — ih predno se je Janko genil, že jo je dobil z batino po glavi, zaje-čal je in se zgrudil. "Ali se klini ali sem ga pre več?" je zaskrbelo župana. Streznil se je in srd se mu je umaknil strahu. V oknu je izginila luč pa se zopet pokazala v tretjem oknu naprej. Oni na tlel) se ni ganil. Župan je premišljal, kaj bi storil. Zgoraj se je odprlo tretje okno: mati županja, zavita v ruto je zaklicala, kdo je, kaj je. "Nič ni!" je odgovoril župan Stopil je k )>levu in odprl duri "Nace, čuješ, Nace, vstani vstani! Tamle na oglu pod bres-kvo leži človek — ali je pijanec ali kaj! Kam v kraj ga spraVl, da ne zmrzne: Prišel je Nace s f.vetlljco, pri * Fr. Mllčlnskl Osmo poglavje UBEGLA RJAVKA (Nadaljevanje.) "Prepovedujem si, prepovedujem si!" je ponavljal. "Vsako razžaljenje si prepovedujem. Tožil bom!" Tako je govoril in v čast mu je šteti: dasi so mu od jeze šklc-fetaii rob je — meje dostojnosti ni prekoračil! Omizje pa le še ni dalo miru in oglasil se je Kregar. "Tožil, seveda boš tožil, saj moraš tožiti zaradi dviga sodnih opravil v Muhoboru. Ti boš to-¿il. 'lupan pa plača stroške." . Krunoslav je žugal s prstom. "Šale je konec' Zdaj gre za res — boste le videl)! Pet mojih tožb visi — nobene ne umaknem — nobenemu ne odpustim: vsi boste sedeli, vsi' Naj pa župan potetn vam povrne stroške, meni jih ne bo več treba! In *e Bedeti naj ur* namesto vas' Z bonom* • Izvil sv je izza mize in odšel in ko je bil ie pri durih, ke je »pomnil na klobuk na kljuki nad mizo, pa »e ni maral vrniti, dn ne pokvari mogočnega vtisa svt». jega odhoda in Je odšel kar brez njega Zunaj v ve>» je že pričakovala jokajoča w Slavica — poslušala je bila pri kuhinjskih vratih in ko )e odhajal hitela na okoli, da ga je ujel« v veti. Z ljubečo roko ga^je vedla skozi vežo v kuhinjo. Tam so gs puaauiu t skuhali vina s sladkorjem in ci metom in Krunoslav se je polagoma pomiril in tudi dar prejšnje zgovornosti se mu je zopet ognjišču, mama so ¡jem bi poizkusil — hmelj bi ne- vriul, hvala Bogu! —. V gostilni Le te skrbi ni mogel zatreti, mara uspeval na tem svetu . . . Da je delokrog sodnika pravzaprav nekoliko drugačen, mu ni prihajalo na misel. je pa tisti večer stregla le še Mi ca, kuhinjska. — . Zunaj je bila lepa noč. Nebo temno brez meseca; na severnem delu neba so živo migljale zvezdice, ob jugu so se vozili oblaki. Okoli ogalov hiš, po vrhih dreves se je lovil mehak veter 1n dtšato je po pomladi. Janko iz gostilne ni šel naravnost domov. Prijazna noč ga je zvabila po trgu. Šel je nocoj z doma, da se poslovi — pa se ne bi poslovil od trgs, od njegovih ulic, neštetih kotov, oglov, ovinkov, od cerkve in od olepševalne klopi, od Žabjega potoka, od mostu, od kapelice? . . . Koliko spominov mu je bilo združenih z vslkim prostorčkom! Rad je imel ta svoj Muhobor, kakršen je bil; ni si kaj mogel — vse se mu> zdelo tako važno in imenitno, kar se je tu godilo. Nad Muhobor ni kraja na svetu! Ce ne bi res kdaj uresničilo, da dobi Muhobor sodnijo in bi na neslo, da pride on semkaj za sodnika: večje sreče si ne more želeti, ne miaiiti! — Kako bi ga častili Muhoborci, o. tudi župan, in kako bi bili nanj ponoani starši! Nikdar se ne bi genil odtod' Očetovo hišico bi vtdignil in sveta prikupil; velik rmdonnanik bi si vzgojil, s «amim plemenitim sadjem, v zgled »«medom, kokoši bi ledil za uvoz in s hme- ali bo sploh kdaj dovršil študi je, ko mu bo duh vedno uhajal semkaj v Muhobor in ko sploh za suhoparno pravo in za zvite paragrafe nima nič pravega navdušenja. Toda do nekega cilja mora priti! Kako rad bi svojima ljubima roditeljema olajšal breme starih let — dragi mamici, da bi - imela pomoč pri gospodinjstvu, in očetu, da bi mu ne bilo treba tako gledati na vsak sleherni krajcar. In ob nedeljah bi s vozom napravljali izlete, on in starfti in seveda ženka; — preljuba tenka mu je globoko v srcu spremljala vse načrte in na- gujgal se je tudi kynj1 Miha. Župan je 6d#el proti nim durim — ni amel kazati, da ga stvar zahima.,-Odklenil je potem pa v odprtih durih stoječ zadrževal sapo in gledal in po-slUiil, TcakSeti glas bo prišel ocT ogla. Nace je svetil. "Glej ga, Podržajev fant je Miha je ležečemu dvigal gla VO.-.---r-:- "Ježeš Marija!" je zakriča "Krvav je. ubit je!" Pri oknu se je začul ženski krik. Loputale so duri, vžigalc se luči, kmalu je bila vsa hiša pokonci in okoli nesrečnika. Vse je bilo razburjeno. Niti rjavke niso zapazili, ki se je bila odve zala in je prišla iz hleva. Šla jo po dvorišču in se izgubila na cesto. Oče in mama Podržajeva sta kmalu potem, ko je Janko odše v krčmo, ne odpravila spat. Prvi je legel oče Podržaj—ta ka je bila že stara navada. Lju 1 m '11 ■ m 1 11 1 — HUMOR "Ali si mi pa tudi zvest, ljubi Peter, kadar si na potovanju?" "Prisegam ti, Špela! Kadar zagledam med potjo kajrfio lepo žensko, vidim v etehn tudi tvoj obraz in si mislim sam pri sebi: Poberi se, satan, od mene!" Pozna tel "Saj nič ne pijete!" "Moram biti previden. Kadar-kolPpijem, krvavim iz nosa." 'To pa poznam! Tudi pri meni se zmerom konča s pretepom." Dobra dUM Mož (bere): »Kako, Je a železo zelo privlačuje >t J Žena-Vld,s.kakod((bi() U nikoli ne dam hišnega kadar hočeš iti zveča od M $ Prijeten »poniln Sobarica v hotelu: Gosuj Gost s številke 6 Je odP seboj rjuhe in odejo. Hotelir: Gromska strela' šele razumem, zakaj mi slovesu dejal, da jemlje u jega hotela prijeten bpomi] sem pa že imel na sumu t« tako je priden, hvala Bogu!V imenu Boga Očeta in Sina — na pletene jopice ne smem pozabi-1, da mu jih dam s sabo, morebiti bo še kaj mraza. — V imenu Boga Očeta .. Tako je šlo naprej in sedečo o je premagal zaspanec, ko niti križa še ni bila skoočala v redu — Bog ji odpusti greh! Ponoči sta se oba hkratu zbudila. Oče Podržaj je dvignil glavo.. Ali si slišala?" je vprašal že- ' T no. "Tako se mi je zdelo, da je za-mukala — naša rjavka . . ." Zopet se je začulo mukanje. "Res je, rjavka! Nemara se je pri županu odvezala pa se je semkaj izgubila, pred stari hlev. Nocoj je ne bo nikdo nazaj gonil, reve. Odprem ji hlev." Obema se je milo storilo pri tem nočnem obisku. Žena je na-žgala luč, nadučitelj se je oblekel in šel spravljat zvesto žival pod streho. Ko se je pa vračal iz hleva, je ravno zavila proti hiši glasna gruča ljudi s svetiljkami. Naprej je šel župan. "Ali si pokonci, tajnik? Nič se ne ustraši! Tvoj sin je nekaj poškodovan, nesreča, nesreča ... Izprali smo ga že in obvezali. Nttfta sem pa z vozom zapodil bo zdravnika" ^ Prinesli *so Janka na mehki #m$ici in odet je bil s svileno modro odejo, nazaj čez rob odeje je pa bila zavihana fina rjuha s čipkami — vsaka gospodična bi bila lahko ležala pod to odejo Janko je bil že pri zavesti, od-jttral je oči in se siliTv nasmeh, pa ni šlo. Spravili so ga v njegovo sobo. V skrbeh sta roditelja prečula vso noč pri njegovi postelji in ugibale, kako se je pripetila ta nesreča. Janko se je trudno smehljal, pa ni nič rekel. Na vse zgodaj je prišel župan, kmalu za njim zdravnik, ki je odredil pred vsem mir, in v teku dopoldne je pri zadnjih vratih prišla v hišo tudi Čopka. Delala je zelo vljuden obraz in je odprla usta, da bi rekla gospe Podr-žajevi: "Dobro jutro!" — pa namesto pozdrava se je pričela jokati in potem sta jokali *obe! Malo solza ne škoduje nobeni povesti. Če je povest preveč kratkočasna, pismouki hitro reko. da je brez literarne vrednosti. TWO-WAY I PASSAGE v The latest book by Louis Ad ami c VJfc A concrete, dramatic suggestion for defeat-ing the anti-democratic forces that threaten :T. the world's future—by the author of MY AMERICA, THE NATIVE'S RETURN, FROM MANY LANDS. PRICE $9 50 Including postage ■X In stock, also other books by the same author. Order from PROLETAREC BOOK SHOP 2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILL. TISKARNA S.N.P, sprejema VIA v tiskarski obrt spadajoča dela Tlaka rabila sa rmtile» In shoda, rlstinica. časnik», koledarja, latah» Itd. ▼ aloranakam, hrratakam, slorsšk« čalkam, anglaškam Jesiku ln dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P TISKOVIN? ^W^CA V fYOJI TISKARNI * Vsa pojasatla 4a)a *e0siee ttokaraa—Caaa sme«». unij»kq 6»U> pr^ Pilila po teformaci}« aa naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE ■ CHICAGO, ftÜ TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosvet Po sklepu lt. redne konvencije m lakko naroči "J"*""*. prišteje oden. dva. trL Mri ali pot èlanov is ono Mtao k^ nini. List Prosvola stane sa vso enako, sa član. ali nocUn« » ^ ono letno naročnino, ter po ¿lani to plačajo pri .mm.niu $i w tednik, so Jim to priitojo k naročnini. Torei .odsi *J!^ * da Jo list predrag so član. t HP J. List Pro.v.!. gotovo Jo v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čital 1UI *«k Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenoh« bH SNPJ, sllôese pi^eli proč od družine in bo z-hU^v« tednik, bode moril tisti «an te dotično druiine k. 1 * naročena na dnevnik Prcveto. to takoj nazn.niti upr-vn.it u ' in obenem doplačati dotično vsoto listu Pro-vc^ A^ r« ^ stori, tedaj mork upravnlitvo snilati datum za to v*oto n*. Cona listu Pioavota Jo: Za Zdruft. driave ki 1 tednik in.------- S tednika In „„ S tod ni ko la...---- 4 tednik* te--------- 5 tednikov te........ S 40 1 JO Za Evropo Jo U Cicero in Chicago Jt I tednik in J— S tednika in ^ -< 3 tednik« ia.......—..... 4 lodaike in 5 tednikov ia — ........ 10.00 r; s 1.1 21 u rtofo drnarj« U»tninl Ispolnit« apodnji kupon. prUočito potr^no v-»-Money Ordo» v ptontu in si naročilo Proavoto. liai, ki )• PROSVETA. SNPJ. 2017 So. Lawadele Ava. copo. Ill Priloéoao poUlJam naročnin, sa h.1 Pro.*.lo 1 CL druàtv* Ü Uttovito HÉ* te članov hmJo druàino: t) Tanki aa àoloaaUkem vlaku, kl so tyU U<*ol«nt v Qffcj |ngl«tki lorarni. *0ad