P. 19. 8»
kulturno - politično glasilo •
Oljnata hidravlična stiskalnica (preša)
je začela obratovati. Prevzamem vsako količino oljnaiih semen.
Štela o P-Srtsch
(pd. Bidrih)
RIMKOLE PRI PLIBERKU
Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Kiagcnfiirt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt.
CELOVEC, DNE 4. NOVEMBRA 1965
Francija in Rusija proti III
Obe državi odklanjata jedrsko oborožitev Nemčije in vojno v Vietnamu
LETO XV. / ŠTEVILKA 44
Krekov h‘k včeraj in dartss
(Ob !OG-letnici rojstva J. Ev. Kreka)
Evropski narodi sio po francoski revolucija v letu 1789 in po drugih evropskih prevratih v letih 1830 in 1848 menili, da se Je poMtiika iz rok priviHigirainih slojev prenesla v roke ljudskih množic. Poprej so vladali absolutistični kraljii in cesarj.i skupno s plemstvom, po teh revolucijah pa so zlasti pripadniku meščanskega sloja pričakovali, da bodo oni vodili Evropo in s tem ves svet. Ponekod jim je uspelo uvesti tako zvane liberalne režime, drugod pa se je stari režim ohranjal, dasi se je v vodstvo politike vrival tudi že delavski razred zaradi silnega razmaha industrije, čas je naglo drvel naprej, saj je že leta 1849 ilzšel Marxov im Engelsov komunistični manifest. Delavstvo je zajelo močno 'Strokovno gibanje; za svobodo delavskih združenj so se ponekod razvnemale revolucionarne borbe in so v prvih desetletjih našega stoletja n. pr. praznike 1. maja spremljati hudi krvavi izgredi.
Lahko se reče, da je v našo dobo zajadrala politika s širokimi dn visoko napetimi jadri. Liberalizem in socializem sita trdiilla, da bo Evropa morala sprejeti njuna načela.
Liberalci so svoje organizacije držali na površju z nacionalnimi gesli, skromnimi prireditvami po čitalnicah din sokolskih telovadnicah. Socialista iso uvajali strokovna društva, dajali poudarek revolucionarni borbi s strogo določenimi socialnimi dn političnimi zahtevami; niti eni niti drugi pa niso znali zajeti problematike slovenstva v njegovi celoti. Daši je bil čas ras zelo politično prepojem, se Krek deda med našdm ■ljudstvom ni IctH prveinstvemo s političnim delom; poili,tične orgainizaioijiske oblike so bile na višku in torej na koncu dolge dobe priprav. Prvo je bilo, da slovensko ljudstvo duhovno pripravi na veliko dobo, ki je prinašala toliko im tako usodnih političnih odločitev.
Že med študijem na Dunaju je opozarjal zlasti na vzgojno, ljudsko prosvetno delo ne samo doma, ampak tudi med slovenskimi izseljenci v Nemčiji in drugod. Dasi so delavci v Nemčiji morali skupno z nemškimi tovariši na boj za strokovna združenja im osnovne socialne pravice, je Krek med njimi najbolj ponavljal potrebo po notranji, duhovni pripravi za spopad z vsemi težavami. Tiste čase je sicer že pisal deda sociailne vsebine, toda največ pozornosti je polagal na delo v prosvetnih domovih, Pisal je povesiti za ljudstvo in igre za ljudske odre.
Kmalu je moral sicer res globlje v organiziranje katoliškega delavstva; ustanavljal jim je organizacije za strokovno in socialno medsebojno pomoč, kmečko ljudstvo je zavaroval pred potresi z ustanavljanjem hranilnic in zadrug, toda vse to je. veljalo najprej utrjevanju slovenskega človeka na njegovi zemlji, to se pravi uveljavitvi in ustalitvi slovenstva kot celote.
Najprej mora postati slovenska človek gospodar — notranje im zunanje — vsega slovenstva, postavljeni morajo biti temelji za pravo slovenstvo in ko bo to opravi j e-no, bo narod kot celota mogel varno delati vse, kar je politika terjala v obrambi vseh im slehernih interesov slovenstva.
Torej: dasi je bil čas že zelo politično oblikovan, je Krek ves v politiki v parlamentu in deželnem zboru polagali najprej temelje za kulturno, socialno in idejno izobrazbo vsega naroda.
Kako je imel prav, se je pokazalo v kasnejših desetletjih...
Če bi danes ob stoletnici na polju social-ne in politične delavnosti sodili njegovo takratno in naše sedanje delo, bi morali reči, da je bil Krek že tedaj med Slovenci najbolj aktualen im bi nam njegovi zgledi mo-rali biti v nauk še danes.	R. J.
Pet dni je bil francoski zunanji mimiister Goiuve ide Murville na uradnem obisku v Moskvik V torek pa se je ta zopet vrnil v Pariz. Pri pogovorih, ki jih je vodil francoski zunanji mmiister Oouve de Murville s .sovjetskim državni im predsednikom Mii-fcojiamcm, ministrskim predsednikom Kosd-ginem, zunanjim imiimistroim Gromifcom in z vodjo ikomiunistiične partije Brežnjevom, so sd biiii v dveh glavnih vprašanjih popolnoma edini: Francija im Sovjiteska zveza nasprotujeta multLilaiterailmi (večstranski) jedrski oborožitvi Organizacije sevemo-atlaimtsikeiga pakta (NATO) in sta s tem v zvezi tudi proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije. Pariz in Moskva sta nadalje tudi za miinno poravnavo' v Vietnamu.
Ti v prav prijateljskem in razumevajočem ozračju potekajoči francosko-sovjet-ski pogovori so samo nadaljevanje letos s Polijsiko zapečete vzhodne diplomatske ofenzive Francije. Rusi so s povabilom 'frainooislkega predsednika de Gauila ipoitr-
Afino-azijisikii vrh, ki so ga sklicali za 5. november v Alžiru, so morali že drugič preložiti na nedoločen čas. Vzrok preložitve konference je spor med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko.
Kakor znano je Peking postavil pogoje za sklicanje konference 5. novembra: na njej naj bi obsodili Združene države Amerike, dalje naj bi izključili Sovjetsko zvezo od 'konference. Ker pa rdeča Kitajska ni prodrla z njenimi zahtevami pri afro-azij-skih deželah, je enostavno odpovedala udeležbo na konferenci. S tem je Pek'mg vnesel spor miaravmoist med afro-azijske države.
Na konferenci zunanjih miimistrov afriških im azijskih držav, ki so prišli v Alžir, da pripravijo vse potrebno za vrhunsiki sestanek državnih poglavarjev obeh celim, se
Letalski napadi v Vietnama
Ameriški reaktivni lovci im bombniki nadaljujejo z bombardiranjem severmoviet-namisfcih raketnih oporišč. Tako- je izjavil ameriški vojaški predstavnik v Saigonu. Skupina 45 ameriški bombnikov je v nedeljo bombardirala tri severmovietnamska raketna oporišča 56 kilometrov sevemo-vzhodno od Hanoja. Ameriška letala so naletela na silno močno protiletalsko obram-
d'il to ofenzivo kot zaželeno. De Gauila je povabil namreč leta 1960 že bivši sovjetski ministrski predsednik Hruščov. To vprašanje pa bo pravzaprav šele aktualno, če bo de Ganile 5. decembra pri volitvah za državnega predsednika kandidiral in ipo-novtno 'izvoljen.
Pariz se ne bo udeležil sej NATO
Zadržanje Sovjetske zveze preprečiti vsako -oborožitev Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem, je bilo sedaj potrjeno s privoljenjem Francije ob priliki obiska zunanjega ministra Gouve de Murvilla. Kakor poročajo iz Pariza, se Francija ne bo ude-žiiia za 29. november siklioane posebne konference obrambnih ministrov Organizacije severnoatlantskega pakta. Kot razlog navaja Francija načrt multilateralne jedrske oborožitve NATO, ki ga zastopajo Združene države Amerike in pa vprašanje udeležbe članic pakta pri atomski oborožitvi.
je od 47 držav 'izreklo 41 za udeležbo Sovjet sike zveze.
Po večdnevnih vročih razpravah za kulisami konference, so se zunanji ministri zedinili, da ponovno odpovedo alžirski vrh za nedoločen čas, da ne bi postala cepitev znotraj afro-azijske državne skupine preveč očita. Vsa zastopstva so si bila enotna v tem, da bi bila vrhunska konferenca v sedanjem položaju brez haska, ker bi s tem samo zaostrila različnost mnenj in bi na konferenci ne prišlo nikdar do enotnega pojmovanja.
Pod temi pogoji so zato sklenili preložitev alžirskega vrha. Nekateri zunanji ministri so imeli celo resne pomisleke in so izjavili, da je malo upanja, da bi prišlo v bodoče vobče do sklicanja vrhunske konference afriških in azijskih dežel.
bo. Pri tem je bilo sestreljeno eno letalo. Ameriški vojaški predstavnik je dejal, da so raketna oporišča odkrili, medtem ko so letala bombardirala neki most, oddaljen 60 kilometrov od severnovietnamskega glavnega mesta Hanoja. Raketna oporišča so letala napadla istočasno in napad je trajal dvajset minut. Vojaški predstavnik je trdil, da so vsa tri oporišča močno poškodovali, most pa so popolnoma porušili.
Iz vietnamskega bojišča tudi poročajo,
CENA 2.— ŠILINGA
Kancler dr. Klaus in minister dr. šciiieliiier čestitata
Avstrijski kancler dr. Josef Klaus in minister dr. Karl Schleinzer sta izrekla dr. Valentinu Inzku k ponovni izvolitvi za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev iskrene čestitke.
Pr. liizke pri deželnem glavarlu
V četrtek, dne 28. oktobra 1965, je bil v svoji funkciji kot ponovno izvoljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev sprejet od koroškega deželnega glavarja Sime dr. Valentin Inzko. Ob tej priliki je dr. Inzko poudaril, da ocenjuje Narodni svet dosedanje zadržanje deželnega glavarja v manjšinskih zadevah pozitivno. Dejal je, da bo Narodni svet podprl tudi v bodoče vsa stremljenja za dobro sožitje obeh narodov v deželi. Dr. Inzko se je zahvalil deželnemu glavarju za njegovo zadržanje ob priliki praznovanj 10. oktobra ter je v tej zvezi poudaril, da bi morala pri teh praznovanjih priti vsepovsod do izraza ideja sožitja.
Giede načina realizacije člena 7 je dr. Inzko izjavil, da smatra Narodni svet pot, ki jo je ubrala zvezna vlada z rednimi kontakti predstavnikov manjšine in zastopniki vlade kot pravilno. Prosil je deželnega glavarja tudi za naprej za vso podporo in razumevanje.
Europišsche Vošksgruppen gegen die MiPderlieiienfesfslelšung
Bei der in der Zeit v. 14. bis 17. Oktober 1965 in Graz stattgefundenen Zentral-aussehussitzung der Foderalistischen Union europaischer Volksgruppen vvurde an die osterreichische Bundesregierung foi-gendes Schreiben gerichtet:
„Der ZentralausschuB der Foderalistischen Union europaischer Volksgruppen (F. U. E. V.) stellt mit Befriedigung fest, dali die osterreichische Bundesregierung die Realisierung des Artikels 7 des oster-reichischen Staatsvertrages in Zusammen-arbeit mit der Minderheit anstrebt. Die bisher auf diesem Wege erreichten Ergeb-nisse auf Grund der im Bundesministerium fiir Ausvvartige Angelegenheiten gefuhrten Gesprache mit den Vetretem der Karnt-ner Slowenen berechtigen zur Annahme, daB man auch die noch offenen Fragen im Geiste der Zusammenarbeit einer positi-ven Regelung zufiihren werde.
Gleichzeitig dankt der ZentralausschuB der F. U. E. V. der osterreichischen Bundesregierung dafiir, daB die bisherigen Re-gelungen, die sich aus den Verpflichtun-gen des osterreichischen Staatsvertrages ergeben, nicht auf der Grundlage einer Minderheitenfeststellung erfolgt sind. Er ersucht die osterreichische Regierung auch in Zukunft von einer Minderheitenfeststellung als Voraussetzung fiir die Realisierung des Artikels 7 Abstand zu nehmen, da sie keine Gewahr fiir eine gerechte Ver-wirklichung der Minderheitenschutzbestim-mungen in sich birgt.“
da sio bili te dni novi spopadi med Viet-kong gverilci im ameriškimi vojaškimi enotami, posebno na področju Pici Me. Na o-zemlju ameriškega oporišča Da Nasiga pa so vietnamski uporniki razbili z mimo emo ameriško vozilo. Že tretji dam zaporedoma .so preklicali vse dopuste ameriškim vojakom ma tem področju.
V Saigomu je bila 1. novembra vojaška parada ob drugi obletnici padca Diemove diktature. Ob tej priliki je govoril predsednik vlade, ki je trdil, da čaka Vietkong gverilce hud poraz. Takoj nato pa je opozoril, da južnovietnamska vojska ne sme spati na lovorjevih vencih.
Afr@°azšlska konferenca odpovedana
Spor med Moskvo in Pekingom je privedel do preložitve konference
Kmečka gospodarska zveza
VABILO
na občni zbor v četrtek, 11. novembra 1965 ob 14. uri popoldne v mali dvorani
Mohorjevega doma v Celovcu
Spored:
1.	Pozdrav in otvoritev,
2.	„[Km0tija ali fainma“, ref. dr. Vinko Zvriibter,
3.	„0 moderni živinoreji z vidika živinozdravnika‘1; ref. dr. M. Dumpelmik,
4.	Poslovno in blagajniško poročilo,
5.	Volitve novega odbora,
6.	Slučajnosti.
ZaiupmiM zveze in vsi, ki se zanimate za vprašanja modernega gospodarstva, iskreno vabljeni!
Za osrednji odbor
dir. Vinko Zvvititier, tajpik;	Fric Kumrmer, predsednik.
Politični teden
Po sveta
ZDRUŽENI NARODI PRAZNOVALI
20. OBLETNICO
Organizacija združenih narodov v New Yorku je 24. oktobra svečano proslavila 20-letnico svoje ustanovne liiisitime za mir in sodelovanje. Glavni tajnik svetovne organizacije je ob tej priložnosti Izjavil, da bi želel, da hi ustanovno listino dejansko uporabljale vse dežele za vodilo v resničnost 20. stoletja.
,,Ustanovna listina je to lahko, če bodo države v svoji politiki bolj upoštevale današnjo resničnost kot tisto iz preteklosti,“ je dejal glavni tajnik U Thamt v dvorani glavne skupščine Organizacije združenih narodov, kjer so na dan 20. obletnice izvedli posebno' zborno kompozicijo znanega. glasbenika Banj,amina Britna „Glasovd za današnjost". Angleški komponist Benjamin Britten je to skladbo napisal na čast 20. obletnice svetovne organizacije im so jo hkrati prvič izvedli na sedežu Organizacije združenih narodov, v Londonu, Ženevi, Parizu in Moskvi.
Glavni tajnik svetovne organizacije U Thamt je v svoji poslanici ob dnevu Združenih narodov dejal, da je „nevarnost vojne, ki je v resnici nevarnost uničenja, še zmerom med nami," da pa obstajajo velike možnosti za zagotovitev miru. Po njegovih besedah vojna nevarnost še zmerom narašča, ko »nekateri med nami, prežeti z motivi kratkovidnih interesov, fanatizmom ali ozkim nacionalizmom ignorirajo (prezirajo) imperativno potrebo, da bi preudarili odločitve in akcije, ki so naperjene proti dobrobiti vsega človeštva."
U Thant je za pogoje uresničenja miru navedel porast strahu pred vojno in mrž-njo do vojne po vsem svetu, splošen sporazum, da .nobena dežela ne sme gospodovati drugi, in možnosti za zvišanje življenjske ravni, razvoja znanosti in sistema Organizacije združenih narodov.
Ko je opozoril, da ima pet držav jedrsko orožje in da ga utegne nekaj držav še dobiti, je glavni tajnik U Thant dejal, da se je zdaj treba bolj kot kdaj prej sporazumeti o razorožitvi ali vsaj o tem, da ne bodo širili atomskega orožja.
Predsednik letošnjega zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov, italijanski zunanji minister Fanfani, ki je zbolel, je ob prazniku te svetovne organizacije poslal isporočilO' iz bolnišnice. V sporočilu pravi predsednik glavne skupščine OZN Fanfani, da je človeštvo po zaslugi tehničnega razvoja dn navdihovanja narodov zagledalo svit enotnosti, ki si je v preteklosti ni bito mogoče zamisliti.
KONFERENCA AFRIŠKIH DEŽEL
V GANI
Pretekli teden se je končalo, v Akni, glavnem mestu afriške države 'Gane, tretje redno zasedanje voditeljev držav in vlad afriških dežel, članic Organizacije afriške enotnosti (OAE).
Na konferenco so prišli državniki iz 28 od 36 neodvisnih afriških držav. Poleg tega (so bili na konferenci navzoči tudi predstavniki osvobodilnih gibanj iz Mozambika, Angole, francoske Somalije, portugalske Gvineje ter Južne Rodezije.
Konferenca, ki je trajala pet dni, se je bavila predvsem z vprašanjem afriške enotnosti, boja proti imperializmu in neokolonializmu, dalje z vprašanjem Južne Rodezije ter črnske izolacije v Južni Afriki. Nadalje so na konferenci razpravljali o razorožitvi v svetu, vojni v Vietnamu dn dn-dijsiko-paikiistamskeim sporu. Gana je na konferenci znova predlagala ustanovitev vseafriške zveze s svojo skupščino, kd naj bi jo sestavljali voditelji držav.
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Thant je poslal udeležencem konference v Akri poslanico, v kateri je poudarjeno, da ima vsaka dežela, velika ali majhna, kakor tudi vsak državnik, svojo odgovornost, ki se ji ne more izogniti. Napori afriških držav po neodvisnosti uživajo skoraj splošno simpatijo dn ipodpo.ro, kar so zlasti priznali pristojni organi Organizacije združenih narodov.
Udeležencem konference sta poslala (pozdravni brzojavki tudi ameriški predsednik Johnson in iltalijanslki predsednik Saragat.
NOVA VLADA V ZAHODNI NEMČIJI
Zahodnonemškemu kanclerju prof. Lud-wi©u Erhardu se je .po večdnevnih razgo-
vorih vendarle posrečilo sestaviti novo vlado, V tej ni posebnih (sprememb, niti v zunanjem niti v obrambnem in drugih ministrstvih, v katerem so v glavnem ostali politiki od prej, kakor je Ifaillo tudi pričakovati.
Zunanji minister Schroder, zaradi katerega se je pravzaprav razvnela najsrditej-(ša borba, je ostal na svojem mestu. Tudi liberalec (EDR) Mende je dobil svoj resor ikot minister za vsenemška vprašanja nazaj. Voditelj bavarske krščansko-socialne stranke StrauB ni prišel v Erhardovo vlado, pač pa je njegova stranka dobila ministra več.
Erhardova (krščansko-demokratska stranka (CDU) ima 11 ministrov, krščanski so~ cialci (CSU) so dobili pet resorjev, Mende-jeva svobodna demokratska .stranka (FDP) pa štiri ministrska mesta. Erhardova stranka je še nadalje obdržala dve najvažnejši ministrski mesti, in isiioer: zunanje ministrstvo za obrambo.
DIKTATURA V BRAZILIJI
Brazilski predsednik Castelo Branco je v 'sredo minulega tedna sporočil po radiu, da je sprejel izredne ukrepe in z dekretom razglasil spremembe ustave, ki jih je zahteval in ki jih kongres ni hotel odobriti.
Predsednik Castelo Branco je izjavil, da je hotel zagotoviti trajnost revolucionarnega režima in je še dodal, da je vlada odločena osvoboditi Brazilijo korupcije dn prevrata.
Izredni ukrepi bodo veljali do 15. marca 1967. Med drugim določa dekret, da bo predsednik republike izvolili (prihodnje leto kongres. Predsednik lahko razglasi obsedno stanje. »Ustavni akt" (tako se namreč imenujejo ukrepi predsednika) določa tudi, da bo predsednik republike lahko odredil odvzem državljanskih pravic za devet let političnim osebnostim in bo lahko drastično omejil svobodo tistim, ki so glede tega že prizadeti od leta 1964 dalje; med temi je tudi bivši predsednik Kubiček.
Predsednik republike (lahko razpusti parlament v primeru potrebe in odredi obsedno stanje. Poleg tega rima kongres rok trideset dni, da z absolutno večino odobri vsak nadaljnji ukrep, ki bi mu ga predložila izvršna oblast.
Velikega pomena je tudi ukrep, ki daje kongresu in ne ljudstvu nalogo izvoliti predsednika republike. Brazilski predsednik Castelo Branco, ki ne more biti ponovno izvoljen, je pooblaščen, da določi datum za imenovanje novega predsednika. Vse politične stranke so začasno prepovedane. Poleg tega bo Castelo Branco lahko razveljavil mandat vsakemu funkcionarju, ki je izvoljen, medtem, ko bo s povečanjem števila članov vrhovnega sodišča od 11 na 16 lahko neposredno imenoval drugih pet sodnikov. V nekaterih okoliščinah predsednik lahko tudi spremeni ustavo.
Predsedniške volitve v Braziliji bi morale biti oktobra 1966. Tako so ,sklenili po lanskih dogodkih, ker bi sicer na podlagi ustave morali novega predsednika imenovati oktobra letos. Z novimi ukrepi pa se odreja, da bo predsednik Castelo Branco odločil datum, kdaj naj parlament lizvolli predsednika brazilske republike.
... in pri oas v Avstriji
DRŽAVNI PRAZNIK »ROJEN" POD
NESREČNO ZVEZDO?
(Prvi avstrijski narodni oziroma državni praznik — 26. oktober — je za nami. Odmevi v (načinu njegovega praznovanja (letos prvič!) SO' med narodom, bodisi v javnosti, časopisju ali v radiu, kaj različni. Že dejstvo samo', da je bil osnutek zakona o njegovem (praznovanju na dnevnem redu v parlamentu in zveznem svetu šele zadnji dan, it. j. 25. oktobra, se siliilši nekam čudno, Vkljub temu da je bil predlog o njem ta dan enoglasno odobren. Saj je vsakemu znano, da so posvetovanja o tem tekla že mesece diolligo, pečat veljavnosti pa je dobil na listnico šele zadnji dan, dn to povrh še od prehodne vlade oz. parlamenta.
Velko negodovanja je med narodom povzročil tudi različen način praznovanja. Nerazumljivo je, da ni bil dela prost za vse .delojemalce, temveč le za nekatere ( v glavnem za javne nameščence), kot da sta v državi dve različni vršiti zaposlenih: eni zaslužijo, da so oproščeni dela, drugi pa ne. Letos je to še tembolj zato čudno izzvenelo, ker smo ga praznovali prvič dn ker je njegov temelj položen na dogodke, ki so se odvijali na ta dan (26. okt.) pred desetimi leti. Zato so v javnosti tudi z deljenim o-dobravamjem vzeli na znanje izjave in navodila vrhovnih vladnih osebnosti, češ da ni toliko važno, da Id je tak dan dela prost ali ne, ampak da naj se ga vsak skuša do-islbojmo spominjati njegovega pomena, in da naj vodstva podjetij kot tudi ostali delodajalci nudijo uslužbencem priliko, da ob kratki prekinitvi dela prisostvujejo televd-zijisfcemu prenosu .slavnostne seje vlade dn parlamenta; po možnostii(!) naj se tudi potrudijo, da tudi sami s kakšno krajšo proslavo poudarijo pomen tega narodnega (praznika.
Kritike zaradi tega je bilo' v teh dneh več kot dovolj. Tako je n. pr. 26. oktobra v neki radijski oddaji z Dunaja bilo poudarjeno, da tako polo vičar siko prazno vanje edinega avstrijskega državnega praznika nikakor ni utemeljeno im dn se s tem smešimo pred vsem svetom; kajiti ni menda države, kli ne bi svojega državnega praznika res dostojno obhajala.
Hkrati pa se že slišijo glasovi, da bo to do prihodnjega leta urejeno, da bo za vse dela prost in ne samo za unadmdšitvo, kot je hiiiloi letos, kajti isiioer bo- tudi drugo leto »sprehajalec" celovškega radia lahko pripomnil, da obhajamo' »narodni delovni dan", ne pa praznik!
DOMOLJUBNOST LE BOLJ NA USTIH?!
V zvezi s praznovanjem 26. oktobra je bil izdan tudi poziv, naj bodo na javnih kot tudi na zasebnih poslopjih razobeišene zastave; tudi škofijski ordinariat je dal navodila, da naj istotako po cerkvah ta dan
čimbolj dostojno obhajajo in da bo v stolnici v Celovcu slovesna služba božja ta dan zvečer.
Kar neprijetno pa je človeka dimilo, ko je 26. oktobra (bivši »dan avstrijske zastave") hodil po celovških ulicah in videl, koliko hiš je brez vsake zastave. Še bolj neprijetno in obžalovanja vredno pa je u-čimkovailo dejstvo, da so se tako rekoč vsi javni in politični funkcijonarjl — brez razlike na svojo politično ipobarvamost — vprav »odlikovali" s svojo odsotnostjo zvečer pri (Slovesni sv. maši v stolnici; a 'tudi drugih odraslih vernikov je bilo bolj malo. To žalostno spričevalo o pomanjkanju prave ljubezni do domovine je temeljito ožigosal regens celovškega bogoslovja dr. lihvitzeir (naslednjo nedeljo na praznik Kristusa Kralja po dopoldanski slovesni sv. maši in poudaril, da je za vsakogar rešilen ile pravi, dejanski katolicizem, ne pa samo gola pripadnost tej ali oni stranki kolt tudi ne prazno govorjenje in hvalisanje!
KDO IMA PRAV IN KDO NE? "
Kot ismo že zadnjič poročali, je nedavni odstop avstrijske vlade v glavnem povzročil nesporazum obeh vladnih strank okoli sesitave državnega proračuna 1966, in sicer maj bi billi socialisti povzročitelji vladne (krize, češ da niiso hoteli pristati na nobeno novo obremenitev srednje in manj premožnih plasti naroda.
Sedaj pa iz dneva v dam beremo in (Slišimo očitke enih dn drugih: finančni mimiiister (OVP) je izjavil, da v njegovem končnem osnutku državnega proračuna 1966 ni predvideno nikako novo (povišanje kakršnih koli davkov ali dajatev dn da se je Ljudska stranka kot že ves čas tudi tokrat prizadevala najti .složno sožitje in pot sodelovanja s socialisti. Zato je torej njihovo sumničenje inetočno in brez podlage.
Glavne socialistične osebnosti v vladi in parlamentu pa trdijo, da na predlog novega državnega proračuna zato niso mogli pristati, ker je bila »SPO proti vsakršni novi obremenitvi prebivalstva dn da nikakor ne more zagovarjati proračuna, ki povzroča dvig cen". Nadalje so med proračunsko debato padli z njihove strani očitki, češ da je obrambno ministrstvo izdalo skoraj pol md-ilijarde šilingov v (inozemstvu za zastarelo lin deloma predrago kupljeno orožje. Hkrati predlagajo, da naj bodo vojaške dobave (izvršene prvenstveno doma — od tuzemskih (tvrdk.
No, zdaj si jih pa oglejte — te naše politike! Aid res smatrajo vse volivce za (nekoliko omejene, da se jim upajo »servirati" vse imogoče bajke? Saj je tako' rekoč že kar 'Smešno ali, bolje rečemo, žalostno, ko vidimo, da vsaka politična skupina išče le svoje koristi im prednosti — na račun ubogega davkoplačevalca, čemu ile vedno toliko -lepih
SLOVENCI
doma in po- swtu
In memoriam kaplana Rudolfa Cukjatija
V svojem rojstnem kraju Šmihelu pri Novem mestu je 15. oktobra umrl v 48. letu starosti kaplan Rudolf Cukjati.
Leta 1944 je prišel po sili razmer na Koroško, kjer si je služil svoj kruh kot inozemski težak. Po drugi svetovni vojni je končal gimnazijske študije na begunski slovenski gimnaziji v Spittalu ob Dravi. Nato se je izselil v Kanado, kjer je moral zopet težko delati, če je hotel živeti. Vendar pa je našel še toliko prostega časa, da je tega izrabil za študij teologije. Leta 1980 je bil njegov najsrečnejši dan, ko je zapel v Vancouverju v Kanadi na primiciji svojo prvo sveto mašo. Toda te sreče ni dolgo užival. Kmalu je težko zbolel. Podal se je na zdravljenje v svojo rodno domovino Slovenijo. V tem težkem telesnem trpljenju mu je bila edina tolažba to, da je smel biti v krogu svojih dragih domačih. Sedaj ga je Pravični odpoklical iz te, zanj zares v dvojni meri trpljenja polne solzne doline k sebi.
Naj mu bo lahka sveta domača zemljica: Katehetske tečaje
so imeli v vseh treh slovenskih škofijah. Vsak tečaj je trajal dva dni. Za goriško-koprsko administraturo je bil v Vipavi, za ljubljansko nadškofijo v Ljubljani, za mariborsko pa v Mariboru. Udeležba duhovnikov je bila povsod prav dobra. V Ljubljani je bilo nad sto udeležencev. Referati so bili povsod isti, in sicer: dr. Rueh, Zgodovina katehetskega gibanja na Slovenskem; A. Smerkolj, Aktualni problemi današnje kateheze; Bertoncelj, Katehizacija v 1. in 2. razredu osnovne šole; A. Me-tlikovec, Katehizacija v 3., 4. in 5. letniku; dr. Dermota, Psihološka situacija pubertetnikov; Pr. Bole, Vzgojni prijemi za mladostnike v puberteti; Fr. Godnič, Psihološke in socialne ambientne osnove katehizacije predšolske mladine; Fr. Lasbacher, Krščanski starši in katehizacija predšolskih otrok.
Verski obredi med Benečani v slovenščini
Videmska nadškofija je pred kratkim izdala odredbo, po kateri so odslej dovoljeni obredi v slovenščini v vseh farah nadškofije, kjer bivajo Slovenci.
Znano je, da v Beneški Sloveniji ni nobenih slovenskih šol in da tam poučujejo le v italijanščini, da bi se naši ljudje poitalijančili. Cerkvene oblasti so delale težavo našim duhovnikom, ki so hoteli opravljati bogoslužje v slovenskem jeziku. Proti naravni pravici našega ljudstva so celo nastopali orožniki in delali pritisk na ljudi, da zapuste svoj materinski jezik pri molitvi in v cerkvi. Slovenski izobraženci in duhovniki so naslovili na politične voditelje videmske pokrajine posebno spomenico v tej zadevi. Vse pritožbe so bile doslej brez uspeha. Končno se je za pravico Slovencev izjavil tudi kardinal Florit, po rodu Furlan. Sedaj pa so si naši ob Nadiži in Teru le pridobili pravico do pouka v materinem in očetovem jeziku. Žal se je treba tudi za pravice v cerkvi boriti in vztrajati na pravičnih zahtevah, četudi je včasih brez-izgledno.
besed o splošni skrbi za blagor naroda in domovine! Saj bomo najbrž kmalu lahko rekli, da niiič ne pomaga, »praitd zamorca, da bi postlal beli"! Po takih poMitičniih avanturah s-e naj odgovommi nikar ne čudijo, če med (širolkimii pllasitmi naroda reis vedno bolj gi-neva zaupanje v njihovo pohiti,ono dobromi-iselmoisit -in skrb za javni blagor!
KAJ BO S CENAMI?
V	zadnjem čas-u se je indeks cen potroš-mega blaga sicer prav malenkostno znižal, in (sicer zato, ker so cene -sadja dn zelenjave izaradi zvišane ponudbe za maleniko-st padle, medtem ko- so se v ostalem zopet nekoliko dvignile, kajti cene govejega in (Svinjskega mesa ter mesnih izdelkov so zopet narasle za 0,4 odst. Nadalje so se zvišale cene nekaterih oblačilnih predmetov.
V	-tej- zvezd je Avstrijska delavska zveza zahtevala, da mora biilti v prihodnjem držav-meim proračunu zagotovljeno, da se cene v 1. 1966 ne bodo še naprej dvigale, kajti njen -cilij je, do-seči pocenitev -potrošnega blaga, in siicer na ta način, da s-e znižajo režijski stroški, nastali na poti blaga med proiizvajailoeim in potrošnikom. Kajti upoštevati moramo tudi dejstvo, da je kupna moč šilliiinga padla v zadnjih letih za 7 grošev in -da so življenjski stroški za posamezno gospodinjstvo narasli -od deta 1962 za 11,4 odstotka!
Kako je na vašem pokopališču?
Vsi lomikani narodi spoštujejo svoje rajne in častijo kraj, kamor so položili trupla pokojnih. To lahko zasledujemo v zgodovini vseh starih kulturnih narodov. Oblika pokopavanja se je sicer spreminjala, toda vsi so gojili spoštovanje in ljubezen do umrlih
prednikov. Kmalu so začeli postavljati pokojnim spomenike, da bi jih tako še bolj počastili in ohranili tudi potomcem v živem spominu.
Tako je ostalo še do danes. Iz napisov diha rahločutna ljubezen otrok in vnukov do rajnih in dedov ali pa staršev do svojih otrok. Ti grobni napisi so poznejšim rodovom prav važni in zanimivi. Kajti v njih vidimo omiko, zavednost in značajnost naroda, njegove življenjske sile in spoštovanje do svojega materinega jezika. Vsak napis, ki je vklesan v kamen ali napravljen na križ ob grobu, je izraz in priča našega notranjega prepričanja in našega mišljenja. Zato dajmo našim rajnim čast z lepim domačim, to je slo-venskim napisom. Zakaj bi se sramovali svojega milodonečega jezika? Zavedajmo se, da je pokopališče vizitka ali podoba župnije.
Zato imamo vsi Slovenci nalogo in odgovornost, da bodo tudi naša pokopališča lepa in dostojna. Saj bomo nekoč vsi počivali na njivi mira in čakali vstajenja od mrtvih. Kadar kdo izmed znancev umrje, imamo sočutje s prizadeto družino in izražamo svoje sožalje z molitvijo za preminulega in s pobožno udeležbo pri pogrebu. Imejmo tudi pogum, da opozorimo znance in sorodnike na lep in dostojen spomenik ali križ z domačim, slovenskim napisom. Poznejši rod bo občudoval te spomenike in priče verskega slovenskega duha ter blagega spoštovanja do rajnih.
Ne hi bilo pa pričevanje krščanskega du-
60-letnica Ernesta Josefa Gorlicha
16. novembra 1965 Ibo iprazmoval znani pisatelj in luičepjalk, prof. dr. Ernst Josef Gorlich, pesnik uradno priznane gradiščan-ske deželne Mmine, svoj 60. irojstnl dan. Prof. dr. Gorlich je postal znan z nekaterimi znanstvenimi deli na področju avstrij-sike din svetovne zgodovine, kakor tudi literarne din ikuilibuime zgodovine, ne samo doma, ampak tudi v tujini.
Dr. Ernst Josef Gorlich je dopisni član arheološkega društva v Atenah in Associa-tion Internationale des papyrologues en Bruxelles (izg. asosiasion entemasional de papiroloži a{n) Briisel = Mednarodne zveze raziskovalcev papirusa v Bruslju). Poleg tega je podaril prijateljem svojih del celo vrsto literarnih vrednot, med katerimi so posebno znani njegovi zgodovinski romani in pripovedke. Njegova dela so prevedena v razne jezike, kot n. pr.: v španščino, italijanščino, francoščino, holandščino, finšči-no in v slovenščino. Odlikovan je bil tudi s tem, da ga je avstrijski PEN klub imenoval za svojega člana.
Ob cibleitimicii njegovega, rojstnega dne je Pravkar 'izšel slavnostni časopis ..Oester-reichiisiches. :Kul:turw>oirt“ (Avstrijska kulturna beseda, Wiien, XXI. Aniton-Anderer-'Platz 2), v katerem so prispevki, ki so jih 'napisali: profesor Franz Theodor Csokor, bivši prosvetni minister dr. Felix Hurdes,
zvezni svetnik, univ. prof. idr. Hans Thir-riing, visokošolski profesor dr. Karl Lug-ma.yer, miniistenMni svetnik dr. Karl Ba-sichiera in mnogi drugi.
V tem slavnostnem 'časopisu vsi zgoraj navedeni ocenjujejo Gorlichovo osebnost in njegove istvaritve.
Na čast njegovega rojstnega dne bodo pripravili nekaj slovesnosti.
Mihašl Šolohov
Nobefov nagrajenec
Nobelovo nagrado za književnost je dobil letos znani sovjetski pisatelj Mihail Solohov. V sporočilu Švedske akademije znanosti sta poudarjeni umetniška moč in celost, s katerima je Šotohov v svojem epohalnem delu „TM iDon“ upodobil del zgodovine ruskega naroda. V sporočilu je tudi rečeno, da se je Mihail Šolohov, čeprav malo pozno, zasluženo pridružil Nobelovim nagrajencem kot eden naj večjih, pisateljev sedanjega časa. Nagrajenec se je rodil 24. maja 1905, v Vešenskaji Staniči v donskem okraju. Njegova najbolj znana dela so „Tihi Don“ (1928—1940), „Zorana ‘ledina" (1930, 1956), ..Človekova usoda" itd. Šolohovu bodo nagrado slovesno lizročili 10. decembra v veliki koncertni dvorani v Stockholmu. Letos znaša nagrada 56.000 dolarjev.
ha, če bi se hoteli is spomeniki bahati. To bi le pričalo napuh in ošabnost farizejskega dejanja. Če rajne res ljubimo in spoštujemo, jim bomo to hvaležnost in ljubezen še izkazovali preko groba v večnost. Dobra dela in molitev bosta najtolažljivej ša pomoč vsem, ki. so šli pred nami >v'večnost. Vse drugo je le nekaj za oči, ki vara in goljufa človeka za prave, neminljive vrednote. Mislimo na to ob slučajih smrti in pogrebih! Če ne veš, kaj bi napisal na grobni 'križ ali 'Spomenik, vprašaj svojega dušnega pastirja, ki ti bo rad svetoval im pomagal. Saj je ravno dušni pastir odgovoren za lepoto hiše božje in njive božje v župniji.
Zopet smo obiskali gomile naših dragih. Iz večnosti nam kličejo: „Kar ste vi, smo bili mi, kar smo mi, boste vi!“ Pošto j in zmoli tudi ti za dušni mir svojih prednikov. Hvaležni ti bodo v večnosti!
,,Ne pozabimo Vinka Poljanca!"
„Veseli me, da ste v Celovcu natisnili Gr-dinovo knjigo ,Po severu sin jugu', moram pa bridko obžalovati, da vse do danes še nimamo življenjepisa bivšega škocijanskega župnika Vinka Poljanca. Ne dvomim prav nič, da imamo v naših vrstah človeka, ki bi bil zmožen spisati to knjigo. Tudi sem prepričan, da še nikakor ne bi bilo 'tako težko, še manj pa nemogoče, zbrati med njegovimi bivšimi sosedi, sorodniki, znanci, prijatelji in farani vse potrebne podatke. Prepričan sem bil v letih 1928—1934 v njegovi fari, to smislu reševanja naše 'Skupne naloge hkrati najbolj časten način oddolžili njemu in vsem dragim, ki so v teku let, desetletij in stoletij
tvegali in žrtvovali vse, kar človek sploh premore, zdravje, donosno službo, ves svoj razpoložljivi čas, 'odrdkajoč se in prezirajoč vse Judeževe groše, katere so jim ponujali naši sovražniki in so končno dali za blagor in dobrobit svojega naroda tudi svoje življenje. Župnik Poljanec je bil znan po vsem ozemlju Koroške, vsekakor pa daleč preko meja fare, v kateri je kdajkoli deloval. Napadali so ga nemčurji fizično, a on je bil pogumen in neustrašen, pravi ljudski duhovnik, dosleden zagovornik uresničevanja zdravih krščanskih načel in tolmač dejansko naprednih domislekov. Bil je duhovnik-junak. Slučajno sem bil v letih 1928—1934 v njegovi fari, to je župniji, in sem imel priliko osebno ga poznati. S tem v zvezi bi me zanimalo, ali je bila o njem med vojno ali po vojni, od dneva, ko je kot mučenik izdihnil svojo plemenito dušo, pa do danes v našem tisku objavljena kakšna črtica ali članek v spomin. Pa četudi je kaj takega bilo, je to zares premalo za takega vzornega rojaka duhovnika."
F. Božič
Harss Knapsrfsbusch — urmri
V ponedeljek preteklega tedna je v Mtin-ohenu umrl v starosti 77 let znani dirigent Hans Kmaipeirtsbuseh za posledicami osiab-Oijeneiga krvnega obtoka.
Njegovo rojstno mesto Elberfeld ga je amemovaLO za častnega meščana. Knaperts-busch je tel znan 'kot odličen dirigent Wag-nerjcvih oper, talko n. pr. je veljalo njegovo pojmovanje opere „Pams:ifa3“ 'iz leta 1952 'ket vzorna uprizoritev. Pri salzburških Slav-nasitniih igrah in v nastopih na Dunaju je žel 'kot dirigent prave triumfe (zmagoslavja).
Avstrijski
knjižni
teden
Pesnica in pisateljica Christine Lavant in slikar Wemer Berg ob avstrijskem knjižnem tednu v Celovcu.
Or. Theodor Veiter:	'(Nadaljevanje in konec)
Volker im Volke Osterreichs
Ponatis iz avstrijskega
Die doppelsprachigen Aufsehriften auf Ortstafeln umd Amtsge-'bauden im Gemeiimdem umd Dorfern mit starce,r Miindeirheit isoillten amgebnacht werden. ^as kamn das OeiSteirreioh schaden? Jeder-'ftiann, vor aillem audi der Auslander, wiir-de aber isehen, daB auch in dieser mate-Tiell vielleicht unvvttchtigen, ansehemsmaBig aber geradezu entscheidenden Frage Tole-ranz geubt umd Entgegenkommen bekun-det wird. In der Karntner Schulfrage — im Burgenland gibt es auf diesem Gefoiet so gut wiie keine Klagen — liefie sich ohne Bruch deis Eltermrechts eine wesentliche Veirbesserung der uitraquisitaschem Schule nach dem burgeelandisehen Muster finden. Das erfordert freilich eim auch juristisohes Neudurchdenken der ganzen Frage. Der Artikel 7 des Staatsvertrages muBte wenig-'stems 'bezugiiich der Gerichtssprachenbe-'Stimmung iself executiing sein, notfalls durch ,ein Bundesgesetz dazu erklart wer-^e:n, um der heute hiezu dlivergierenden Rechtsispreohung ein Ende zu bereiten. An-deirnfails miiBten zweli weliitere Gerichts-spremigel in Kamten umd eine Reihe Ge-irioh'tS:spr'engel dm Burgemlamd gesetzlich als ^eiiiSipraohig im Sinne des heutigen Karnt-ne'r G eri ieh t s.spra chenge s etz es erklart wer-
tednika „Die Fuircbe"
den. Emdlich milBite in geeigneter Weise die Mdnderheitsisiprache in Gemeinden wie Ver-waltungsbezi'rken, lin denen ein bestimmter 'Prozentsatz der Bevolkerung in der letzten Vblkszahlunig sich lin irgendeiner Variante als der Mimderheitsisprachgrupipe zugehorig bekainnte, alls auBere Amtssprache zugeilas-isem vverden, wofur es nach vorherrschen-der Verfasisungsrechitsliehre eines eigenen Gesetzes bedarf. SchlieBlich miiBten die Burgenlandkroatein eiigene, von dhnen ge-staltete Runidifunksendungen zugeibilligt be-kommen.
Die helMe Frage der Minderheitenfest-istellung, zu der gewiB noch manah ande-res ebenfalliS heiikles Problem kommt, lieBe isiich, wenn der Gesetzgeber itatsachlich eine 'amtliche Minderheitenfeststellung als not-we'nidig fiir weitere Durchfuhrungsgesetze zum iStaatsvertrag ansehen solite, lasen, wenn man dabei von der Zielsetzung aus-igeht, die Voiksgruppe mioht so Mein wie 'moglich zu halten, sondam umgekehrt. Da e,s wie dargesltellit fiir da.s sitaatstragende Mehrheitsvolk in Oeisterreich keinerlei Ge-ifahr badeuten und feaine Rolle spielen kann, ob in Kamten 5, 10 oder 15 Prozent der Gasamtbevolkerumg als Minderheitszugeho-rige ermittelt werden — mahr konnen es
ja nlicht sein, mag man das Primzip der objektiven Merkmale noch so groBzugig an-wenden — und da es auch im Burgenland nur urn 10 bis abenfalis hochstems 15 Prozent gehan kann, fiir ganz Oesterreich aber nur um die Frage, ob 0,8 oder hochstems 1,2 Prozent Angehorige der Volksgruppen und SprachminderheiLten gezahlt v/erden, Islt iGroBzilgigkeiit und ein echtes fordam-des Natioinaliitatenreoht fur Oesterreich keine Last, isondern muBte geradezu als eine begluckende Aufgabe dim Sinne uberldefer-ter Tradition angesehen wardem.
Dabei kann man von anderen Staaten durchaus noch lernen, Als kaum uberbiet-bar groBzugig mufi das finmiische Nationa-litatenrecht gelten, und zwar nicht nur wegen der Autonomie der Aland-Inseln mit dhrer rein 'Schvvedischen Bevolkeming35, son-dern wegen der Regelung der Miinderheits-rechte der .Schweden und jetzt auch der Samem (Lappen) im Binnenland. Die,se Regelung ging iin den letzten dahnem nicht ganz ohne Kampfsituationen ah. Die, nach Jahrzebnten erbitterten Kampfe ibis hin zu chauviniistiisoher Urtterdriickung, 1948 von Danemarlk dem Volk der Faninger auf den Faroern gevvahrte nationale Autonomie ist ein wei'teres groBartiges Beispiel, das sich iibriigens in der Praxis ausgezeichnet be-wahrt und aus den Faringem eine dem ‘Staat gegeniiber absolut :loyale Voiksgruppe gemacht hat. Als ausgezeichnete Bei-spiele vorbiildlicher Regelungen mit auto-nomen Einriohtungen der Voiksgruppe in
Misoh- und Streulage konnen die Regelungen fiir die Sorben in der sogenannten DDR und fiir die Itaiiener in JugOislaiwien86 auf Grund der Vereinbarungen vom 21. 1. 1965 gelten. Das deutsch-danische Regierungs-abkommen 87 hat eine volle Befriedigung an dieser sonst 'so kampfumtositen Voliks-tumsgrenze geschaffen.
Zum AbschluB kann in diesem Zusam-menhang nur wiederholt werden, was Bun-deskanzler dr. Josef Klaus, der Ubrigems der erste Bundeskanzler ist, der auf einer nationalslowenischen Kundgebung gespro-chen hat, anlaBlich der Staatisvertragsfeier 1965 des Volksrates der Karntner S,lowe-nen (Narodni svet) am 9. Mal 1965 in Kla-genfurt sagte: „Wenn man Kamten Mebt, muB man es als ganzes liiebem. Bei der DurchfUhrung der im Staatsvertrages ver-ankenten Mimderheitenbestimmumigen geht es um die Erhaltung der slawiischen Volks-'gruppen. Dazu bekerinen wir uns. — Na Koroškem se stikajo trije kulturni svetovi: slovanski, germanski in 'romanski — Koroška naj bo Evropa v malem."
8» vgl. Ragnar M e i n a n d e r, The status o£ the liimguistic minorities in Finnland, 22 Europa Ethnica 1965, Wien, H. 1, SS. 2 £f.
Umfassende textliche Darstellung: Antonio Bor me, in: „La Voce del Popolo”, Fiume Nr. 21 v. 27. 1. 1965.
87 Genaue Darstellung bei Eberhard Jackel, Die Schlestviglrage seit 1945. Dokumente zur Rechts-stellung der Minderheiten beiderseits der deutsch-danndsehen Grenze, Frankfurt/M. und Berlin 1959.
Spomenik žrtvam nacizma
V	ponedeljek, dne 1. novembra t. L, so odkrili na pokopališču v Annabichlu spomenik žrtvam za osvoboditev Avstrije ter žrtvam nacizma. V nagovorih so Mie nakazane grozote, ki so jim bili izpostavljeni ne glede na vero, jezik in politično prepričanje med leti 1938 in 1945 številni Avstrijci v koncentracijskih taboriščih ter v pregnanstvu. Njim se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je Avstrija leta 1945 na novo zaživela. Tako žrtve teh niso bile zaman. Skromen spomenik naj nas ob vsakoletnih državnih in deželnih praznikih spominja na doprinos žrtev fašizma za obnovo Avstrije, naše skupne domovine.
Spomenik je bil zasnovan po znanem celovškem arhitektu dipl. inž. Nitschu, umetniška izdelava pa je bila poverjena koroškemu slikarju Valentinu Omanu.
Slovesnosti v Annabichlu se je udeležilo tudi močno zastopstvo koroških Slovencev.
SELE
(Elektrifikacija)
K modememu napredku spada danes tudi elektrika. V Selah je prvič posvetila električna luč pred okoli 35 leti, ko sta braita Ehrlich zgradila ob velukem ovinku ob potoku pred Hudo jamo malo elektrarno. Pozneje jo je obnovil naš vsema! Valentin Mageik, končno pa jo je prevzel in bolje opremil Ludvik Užnik, pd. Lajnar. Ta centrala je včasih boljše, včasih slabše dobavila luč in pogonsko silo vasi okoli cerkve. Pa tudi nekateri posamezni posestniki so si za lastno porabo napeljal! električno napravo, ki večinoma še obratujejo, tako na Kotu Albin Užnik, gostilna Male, Repovc iin žagar Grabnar; na Borovnici Trke!, Pipan In Koišutniik; na Šajdi Turk, Dominik Mak in Kališnik. Gospodarska potreba pa zahteva stalno zanesljivo luč In dovolj močno pogonsko silo.
Ko je bila pred nekaj leti napeljana elektrika na Bajttiše, se je začelo tudi v Selah .buditi zanimanje za napeljavo KELAG-ove elektrike.
V	ta namen so se ustanovila tri udru-ženja, eno na Kotu, drugo za Borovnico in Šajdo, tretje za vas pri cerkvi. Vsem se je posrečilo zagotoviti ;sii subvencijo (pomoč) iz javnih sredstev.
KELAG je odkupila dosedanjo elektrarno, ustavila njen obrat, in napeljala iz Baj-tiiš električni vod na vas vsem dosedanjim odjemalcem in nekaterim drugim. V petek, 22. oktobra zvečer, je bila slovesna otvoritev te prve etape (stopnje) elektrifikacije. Po blagoslovitvi električne napeljave ob transformatorju so se zbrali interesentje v šoli, v družbi deželnega in okrajnega predstavnika KELAG-a, delavcev, zastopnika deželne vlade in drugih funkcionar-jjev k ofacialni (uradni) otvoritvi. Odbor udruženja je podal poročilo in obračun. Vrsto govornikov je zaključil deželni svetnik Paoher, ki je poudaril pomen elektrike ne le za gospodarstvo, marveč tudi za letoviščarje An tujski promet. Ta se bo gotovo še bolj dvignil, ko se spelje cesta čez Šajdo, ki .bo vezala železno Kaplo z Borovljami.
Središče selske občine torej že ima zanesljivo deželno elektriko. A tudi na Kotu in na drugem koncu so že pridno na delu. Tam je prevzela vsa dela družba AEG in to napeljava verjetno končana prihodnje leto, morda že na vigred.
Sele iso zadnjih 20 let res lepo napredovale. Prositrana občina je preprežena z dobrimi cestamii, ma Kotu je zrasla nova šola, šola na vasi pri cerkvi pa je modernizirana; imamo novo cerkev in farni dom; gradi se druga, nova občinska hiša, zdaj pa nam sveti in stroje žene še elektrika.
To niso več nekdanje zakotne Sele.
Kdor ne verjame, naj pride pogledat!
CELOVEC
Največja razstavna hala v Evropi
Na celovškem sejmsikem prostoru gradijo tačas eno največjiih sejemskih hal v Evropi z dolžino 100 metrov. Graditelj te velikanske hale je podjetje Wiesner & Hager, Iki je dobilo naročilo že aprila letos.
Gradbeni stroški bodo znašaii približno 15 milijonov šilingov.
V	petek, 29. oktobra, sita celovški župan Hans Ausiservvinkler in podžupan Rudolf Novak skupno zasadila lopato za pričetek gradnje največje sejmsike lesene hale Evrope. Celovec ho torej posestnik evropskega rekorda v isejskogospodarskem oziru.
S tem se je pričela za avstrijski lesni sejem v Celovcu nova doba, je dejal v svojem otvoritvenem nagovoru predsednik sejma,
4|§p7 ms naMmkem
„Kar storiš zase, že s tabo mine, kar storiš za narod, ostane vselej” (Simon Gregorčič)
Dragi dobrotniki in prijatelji!
Danes vam lahko sporočim, da simo z zidanjem visokošolskega doma na Dunaju že skoraj pod streho. V teku je gradnja šestega nadstropja. Še pred kancem novem-bra bo stavba v surovem končana. Vendar v notranjosti bo šlo delo tudi pozimi nepretrgoma naprej, da pridemo v določenem času do otvoritve doma, ki mora biti pred začetkom prihodnjega šolskega leta.
Priložena slika kaže lepo pročelje viso-
košolskega doma, kakor sl ga je zamislil naš 'koroški arhitekt ing. Janko Oswald. V kratkem to naš načrt razveseljivo dejstvo. Vsem dobrotnikom, ki ste mi s svo-jiimi prispevki pomagali za dosego tega važnega cilja, se iz vsega srca zahvaljujem. Zahvaiijujieim se vam tudi v imenu vseh naših študentov, ki bodo v teku desetletij in morda .stoletij stanovali v našem ,,Korotanu
Prosim vas pa tudi, da še naprej sodelujete pri podporni akciji, in sicer do konca prihodnjega leta, ko se bo dom začel že sam vzdrževati. ,,Kar storiš za narod, ostane vselej!“
Z najilepšimi pozdravi ostanem vaš vdani Ivan Tomažič, omf
podžupan Novak, kajti z zgraditvijo največje lesne hale v Evropi, se to še bolj dvignilo zanimanje za naš sejem v svetu. V nadaljevanju svojega govora se je .podžupan Novak zahvali:! mestni občini, posebno pa še županu Ausiservvinkler ju in finančnemu referentu dr. Romauchu, brez katerih pomoči ne bi bilo možno graditi tako pomembnega sejemskega objekta.
Kot mesitnega otroka je označil župan Ausservvinkler celovški sejem, čeprav je kar se tiče njegovega pomena, že prerasel ozke meje svojega delokroga. Pri tem je župan spomnil na početke sejma z imenom „Ceilov-ško jesensko .slavje z .razstavo“. Za 15. Avstrijski leisni sejem prihodnje leto bo nova hala zgrajena in predana njenemu namenu ter bo pomenila brez dvoma atrakcijo svoje vrste.
Prizadevanja iin trud sejemskega društva im deželnega mesita bo gotovo najbolj poplačan s tem, če bodo razstavili na naši veliki gospodarski razstavi omi razstavljal-ci, Iki doslej niso bili navzoči. V dobi konjunkture je nujno treba poskrbeti za vire, ki naj bi zadostovali za one čase, ko nam ne bo šlo tako dobro kot danes. Zato moramo predčasno skrbeti za reklamo, 'ki jo nudi lahko samo .sejem. Pospeševan je sejma pa je v prvi vrsti naloga gospodarskih krogov iin šele potem občine.
V svojem zaključnem govoru se je celovški župan Hans Ausfsenvimkler zahvalil vsem onim, ki so pripomogli, da bo dobilo mesto Celovec tako impozantno lesno halo.
DEŽELNI MUZEJ ZAPRLI
Zaradi gradbenih de! v celovškem Deželnem muzeju bo ostal ta do konca leta 1965 zaprt.
Tudi na Magdalenslki gori, kjer so končali za letos izkopavanje, ne bo nobenega .skupnega ogleda več.
ŠPITTAL OB DRAVI
Javljamo, da je pred kratkim umrla V e -ra Polakova, učiteljica verouka v iSpititalu ob Dravi.
Pokojna učiteljica je bila od leta 1945 do 1955 v službi v Trstu. V jesemii leta 1955 je
skupno z drugimi 20 učiteljicami izgubila službo. Naslednje leto. je odšla v Avstrijo, Im sicer na Kioroiško, kjer je v Špittalu dobila službo učiteljice verouka na osnovnih šolah iin na pomožni šoli za manj nadarjene.
Letošnje počitnice je preživela v Trstu pri svoji materi. 12. septembra se je zadovoljna vračala nazaj na službeno mesto. Kmalu potem je zbolela in ,se podala v celovško bolnico. Tu so jo morali operirati, a te ni prestala in je kmalu nato umrla.
Sedaj počiva vzorna učiteljica Vera Polakova na pokopališču v Spiittalu ob Dravi.
BELJAK
(Smrt v ekspresnem vlaku)
Nekaj minut preden je prispel v Beljak ekspresni vlak iz Jugoslavije, je umrl v vagonu 61-ietni arhitekt iz Zagreba. Peljal se je s svojo ženo na delo v Zahodno Nemčijo. Vzrok smrti je bil srčni .infarkt. Truplo pokojnika so prepeljali v Zagreb.
Kmetje, žmnerejei, pozor!
V	četrtek, 11, nov., ob 14. uri bo govoril v mali dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu med drugimi dr. Marko Dumpelnik o modemi živinoreji. Sami se zavedate velike važnosti te kmetijske panoge. Vsak gospodar ve, da samo tiste krave poplačajo njegovo delo in trud, ki mu dajejo današnji stopnji odgovarjajočo količino mleka, ki prinašajo letno zdrave in dobro razvite teličke in ostanejo same zdrave in plodne še visoko starost. O tem bo govoril naš znani rojak živimozdrarvniik dr. Marko Dumpelnik na .občnem zboru kmečke gospodarske zveze. Zato iskreno vabljeni na zborovanje. Žrtve vam ne bo žal.
Osrednji odbor za KGZ
Deželni svetnik Hans Rsder umri
Preteklo soboto se je dolgoletna član koroške deželne vlade Hans Rader blizu Velikovca smrtnoinevamio ponesireči/l. Na posledicah težke prometne nesreče je v ponedeljek v celovški bolnici umrl. Zapušča ženo z dvema mladoletnima otrokoma.
Deželni svetnik Hans Rader je zastopal v koroški deželni vladi kot referent za gospodarska dn tujslkoprometna vprašanja svobodnjaško stranko. (FPOe). Pred kratkim je bil izvoljen na strankinem občnem zboru tudi za predsednika deželnega vodstva FPOe.
Pri razgovorih zunanjega ministra dr. Krnskega s predstavniki manjšine, je od vsega početka zastopal kot član koroške deželne vlade poleg zastopnika SPOe in OeVP svojo stranko.
MALNIČE
(Težka prometna nesreča)
V	sredo minulega tedna se je pripetila v našem kraju težka prometna nesreča.
Nekako oh 5. uri popoldne je šel domov po levi strani Rožanslke zvezne ceste v Mai-nicah, ledinski občini, beljaškega okraja, 34-letmii žagarski delavec Johann Pacher iz Zgornjih Borovelj. Po cesti je .pripeljal nasproti tovorni avtomobil, ki ga je vozil 26-'letnii Rupert Riiepan iz Zablat. Pri tem je zavozil čisto na desno stran ceste in zadel žagarskega delavca Johanna Pacherja, da ga je vrglo na obcestni travnik. Pri oadcu je Pacher priletel s tako silo na tla, da se mu je takoj razbila lobanja ter takoj umrl.
NA DRAVI
(50-letnica Franca Reflmanna)
Pred kratkim je slavil Na Dravi pri Mariji na Zilji svojo SO-letnieo znani in priljubljeni gostilničar in trgovec gospod Franc ReBmann. Cerkveni zbor in pevci iz kraja Na Dravi so mu prirediti lepo podoknico. Tu so bidi zbrani številni njegovi prijatelji in znanci, ter mu čestitali ob tej priložnosti.
Njegova žena Frančiška, rojena v Rlačah pri Šmohonju, mu je pri obiinem delu zvesta pomočnica in skrbna mati njegovih treh otrok. Bila je tudi učiteljica v vasi Na Dravi.
RINKOLE
V nedeljo, 7. novembra 1965, ob pol devetih dopoldne bomo po blagoslovitvi obnovljene podružne cerkve v Rimkodah izročili to zopet bogoslužnemu namenu.
K tej. slovesnosti so vabljeni vsi od blizu dn daleč!
Župni urad v Šmihelu.
Celovec dobi novo piinarno
Sedanjo plinarno bodo podrli in prav tam zgradili moderno pokrito kopališče
Celovški mestni očetje nameravajo zgraditi novo plinarno. Pravijo', da sitara plinarna oh LastenstraBe ne zadostuje več sodobnim potrebam mesita. Novo plinarno hočejo zgraditi izven Celovca. Na zemljišču dosedanje plinarne pa naj bi zgradili moderno pokrito kopališče, ki ga Celovec talko nujno potrebuje, posebno še v zimskem času.
Kakor je fejavill načelnik oskrbovalnega odbora mestnih obratov, so se te dni ba-vilii z novim načrtom. Dalje je povedal, da je stara plinarna dandanes iz gospodarskega stališča čisto nerentabilna (nedonosna). Tačas ima plinarna le 1600 odjemalcev plina in povzroča mestni občini letno 1 milijon šilingov deficita (primanjkljaja).
Novo plinarno bodo zgradili po novih načrtih na zemljišču ob Kariwegu, na robu južnega dela Celovca. Obrat bo skoro popolnoma avtomatiziran In tako snažen, da ne to prinašal okolici skoro nobene nesnage. V ostalem bo vprav zaradi avto-
matizacije v plinarni nameščenih le nekaj delavcev.
Z delom nove plinarne hočejo pohiteti, tako da bi bila ta zgrajena že prihodnje leto 1966. Mestna občima upa s sodobno racionalno preskrbo plina pridobit! nove odjemalce, predvsem pa v novem delu mesta, ki ga bodo zgradili v prihodnjih letih na jugovzhodnem delu Celovca. Na ta način tudi upa mestna občina povečati številk) odjemalcev plina iin s tem krtti stroške, ki bi nastali pri vzdrževanju plinarne.
Na zemljišču podrte plinarne oh Lasten-istraBe pa bodo zgradili sodobno pokrito kopališče. To zemljišče za kopališče obsega 1 hektar din leži na dobrem prometnem kraju. Zaradi ugodne lege, blizu so šole in gosto naseljeno prebivalstvo, bi ga ti gotovo marljivo obiskovali. Tam bi lahko urediti tudi prostor za parkiranje 110 avtomobilov; v bližnji okolici pa bi bilo možno preurediti parkirni prostor za nadaljnjih 600 avtomobilov.
ZDRAVNIKOVO MNENJE:
Vreme in bolezen
..Strašno ms bolti desna rama! Po kosteh 'me trga! Vreme se bo spreimeniito!" Tako um podobno tarnajo starejši ljudje, medtem 'ko mladi skomigajo z rameni (ker jih še ne boli), ali se pa posmehujejo, ker pač nočejo verjeti tem družinskim vremenoslovcem, četudi je njihova napoved točnej-ša, kot .so včasih prognoze najboljših potočnih alli pa amaterskih meteorologov.
„AM vi verjamete tem babjim čenčam?" bodo morda vpraša-ld črtate!ji, Ker pa verjetno le postavljajo taka vprašanja, ne bo odveč, če o tem povemo svoje.
Opazujmo prirodo, pa bomo pred spremembo vremena videli, da lastovke nizko letajo, da so žuželke živahnejše, da žabe alineje in pogosteje regljajo in da se starejši ljudje ne počutijo preveč dobro. Opazujte in videli boste, da je vse to v vzročni zvezi s 'Spremembo vremena. Veliki s;taro-grškii zdravnik Hipokrates je že v VI. stoletju pred našim štetjem opazili, da se jeseni in spomladi število bolezni povečava, ko toplo vreme prehaja v hladno in obratno. 2e takrat je zapisal: če hoče zdravnik spoznati bolezen in njen potek, mora opazovati vremenske spremembe, se pravi hlad, toploto, dež, sušo in vetrove. Znameniti zdravnik Ambrosie Pare je v XI. stoletju zapisal, da bolniM, ki imajo protin, čutijo, predan pride do spremembe vremena, močne bolečine.
Z razvojem medicine in meteorologije je prišlo glede tega do zanimivih poskusov m spoznanj. Pri tem .so odkrili mnogo novega dm ovrgli precej starega. Nekateri so Prej trdili, da je občutek bolečine v zvezi s spremembami atmosferskega pritiska dn da nastajajo bolečine zaradi njegovega zmanjšanja ali povečanja. Toda pri eksperimentalnem proučevanju teh predpostavk so ugotovili, da te spremembe nimajo posebnega pomena, saj na primer ljudje pri vzletu avionov, ko pride do nagle spremembe atmosferskega pritiska, ali pri spuščanju z dvigalom v globine rudnika, ko se atmosferski pritisk .poveča, nimajo enakih bolečin, kot jih občutijo takrat, ko postavljajo vremenske prognoze.
Nekateri so mislili, da nastanejo te bolečine takrat, ko se pojavijo zračne, „fron-fe", se pravi, ko pride do prodora toplega ®li hladnega zraka. Bolečine pa nastanejo Pozneje.
Važno je tudi dejstvo, da limajo sončke pege v človekovem zdravju .pomembno vlogo, že Galiiled je odkril, da se na Soncu pojavljajo v določenih presledkih, in sicer vsakih enajst let, pege. Danes vemo, da ®o te pege pravzaprav razne erupcije, ki izločajo ogromne količine atomov in elek-ftonov, ki povzročajo, ko pridejo v hliži-'Ho našega planeta, motnje v radijskih oddajah iin sprejemih. Ti kozmični žarki ima-
jo za posledico razne spremembe v življenju na Zemlja, S to problematiko se pečajo različne znanstvene ustanove, ki so med drugim ugotovile, da se ob pojavu sončnih peg na primer poveča število srčnih tromboz. Po mnenju nekaterih znanstvenikov naj bi bil nastanek tromboz v vzročni zvezi z električno polnitvijo srčne mišice. Verjetno foo proučevanje kozmosa, ki se sedaj vrši s pomočjo raznih satelitov, dalo svoj delež znanosti o kozmičnih žarkih, pa nam bo marsikaj, o čemer danes samo slutimo, jasno.
Revmatične ibcllečine iin revmatični bolniki niso porazdeljeni na enake dele zemeljske oble; prebivalci večnega ledu na. primer redko ohole za revmatizmom. Isto velja za prebivalce tropskih predelov. Za revmatizem obolijo največ tisti ljudje, ki prebivajo v coni kontinentalne klime. Ni izključeno, da nastanejo revmatična obolenja prav v kontinentaM coni najpogostej-še zato, ker so tu pogoste temperaturne spremembe dn ker organizem ni v stanju, da bi vedno1 adaptiral regulacijo svoje temperature zunanjim pogojem, kajti pozimi živimo na primer v toplih sobah s tempe-
raturo 18—20 stop. in 0'dhajamo na mrzel zrak, kjer znaša temperatura včasih —30 stopinj. Te nagle temperaturne spremembe, ki znašajo včasih 50 dn več stopinj verjetno vplivajo na bolečine. Zanimivo je tudi, da govedom in svinjam, ki stalno živijo na prostem, pozimi ne otečejo sklepi, medtem ko to ne velja za živino, ki živi pozimi v toplih hlevih.
Poleg nezadostne prilagoditve vremenskim razmeram ima pri nastanku revmatizma važno vlogo tudi vlaga v zraku. Število revmatikov je v vlažnih sobah večje kot v suhih. Izredno škodljiv je vlažen zid. Statistike nazorno pričajo, da je število revmatikov v kletnih stanovanjih in pritličjih največje, medtem ko je v višjih nadstropjih le malo revmatičnih bolnikov. Tudi sonce odnosno sončni žarki imajo svoj vpliv.
Ugotovljeno je, da ljudje, katerih okna se odpirajo proti jugu, redkeje obolijo za revmatizmom kot oni, ki imajo okna proti severu. Gotovo je, da so stanovanja, ki so obrnjena proti jugu, suha in da sončni žarki dobro denejo revmatikom, ker uničujejo klice, M Cesto povzročajo razna vnetja dn angine, ki pripravljajo tla za nastanek revmatizma.
Če bo torej kdo v bodoče trdil, da ga bolijo ramena in da se bo vreme zato spremenilo, se mu ne smej, kajti trditev ni brez znanstvene podlage.	Dr. S. B.
Neznana bolezen na kokoših
V kokošji jati se je pojavila neznana bolezen. Lani jeseni je zbolela prva kokoš. Začela je hirati in čez mesec dni je poginila. Pozneje je zbolelo in poginilo še nekaj kokoši. Spomladi sem nabavila piščance od drugod in ko so dopolnili tri mesece, so zboleli za neznano boleznijo. Poginulo kokoš sem razrezala in našla močno povečana jetra z drobnimi belkastimi vozliči. Katera bolezen je to in kako naj jo preprečim?
Opis bolezni: postopno hiranje kokoši, ki se stopnjuje do popolne izčrpanosti in pogina. Pri raztelesbi je najti močno povečana jetra, polna belih slammastih vozličev. Obolijo stare kokoši, kakor tudi jarkice.
Opisani bolezenski znaki in tok obolenja, kakor tudi bolezenske spremembe na notranjih organih pri poginjenih živalih, govorijo za bolezen, imenovano levkoza. Bolezni iz kompleksa levkoz se pri zasebnih rejcih pri nas ugotavljajo vse pogosteje. Bolezen je kužna in jo povzroča virus, vendar se bolezen navadno ne javlja v hudo kužni obliki; v okuženi jati zbolijo in poginejo živali običajno v daljših časovnih presledkih druga za drugo. Bolezen se v jati zadržuje in prenaša iz roda v rod, sploh pa še, če so v stalnem stiku starejše kokoši s piščanci. Odstotek obolevnosti in smrtnosti se lahko stopnjuje do te mere, da je potrebno popolnoma uničiti staro jato, razkužiti in ločistiti vse zrejne prostore in jih pustiti prazne vsaj dva meseca.
Po tem roku začnemo rejo znova, z novo. bolezni prosto plemensko jato.
Uspešnega zdravljenja ne poznamo, svetujemo pa, da zrejate kokoši enakih starostnih skupin in vsaj dvakrat letno temeljito očistite in razkužite zrejne prostore. Priporočamo tudi, da pošljete prvo poginjeno žival k veterinarju.
Pravočasno obrana jabolka dalj časa zdržijo
S kakšnim uspehom bomo sadje shranili za zorno, ni odvisno samo od sortnih lastnosti tiste vrste, temveč tudi od ravnanja s piicdovi, od nege v nasadu, do vremena itd. Med vsemi temi okoliščinami je pravo-časno obiranje posebno pomembno za uspeh skladiščenja.
Pri jabolkih in hruškah je velika razlika med drevesno in užitno zrelostjo. Ko plod doseže drevesno zrelost, preneha zbirati hranilne snovi. Njegova kakovost se sicer sše nadalje spreminja, vendar ni vezana na to, da je plod še na drevesu. Nadaljevanje dozorevanja je odvisno od toplote okolja. Če pa plodovi ostanejo nekaj dni več na drevesu, tedaj se zavoljo visokih dnevnih toplot pospeši dozorevanje. Potem je trpež-nost takih plodov občutno zmanjšana ali pa sploh niso več primerni za skladiščenje.
Drevesno zrelost spoznamo po barvi plodov, po trdoti mesa, pa tudi po količini škroba. V ta namen prerežemo jabolko in ga namažemo z raztopino joda. Sveže prerezana površina se bo bolj ali manj modro obarvala. Najprimernejši čas za obiranje je takrat, ko je površina prerezanega plodu 50 do 70-odstotno obarvana. Tudi število dni od polnega cvetenja do obiranja je značilno za pravi čas zrelosti pri posameznih sortah. Za polno cvetenje štejemo tisti dan, ko začno odpadati prvi cvetni listi. Za zlato parmeno traja to okoli 120 do 128 dni, za jonatan 131 do 138 dni, za zlati delišez pa 140 do 148 dni. To so le približni podatki in bodo seveda še potrebna podrobnejša opazovanja.
Seveda je nekoliko drugače pri jsbolfcih, ki so že vnaprej določena za predelavo v sok ali jabolčnik. V tem primeru želimo, da plodovi na drevesu čimbolj dozorijo, da dosežejo torej užitno zrelost.
Kako zatiramo čebelje uši?
Čebelar nas sprašuje, kaj naj napravi, če so čebele ušive in kako se da ušivost odpraviti.
Uši — krplje na čebelah zanesljivo zatiramo z naftalinom ali kafro. Zvečer potresemo na kartonski papir po panjevem dnu 10 g naftalina. Papir porinemo na dno panja. Zjutraj, to je čez 12 ur, potegnemo papir ven. Omamljene uši, ki so popadale na papir, uničimo. Čez teden do 10 dni postopek ponovimo.
Na poskusni postaji zavoda za čebelarstvo so uporabljali tudi kafro v količinah od 5 do
20 gramov na panj. Uši so zatirali v oktobru v nakladnih panjih. Tako naftalin kot kafra sta delovala, če so ju potresli po 10 gramov po kartonastem papirju. Čebele so ostale v panjih ves čas mirne.
Nakladni panj ima možnost zračenja tudi v 'Stropu, medtem ko se AŽ (Anton Žnideršič) panj zrači običajno le pri žrelu. Če bi se čebele v AŽ panju razburjale, bi kazalo čez noč nekoliko odpreti zadnja vrata, da bi mogli odvisni plini odhajati iz panja. Ugodno bi delovalo tudi, če bi odprli gornje žrelo.
Odpadanje listja
Kakor prespijo nekatere živali pri nas Vso aimo ter so brez hrane, ravno 'tako je 'tudi pni našem drevju. Ko mu na jesen ^stje odpada, tedaj se pripravlja na svoje hunsko spanje. Listi so namreč pri drevju pajobčutljivejši del, ki ne more prenesti oudega -mraza, iin bi lahko poginilo celo ^evo, oziroma deblo, ako bi Katje ne od-
ŠE ZMERAJ VELJA:
V VSAKO NAŠO HIŠO SPADA — NOVA DRUŽINSKA PRATIKA * *
P®dlo. ,Saj taki slučaji so nam že znani, je spomladi drevje že v zelenju ter pni-iiisine nenadoma hud mraz, da listje takoj 'Ponjavi dn v nekaj urah že odpade. Mraz pravzaprav škoduje drevju kakor tudi vsa-121 drugi rastliinii edino le v tem, da zamrz-fiejo- v rastliinii življem jaki sokovi, ki mo--radi prehranjevanja neprestano cir-,pPd'i;raiti od einega organa do drugega. Je-
*end pa se življenjski sokovi začenjajo po-‘ago-ma umikati iz ,listja ter ise kopičiti v ^e'blu, ki je proti velikim temperaturnim ,razlilkam dobro zavarovano z debelo skor-jj0, ‘Čim bolj se -sokovi umikajo iz listja, L0in bolj -listje rumeni dn rjavi, dokler ni Ptokitnj-eina življenjska zveza med listom dn ®biLoim, nakar seveda list ta-ko-j odpade, aikor hitro zapihlja najmanjša sapica. Odpadanje listja traja navadno dober teden
dni pr-i posameznem drevesu. Pri odpadanju listja pa je vedno neka zakonitost. Tako na primer opažamo pni naših bukvah in jelšah, da po-rumeni m odpade najprej listje na najvišjih vejah pni vršičku drevesa, dočim začenja pri topolih, lipah dn podobnih drevesih odpadati listje spodnjih vej. Odpadanje listja opazimo pri vsem drevju, le iglasto drevje je izvzeto. Pravilno rečeno, pa odpadajo tudi i-gle pri smrekah, borovcih in drugih iglavcih, le da se to ne vrši vsako jesen, temveč se menjajo na daljšo dobo. Kakor -so dosedaj dognati, vztrajajo igle do 14 let na drevju, nakar se posuše iin odpadejo. Odpadanje pa se vrši pni iglastem drevju izmenično, tako da na vsak krajši čas samo po nekaj igel odpade in ostane drevo na ta način vedno zeleno.
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motoma vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan immk
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Debila ves — Eberndorf, Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
Vojaški
manevri
držav
Varšavskega
pakta
Po cestah vzhodnonemškega mesta Erfurta ropotajo težki tanki (slika zgoraj) in na goseničarjih, (vozilih) postavljene rakete (slika spodaj). Vojaške enote vzhodnih držav so vadile skoro teden dni, kako bi najuspešneje prodrle v slučaju vojne proti zahodu.
OB MOHORJEVIH KNJIGAH:
Da bomo pravilno čifaii
Odkar je Gutenberg- iznašel tisk, je knjiga postala za kulturnega človeka zvest življenjski spremljevalec. Za njegovo duhovno življenje mu je postala tako potrebna, kot je kruh potreben za telo. To knjigo mu nudi že šola v zgodnji otroški dobi, zlasti pa mu posreduje duhovno rast in razširja duhovno obzorje knjiga iz domače knjižnice in knjižnih založb. Med temi založbami, ki slovenskega človeka že preko sto det preskrbuje z dobro knjigo, je brez dvoma najvažnejša in najzaslužnejša Mohorjeva družba.
Poleg pravljic in povesti, ki so jih pripovedovale babice in matere, morda v človekovem življenju nič tako ne vpliva na duhovno njegovo usmeritev kakor prav prve knjige, ki mu pridejo v roke v rojstni hiši. Po-zneje pa je prav zopet knjiga za slehernika najbogatejši vir nadaljnega samoizobra-zevanja, ki je ob hitrem napredku modernih časov toliko bolj potrebno.
Človek mora v svojem razmerju do knjige biti predvsem v dveh točkah na jasnem in sicer, da zna izbirati v množici knjig le dobre in da iz njih zna zase čim več pridobiti. Za slednje je zato predvsem važno, da zna čita-telj iz knjige prav čitati. Zato nekaj nasvet v tem pogledu:
1)	Citaj le tisto, kar je tvojemu obzorju primerno. Prični torej z lažjimi, vsaj deloma znanimi rečmi in prodiraj polagoma k težjim, manj znanim;
2)	Čitaj počasi in pazljivo! Če čitaš prehitro, preslastno, ne da bi pazil na vsako posameznost in podrobnost, se tvoja duševnost, tvoja razumnost malo ali nič ne „zredi“, marveč se polagoma nabere toliko, neprebavljivih in neurejenih snovi v spominu in domišljiji, da končno oba, spomin in domišljija omagata. Razum, srce, volja pa ne dobe ob tem ničesar, ker jim ne pustiš časa, da bi tudi to troje dobilo svoj sedež pri tvojem črtanju. Kdor knjige kar požira, je podoben nespametnemu hribolazcu, ki gre na goro tako, da divja in se drevi, kot'bi gorelo za njim. Ko pa pride na vrh, se zgrudi ves upehan in obleži, neobčutljiv za krasni razgled, ki je bil poglavitni namen težavne poti.
3)	Čitaj vsak dan nekoliko! Ako prečitaš na primer vsak dan le deset strani kakega slovenskega ljudskega pisatelja, boš v nekaj letih temeljito poznal bogato slovensko slovstvo.
3) Čitaj z razumevanjem! Čim prideš pri či-tanju do mesta, besede, stavka ali odstavka, katerega ne razumeš, ne čitaj dalje, ampak se ustavi in premišljuj tako dolgo, da ti bo vse jasno. Če pa kljub vsemu naporu smislu ne moreš priti do živega, vprašaj koga, ki stvar zna. Ne sramuj se priznati svojo nevednost! Učen še ni nihče padel z neba. Mladost je doba učenja, iskanja in izpraševanja.
5)	Čitaj s svinčnikom v roki! Zapisuj v zvezek ob kratkem, v izvlečku, poglavje za poglavjem. Imel boš od te vaje izredno korist. Tako bos lažje presodil, katero poglavje je najlepše in najvažnejše; tako boš umotvor doumel in ga užival kot celoto.
6)	Ko si prečital nekaj strani knjige, skušaj
Zares, svet je razdeljen v dva bloka: ne le vojaško, politično, marveč tudi po kulturi. Enim so najvišje dobrine in osnova oblikovanja življenja duhovne dobrine. Duh je prvi motor in forma vsega dogajanja. Tudi materija ali tvar obstaja in je neobhodno potrebno sredstvo življenja. Najbolj jasno se to kaže pri človeku, ki je sicer iz tvari — telesa, a moč življenja ter delovanja mu daje duh. Duh je, ki oživlja, ki oblikuje, ki ustvarja ...
Popolnoma nasprotno pa zatrjujejo drugi, katerim je tvar — materija osnova vsega dogajanja v življenju. Trditev o obstoju duha jim je le bajka, domišljija, utvara. Materija je nekaj realnega, ki je otipljiva s čutili, torej nekaj edino resničnega. Celo ideje, misli in zmožnost sklepanja ji je le mehanično delovanje možganov, kar je zopet le delovanje materije ...
To slednje gledanje na svet ali kakor pravimo „svetovni nazor“, oznanja marksizem in njemu sorodna naziranja. Tega gledanja si sicer Karel Marks ni sam ustvaril, marveč ga je „izdelal“ na podlagi starejših filozofskih teorij; pri tem mu je zlasti filozof Schoppenhauer služil za vzglednika.
sam vnaprej uganiti pisateljevo misel. Ob čitanju vsake dobre utemeljene povesti in vsake dobro zgrajene drame boš >z uspehom uporabljal ta način čitanja.
7)	Ob čitanju primerjaj dva ali več pisateljev med seboj glede sloga! Primerjaj, kako isto reč — na primer kmečki semenj ali prizor v naravi, nevihto, sončni vzhod, poletni večer razni pisatelji različno opisujejo.
8)	Prečitane knjige ne zavrzi za vedno! Zlasti če ti je knjiga zelo ugajala, jo shrani na častnem mestu s sklepom, da jo v doglednem
Vsa kulturna področja je postavil pod tem vidikom materializma.
Svetovno-nazorno gledanje s stališča: „duh je nad materijo*4 — danes najbolj vztrajno oznanja krščanstvo. Že stari grški modrijani so ustvarili filozofijo duha-idea-lizma. Krščanstvo jo je le še oplemenitilo, poglobilo in prikazalo v modemi luči. Tako sta si vera in filozofija idealizma postala najzvestejša sodelavca in oblikovalca svobodnega človeka z vsem človečanskim dostojanstvom.
Bilo je pred leti, kmalu po vojni — ko je v razgovoru neki razgledan žumalist moral priznati: „Nimam sicer vere v nadnaravno življenje, moja mladost ni užila verske vzgoje, toda v moč duha in v človekovo dostojanstvo sem vedno veroval. Zato se danes, ko se je svet končno razdelil v dva tabora, jasno opredeljujem med one, ki izpovedujejo krščansko kulturo. Le ona more zadostno zaščititi človekovo osebnost, svobodo in kulturno rast.**
Da, to je krščanska kultura, h kateri se priznava danes vsak, ki mu je človekova o-sebnost, njegove duhovne dobrine in njegov svobodni napredek pri srcu. Tej kulturi pa daje osnovo Kristusov evangelij, to veselo oznanilo pravice in ljubezni.
času zopet znova čitaš. Znano je, da so mnogi ljubitelji Finžgarjevega: Pod svobodnim soncem že večkrat prebrali.
9)	V podanem je le nekaj glavnih nasvetov, kako naj črtamo. S tem pa nikakor ni izčrpana umetnost koristnega čitanja. Z vztrajnostjo in pozornostjo pri čitanju bo vsak še sam odkril kaj posebnega predvsem zase. Toda gotovo bo pri tem prišel tudi do spoznanja, da najboljše darilo, katero more mlad človek dobiti, niso knjige, marveč nasvet, kako naj knjige čita.
Opica z očali
Staro opico je zaskrbelo, ker se ji je vid slabšal. Pa ji reče druga opica, ki je nekoč živela med ljudmi:
.Kupi si očala in videla boš spet kakor v mladosti!" In ji na dolgo in široko opiše vsa čuda, ki jih zmorejo očala.
Stara opica posluša, premišljuje in se odloči, da bo preizkusila to človeško čudo. Poda se v mesto in si tam preskrbi kar ducat očal. Ko se vrne domov, jih začne preizkušati. Polaga jih na glavo, polaga na ramena, pritiska na trebuh in obeša na rep. Nazadnje se naveliča, se razjezi in zdrobi po vrsti vsa očala in zavpije:
.Kakšno čudo neki je to? Dvanajst sem jih imela, pa nisem videla nič bolje kot prej!“
{jŽafec ut zd je
Zajec je rekel zajki:
.Vzemi otroke, gremo v zelnik na zelje! Vsi smo lačni, zeleno zelje je sočno."
Toda na zelniku je stalo strašilo. Veter je vel in čulo se je: z- z- z. Mali zajčki so se ustrašili.
No, oče zajec je tega vajen. Zato reče: „Ne skrivajmo se! To ni nič takega. Najejmo se! Strašilo nam nič ne stori." In res, nič zlega ni zajčke doletelo. Siti so se vrnili iz zelnika.
Ali takrat, ko pride zima in zatuli mrzel veter „z — zu, z —zu“, takrat nimajo zajčki zelja na zelniku. Lačni zmrzujejo v snežnem gozdu.
(Iz knjige .Preljubo veselje")
Sanje o konjičku
Hi, naprej! nocoj me straši!
Joj, kako srce se plaši!
Kaj me straši, kaj nek straši, da se še konjiček plaši.
ZANIMIVOSTI
Mladina gradi katedralo
V mesecu maju so pričeli z gradnjo nove katedrale v Sumbav/angu v Tanzaniji. Sredstva za to je zbrala avstrijska katoliška podeželska mladina. Klemen Haufer, brat belih očetov, je že v Daru ob Sailamu, kjer vršil potrebna raziskavami a.
Idealna mladina
Tako pravi poročilo, da je med nami še mnogo dobre in idealne mladine. Treba ji je dati le pobud im jo koristno usmerjati. Tako je v Sloveniji prevzela delo pr; obnovi cerkve v Semedeli pri Kopru največ mladina, ki je brezplačno delala od avgusta le-
tos pri obnovi te cerkve. Okolica je delavsko naselje in prav delavska mladina je največ pomagala. Nastale so kar cele „de-lavske brigade", iseveda prostovoljne. Podobno so pa tudi na Planini pod Mirno goro is prostovoljnim delom obnovili že skoraj porušeno cerkvico na Kočevskem.
Športna psihologija
Papež je pred kratkim sprejel v posebni avdienci udeležence mednarodnega kongresa za športno psihologijo. Kongresa so se udeležili športniki 34 narodnosti. Med športniki je bilo veliko navdušenje za papeža Pavla VI.
Oj, le hiti, moj konjiček, varno pelji moj voziček, da domov še prej dospeva prodno vzide zarja dneva!
Hi, konjičok, le poskoči! Strašna je pošast v tej noči, v vsakem grmu se ti skriva — hi, hitiva, le hitiva!
Zdaj sva prihitela h koči — z grma žaba v postelj skoči — Mama, hitro luč prižgite! Hudih sanj me vi rešite.
MATIJA MALEŠIČ	15
v ZELpoiju mza
iPreistinaišulla sie ga je, da »e ji je zmajal jer-bas na glavi, komaj ga je prestregla. Pripovedujejo, da ponoči pri tisti samotni podrtija straši.
„Ne boj se, nisem strah!"
„Uh, prav tukaj..."
„Zato sem si izbral to mesto, da naju nihče ne vidi. Vem, kako ti je nerodno govoriti z menoj." Pdkrostii Tine niti ni skrival.
Metka je molčala.
„Pojutrišnjem pojdem ...“
Metko je zadelo, še dan torej, le en dan, pa nastopi tisto, česar se boji, včasih pa tudi želi: prazno bo vse okoli nje, mimo in vsakdanje, kakor je bilo pred dobrim letom, ko da ni bilo igre, ko da ni bilo tistega večera po igri, ko da ni bito Kalumeta, ko da ni tako razžalila Vekoslava. Ko sanje bodo tisti večeri prešle jeseni in zime v tetini ikuhinji v Ljubljani. In ko da je bila pesem „Marjetica“ napisana kateri drugi, ne njej...
V zadregi je bila Metka, ni vedela, kaj bi rekla. V Mca jo je grelo.
»Pojdem, pa niti ne vem, če smem priti ik vam po slovo. Izgovorov s pozdravi nimam več, ker se ne vrnem k teti!"
Metka mu hoče oponesti: O, saj smo šli
včasih tudi brez slovesa in pozdravov! Toda premaga se. Po glavi ji šine misel: odločil se je! V bogoslovje pojde! Drugače bi ne bil tako žalosten in svečan in bi ne prišel po slovo na to samotno mesto, kjer straši ponoči. Vesela in nič presenečena hoče biti Metka: »Tako strašni sosedje smo, da se ne upaš k nam po slovo?"
»Upam se že, le da ne bom lepo sprejet, se bojim. In da mi ne zavrneš moje prošnje!"
»Jaz ... Prošnje?"
»šopek bi rad na pot! Mislim, da ne pojde nobeden brez šopka, pa bi niti sam ne šel rad brez njega! Ga dobim?"
Šopek za na pot v bogoslovje? Zopet spreleti Metko ko prej: zmotila sem se! Kam, kam torej?
»Šopek? Od mene?"
»Ali od tebe ali od nobene!"
»Kam pa pojdeš?"
»K vojakom!"
Metka komaj ujame z rokami jerbas, da ji ne pade z glave. „K vo .. .ja .. .kom ...?“ Tako nenadna, nova in tuja ji je novica, da ne ve, kaj bi z njo.
»V bogoslovje ne grem, ker nimam poklica za duhovnika. Nihče ne ve, koliko sem premišljeval o tem, koliko noči nisem prespal zaradi tega razglabljanja ... Bolje bo zame, tudi za mater in za vse bo bolje, da ne bom duhovnik, ko da bi bil slab duhovnik ...“ Žalosten je Tine. Gleda nekam v daljavo, Metki ves čas noče pogledati v
oči. »Z materjo o tem nočem govoriti, ker se mi smili in je ne morem gledati žalostne, njenih solz niti prenesem ne. Očetu sem razložil, drugemu nisem povedal razen sedaj tebi. Za Dunaj mi oče ne more dati denarja. Pojdem in odslužim svoje vojaško leto. V tem letu se lahko spreobrne: mati se potolažijo in spoprijaznijo z mislijo, da 'nisem za duhovnika. Morda se najdejo pota in sredstva, da bom čez leto le mogel na Dunaj na filozofsko fakulteto. Profesor bi bil rad ..
»Kakor Lovro Kvas! O, Tine ...“ prešine Metko. In v hipu so pozabljene vse misli na tisto praznoto in puščobo čez dober dan. Pred njo stoji Tine .. . Tisti Tine, ki ji je zložil pesem:
Tam za gorami sreča spi. ..
Oj, ali gleda za tisto srečo, ki spi za gorami? Zakaj j-e tako potrt in žalosten? Trpi. Muči ga misel na mater, rad bi šel na pot tja za gore budit srečo.
Jo zasledim, jo prebudiim, tam za gorami spečo?
Zaman id koprnim, drhtim za srečo, joj, za srečo?
Metki se je kar zvrtelo v glavi, talko se ji je zasmilil. S kakim ognjem in zanosom Ije pozimi v tetini kuhinji deklamiral in razlagal Prešernove »Sonete nesreče". Kako mu je ugovarjala teta in se hotela rogati
njegovi dozdevni nesreči. Sedaj strmi tja za gore, ves nesrečen je: na Dunaj bi rad, pa nima denarja... Materi ne more ugo-diitii, njenih solz ne prenese, trpi zaradi tega... V Ljubljani je včasih, kadar je bil nesrečen, presedel v ledeni sobi ob belih polah nepopisanega papiirja do jutra ... Nikomur ni povedal, njej pa se je razodel.. .
»Šopek..zašepeče v skrbeh Metka, da sploh kaj reče in zajezi naval misli. »Sedaj,, konec septembra...“ Preleti v mislih svoje rože po’ oknih in vrtu. »Pa če ne bo tak, kakršnega bi rad?"
»Samo da bo! Da bo le od tebe!" In Tine jo pogleda, da je tretjič v nevarnosti jerbas in jedila v njem. »Torej ga dobim?"
»Če mora biti! Kdaj prideš ponj?"
»Pojutrišnjem zjutraj pred odhodom. Ko pridem po slovo, mi ga pripneš."
»Ali...“
»Vem, zopet se bojiš, kaj porečejo ljudje?"
Očitek Metko strezni im ji prežene strah. S to svojo slabostjo, is toiiikim strahom pred mnenjem ljudi ko nobena v vasi naj še bolj zagreni Tinetu že tako grenke ure? In reče odločno: »Pridi! Dobiš ga! Naj reče kdo, kar hoče."
»Taka mi ugajaš! Nihče ne 0'dhaja k vojakom brez šopka, nekdo ga mora tudi meni pripeti. Zakaj bi ga meni ne dala ti?"
In v Tinetovih očeh se zablešči odsev tistega ognja, ki ga je imel, ko so se vračali
	
OO J OO ^ OO	oo	00	00 1^. 00	00 N 00 J 00 E
FR. S. FINŽGAR:
Ok, ta DCatiai!
(Iz doživljajev Mohorjevega poverjenika)
.Rilo je nemara meseca ■septembra, ko je privihrala v župnišče mani nepoznana žen-iska, kateri bi bil prisodil kakih trideset let. Že njen nekam plašen pogled je razodeval, da tukaj nekaj ne bo v redu.
„Gh, kako so ljudje grdi, kako so ljudje grdi!“ se je oglasila njena uvodna beseda.
„Ne vem, kam merijo te besede,“ sem pripomnil na to.
„Prišla sem k vam, de bi md mogli pomagat i.“
»Najprej moram vedeti, s kom imam opraviti. Kako ti je ime in odkod si prav za prav?“
„AM me še ne poznate? Saj bo že kmalu tri tedne, odkar sem v vaši fari; pri Onič-kovih služim; jeseni imam pa god, Katra ■sem."
»Nisem nič slišal o tem. Torej Katra, kaj 'bi rada?“
»Ena čudna reč! Pravkar sem zvedela ■— dober človek mi je povedal — da bo letos v Večernicah Mohorjeve cela povest o mehi. Več jih je, ki so jo napisali in to •samo zato, da se iz mene norčujejo."
Pri tej priči je v meni zrastlo spoznanje, da se za plašnimi očmi Katre skriva modrost, ki s Salomonovo ne zdrži nobene primere, in da v resnici ni nobene podlage za njeno trditev. Da je ne bi zbegal, sem vendarle vprašal: »Kateri so pa oni hudobneži, M si hočejo tebe privoščiti v povesti?"
»Oni človek, ki mi je to pravil — kdo je to, me smem povedati — jih mi hotel imenovati. Im mi je nazadnje tudi vseeno; zadosti je, če vem, da bo v Večernicah taka povest. Sploh je pa sama neumnost im hudobija, da pišejo povesiti. Vse povesti pišejo samo zato, da se iz ljudi norčujejo."
»Katra, morda pa le preslabo sodiš?"
je marsikje poznajo; za druge škofije mi že mi .toliko, četudi bodo bradi o meni, ker me me poznajo. Vse to pa velja samo za letos, ker drugo leto bom itak šla drugam iz te dežele, da le teh ljudi ne bom več gledala. Potem lahko namažejo o meni devet povesti, če jih hočejo, da me le tukaj me bo. Torej lepo vas prosim, storite mi to dobroto, vam bomo večno hvaležna."
»Katra, le brez skrbi! Zagotovim te, da letos o tebi ne bo nobene povesiti v Večernicah im si oifcdar ne napravljaj radi tega nepotrebnih skrbi."
»Pa da boste gotovo posredovali!"
»Kar S'am rekel, je, kakor bi bilo pri-toilto."
»Kdaj smem k vam .priti, da bom zvedela, kako ste opravili?"
»Kadar hočeš."
»Ali smem priti čez pet dni, da bom prej mirna?"
»Lahko prideš. Za danes srečno, z Bogom!"
Morda še isti dam sem poizvedoval pri Oničkovih, kako je z njihovo deklo in bdi tedaj samo potrjen v svojem prepričanju, da bi se bridko motil, kdor bi iz imena naše Katre sklepal na kako sorodnost njenih dušnih zmožnosti z onimi njene zaveanice sv. Katarine, ki jo častimo kot priprošnjico za pravi um in pravo pamet.
Ni težko uganiti, koliko me je zamudila ta zadeva; rečem le to: če bi vsi ljudje imeli z vsemi zadevami toliko posla kot jaz v tem primeru, bi bil ves svet brezposeln.
Točno o napovedanem roku je Katra zopet prišla.
»No, kako ste opravili?"
»Vse v redu, Katra! O tebi letos ne bo nobene povesti."
»Kaj ne, da je res, da so hoteli izdati ono povest?"
»Katra, nič ne razmišljaj o tem. To ti rečem: vse je v redu."
. »Ali mi bilo prav, da sem vas naprosila za pomoč?"
»Brez dvoma, vsakdo se sme potegniti za svojo čast."
»Od skrbi in ‘žalosti nisem mogla spati. Vedno sem se bala: kaj bo, če bodo po celi fari in še drugod brali o meni! Ali jih je pri vas veliko vpisanih v Mohorjevo družbo?"
»Se ne morem pritožiti. Da bi se le vedno držali na tej višini!"
»Vidite, koliko bi jih že samo tukaj brar lo in se smejalo na moj račun! Pa da morejo biti ljudje tako grdi! Jaz druge pustim pri miru, naj pa še drugi mene puste! Vesela sem pa le, da se je stvar .tako srečno iztekla. Ne vem, kako bi se vam zadosti zahvalila. Kaj sem vam pa sedaj dolžna?"
»Nič, Katra, nič."
»Nekaj morate vzeti za trud."
»če pa rečem, da nič ne vzamem, zase tudi ne pare; ako hočeš na vsak način kaj podariti, vzamem, ampak le za cerkev; naša cerkev je tok največjii občinski revež."
»Pa naj bo za cerkev, saj rada dam. Stokrat hvala vam!"
Tako je cerkev obogatela za nekaj šilingov, Katra pa vsa srečna odšla in čez nekaj mesecev izginila iz naših krajev ter šla služit v tujino. Še danes pa je zame nerešeno vprašanje, ali jo je res kdo brezsrčno nalagal o oni povesti ali pa je bilo sploh vse to le izrodek njene bolne domišljije.
„NA, TUNEK, LE PIJ!“
»Le beriite povesti, pa boste videli, da imam prav."
»Prižgal si, mojster, žar’k mi nove luči," *em sl misilil © Prešernom in vprašal: »Td 'torej hočeš, naj bi ti jaz v tej zadevi pomagal?"
»Da, saj zato sem prišla. Kar bojim se, da se mi bo zmešalo, kadar na to mislim." '(Kakor sem kasneje zvedel, je bila bojazen te reve odveč, ker je bila že itak vse življenje zmešana." »Vi ©te gotovo, znani z gospodi pri Mohorjevi družbi; zato vas prosim, da stvar takole izpeljete, če one podesti še niso natisnilli, jim prepovem, da kt jo natisnili. Ampak to bo skoro gotovo že prepozno1, ker v par mesecih bodo knjige že Izšle. Ako pa je povest že natisnjena, recite, da jaz zahtevam tako: iz Večer-nic, kar jih bo šlo v našo škofijo, morajo iztrgati to povest, ker v tej .škofiji me Ijiud-
Ob različnih praznovanjih se spominjamo tudi vseh tistih bednih nesrečnikov, ki so postali sužnji enega izmed najhujših sovražnikov človeštva — alkohola. Nobeno orožje ne more povzročiti toliko zla kot alkohol, nobena nesreča ne povzroča toliko duševnega trpljenja in solz kot čez mero zaužita pijača .. . Spomnila sem se drobnega resničnega dogodka, ki se mi je za vedno vtisnil v spomin .. .
Ustavila sem se na vrhu hriba pred zidanico. Haloški griči so se zdeli, kot da bi pravkar vzvalovili iznad Dravskega polja. Jesenske barve so se tako milo prepletale, da sem obstala nema pred to lepoto. Vmes pa kot spremljava narodne glasbe — z ene strani klopotci, z druge smeh in vrisk beračev, z nekoliko oddaljenega hriba pa pesem deklet.
Morda bi še dolgo gledala pestrost barv in
poslušala petje, če me ne bi iznenada vrgel v popolnoma drugačno razpoloženje jezen, strog glas besne ženske, ki je skočila čez prag za otrokom, ko se je pravkar stegoval k trti v vinogradu pred hišo, da bi si utrgal lep rdeč grozd. Ujela ga je še, preden je drobna roka mogla utrgati vabljiv sad. Psovke, ki jih je sesula na drobnega fantička s starikavim, bledim .obrazkom, si nisem hotela zapomniti — zapomnila sem si le kričav glas strašno razburjene matere, ki je med vpitjem tako naglo udrihala po dečkovih ročicah, da nazadnje ni več vedela, kam je padalo. Šele. ko me je zagledala, ga je ‘izpustila in se v zadregi celo nasmehnila. Bila je še vsa hripava in zaripla od razburjenja. Nato pa se je začela opravičevati.
„Veste, že .stokrat sem mu povedala, da ne
sme trgati grozdja, pa je vse kot bob ob steno. Ne uboga in ne uboga."
Začudeno sem jo vprašala, zakaj ne bi smel jesti tako lepega, sladkega grozdja, ki se je samo od sebe ponujalo. Pa mi je tudi ona začudeno, skoraj ogorčeno odgovorila:
„Kaj pa mislite, če bi ga vsak dan jedel, koliko bi ga pojedel. Kaj bi pa potem imeli za vino! “
Ženska se je medtem popolnoma umirila in me povabila celo v hišo. Opravičila se je, da mi ne more ponuditi nič drugega kot kruh in vino. Vzela sem košček kruha, vino pa sem vljudno odklonila. Žena je nato stopila ven in se vrnila s krožnikom, polnim lepega grozdja. Postavila ga je pred me na mizo in tako na dolgo pogledala hlipavega otroka, da se je ta kar umaknil in se prislonil na klop ob peči.
Beseda mi je kar obstala v grlu in ženska je to čutila. Da se ne bi pregrešila čez znano haloško gostoljubnost, je hotela popraviti mučen vtis in ublažiti jezo tudi nad otrokom. Poklicala ga je k mizi, mu s predpasnikom obrisala od solz marogasti obrazek ter mu porinila v roke kozarec vina s prijaznim spodbudnim glasom:
„Na, Tunek, le pij!"
Nikoli, nikoli ne bom pozabila tistega začudenega dečkovega pogleda.	J. C.
Molitev na grobju
Na grobju se nosa molitev oglaša.
Samo šepeta.
Iz src nam prihaja, se dviga do raja in prosi Boga.
Pokojnih pod nami šepet ne predrami, še glasen ne klic.
Zazdi se nam včasi, da vstajajo glasi proseči — iz vic
In naša molitev za dragih rešitev še bolj zakipi.
In tožba prej žalna zdaj pesem zahvalna molečim se zdi.
Višave bleščijo, skoz nje pa hitijo odrešeni v raj.
Tam bodo prosili, da Stvarnik usmili še nas se nekdaj!
Franjo Neubauer
domov od Grozdka v oni nepozabni noči po igri.
Metka je kar pobegnila od samotne po-drtine.
Zvečer je igral Tine na harmoniko. Devetindvajseti 'september je bil hladen, sko-'raj že mrzel. Tine pa ko da ne čuti hladu
mrzlote.
Metka pri oknu, obraz potopljen v rožmarin. Nič ne čuti mraza. Sestra po .svoji navadi pikra in godrnjava.
»Toliko je študirali, pa je bolj prismojen k°'t fant, ki zna komaj podpisati svoje ime."
»Tiho, sestrica, za slovo si igra ...“
, »Misliš, da sem počasne pameti? Sebi ’gra? To povej komu drugemu! Tebi, tebi ■gra! Da se nista domemiila?"
Tesno je Metki pri srcu. Pa ni kdo zavoda! njunega razgovora pri podrti zidanici? »Pojutrišnjem odrine! K vojakom! Tam ne d10 prilike, da bi na harmoniko ..."
»Kaj ne poveš? K vojakom torej?" In se-stra se dvigne na postelji. »Od kod veš? daj se zadnje čase ogibljeta drug drugega."
Mar bi Metka molčala! Zvoki Tinetovih P^simi zazibljejo človeka v deželo sanj in hrepenenj, da pozablja, da je na svetu; na, Sedaj pa razlagaj radovedni sestri, ker ©i se
zagovorila!
Tine nocoj že tretjič igra:
Delej, delaj, dekle, pušelc za to rajžo žalostno ...
»Spi, sestra, jutri ti povem!"
Noče spati sestra. Govoriti hoče, vedeti hoče vse. In Metka ne more biti osorna z njo, drugače pove materi im ji Bog ve kaj natrobi o teh Tinetovih pozdravih in obiskih.
Sitna sestra je zagrenila Metki ves večer.
Dolgo v noč Time tisti večer ni igral. Sredi pesmi »Oj, zdaj gremo ..je nehal. Ko da je prišel kdo k njemu in ga nenadoma nagovoril.
Metka se je tolažila in veselila na prihodnji, zadnji večer pred njegovim odhodom. Oj, ta večer mora biti lep, lepši ko kateri drugi večer, ko je igral Tine na vrtu njej na čast in v pozdrav.
Ali Tine zadnji večer ni igrail. Kaj ga je res kdo včeraj ustavil in z nepremišljeno radovednostjo oplaši?
Dolgo, dolgo v noč je Metka ‘čakala. Mučile so jo misli, zakaj ni prišel Tine po tako .slovo, ki bi bilo njega vredno in .primerno? Menda je še sestra čutila njen nemir in pričakovanje.
»Ne bo ga!“
»Ah, ©estra je včasih res neznosna im hudobna. Ko je človek najmanj željan njene besede in bi najrajši bil sam s svojimi mislimi, začenja pogovor.
Tisti večer bi Metka od žalosti in potrtosti, iki ©d je ni mogla razložiti, najrajši jokala.
Zaspala je šele proti jutru. In zjutraj je
bila nestrpna, nemirna, slabe volje in nasajena.
Tudi Tine je bili potrt. Mislila je, da pride po svoji navadi vihravo ter v veselost zakrije svoje skrbi. Ko da tudi on ni spal vso noč. Še več. Metka se ni mogla ubraniti domnevi, da je včeraj le prišlo do razgo-vora z materjo. Tinetov pogled je bil plah im nemiren, skoro zbegan. Bled je M po Iličih, ustnice so mu rahlo drhtele.
»V kasarno bom stopil korajžen vesel, bom puško zagledal, jokati začel...“
»Taki niso za vojake, ki jočejo!"
Metka je bila jezna na očeta. Kaj ne vidi, kako se Tine trudi, da bi skril svojo žalost? AH mu res zaradi Vekoslava ne privošči prijazne besede za slovo?"
»Saj menda res nisem! Šopka nimam!"
Kri je udarila Metki v lica. Da bo Tine tako naravnost, smelo in brezobzirno .prosili za šopek, si ni mislila. Prepričana je -bila, da zavije prošnjo v tako obliko, da bo videti, ko da se le šali in le mimogrede prosi, kakor pač prosijo fantje, ki odhajajo k vojakom.
»Slišiš, Metka, šopka nima!" jo je podražila sestra.
Še bolj v zadregi je Metka. Ali si me ^videla, sestra, ko sem odrezala vrh rožmarina?
»Slišiš, Metka? Če se me ne usmiliš ti, pojdem res ko deseti brat. Mislite, sosed,
da bi se človek včasih ne razjokal nad svojo zapuščenoistjo in osamelostjo?"
Oče ni bil pri volji, da bi danes pomodroval s sosedovim študentom. Ali mu je res bilo toliko do tega, da bi bil na njegovi novi maši? Metka je videla, da išče prilike, kako bi pikro napeljal pogovor na novo mašo. In se je hitro vrnila iz sobe s šopkom, prehitro, da bi domači ne opazili, da ni v taki naglici mogla povezati takega šopka. Pa Metki je bilo sedaj že vseeno. Edina skrb ji je bila, da kdo domačih ne užali Tineta.
»Ne bom jokal, sosed! Glejte, kak šopek!"
»Morda se razjoče mati, ko ga vidi."
Grdi oče! Kaj ga je obsedlo? Ali pa se ne zaveda, da z nobeno opazko ne zadene Tineta bolj ko s to?
Metka se je zbodla v prst, ko je pripenjala Tinetu šopek na levo stran suknjiča. Vse skozi srajco, telovnik in suknjo je slišala, kako mu nabija srce. Na njegovi sapi je čutila, kako je razburjen in vznemirjen.
Očetova opazka ga je zadela v živo. Tine ni rekel nobene besede. Le še bolj je potemnel njegov pogled, še večja bledica je legla na njegova lica, le še bolj so mu zadrhtele ustnice. Segel je vsakemu v roko.
»Z Bogom!"
»No, no, no ...“ je skušal mencati in onegaviti oče.
(Dalje prihodnjič)
Papež Pavel Vi. zagovarja celibat
Obveznost celibata (samskega stanu) za katoliške duhovnike ostane: Sv. oče Pavel VI. je to naglasil v pismu, ki so ga minuli teden prečitali na seji koncilskih očetov. V tem pismu papež potrjuje načelo celibata za katoliške duhovnike in odklanja javno razpravo o tem vprašanju. Iz tega vprašanja hočejo namreč nekateri časnikarji delati senzacije.
V svojem pismu papež izjavlja, da naj me bi bil zakon celibata v modernem svetu samo ohranjen, marveč maj bi še bolj razlagali njegov pomen.
Koncilski očetje lahko o tem mislijo, kar hočejo, vendar naj bi svoja stališča izrazili koncilu le pismeno. Predsedstvo koncila bo potem te predloge poslalo papežu, ki jih bo „pred Bogom pazljivo ocenil".
Dobesedno se glasi v pismu: „Javna diskusija o tem vprašanju, ki zahteva največjo opreznost in ki je velikanske važnosti, nikakor ni ugodna. Naša namera je, to staro in sveto obveznost ne samo z vsemi močmi
ohraniti, temveč njegov pomen celo okrepiti, da povemo duhovnikom latinske Cerkve vzroke in razloge, ki so danes, prav danes še posebno važni, da smatramo dolžnost celibata za potrebno. Prav temu se moramo duhovniki zahvaliti, da moremo vso svojo ljubezen posvetiti samo Kristusu in se lahko čisto žrtvovati Cerkvi in dušam.
Takega papeževega stališča nekateri očetje niso pričakovali in je zato zbudilo med njimi precejšnje presenečenje. Pri koncilski debati o duhovniškem stanu, so to stališče potem upoštevali.
O steklu pri avtomobilu
Steklo „SEKURIT“ je po svoji! sestavi podobno navadnemu steklu za šipe, le da je posebno termično obdelano. Pni izdelavi navadnih stekleniih predmetov, ki jih ulivamo, stiskamo alti pihamo, je zelo važno, da oblikovane kose počasi hladimo, tako da ise steklo enakomerno ohladi tudi v notranjosti
Če se stetMo prehitro hladi, se neenakomerno krči v notranjosti in na površini in .nastanejo tako imenovane notranje napetosti. Steklo z notranjimi naoetostmi je mehansko in termično neobstojno, to pomeni, da pri udarcu, upogibu, pri segrevanju, včasih pa tudi brez vidnega vzroka poči.
Pri izdelavi stekla „SEKURIT“ pa notranje napetosti v steklu umetno ustvarimo. Stekleno ploščo segrejemo na 600 stopinj lin jo na obeh straneh na hitro ohladimo
Prva 100.000-tcmska ladja v Europorfu
Pristanišče Rotterdam - Europort je te dni svečano pozdravilo prvo 100.000-tonsko petrolejsko ladjo. Bila je to 101.500 ton obsegajoča »Golar Nor" plovne družbe Gotsan Larsen iz New Yorka, ki je pripeiiala 97 tisoč 250 ton nafte za čistilnico „Ca!tex“ v Rotterdam - Pernisu po plovbi okoli Rta dobre nade. Pristanišče Europort lahko sedaj sprejema ladje do 130.000 ton, leta 1967 pa bo lahko sprejelo tudi ladje do 167.000 ton.
Razvoj področja Europorta je vprav neverjeten. Leta 1961 je v njem pristalo 58 ladij, ki so izkrcale ali naložile 2524 tisoče v ton, a leta 1965 cenijo to količimo na 22.000 tisočev ton in za leto 1970 na 75.000 tisočev ton.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PETEK, 5. II.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naSih krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Iz zdravnikove beležnice: O dragocenem pomenu brezhibnega sluha v sodobni družbi. Govori dr. Jožef Glančnik. — SOBOTA, 6. 11.: 3.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. - NEDELJA, 7. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 8. 11.: 14.15 Poročila, objave. Kaj smo pripravili? Pregled sporeda slovenskih oddaj za tekoči teden, športni mozaik sestavlja Mirko Bogataj. 18.00 Za našo vas. — TOREK, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave. Prof. Marijan Rus: Junaške zgodbe iz gimnazijskih let. — SREDA, 10. 11.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 11. 11.: 14.15 Poročila, objave. Dr. Niko Kuret: Jesenski pust. „Vince rumeno”, pesmi. Četrtkovo petminutno razmišljanje o svetu in ljudeh.
s tokom hladnega zraka, ki ga pihamo iz posebnih šob. S takšnim postopkom, ki je podoben kaljenju jekla, na površini ustva-rimo notranje napetosti. To delamo z namenom, da bi .se pni udarcu šipa razbila na drobne kosce, ki ne bi poškodovali voznika. Takšne šipe „SEKURIT“ obvezno uporabljamo pri avtomobilih, ker je navadna šipa že mnogim prerezala vrat.
Seveda pa mora biti »kaljenje" stekla zelo precizno, da doseže pravi učinek in ne oslabi preveč mehanske odpornosti stekla. Kljub skrbni -kontroli proizvodnje pa pridejo včasih v prodajo tudi slabo »kaljena" stekla. Takšna isteJda iso na videz sicer brezhibna, na lepem pa »eksplodirajo" — se -razletijo na drobne kosce. Navadno se to zgodi v mrazu, ko se pri krčenju stekla še povečajo notranje napetosti.
ZA DOM „KORQTAN“ NA DUNAJU
so poleg številnih rojakov, razkropljenih po daljni Avstraliji, darovali tudi: dr. S. Ma-dirazza 5 funtov (to je 300 naših šilingov); Pavel Keirsikla 4 funte; Renco Trinko, doma liz Beneške Slovenije (pravi, da si moramo -Slovenci drug drugemu pomagati!) 2 funta; -Silvo Lampe 2 funta; po 1 funt pa: Ivan Kovačič, 'Franc Medvedec, Marta Zrim in neimenovani.
Tudi Iz Brazilije srno spet prejeli lepo zbirko, o kateri bomo poročali prihodnjič »Tudi jaz pošiljam en avstralski funt za dijaški -dom koroških študentov na Dunaju", piše Marta Zrim v mesečniku »Misli". Pa ti?
Šport
Mesto Rotterdam je do sedaj samo poleg nabavnih cen za zemljišča vložilo v področje Europorta okoli 190 milijonov goldinarjev, dosedanje investicije zasebnega gospodarstva pa presegajo ta znesek za večkrat.
Prvotni načrt je predvideval izkop pristaniškega dna do globine 15,65 metra ob oseki. Stalno naraščajoča velikost pristajajočih l-adij pa napravlja za potrebno povečanje te globine na 17,65 metra.
i to-Vv ■ f
NOGOMET
Leipzig je bil veliko razočaranje
Neverjetno je, kaj vse se lahko v šport-tu dovaja. Tako je bilo v nedeljski tekmi za svetovno prvenstvo v Leipzigu, ko sta igrala vzh' -J-: ar oaioka in avstrijska nogometna repvezr.ntanc-a. Nemški nogometaši so stalno napadali in imeli premoč in vendar so zmagali samo z enim golem razlike, to je z 1:0 (polčas 1:0). Na štadionu v .Leipzigu se je zbralo 95.000 gledalcev, M so neumorno spodbujali svoje moštvo.
Češkoslovaška — Portugalska 0:0
-Čelke-ziovaška je v nedeljo igrala neodločeno 0:0 kvuL.lzaCj'tekmo za svetovno prvon.ntvo s F-c- Lzgivoko. Zaradi tega dekioga no.voeaei Če-V o irivožke, ki je bila druga na svetovnem prvenstvu v Čilu, ne bo mogla nastopiti v finalnem delu.
K RUTARJU V DOBRLI VESI
ste vabljeni na „Četrtkov večer", dne 11. novembra ob 20. uri.
miss im
PEČ!
štedilnike v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR fk Go.
Dobrla ves - Efeerndorf
Umamrniš kmetijske stroja, iiedffnikg, pralne strele, gespsdšnlsks ps-Irefeltlna
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLASENF0RT, Paulifsihgssse CProsenUoIji
vom 5. bis 11. Nov. 1965
Feiite Teebackerei
500 g reich sortiert	1 Karton
A&O Portug. Sardine« i/4cu
in feinstem Olivenol	£• Dosen
A&O KNAX-Delikatelgurken
pikant und knackfrisch 1 kg Dose
Perl Slibowitz 38%
in der praktischen Taschenfiasche
0.71
m
inkl. Getr.-St.
Unverbindliche nicht kartellierte Richtpreise
Italija — Poljska 6:1
Italija je premagala v 'kvaliilfiikacijsM tekmi osme evropske skupine za svetovno prvenstvo Poljsko s 6:1. S to zmago so se Italijani; uvrstii-il na četo lestvice'in imajo skoraj stoodstotno možnost, da se uvrstijo v finalni del prvenstva za pokal Rimet.
češkoslovaški trener Josef Kus je že drugo leto tehnični vodja avstrijskega prvaka v hokeju na led* KAC iz Celovca.
IZ ŽIVLJENJA:
Nagla diagnoza
Ženska je prišla k zdravniku: »Prosim vas, -gospod doktor, preglejte me temeljito in ugotovite, kaj mi manjka!"
Zdravnik je dejal: »Če hočem tc ugotoviti, mi ni potrebno pregledati vas. Predvsem ...!“
»Predvsem ... ?“
»Predvsem ste preveč -debeli!"
»Kako, prosim ... ?“
»Drugič, klobuk, M ga -nosite, vas dela deset let starejšo, kot ste v resnici."
»Le kaj si dovolite ...?“
»Tretjič, prav nič vam ne pomaga, da se ličite kot bi limeM -dvajset let — vseeno se vam vidijo gube na obrazu!"
»Oprostite, toda vi -si preveč dovoljujete ..."	-
»In četrtič, imate pokvarjene oči in nujno so vam potrebna očala!"
»Jaz... pa očala?"
»Točno," je dejal zdravnik. »Sicer bi lahko na moji tablii-ci pred vrati prečitali, da s-eim veterinar (živiinozdravnik)!"
MALI OGLAS
Dr. Vincenc Zikuinig oruinira v Celovcu, Kheven-hullerstr. 12, tel. 72 7 10 v ponedeljek, torek, sredo in petek od 16. do 18. ure za »Bunde«-, Meister-, Eisenbahnkrankenkasse” in za privatnike.
£3
GSEi
ZNAnAA žauhhNJA
GRUNDHER
Kiagenfurf - Celovec
VVienergassa 10 (Promenadna cona)
perila in Maga pri
L Hume*
flage&fert. Hiter Platz 35
Uaš tednik Umnika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 28, Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnin* znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 26.— šfr., za Anglijo 2.— f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.