119. Ste v. Velja v Ljubljani in po pošti: Ljubljani greda 19. maja 1920. I>0tt°i°a 1”aCanl1 *80lw1"1' III. leto. telo teto pol teta Četrt teta ta mesec K 180-— . »•-. «-1»-- ia inozemstvo: cele leto ... K 240‘— eoi leta. . . „ ISO-— tein feta . . . „ *#'— i» tncscc . . ..2® — Uredništvo it v Ljubljani, Frančiškanska ulica fitev. 8/1. T e eton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ---------------- štev. 8. Teleton štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Za Amerikor fitlolctno ... 4 dolar}« polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj# naročnino oo nakaznici. Oglasi te zaračunajo po porabljenem proštom tn sicer 1 mm visok ter 55 mm Stiok prostoi za enkiai t K SO vin., za večkrat popust. Vprašanjem glede inseraior i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. ■ Rokopisi se ne vrač; ’ o 1—1‘ 1 Italijani zasedli Drač. Dunaj. 18. maja. (Izvirno poročilo.) Berlinska »Vossische Zeitung« poroča iz l.ugana: V zadnjem času poročajo iz Drača o številnih sluča-iih, da so italijanske patrulje napadene od albanskih band. ki so večinoma pod jugoslovanskim vodstvom. Da prepreči nadaljno širjenje ban-iitstva, je vojaško poveljstvo odredilo. da so italijanske čete zasedle mesto Drač. Zagreb. IS. mala. (Izvirno poročilo.) .Uredništvo »Domovine« je pre telo poročilo, da so italijanske čete v pondeliek zasedle Drač. Italijani opravičujejo svoj korak s tem. da albanska vlada ni ničesar storila, da M preprečila pouiovne albanske napade na italijanske voiake. ((Trditev, da vodijo albanske ustaše Jugoslovani, Je seveda izmišljena. Bržčas so celo vesti o neprestanili napadih le fingirane. Italija išče pač vzroka. Ja pride v posest ttga važnega albanskega središča. Ako se d Je to sedaj res posrečilo, bo v svoji -brezmejni hinavščini in farizejščini že našla tudi vedno primeren izgovor, da mesta ne bo vnovič zapusti la. Italijanski intperijalizem se no spametoval res šele takrat, ko mu bodo čvrste jugoslovanske pesti za vile vrat Op. ur.) Vesnic o namerah vlade« LDU Beograd. 18. maja. Predsednik vlade dr. Vesnič ie danes dopoldne ob desetih pozval v predsedstvo zastopnike domačega tiska in um med drugim izdavil: Dokler se ne predstavim parlamentu, ne mo-rttn dati nobene . izjave v imenu :tove vlade, kateri imam čast preu-sedovatj. Morem vam reči toliko, da sein srečen, ker sem pri najboljši volji obeh strank uspel s svojo prvo nalogo. Izvrševanje velikega narodnega dela, ki nas čaka, ne zahteva oJ nobene strani velikih načelnih žrtev. Za veliko narodno delo — to je danes ustvarjanje ustave za naše kra- ljestvo — Imamo že podporo krone. Ne dvomim, da nam bo šlo začasno narodno predstavništvo na roko s tolikim zaupanjem, kolikor Imamo volje za delo, da koristimo narodu. Ta nova vlada se javlja kot nada!je-valka in izvrševalka koristnih del. Niena prva briga bo, da ustvari teren za vzajemno zaupanje v državi. Pri tem pa računam na vašo pomoč. Kritizirajte odkrito, vedite pa in verujte vedno, da bomo delali v dobro našega zedinjenega naroda nad osebnimi in nadstrankarskimi interesi, k! se morajo staviti v službo splošnega dobrobita naše domovine Ameriški senat je na svoji nedeljski seji z veliko večino sprejel predlog, v katerem se pod grožnjo blokade zahteva, da Nemčija izpolni vse obveznosti, ki jih ima v smislu versaill-ske mirovne pogodbe dp Amerike. Predlog naj se začno z Nemčijo separatna pogajanja, je bil z veliko večino odklonjen, zato pa sprejet predlog senatorja Knoxa, naj se sekve-stirana nemška posestva in druga imetja toliko časa ne vrnejo lastnikom, dokler Nemčija ne izpolni svojih dožnosti. SCOTUS V1ATOR ČASTNI DOKTOR ZAGREBŠKE UNIVERZE. Zagreb, 18. maja. (Izvirno poročilo). Rektorat in senat zagrebške univerze sta v soglasju s profesorskim zborom sklenila podeliti znanemu prijatelju Jugoslovanov Scotus Viatorju častni doktorat zagrebške univerze v priznaje njegovih zaslug za naš narod. KOROŠCI ZA SEBE. Slovensko ljudstvo Podjune, zbrano 13. maja v Pliberku, je soglasno sklenilo rastopno resolucijo- 1. Slovenske žene in dekleta, ki smo naj-bridkeje občutile ostudno sramotenje in zaničevanje našega jezika, obljubljamo slovesno pred vsem svetom, da bomo z vsemi silami branile domač, jezik in stare naše običaje, kot naš največji zaklad. 2. Vsa stovenska podjunska dolina iti z nami vsi bratje in sestre v coni A hočemo ostati na ttm našem slovenskem delu Koroške samostojni gospodarji pod skupno streho Jugoslavije 3. Protestiramo proti pisanju avstrijskega časopisja, ki hoče s potvarjanjem resnice vedn-ma in smotreno privesti naše Ijudstv® do tega. da zataii svoj materinski Jezik in pretrga naravno vez. ki ga veže z ostalim jugoslovanskim narodom. Naloge nove vlade. Italijansko vlado sestavi zopet Nitti. LDU Berlin, 18. maja. »Vossische Zeitung« javlja iz Lugana: Partamen lirična skupina katoliške ljudske strake je naslovila na Bonomija pis-..o, v katerem izjavlja, da le pripravljena podpirati njegovo ministrstvo, ako v socijalno politiko ne bo uvajal novotarij in ako bo nepristransko nostopal prot* katoliškim delavskim organizacijam. Pismo odklanja aktivno sodelovanje v politiki. Z ozirom na te okoliščine je Bonomi zavrnil sestavo novega kabineta in svetoval kraltu. naj poveri sestavo nove vtade. Nittiju. Nitti Je kralju izjavil, da bi bilo treba poveriti to nalogo bivšeitu delavskemu ministru Navi. Ko Nava tega ui hotel sprejeti, je ktalj ponudil zopet Nittiju sestavo vlade, kar je Nitti sprejel. Kakor poroča »Secolo«, menijo merodajni rimski krogi da se bo Nittiju posrečilo sestaviti vlado, ki bo vztrajala do Jeseni, ko se prejkonc razpišejo volitve. RUSKI APEL NA SVETOVNI PRO-LETARIJAT. LDU Moskva, 17. maja. Svet ljudskih poverjenikov se je obrnil i brezžično brzojavko na mednarodni proletarijat s pozivom, naj podpira sovjetsko Rusijo v njenem boju proti poljskemu navalu s tem, da za-brani izdelovanje in izvažanje vol-nega materijala. Zlasti se pozivlje poljski proletarijat na sodelovanje, ker pomenja zmaga sovi. Rusije tudi zmago poljskega delavstva. PREOKRET AMERIŠKE POLITIKE PROTI NEMČIJI. Dunaj, 18. maja. (Izvirno poročilo.) Berlinski listi poročajo Iz raznih virov, da je nastopila v ameriški politiki precejšnja izprememba v razmerju do Nemčije. Poprejšnje, Nemcem prijazno razpoloženje izginja. Neva koncentracijska vlada ]e združila v sebi elemente, ki so se zdeli uo zadnjih srditih, že vse parlamentarne meje presegajočih bojk. nespravljivi in nezdružljivi. Pomir.-la Je stranke, ki so se do zadnjin trenutkov borile na smrt. Hrtovo je. da more biti tako stanje samo začasno premirje. Naše politične in gospo darske razmere so take, da je nemogoče trajno skupno delo tolikhi strank, ako bi se voditelji tudi med seboj pomenili in ostali sporazumni, pa bi iim volile! odpovedali Nastale bi proti koaliciji nove stranke Tudi novoustvarjena koalicijska vlala ie samo začasna in zasilna.. A dares ie nujno potrebna, ker je brez nje nemogoč normalen m ustaven prehod iz današnjih zmešnjav v urejeno delazmožno življenje. Omogo-čeme tega prehoda mora biti glavni in edini cill vlade. Le kar je zanj ne-obhodno potrebno, sme tazpravljati »n sklepati. Ako se bo te smernice držala, zna dočakati otvoritve kon-stituante, drugače so njeni dnevi šteti že danes, ker se bodo takoj oži vele strankarske strasti in |o razbile V prvi vrsti mora vlada pripraviti vse potrebno za konstituanto. Izde lati mora volilni red, izdelati vse ostale potrebne ukrepe za volitve, sestaviti pameten in pošten poslovnik za konstituanto, da ne bo ta pri svojem sestanku izgubljala časa s formalnimi debatami. Zlasti pa mora vlada poskrbeti za prhneme nared be. ki bodo garantirale popolno svobodo volitev in onemogočale vsako zlorabo in vsak terorizem s strani posameznih strank, pa tudi s strani vlade in njenih uradov samih. Te odloke končentraciiska vlada najlažje izda. saj so v interesu vseh «trai.k in sai se še danes ne ve gotovo, ali bo volitve res izvedla ta vlada in nc morda katera druga, strankarska. Odlok pa le nujno rotreben tudi zato, da omogoči uspešen bol proti politič11! gospodarski korupciil. Poleg volitev pa čaka vlado šo več drugih nalog, katerih rešitev je ravno vsled tega prav posebno poklicana in zmožna, ker je samo začasna in ker je v njej zastopana ve-hka večina političnih strank. Predvsem uradniško vprašanje, vsaj v kolikor fe političnega značaja. Nikdar več se ne smejo ponavljati ogabni prizori, ki sta lih uvedla Pro tič in KotoŠec. ko sta kar v masah odstavljala, predstavljala, nastavljata uradnike, da bi iz uradov naredila pisarne svojih strank. Glavne krivice in nesmiselnosti stare vlade bo treba popraviti, potem pa enkrat za vslej pomesti z azijatskiml metodami ln uradništvu z zakonom zagotoviti varstvo proti samovoljnost! strankarskih vlad. Koncentracijska vlada naj dalje spravi valutno vprašanje v tak Stadij, da se ga ne bo dalo zlorabljati v mmmim VERA. Roman (Dalje.) »Oh, ta neumni sen! Njega Svetlost v boju z njenima ruskima čestil-cema — prebedasto. Nič več ne maram misliti na to.« Pa je vendar neprestano mislila na svoje sanje, kajti knez Je bil v njih zmagalec. V Peterburgu sta bila dva moža, ki sta željno pričakovala, da Ju Vera usliši. Prvi je bil mali markiz Villiers, čegar predniki so segali do Ludovika XIV. in čegar žepi so bili napolnjeni z milijoni. Ljubil jo je brezmejno In ponižno, dopuščajoč, da dela ž njim, kar hoče. Vsak dan je prihajati ob petih na čai h kneginji, proseč jo, naj podpira njegovo snubitev. Ko se je Vera poslavljala, je skoraj jokal ter jo rotil, naj mu pusti vsaj malo nade. Ona pa Je sedla h klavirju in zapela kitico iz »Car-men«: »Kdaj ljubezen vam dam,« tega sama ne znam, morda jutri že, toda danes — ne!« A, ko se je okrenila, je videla žareče oči drugega snubca, ki Je bil največje nasprotje malega markiza. Po postavi velikan, je bil ta ruski modni pisatelj, — vsa modema družba je ležala pred njim na kolenih. Imel je črne kodraste lase, temne oči in je bil vladeželjen do brutalnosti. Ljubil io ie s plamenečim žarom, a jo je hotel tiranizirati. Ko je govorila nedavno svojemu stricu o možu, ki niha neprestano med nežnostmi in knuto, Je mislila nanj. Šele pred kratkim Jej je strl dragoceno paltljačo, ker mu- je odrekla ples; naslednjega dne pa je dobila zanjo seveda najlepše nadomestilo. Včasih jej je bil všeč, in se Jej je zdelo, da bi bilo zanimiyo, ko bi se poizkušali njegova trdna volja in njena. Včasih pa se ga je bala. Sicer pa se mu tudi ni zdelo potrebno ozirati se na strogo etiketo. Rekel jeJ Je: »Oboževana Vjeruška, vi ste peneči šampanjec našega kjoga, brez vas je vsaka družba dolgočasna, In prosim vas, glejte, da ta šampanjec v Nemčiji ne usahne in da se nam ne vrnete kot prazna posoda. Dotlej dovršim jaz svoj novi roman, katerega junakinja ima vaše poteze. Ako vam bo na Nemškem dolgčas, tedaj se tem bolj poživite tukaj z mojo knjigo, ki je polna ognja, duha in čustva. — Oh, ma belle (lepotica moja), potem me končno osrečite, ali ne?« Slovo od njega je bilo precej toplo. Slišala je pozneje slučajno pogovor svojih obeh glavnih čestilcev. »Solnce mojega življenja zahaja,« Je jadikoval mali markiz — »posetiti hočem Vjeruško na Nemškem.« »Ne javkajte, markiz« — orjak mu Je položil roko na ramo — »izbijte si sploh lepo Vero Iz glave, — v Rusiii. dragi mol ostane moja! Vi sploh niste zanjo, saj kar izginete poleg nje; v ostalem pa gotovo ne ostane zvesta rdečelasemu možu, zanjo je treba uzde. .Tudi se nikar ne spuščajte v boj z Nemčijo, tega vaš narod ne prenese; mogli bi podleči kakor vaš znameniti rojak. Poiščite si majhno, nežno ljubico, golobico — mlado levinjo pa prepustite meni.« Markiz, ki temu nasprotniku nt bil dorasel, se je obrnil na ped ter se zatekel pod okrilje kneginje, ki ga h protežirala. Da, da, te stvari je razmišljata Vera pri današnji toaleti. Kdo pač zmaga? Bržčas nihče izmed njiju. Vstopila je teta. »Hvala Bogu, vendar si gotova, Vera,« je dejala ter jako začudena ogledovala zmešnjavo na toaletni mizici. »Kaj sem ti hotela reči, ljuba moja, treba, da malo prezračiš, knez ne bo mogel prenašati tega pprfuma. V tvoji bližini človek kar plava v samih vonjavah.« »Niti na misel mi ne prihaja, ljuba tetka; da bi me potem bolela glava.« »Ali, Vera, kaj pa delaš?« »Kaj delam? Nohte si barvam.« »Zopet nekaj novega — o takih stvareh nimajo pri nas niti pojma.« »Seveda ne! Kaj vedo tukaj o elegantnih običajih? Pri vas je samo ena elegantna pojava: to je knez. Oh, všeč mi je, njegova nervoznost mu daje poseben ,charme\ Močni ljudje so brutalni« — mislila je na Rusa — »jako se veselim, da bom mogla z njega Svetlostjo nemotena kramljati« »Samo če bi stvar ne bila v splošnem tako pepristojna,« je zdihovala svetnica. »Mislim, da se bom morala žrtvovati ter biti vsaj nekaj časa poleg vaju.« Vera se Je okrenila tako hitro, da bi bila skoraj zvrnila kristalno čašo s toaletne mize. »Ali draga teta,« Je vzkliknila Vera presenečena, »kakšna ideja! Ako hoče knez študirati, ga vendar ne sme motiti tretja oseba; to bi bilo nespodobno Pomisli, da sem dovršena salonska dama in smem sprejemati, kogar hočem.« »Da, da — samo da nam je vse to tako novo, a ti si nekoliko ekstravagantna. Tega ni mogoče tajiti. Sploh Vera, ne pudraj se še bolj, saj se takoj opazi; jaz tl tega ne smem dovoliti. Tudi tvoja roditeljica bi te gotovo grajala.« Vera se je glasno zasmejala. »Tetka, rada bi te pokazala doma kot kiirloziteto. Pri nas grajajo samo dame, ki se ne znajo oblačiti. In mama, ki ima najbolj rafinirano hišno v vsem Peterburgu, Je videti dvajset let mlaiša kot je v resnici. Samo v Nemčiji imajo ženske tako malo okusa, da razkazujejo svojo starost! »In ž njo častitljivost, ljubi otrok.« Gospa svetnica je šla užaljena proti vratom. »Ako torej nočeš odpreti okna. pa se zmeni s knezom glede strankarske namene. Pomede naj gnojnico iz naše carinske uprave: toliko moči bo vsaj menda koocen-traciiska vlada imela, če ie že druga ni nobena imela. Se par nalog čaka Vesničevo vlado. A pri tem vendar ne sme pozabiti. da so smoter in cilj njenega živlpnja vendarle volitve, volitve tn zopet volitve. Finančni na$rt dr. Englipfic V Čehoslovaški republiki se e-stavlja neva vlada (ne iz kapric kakih posameznikov, temveč zato. da bo značaj vlade v soglasju z izidom državnozborskih volitev!). Siedišče interesa državijanov ie finančno ministrstvo. Kdo bo poverjen s tem re-sortoin? pred tem vprašanjem stopalo vsi drugi skoro v ozadje. Celo predsednik Masarvk sam ie stopil iz nevtralnosti in izrazil iasno svojo že-Ho glede ministra financ. Znak visoke kulture čelioslovaŠKih političnih strank je. da ne igra strankarski interes v tem vprašantu glavne vloge, temveč nazori v vpoštev prthaiaiočili strokovnjakov. Za finančnega ministra se je vnel v nar. demokratski stranki sami. kjer edino se da strokovnjak poiskati, boi. ki ie razdelil stranko na Brno in Prago. Katerega strokovnjaka želi Praga z dr. Kra-mafem, je jasno- prvega finančnega ministra dr. Rašina. Brno pa hoče dr. Engliša. rektorja Masankove univerze v Brnu, pripoznanega narodnogospodarskega znanstvenika in odličnega publicista. Kakor se glasijo vesti, ie Brno zmagalo Ce priue med strankami do sporazuma, katere od njih na) se združijo v vladi, in če bo med nlimi tudi nar. demokracija, kar po vseh dosedainjih znakih tudi bo. tedaj bo minister za finance dr. En-gliš. Listi so te dni prinesli njegove nazore o bistvenem delu njegovega finančnega načrta: o uvozni in izvozni politiki. Dr. Engliš izvaja: Na eni strani imajo zasebni Izvozniki (po naše: impexi) neverjetne dobičke z Izvozom, na drugi strani mora pa država doplačevati na živilske potrebščine ki se uvažajo iz tujine. Ce je v interesu skoraišnega ravnotežja v državnem proračunu, da se ta doplačila odstranijo, s tem še ni rečeno, da bi morala država prodajati moko, ki se uvaža iz tujine, za ono visoko ceno. temveč ie treba, da se izvozni dobički porabijo za kritje uvoznih izgub, ker eno kot dru- tega, jaz se ne vmešavam nič več v tvpje zadeve.« »Ti si huda? Užaljena? Aii ne, tetka 1 Oprosti, inoija pripomba je. bila splošna; pri nas je tako navada, vsakdo delaj po svoji vodji. Ali se še Yedno jeziš? Njega Svetlost opazi tvoj ozlovoljeni obraz in vpraša, ali je ta grda Vjeruška to zakrivila. Ker, nisi plaha, mu odgovoriš: »Vaša Svetlost, tega ruskega otroka, ki ml je prišel v hišo kakor da ga je sneg zametel sem, te Vere ni mogoče vzgojiti. Zamahnite s svojim žezlom preko njene grešne glave, morda pa* rira vam kdo ve —!?« »Rada bi vedela, kdo bi mogel tebe ugnati!« je dejala teta smeje. »Eh bien, vsakogar si ovijern okrog prsta, kmalu pač tudi — njega Svetlost, kneza Egona!« Smeje ja vrgla teti z roko poljub ... »Vendar enkrat sama! A sedaj hitro na delo: knezova slika mora proč s pisalne mize — človek na sme vzbujati v moških dornišljavoc sti. Tako — tu francosko in ruska knjigo na mizo. — oh, učiteljica: bom, da jej ni para!« Pregovor: »Točnost je knežev« ska uljudnost se je prav dobro pri* legal Svetlosti. Čim jc odbila ura dvanajst je prišel. Pozdravil je jaka neprisiljeno svetnico, ki ga je sprejela, tako da ni bila najinanje v zadregi, nego ie celo, prijazno se po* govarjaje, šla z njim po hodniku* (Dalje prih*) Ko izvira Iz istega vira, iz nezdravega tečaia krone. Iz tega izhaja, da le med ozdravljenjem državnih financ in med organizacije zunanje trgovine zelo ozka zveza. Devizna centrala ie bila gotovo teoretično pravilno mišljena organizacija, toda njen uspeh je hii onemogočen, ker upravno ni mogla prisiliti lavnosti k oddaji valut, tako. da je poleg devizne entrale cvela en gros tudi zasebna kupčija z valutami in devizami. Zato mora država svojo nalogo kar najbolj poenostaviti. Gledati se mora na to. da se glavni živec zunanie trgovine pravilno vodi. Z eno besedo: ni mogoče dopustiti, da bi se k nam za les uvažalo vino in za sladkor, začimbe ali čokolada. Glavni predmeti izvoza morajo služiti za kompenzaciio izključno tega , kar se nainujnejše potrebuje. Za sladkor, hmell. slad. les in stek k) se mora uvažati samo 10. kar se v tem času nainujnejše potrebuje in kar vrednostno odtehta izpeliano blago po domačih in tujih cenah, posebno ži-vežne potrebščine. Pri teh dobrinah, na kojih uvozu In izvozu sloni gospodarski obstoj države. se ne more dopustiti svobodna zunania trgovina, temveč takšno gospodarstvo. ki zagotavlja brez državnih doplačil dovoz najnujnejših živil. Pri njih Je izvozni in uvozni monopol pri danem stanju krone prehodna nujnost. S tem pa še ni rečeno da bi morala monopol vzeti v roke država, ki je vedno m posebno na-pram tujini slab trgovec. Najti se mora druga nedržavna organizacija, ki bo imela dovoli trgovske gibčnosti. ki bi bila upravičena izvažati gotove najvažnejše dobrine ki ki bi knela dolžnost, da*uvozi za nje kom-penzačno to. kar se najnujnejše potrebuje. To je v interesu države ip državnih financ. Organizacija zunanje trgovine pri orugih strokah m pri pisanosti tisočerih predmetov uvoza in izvoza ni mogoče monopolno obvladati, ta moča in more biti organizacija svobodnejša. Tu stopa interes države v ozadje. — Tako dr. Bngliš glede finančne politike. Če bi bil dr. Fngliš samo finančnik in ničesar drugega, tedaj bi se težko vmislil v zahteve, ki jih narekujejo izidi volitev v Narodno Skupščino in ki se trn kratko označuielo z . »prevrat k sociializniu«. Treba Je. da ima finančni minister, ki sam ni poli tični socijalist, vendar take sociiaine nazore, ki gredo v okvir politike, ki se bo v republiki vodila. O teh nazorih oa drugič. Boj proti militarizmu na Francoskem. Simptom, ki Je po vojni na Francoskem najznačilnejši in ga je vsled tega vredno zabeležiti, Je odpor proti imperijalistični politiki med vojaštvom. Proti tej politki so začeli nastopati vojaki sami, kar so posebno jasno pokazale manifestacije o priliki zadrževanja letnika 1918. v vojaški službi. O teh demonstracijah, ki so trajale več dni, se je še zelo malo pisalo,, ker so bile tozadevne vesti skrajno rezervirane in kolikor mogoče dolgo zadržane. Po vesteh, ki sedaj prihajajo v svet pa se vidi. da cela stvar ni bila tako nedolžna kakor se na prvi hip zdi. 19. aprila Je bila 172. bataljonu v Bitechi izdana naredba, da mora oditi na mobiHzačni manever. Zgodilo se Je nekaj nepričakovanega. Vojaki, ki so imeli oditi na manever, so se uprli hi začeli klicati: Pojmo domovi Dan pozneje je v Besan-conu zahtevalo odpust 500 vojakov. V vrstah so šli skozi mesto, prepevali so intemacijonalno pesem in vzklikali svobodi. V Toulu ni bilo nič boljše. Vršile so se slične demonstracije, katerim Je prisostvovalo okolu 600 vojakov. Povodom teh demonstracij se Je obrnil 23. aprila Baillant-Couturier v listu »PopuilaJre« na vojake s proglasom, v katerem najostreje obsoja politiko francoske vlade. Proglas pravi med drugim: Umori v Frankfurtu in zasedba nevtralne zone, so pri Nemeih vzbudile več revanšnega razpoloženja, nego bi mogla storiti dvajsetletna agitacija Vsenemcev. Vsako novo breme, ki se ga naprti nemškemu narodu, pom en ja zmago maršala Focha nad francoskim narodom. Ta smeli proglas je imel za posledico interpelacijo poslanca Mag-nesa v francoski zbornici. Minister, si je seveda tudi imperijalističnega duha Je interpelantu obljubil, da, pride Baillant-Coutuifcc radi proglasa v preiskavo. Na to Izjavo ministra je odgovorilo 60 socijaflstlčnih poslancev s tem, da so proglas podpisali in ga objavili v »Humanitč«. Ta čin obsoja sedaj vse francosko meščansko časopisje Listi pravijo, da diši to dejanje po veleizdaji, in zahtevajo, da odstopita so^jaih-fa Groussier in Thomas, ki sta pri tem gibanju osebno udeležena. Kakor torej vidimo, tudi v Franclji ni vse tako jasno, kakor bi želeli gotovi gospodje. Značilno za francosko politično senilnost pa je dejstvo, da nočejo nacijonalisti uvideti, da je ta akt socijalistov naperjen samo proti temu, da se uporabljajo francoske čete za dejanja, do katerih Francija ni upravičena. Saj ne more nihče trditi, da je bila okupacija nevtralne zone v Nemčiji po Francozih upravičena. Ce kje, so se Francozi tukaf jasno pokazali kaj mislilo in kam grejo. Razočaranje, V nedeljo sem govoril z znancem Iz Celovca, ki je te dni prišel od tamkaj v Jugoslavijo. Celovško prebivalstvo glad uje kljub temu, da je šel pretežen del it Jugoslavije v Nemško Avstrijo izvoženega živeža za koroške heilovoe. Ljudstvo živi malodane ob samem nezabeljenem špinatu. Ne bi verjel tega, da ne bi bil že lansko leto pred okupacijo Celovca sam skusil celovške mizerije. Že takrat ni bilo več mogoče živeti, letos je še nmogo slabše. Celovški Nenad in nemčurji se tolažijo s tem, da bo potem bolje, kadar bo pripadala Celovcu tudi jugoslovanska cona. (Naj se le tolažijo!) Da bodo takrat lahko rekvirirali živino, žito in kar se sploh da jesti, da se po tolikem stradanju nasitijo. Zanimivo je, kako govore m pišejo o Jueosl. Pravijo, da je živet samo na Koroškem, kamor da je bil posla® v agitačne svrhe, da pa vsa ostala Jugoslavija —■ gladu je. V Ljubljani n. pr. da ljudje umirajo od lakote, da je tu še mnogo slabše nego na Dunaju in da je bilo vsled kravalov, uprizorjenih radi velikega pomanjkanja, na stotine ljudi ubitih. Tako lažejo in tolažijo svoje liudi! Moj znanec iz Celovca je bil seveda kar iz sebe, ko je videl na ljubljanskem trgu vse polno slanine in kruha. Kakor da bi prišel iz pekla v raj. tako se mu ie zdelo. Rekel Je. da iim bo takoj pisal v Celovec. Razočaran je bil tudi zategadelj, ker je videl, da v Ljubljani Nemci lahko svobodno govorijo v svojem materinem jeziku, da nobenemu Slovencu ne pride na misel, da bi jih pri tem oviral, kar znači našo kultura „Tu se vidi, kaki .barbari* so Jugoslovani*’, je dejal, »kajti v Celovcu bi si vsak Slovenec dobro premislil, predno bi si upa! iz-pregovoritl slovenska besedo.*’ Slovence, ki smo zbežali iz Nemške Avstrije smatrajo za »VerrSterje**, posebno one, ki aktivno delujejo. — Bog jim požegnaj! Napisal sem te besede našim koroškim kmetom v prevdarek. Torej rekvlrirati hočejo, vzeti vam žito in živino, da se nasitijo. Kdo bi bil tako blazen, da bi pljuval v svojo lastno skledo? Koroški slovenski kmet naj dela za „folksraubarje“. kakor jim pravijo? Nikdar, nikoli 1 Korotanski kmet bo glasoval za Jugoslavijo. To velevalo njegovi gospodarski interesi '«■11 Pismo iz Prekmurja. Murska Sobota. 12. maja. V zadnjem času se razširja po Prekmurju prav resno vest, da s 1. junijem odrinejo vsi Jugoslovani, da nastopi zopet madjarska vlada in da naši dinarji izgube vso veljavo. Kdo razširja te vesti in zastruplja ljudstvo? Menda se ne motimo, da bistveno one osebe, ki so jih po zimi vojaške oblasti internirale v Srbiji, pa so jih v kratkem vsled interven-vencije premehkih naših oblasti izpustile. To je zdaj hvaležnost za dobroto. Sploh se postopa malo preveč lahkomiselno. Prekoračenje meje se vrši brez posebnih težav in vsak dan so pod pretvezo nujnih opravkov skrivni agitatorji na potu v Szomba-theiy oz. Zalaegerseg ali nazaj. In tako pride, da so Madjari dobro poučeni o naših razmerah, ml pa o njihovih ne vemo nič. Na vsak način pa Je potreba priporočati tudi mnogo manj neumestne prizanesljivosti nasproti tajnim mad-Jarskim spletkarjem. Na vprašanje, kdo »o ti. je odgovor: madj. Inteligenca, zlasti pa neodvisni poklici. Nikdar ni pričakovati, da bodo ti ljudje postali dobri državljani. Kakor koroški nemškutarji, tako tudi prekmurski madjaronl nikdar ne bo. 00 prepričani, dft MttOg«! toliko pre- zirani Slovenec postati njemu enakopraven in da bi postala slovenščina državni jezik. „Tot nem ember“ (Slovan ni človek), to geslo je pregloboko ukoreninjeno in priučeno v glavah madj. veličin, da hi ga oilo možno z lena iztrebiti. Madj. ireden ta se da uničiti le s silo, to pri''? zgodovina, in naše politične in autonom-ne oblasti, ki gladijo fanatike z rokavicami, se preklicano motijo, če mislijo, na se jim bodo ti hvaležni izkazali in lih celo podpirali v njih stremljenjih. Ni dosti, da se par bednih obrtnikov pošlje preko meje, bolj nevarni so svobodni poklici. Ti rovarji vplivajo na sicer dobro madj. kmečko ljudstvo, da se ne pokorava orožništvu. financi, da noče plačevati davkov itd. V nekem oziru zasluži tukajšnja slovenska inteligenca veliko grajo. Mesto, da bi šla med ljudstvo in ga vzgajala in pridobivala za narodnost in državo, se cepi v stranke, kakor v Ljubljani. Tu, v Soboti, nimamo nič manj nego 4 stranke in strančice In sovraštvo je tako veliko, da se pristaši različnih načel često niti ne pogledajo in ne vsedejo za eno mizo. Tudi iz Lendave nam poročajo o neki razdeljenosti, ki se zna v kratkem pokazati v razpadu v vsaj dve stranki. Človek z normalnim razumom sicer ne ve, kaj je vzrok teh „strank“, ve pa, da pametno to ni, in da se na ta način imponira Mju!Jarom, ki so od komunistov do Bor-thy-Ja prežeti z edino idejo integritete Magyarorszaga, ne pridobi pa tudi našega slovenskega ljudstva niti za narodno niti za državno idejo. Več radikalizma proti državi nevarnim elementom, več previdnosti in pouka, nekaj socijalnega čuta, hitra rešitev agrarne reforme, vsaj začasno nič strankarstva tn Prekmurje postane dragulj Jugoslavije in biser Slovenije. Po dosedanji poti pa gotovo ne pojde. Seja ljubljanskega obč. sveta. Podaljšanje zastavljalnice. — Ppe-skrbnina ponesrečenih ognjegascev. — Povišanje vstopnine za KolezIJo. Včeraj ob 5. popoldne je bila javna seja ljubljanskega občinskega sveta ©od predsedstvom podžupana dr. Karla Trillerja. Ob začetku seje se podžuapn v toplih besedah spominja obeh pri požarni katastrofi na glavnem kolodvoru dne 4. aprila t. 1. podleglih žrtev — gasilca Maksa Levca in Alberta Žargija. Žrtvi sta bili pokopani na občinske stroške, rodbinam pa je podžupan začasno naklonil podporo 1000 K, za katere Izdatke prosi odobrenja. Občinskemu svetu je v razpravo in otkibrenje predloženo obsežno poročilo o računskih sklepih in bilanci mestne občine za računsko leto 1918 in 1919 t. j. za čas od 1. julija 1918 do 30. junija 1919. — Podžupan konšta-tira. da je ubožni zaklad po dolgem času aktiven. Aktivnost so povzročile številne globe! — Poročilo o bilanci je bilo sprejeto. Na dopis poverjeništva za socl-jalno skrb. povzročen vsled protestne vloge načelstva NSS glede opustitve zastavljalnice sklene občinski svet, da se poslovanje mestne za-| stavljalnice podaljša za dobo enega leta pod pogojem, da plača deželna vlada deficit. Ugodi se prošnji Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ter se dovoli vdovi mag. cestnega nadzornika Maksa Levca In njenim otrokom milostna dosmrtna presitrbnina v skupnem mesečnem znesku 680 K, .vdovi po Albertu Žargiju pa se dovoli podpora 3000 K. Ugodi se prošnji najemnika kopališča v Koleziji, da se dovoli kredit za iippravo kopališča v znestcu 2300 kron, kakor tudi 400 odstotno povišanje dosedanje vstopnine, t. J. da se vstopina od 20 vin. zviša na 1 K. Podžupan omenja, da je v razpravi načrt, kako vpeljati na državni železnici kopališke vlake na Savo, Jd bi naj vozili vsako uro do Ježice. Po izčrpanem dnevnem redu so sledle tajne interpelacije. Obč. svet g. R. Pustoslemšek je interpeliral glede odpovednega postopanja stanovanjske komisije, ki je doslej odpovedala okoli 500 uslužbecem raznih kategorij stanovanja. V odgovoru podžupan ostro kritizira naredbe, kakor tudi stanovanjsko komisijo. — Obč. svet. Franchettl interpelira zaradi zatvoritve gostilniških lokalov gostiličarjera, Id so se pregrešili proti znani prepovedi točenja alkoholnih pijač. Ob polu sedmib )e bila seja zaključena. Beležka j Tud! birokratizem. Poverjeništvo za notranje zadeve nam ie poslalo v priobčitev seznam vojnih ujetnikov v taborišču pri Genovi v Italiji. Poverjeništvo ima na razpolago gotovo več tehničnih pripomočkov in več delovnih sil kakor uredništva listov, ali si ul vzelo toliko časa, da bi spakedrana imena ujetnikov in njihovih domačih krajev po možnosti popravilo v pravilna, ampak razpošilja sezname kar s takimi nerazumljivimi imeni kakor so lih napisali razni italijanski podčastniki. Seznami so odposlani tudi okrajnim glavarstvom, pač z namenom, da jih razpošljejo na občine Kolikor poznamo naš uradni birokratizem, jih hodo razposlala tudi glavarstva nepopravljena. Kal bodo storili ž nji -mi naši priprosti kmečki župani, si lahko mislimo. Popravek. O. Ačimovič, upravitelj ljubljansko carinarnice, nam je poslal naslednjo Zvanlčna Ispravka. U 111. broju »Jugoslavije« od 9. utaja 1920 g. štampan Je članak pod ua-slovom »Naša carinama«, čija su tvrdenja apsolutno neistinita što se ovim demantuje. Iz kancelarije ljubljanske glavne carinarnice, 12. maja 1920. god., Br. 4613. — L. S. Kočevarji naj se preselijo na otok Sumatra. »Gottscheer Zeitung« prinaša predlog nekega dopisnika, naj se Kočevci preselijo na otok Sumatra (Holandska Indija). List pripominja, cta se mu zdi ta predlog malo — eksotičen. — . Seveda, če hočejo imeti svojo samostojno republiko, potem se bodo morali na vsak način preseliti kam drugam, kjer jih ne bodo ovirali v njihovih tudi eksotičnih željah po samostojni republiki. Jugoslavija. Boj za predsedstvo narodnega predstavništva. Beograd, 18. maja. (Izvirno poročilo.) Parlamentarna zajednica namerava kandidirati za predsednika nar. predstavništva bivšega predsednika hrvatskega sabora, dr. Me-dakoviča. ki je član one skupine, katera je lani vsled diferenc v agrarni reformi izstopila iz demokratske stranke. Deinokati pa baje zahteva- j jo predsedstvo za sebe, ker je ministrski predsednik radikalec. Kandi- I dirati hočejo Draškoviča. Vendar j pa se parlamentarna zajednica nadeja, da demokrati ne bodo vztrajali pri svojem sklepu, ampak da bodo omogočili kompromisno volitev. Delo ministrskega sveta. Beograd. 18. maja. (izvirno poročilo.) Na včerajšnji prvi sep ml- I nistrskega sveta ie bil izdelan načrt \ za vladno izjavo, ki bo jutri podana v nar. predstavništvu. Izjava bo te- ; kom današnjega dne redigirana, in j Jutri od ministrskeoa sveta končno j odobrena. Redne ministrske seje se j bodo vršile vsak četrtek. Za važne | zadeve bo izvolita vlada posebne odseke Iz dveh do petih ministrov. • Madžarske rovarje so aretirale naše oblasti v Velikem Bečkereku. Shajali so se v torontalskem atletskem klubu. Njihove zveze z Budim- pešto so dokazane, vsled česar jt uvedena preiskava. Regent Je te dni sprejel odposlan ce Jobrovc,Ilcev z I iko. Dobrovoljci so mu izrazili željo, da se jim nakaže obljubljena zemlja. Ženska gimnazija se po nareum ministrstva za prosveto otvori na Cetinju. Klinika za očesne bolezni se zgradi v Beogradu. Združitev Novega Sada s Petro-varadinom. Novi Sad in Petrovara-din, ki ležita vsak na eni strani Donave, sta započela akcijo za združitev v eno samo veliko podonavsko mesto. Za proslavo pesnika Alekse Šantica se vrše v Sarajevu velike priprave. Nov list v Zagrebu. Za časa občinskih volitev je izšla l. ŠL izven-strankarskega lista »Vanstrariački List«. List je sedal izpremenil svoje ime v »Svobodne Novine«. Izha a kot tednik. Ureja ga dr. Politeo. ki te obennein listov lastnik. Sarajevska pokrajinska vlada le prepovedala posedovanje slik, kipov, brož in sličnih okraskov, ki predstavljalo Habsburžane. Maksimalna cena črešnjam k določena v Zagrebu na 15 K za kg. Živinske kužne bolezni so se začele pojavljati na raznih mestih v Srbiji. Ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se bolezni zatro. Razna poročila. Poljsko-ruska volna. LDU Varšava, 17. maja. Vojno poročilo od 16. t. m.: V Polesju ao bili v ozemlju Rječice uničeni ostanki desete boljše viške armade Južno od Dvine Je zb raj sovražmk močno vojaško silo. Od 14. maja zjutraj se bije tod srdit boi LDU Varšava, 18. maja. Vojno poročilo od 16. 4. m. Od 15. t. m. boljševiki zopet napadajo kijevško predmestje. LDU Moskva, 18. mala. Vojno poročilo od 17. t. m.: Na Jug^zapad-ni fronti se nadaljujejo IJuti boji severovzhodno in Jugovzhodno od Kijeva. Na ozemlju Carkasy so rdeče čete zlomile sovražni odpor in napredovale na desnem bregu Dnjepra. Rusi na Kavkazu. LDU Berlin. 18. maja. »Times« poročalo, da le dospel Enver paša v Baku In da Je 50.000 mož na pohodu v Georgijo, da se združijo s Četami Mustafe Kemai paše. Tuje misije v Baku z izjemo perzijske so Interni- rane. Izpraznitev Nemčije. LDU Mainz. 17. maja. Opoldne. Izpraznitev mest na desnem bregu Rena se je izvršila dopoldne popolnoma mirno. Nemci zopet v Frankfurta. Dunaj, 18. maja. (Izvirno poroči- lo.) Kakor poročajo Iz Berlina, so danes dopoldne nemški vojaki v moči 40 častnikov in 400 mož vnovič zasedli Frankfurt. Od prebivalstva so bili navdušeno pozdravljeni. LDU Darmstadt, 17, maja. Francoske čete so izpraznile ob desetih Darmstadt. Odhod se le vršil mirno. Novi nemiri na Irskem. LDU London, 18. maja. Včeraj zjutraj je prišlo v Londonderryju med pristaši vlade in med slnfajnovci do zopetnih spopadov. Oddanih Je bilo nmogo strelov. 100 mož s strojnicami Ju oklopniml avtomobili! |e naredilo $&£«} ju te ffio*, BonaT Lav. je izjavil v spodnji zbornici. da bo vlada tako dolgo pošiljala čete na Irsko, dokler bodo potrebna vojaška oiačenja, da se vzpostavi red. « Ogromna nemška vojna odškodnina. Finančna konferenca v Hythe-Ju je sklenila, da mora Nemčija plačati 120 milijard odškodnine, ki se mora izplačati v 33 ih letnih obrokih. Nemčiji se da možnost, da se oprosti dolgov b posojili, vsled česar se Je predlagalo, najetje velikega posojila, za katerega bi Jamčile Nemčija, Francija, Anglija, Italija, Belgija ter morda tudi nevtralne države. Od odškodnine bi prejela Francija 55, Anglija pa 25 odstotkov. Rusija si pridržuje glede morskih ožin vse pravice. Clčerin je naznanil angl. ministru za znnanje stvari, da leže morske ožine v interesnem območju dežel, ki mejijo na Crao morje, vsled česar jih smejo upravljati samo te dežele, namreč: Rusija, Ukflajjna, Romunija, Bolgarija. Turčija in če dobi dostop do črnega morja, tudi Armenija. BORZA. LDU Zagreb, 18. maja. Devtzfe Berlin 293—294, Bukarešta 0—280, Italija 0—725, London 0—600, New-york 0—0, Pariz 935—950, Praga 258—260, Švica 0—2700, Dunaj 62 do 63, Valute. Dolarji 11.600—12.150, avstrijske krone 0—61, bolgarski levi 0—195, carski ubljl 180—190, angleški funti 0—560, francoski franki 0—960, napoleondor en komad 460 do 475, nemške marke 288—290, leji 273—278, italijanske lire 0—690. Opozarjamo na današnji telovadi tri večer naraščaja ženskega telov. društva v Nar. domu. Sodeluje godba dravske diviziie. Začetek ob pol S, konec ob 7. Predprodaja vstopnic v, trgovini Skof, Dunajska qt mm Dnevne vesti. — Slovenski železničarji, ki so bili prideljeni v službovanje na Hr-vatskem, nam tožijo o nevzdržnih razmerah, v katerih morajo na svojih službenih mestih živeti. Življenje na Hvatskem je mnogo dražje kakor pri nas, ker morejo Židje mad-žaroni in ravno tako drugi nemoteno izsesavati nepoučeno ljudstvo. Ko so hodili naši ljudje služit v področje zagrebškega ravnateljstva, so jim obetali vse mogoče udobnosti in nagrade. Takratni podravnatelj Slovenec N. jih je v lastni osebi sprejel tn pozdravil ob njihovem prihodu ter jih zagotovil vsestranske pomoči in dobre nagrade, ako zboljšajo razmere na hrvatskih progah. Sedaj pa iso nas zapustili vsi. Večina od njih mora vzdrževati rodbino doma in ima na ta način dvojne stroške, katerim v današnjih razmerah nikakor ni kos. Zato si večina slovenskih železničarjev iskreno želi zopetne premestitve v Slovenijo. Zeli pa se tudi, da bi dobila Ljubljana nazaj železniško ravnateljstvo, kajti razmere pri zagrebškem ravnateljstvu so tudi danes neznosne. Se vedno sedi v njem vse polno gospodov, s katerimi se ne moreš drugače pomeniti kakor v madžarščini ali nemščini. — Preziranje, brezsrčnost, ali kaj? Oče. ki ima sina v italijanskem ujetništvu, nam piše: Imam sina, ki je bil v novembru 1918. ulet od Italijanov. S Tirolskega, kjer so nesreč niku zmrznili obe nogi, so ga Ital! -iani odnosiali v Spodnio Italijo ter ga tam spravili v bolnišnico. Zadnja njegovo poročilo sem preiel iz bor-ske province, kjer se ie nahajal v tOspidale dl Regina Eilena«. Ted ll se je začel mol križev oot Pisal sem siriu potom tukalšniega »Rdečega križa« z dopisnico ža odgovor — sdasu n; bilo nobenega. Pisal sem nato na uoveliništvo bolnišnice. Iz katere sem prelci zadnjo njegovo pošto - zopet nič. Nato sem se obrnil i dopisnico z odgovorom tudi potoni »Rdeč ega križa« na povelfništvo vojni' ujetnikov v Alto Muro — zopet nič. Ko sera Stal v listih, da se ie glede nieimkov obračati na tržaški civilni komisariiat. oddelek za vojne ujetnike, sem pisal tudi tja Odgovora nisem preiel zopet nobenega. In tako sem se obrnil še na par mest. — povsod brez vspeha Kam naj se še obrnem? —- Pismo tega očeta nam dokazuje, da vsi poklicani faktorji res človečanska skrbe za usodo vojnih ujetnikov in njihovih svojcev. Pozna se Hm pač, da naibrže nikoli niso trpeli mtfk ujetništva — Kaj pa to? Slovenski akademik iz Brna nam pošilja dopisnico, ki jo je prejel iz Ljubljane. Znamke na prvi stj-ani so prežigosane z čitljivim poštnim žigom, datiranim z 8. V. 1920. Poštni urad pa je označen z Laibach. Kaj se vedno strašijo ti nesrečni avstrijski spomini po poštnih predalih? Pokopljite jih že vendar enkrat definitivno, da ue bodo vedno znova povzročali zgra-žanje in razburjanje. — Iz Jugoslovanske armade sta Izstopila podpolkovnik Stevo Duic in stotnik Gojkomir baron Glogo-vac. vitez reda Marije Terezije. — Glogovac utemeljuje svoj izstop s tem, da je bil vedno izpostavljen sumničenju, ki je slednjič privedlo do tega, da se je vršila prt njem celo hišna preiskava. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro opozarja, da je treba po novih tarifnih postavkah zakona o taksama kraljevine Srbije, katerih veljavnost se je po členu 7. zakona z dne 6. aprila 1920, razširila na vse ozemlje kraljestva SHS vsako vlogo kolkovati s 4 K, vsako rešitev pa z 8 K. Na vloge, ki zahtevajo obenem rešitev, to ie pismeno odločbo odseka, je torej takoj pritisniti kolek 12 K. To velja seveda samo za privatnike, ae pa za urade, bolnice itd. Občinstvo se opozarja, da si prihrani pristojbinske kazni. — Premestitev žlvlnozdravnikpv. Anton Kos Iz Slov. Bistrice v Dol. Lendavo, Franc Lobnik z Sv. Lenarda v Gornjo Radgono, Pavel Kolenc iz Litije v Spodnji Dravograd in Ivan Vandot iz Žužemberka na Jesenice. — Državna posredovalnica za delo. Pri podružnicah državne posredovalnice za delo (v Ljubljani, Mariboru ln Ptuju) ie Iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. maja 1920 dela 251 moških in 87 ženskih delavnih tnoči. Delodajalci so pa iskali 198 moških ln 64 ženskih delavnih moči. Posedovanj se Je izvršilo 159. V dle-lo se sprejmejo: hlapci, dekle, gozdni delavci, služkinj*, te* sačt, mizarji, poljski delavci in delavke, vajenci razne stroke, zidarji, pletarji, oglarji itd. — - Narodna banka v Beogradu je pozvala vse uradnike bLvše ao, banke in njenih podružnic v naši državi, da se prijavijo v njeno službo. Zamenjava vseh kronskih aov- čanic izvzemšl bankovce po L 2, in ; J.0 K je v naši državi končana. — Za knjižnico Bralnega društva : na Zdolah pri Brežicah je rodoljubna ' družba »pri belem volku« v Ljubljani na inicijativo gospodične Mici Kozinčeve darovala 220 kron. Darovalcem iskrena hvala! — Ku^žnico pokojnega Antona Cveta, revizorja Zadružne zveze v Ljubljani ie kupila ljubljanska univerza za slavistično biblioteko filozofske fakultete. S tem se je ugodilo želji pokojnikovi, da se knjige, ki jih je zbiral s tako ljubeznijo, ne razprše zopet na vse ve ove, maT-več ostanejo skupaj v korist narodu, ki ga je ljubil z vsem ognjem svojS mlade, idealne duše. — Dar Jugoslovanski Matici. Ivan Albreht je daroval 200 K za Jugoslovansko Matico! — Dar Jugoslovenski Matici. Pišejo nam: Ker jim je dobro odgovoril strojevodja g. Jožef Breskvar v »Jugoslaviji« št. 101, darujejo »Jugo-slovenski Matici« pregnani slovenski železničarji drž. žel. v Zagrebu skupno vsoto 680 K. Denar je prejela uprava našega lista. — Tudi posledica prepovedi uvoza. Sedaj redkokedaa priropota kak italijanski avtomobil z manufak-tumim blagom. Italijanski ekspor-terji tekstilnih snovi iz Trsta in Vidma, dirigirajo sedaj svoje blago v Avsirio preko Trbiža Onaža se. da so Italijani zadnji čas silno poplavili Avstrjio z manufaktura Nekateri italijanski trgovci se Jeze na uvozno prepoved ter groze, da ne pridejo nikdar več v Jugoslavijo. — Tip vojne žrtve. Mlado, šibko, na pol degenerirano dekletce ie Ana B-, rojena L 1901.^ tia Dunaju. Za očeta ne ve. za rrratejr_*ie v» V revščini n zapuščenosti te vzrasla. Med vojno ie zašla med avstriiske oficirje, ki so io okužili in »e bila že dvakrat spolno bolna. Klatila se je po svetu. V Ljubljani je B. ukradla neki gospej denarnico s 600 K. Zato je bila včeraj obsojena na 10 mesecev težke Ječe. — Vračajoče atnerlkanske Slovence prosim prijazno, ako je komu znano, kje se nahaja Jožef Berglez. stanujoč l. 1916. v Pittsburgu. da ml to blagovolijo javiti. Berglez Ferdinand, sprevodnik, Maribor, Aleksandrova ulica 49. — Išče se bivališče Ivana Brečko, ki je služil pred polomom Avstrije pri delavskem oddelku v Beli Peči (Weissenfels) št 28. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti na naslov Avgust Brečko, carinski urad v Mariboru. Vsi stroški se povrnejo. Kdor potuje v Zagreb naj nikar ne pozabi obiskati »Nove Pivane«, kjer dobi najboljši zajutrek, prvovrstni obed in solidno večerjo. Za primerno ceno nudi »Nova Pivana« v Draškovičevi ulici br. 24. s svojimi lepimi prostori, vrtnimi ložam! in elegantnim barom mnogo zanimivega. Vsak večer so na programu prvovrstne koncertne točke. »Nova Pivana« je shajališče modernega in elegantnega sveta. Ne zamudite Jo obiskati. 700 dn. Ljubljana. « Začetek porotnih razprav v Ljubljani. V torek po binkoštih, dne 25. mala prične poletno porotno zasedanje pri deželnem sodišču v I jub-Uanl. Doslej je razpravni program določen do 6. junija t. 1. Porota bo obravnavala povečini slučaje tatvin, ropov, en umor, en detomor In neko tiskovno zadevo Slučaj Perko še ni na razpravnem programu. Obtožnica Še ni pravomočna. Zadeva se Je zakasnila vsled Izvedeniškega mnenja ln preiskave stiupa. = Društvo za zgradbo doma Sokolu IL priredi dne 13. Junija t. 1. v »Hribarjevem gaju« veliko pomladansko veselico, zdmženo s telovadnim nastopom »Sokola II«. Priprave so v polnem teku, odseki vsi na delu. Telovadne točke bodo nu-| dile Izvanreden vžitek. Opozarjamo sokolstvu naklonieno občinslvo že sedaj na t0 prireditev. — K = Komunist pred okrajnim sodiščem. V preiskovalnem zaporu se nahajajoči krojaški pomočnik Arnoši Bartolovič se Je včeraj zagovarjal pred okrajnim sodiščem, ker te cb-da it iviott ttanatafct. tovariše, naj gredo k modistinji Go-Iilevi na Dunalski cesti s palicami pregnat nestavkujoče šivilje m kro-jačice. Bartulovič je tajnik organizacije krojaških pomočnikov in pomočnic, Razprava le bila preložena v svrho zaslišanja nekaterih prič; Bartulovič pa oslane še nadalje v zaporu. = Tatvina v Andrettovl tovarni salam. Včeraj na vse zgodaj zjutrai. okoli 6. ure je zapazil nadstražnik Franc Grošelj na Krakovskem nasipu nekega zelo -sumljivega mladeniča, ki . je nosil težak nahrbtnik. Ustavil ga je in vprašaj kam nese. Ker le mladenič zelo zmedeno odgovarjal, ga je povabil na stražnico. Nahrbtnik je bil popolnoma natlačen z mesom, klobasami in slanino. Po dolgem obotavljanju je priznal, da je stvari po noč! ukradel v Andrettovl tovarni salam na Viču, da je z nahrbtnikom potem prenočil v neki šupi Mestnega loga ter da se je hotel odpeljati v Podgorje na Koroško. S salamami, mesom In slanino ? hotel delati propagando za priklopi.-’v Koroške k Avstriji. Tatinski agitator je Josef Santler, iz Sattendorfa pri Beljaku. = Izgon Italijanskega verižnika. Policija je zopet izgnala italijanskega verižnika z manufakturnim blagom Jožeta Ciuaniria, vojnega dobičkarja, mesarja te posestnika v Tržiču na Primorskem. Ta človek ie bil že ponovno iz Jugoslavije izgnan, toda ldiub prepovedanemu povratku zna pogostokrat prihajati v Ljubljano, kamor vozi razno manufakturno blago v italijanskih avtomobilih. Na po liciji je bil obsoien na 200 K globe zaradi nedovoljenega prekoračenja de-markačilske črte. = Bellpvue. V soboto, 22. t. Hlod 5. pop. do 8. zvečer in v nedeljo, j 23. t. m. od 4. pop. do 8. zvečer vrtal koncert z godbo dravske divizije v restavraciji Bellevue. —K Maribor. O naših obmejnih stražah. Postopanje naših obmejnih straž je večinoma skrajno nespretno. Tihotapce lovijo tam, kjer jih ni,, streljajo včasih popolnoma brez potrebe ln begalo naSe pljmelpo ljudstvo.^ireba £>a bo na vsak način nekaj ukreniti, da se te za našo državo škodljive razmere ob naši severni meji preuredijo. Izpremembe v osobju. Ravnatelj državnega kmetijsko- kemijskega preizkuševališča v Mariboru, inženir Henrik Mohorčič je pomaknjen v Vili. činovni razred. Mariborski Sokol nastopa letos ; 1.) dne 13. juripa z naraščajem v j »ljudskem vrtu«; 2.) dne 27. junija Je okrožni župni zlet k Sv. Lenartu v Slov. gor.; id cine 1 avgusta lit. župni zlet mariborske sokolske župe (16 društev) v Guštanj na Koroškem | in 4.) drie 29. avgusta L zlet Sokol-j skega Saveza SHS v Mariboru z ! letno skupščino jugoslovanskega Sokolstva dne 30. avgusta. Gasilska župa za mariborski okraj. Iz mariborskega okraja se je prijavilo k »Jugoslovenski gasilski zvezi v Ljubljani« že toliko gasilskih društev, da je slednja sklenila ustanoviti za naš okraj posebno gasilsko župo. Dne 23.'t. m, ob 10. url se vrši v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor te nove gasilske župe, h kateremu so vabljena vsa gasilska društva mariborskega okraja. Mariborsko olepševalno društvo Je zvišalo z ozirom na velikanske Stroške članarino na deset kron letno. Društveni odbor je storil to tudi v prepričanju, da bo občinstvo potrebo njegovega sklepa uvidevalo hi rade volje prispevalo tudi povišani znesek. Društvo se priporoča za prostovoljne darove oziroma preplačila. Krščansko vzgoje vališče za srednješolsko mladino otvorijo prihodnje leto mariborski klerikalci. Gojenci bodo morali plačati po 400 kron mesečno. Dosedanie semenišče se baje opusti, ker ima v zadnjem času premalo teoloških kandidatov. Ne gresta rada proč. Kakor poročajo iz Maribora, se v delavnici na koroškem kolodvoru še vedno nahajata Ogrinc in Sieberer, ki sta bila kakor znano premeščena k obratnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Obadva se upirata premestitvi in jih bo uprava radi tega najbrže upokojila. Cfelje. Na našem gledališču se še vedno vidijo imena raznih nemških dramatikov. Nimamo nič prot njim, ki so gotovo spoštovanja vredni, toda tujec, ki pride k nam bo smatral naše gledališče, če vidi te napise še vedno za nemSd zavod. Zato smo miMMih da bi aa ml notes namflrBi genijev dala Imena tud! raznih’ velikih slovanskih dramatikov. Zlet celjske Sokolske Župe v Zagorje ob Savi bo 27. junija 1920. IZŽREBANI POROTNIKI za drugo porotno zasedanje. Za drugo porotno zasedanje, ki prične 25. t. m. in ki ga bo vodi' pred • sednik deželne sodnije dr. Oton Papež, so izžrebani naslednji porotniki: I. Hočevar. Zagorje ob Savi; L. Hostnik, Brezie pri Litiji; J. Lenarčič, Brest pri Ljubljani; F. Lenarčič, Log pri Ljubljani; J Rupar. Bodovlje pri Škofji Loki; Fr. Burger, Zg. Šiška: Cvenkeilj, 1 jubno pri Radovljici; Fr. Suhadolnik. Borovnica pri Vrhniki; I. Hodnik, Vrhnika; L. DrofeniK, Topli’-ce pri Litiji; A. Robida, Zg. Kašelj; J. Brancelj. Gornja Brezovica pr: Vrhniki; E. Dolenc. Kranj; Fr. Marinšek, Smerje pri Ljubljani; I. Leskovec, Šmartno pri Litiji ; Fr. Bricelj, Dobrova pri Ljubljani; Fr. Per-šin, Brest pri Ljubljani- J. Černe, Kranjska gora; A. Modic, Vrbljens pri Ljubljani; I. Škerlj. Vič; P. Bož nar, Pristava pri Vrhniki: J. Keržič, Kamnik pri Vrhniki; Fr. Mejač, Zalog; A. Drašler. Borovnica; J Rotar, Rudnik pri Lubljani: t. Rogelj. Jezero pri Ljubljani; A. Plešec, Sora pri Kranju; Fr. Sajovic, Velesovo pri Kranju; A. Križnar, Stražišče pri Kranju: A. Lap, Kamnik; J. Lončar Llubliana; Fr. Svetic, Ljubljana; J Burgar, Hraše pri Kranju- Fr Kunst-ler, Litija; A. Kašman. Škofa Loka; A. Opeka. Vrhnika.__________________ Šport in turi stika« Skupinsko vožnjo na progi LJub-ijana-Kranj-Kamnik-LjubHana priredi v nedeljo 23. t. m. ob 1. uri popoldne klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v L jubljani . Vozijo lahko samo skupine po 4 kolesarji, katere naj si udeleženci sami sestavijo in kot take prijavijo. Vozita dva oddelka — oddelek z dirkalnimi in oddelek z navadnimi turnimi kolesu Vožnja ima manj dirkalni značaj, kot značaj skupne solidarne in vztrajne vožnje ter bode tudi maksimalni čas jako ugodno nastavljen. Nikakor ni potrebno, da so udeleženci dirkači, ker je vožnja itak le bolj vztrajna. Pogoj je, da pride vsaka skupina vsaj s tremi vozači ln, da se ista med vožnjo absolutno ne razkropi. Prijave treba odposlati do petka 21. t m. Pot skozi Vintgar zopet prosta. Kakor nam javljaGeneralni komisariiat za tujski promet so galerije ta mostovi v Vintgarju toliko popravljene, da je postala ta naša najlepsa soteska zopet dostopna. Vendar se opozarja občinstvo, da most nad šumom še vedno ni popravljen in da naj se zaradi varnosti poslužuje raje železnega mostu pri elektrarni Kanj-ske industrijske družbe pod Šumom. Aprovizacija. Prodajalci »adkorla, ki so bili ob javljeni v dnevnikih, dobe nakaznice za sladkor na magistratu od 8. da 12. ure. in sicer: iz I. do V. okraja dne 20. maja, iz VI do X. okreja dne 21. maja. Sladkor se plača in dobi pri »Žitnem zavodu«. Trgovci prodajalo sladkor le na b e 1 e izkaznice. Prodaja sladkorja. Na vsak odrezek št. I se dobi po 40 dkg sladkorja. Kilogram sladkorja stane 25 K. — Vrečice se računajo posebej. Aprovizačne stranke dobe na modre izkaznice s številkami sladkor na Poljanski cesti št. 15. In sicer: dne 20. maja: na št. 1 od 8. do ^9, uro, na št. 2 od tričetrt na 9. do pol 10., na št. 3 od pol 10. do četrt na 11„ št. 4. od četrt na 11. do 11., na št. 5 od 11. do tričetrt na 12., na št 6 od 3. do tričetrt na 4, na štev. 7 od tričetrt na 4. do pol 5., na št. 8 od pol 5. do četrt na 6., na št. 9 od četrt na 6. do 6. — Dne 21. maja: na št. 10 od 8. do tričetrt na 9., na št. 11 od tričetrt na 9. do pol 10., a št. -12 od pol 10. do četrt na 11., na št. 13 od četrt na 11. do 11.. na št. 14. od 11. do tričetrt na 12.. na št. 15 od 3. do tričtrt na 4., na št. 16 od tričetrt na 4 do pol 5., na št. 17 od poi 5. do četrtr na 6., na št 18. od četrt na 6. do 6. — Nadaljni spored se objavi v listih. Sladkorne Izkaznice za konsume, Splošno gospodarsko zadrugo. Samopomoč, mestno aprovizacijo, dobe stranke, ki Še niso prišle po izkaznice, le še v četrtek, dne 20. in v petek, dne 21. t. m. Pozneje se bodo Izdajale le bele Izkaznice za trgovce. ker zadrugam ni mogoče nakazovati vsak kilogram sladkorja posebej, kakor bi se zljubilo posameznim zamudnikom, temveč se bo za zamudnike nakazal sladkor le enemu trgovcu. Kdor še ni predložil izkaz-otc * zadrugi, Jeter te včlanjen. nai to takoj stori, ker bo .sicer sam odgovoren za škodo, če bi vsled lastne zamude ne prejel sladkorja. Prodaja petroleja. Petrolej se bo prodajal na A, B in C petrolejske izkaznice. Liter petroleja stane 19 K in se prodaja v sledečih trgovinah; Na A izkaznice za rodbine se dobi 1 liter petroleja, in sicer: v I. okraj« na št. 1 do 175 pri Vrhovcu, na št. 176 do 350 pri Brezovarju, na št. 351 do 525 pri Mehletu, na št. 526 do 76*1 pri Grošeliu, na št. 701 do 900 pri Ravhekarju; v II. okraju; na št. 1 Jo 175 pri Topolavcu, na št. 176 do 350 pri Košaku, na št. 351 do 525 pri Tomcu, na št. 526 do 700 pri Anžlo-varju, na št. 701 do 875 pri Bahovcu, na št. 876 do 1050 pri Finžgarju, na št. 1051 do 1200 pri Brenčiču; v III. okraju; ra št. 1 do 175 pri Pocku, na št. 176 do 350 pri Sokliču, na št. 351 do 525 pri Svetelu, na št. 526 do 709 pri Kranjcu, na št. 701 do 875 prt Steinerju, na štev. 876 do 1000 pri Škerjancu; v IV. okraju: na št. 1 do 350 pri Ješetu, na št. 351 do 700 pri Medici, na št. 701 do 1050 pri Leskovec & Meden, na št 1051 do 1225 pri Tavčariu. na št. 1226 do 1400 pri Je< meču, na št. 1401 do 1500 pri Eiber-tu: v V. okraju: na št. 1 do 350 pri Češnovatju, na št 351 do 875 prt Stupici aa št. 876 do 1050 pri Ver-baisu, na št. 1051 do 1100 pri Stari-zerju: v VI. okraju: na št. 1 do 173 pri Legatu, ua št 176 do 350 prt Štravsu, na št. 351 do 525 pri Begu-, šu, na št 526 do 800 pri T. Mencingerju; v VII. okraju: na št 1 do 175 pri Mlakarju, na št 176 do 350 p« Simončiču, na št. 351 do 525 pri'Tušarju, na št. 526 do 600 pri Kotarju} v VIIL okraju: na št. 1 do 135 pri Šarabonu, Zaloška cesta, na št. 13i do 245 ori Šarabonu, Martinova cesta. na št. 246 do 400 pri Roicu; v, IX. okraju: na št 1 do 95 pri Mareu* četu. na št 96 do 420 pri Češno-varju. Na B hkaznlee za samce se dobi pol litra petroleja, in sicer- v I okra-, ju: na št. 1 do 240 pri Cermak & Valu, na št. 241 do 400 pri Ravhekatiti; v II. okraju: na št. 1 do 140 pri Zor-. ou, na št. 141 do 500 pri Skubicu} v III. okraju: tia št. 1 do 180 pri Jelačinu. Rimska cesta, na št. 181 do 500 pri Leskovcu, Opekarska cesta; v IV. okraju: na št. 1 do 140 pri Kri-, vicu, na Št 141 do 600 pri Elbertu; v V. okraju: na št. 1 do 180 pri Zorcu, na št. 181 do 600 pri Stancarju; v VI. okraju: na št. 1 do 320 pri Si< mončlču, na št. .321 do 600 pri Jer-šetu: v VII. okraiu: na št. 1 do 150 pri Zprmanu:; v VTII. okraju: na št. 1 do 120 pri Šarabonu, MartmoVai cesta: v IX. okraiu* na št. 1 do 100 pri Fojkarju. Na C izkaznice za obrtnike se dobi tri litre petroleja, in sicer: v I. okraiu: na št 1 do 58 pri Černiču, na št. 59 do 116 pri Zirkelbachu, na št, 117 do 174 pri Ojstrižu. na št 175 do 250 pri Čermak & Val; v II. okraju: na št. 1 do 58 priSeverju, na št. 50 do 116 pri Deržaju, na št 117 do 153 pri Zorcu; v IlL okraju: na št. 1 do 58 pri Jelačinu, Cojzova cesta, na št. 5° do 116 pri Bogataju, na št. 11’ do 174 pri Skala, na št 175 do 203 pri Jelačinu, Rimska cesta; v IV, okraju: na št. 1 do 58 pri Staculu, na št. 59 do 150 pri Krivicu; v V, okraiu: na št. 1 do 116 pri Sarku, na št. 117 do 200 pri Zorcu; v VI okraju: na št. 1 do 116 pri Ant. Mencingerju. na št. 117 do 120 pri Simončiču; v VIJ. okraiu: na št. 1 do 5*1 pri Zagradniku, na št. 59 do 116 prt Koširju, na št. 117 do 150 pri Zormanu; v Vnj. okraju: na št 1 do 58 pr! Premrovu, na št. 59 do 70 pri Sarat bonu. Zaloška cesta; v IX. okraju? na št 1 do 116 pri Kelmencu, na št 117 do 200 pri Mareunčetu. Gledališče. REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Onera. 19. maja, sreda: »Poljska kri«, Abonement C. 20. maja, četrtek: »Rigoletto«, Abonement izven. Gostuje gospod Robert Primožič, baritonist zagrebške opere. 21. maja, petek: »Poljska kri«, Abonement E. Drama: 19. maja, sreda: zaprto. 20. maja, četrtek: »Pohujšanje v, dolini Šentflorjanski«. Abonement C. 21. maja, petek: »Smrtni ples«, Abonement D. Kongres gledaliških Igralcev SHS se bo vršil 5. 6. In 7. Julija t. 1. V Zagrebu. Ob tej priliki pride v hr« vatsko prestolico okolu 500 jugoslovanskih umetnikov. Izdajatelj ln odg. urednik A. Pesek. ODik »UHL tiskarne« x Uubliani. 119. štev. Prvovrsten program Vsaki dan z*isz.” zTJdSssa&CiszmBa Bss&mssFH; -sas Najnovejše aktualnosti Začetek ob 21 uri M«ll oglasi. C^rotfa se: Iimmu nekaj galanterijslega blaga a« predaj, kojega nudim po najnižjih cenah. Naslov v upravi .Jugoslavije. Oblast, konces. informačnl zavod | Drago Beselfak H 1 1 garnitura, oljnatih osi, 1 garnitura Kočijo, 2 žagi za žego na Jarem, osi za »<- prods* Ponudbe pod nlživo. najbAljšrniu ronudniku. J. V. Jesenice na uprav* 723 Proda se 6 okroglih gostilniških i >n klopi, ter veliko kredenco. Resljeva cesta 20./1. 1 Tovorni Aulo »o/, EO koniških moči, 6000 K, vozi teže, .Marka N A. O. Berlin* skoraj novi-, na verižice (Ketten-antrleb) »e proda. PraSanje pod Oiiffre ,Auto B. R.‘ .Jugoslavija*. 720 Morte tn k k rti za žgalnice žganja In pivovarne od 600—4000 litrov prostornine, skupaj za okoli 500.000 litrov proda ceno Jerausch & Gerhold. Maribor ob Drnvi, Stolni trg 2. 718 Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in fjrivatne informacije v tu-n inozemstvu. V abone-raentu ter posamezno cene zmerne. glasi v „JugosIaviji“ imajo naj- m boljši uspeh, ker je zeio raz- f širjena in jo vsakdo rad čita m Kupim stavbišče v Ljubljani ali hišo z dvoriščem ali vrtom, na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. PosredoTaici dobe mh°' - po“udb visoko močjo (Banblček Praha). Mlin na krogljo v brezhibnem stanju. iandauloll (luksus-voz), za 2 konja, najlepše izdelan in najboljše kakovosti. „ACRA“ cementarna, Laško. D mu Jadranska banka ■ Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in druge vloge v*®’ ^ pati ja, Sarajavo, Split, Šibenik, pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wien. W9T Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstva. i.i« .obznb J Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri it, iz (vhod iz Starega trga), Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Trgovina ■ špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s pisalnimi stroji The Rez Sc Co., Selenburgova ulica štev. 6. ■ gramofoni in godbenimi Inštrumenti Raaberger, Sodna ulica. Modni salon damskih klobukov Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telei. 366). Hvalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jaz Sc sin, Dunajska e. if Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg ag. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. s Seriji Aleksander Oblat, Sv. Petra e. a8. Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. z ielesnlno na debelo ta drobno Breznik Sc Fritacb, Cankarjevo nabrežje itev. 1. Optik Jurman Karl, Selenburgova ulica. s špecerijskim ta kolonialnim blagom Hinko 8tancer, Dunajska e. 10. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja In popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg it. 4. s papirjem Uranus, Mestni trg 11. s vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica 1. s delikatesami in prekuj eralnioa J. Chalupnik. Stari trg iq. Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip 8. Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. Specialna trgovina s juveli in zlatnino Lud. Ceme, Wolfova ulica 3. ■ pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. s železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žillč, Gosposvetska c. 10. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. iOt m B3S3SŽBSaEraSB8S3Sae!žŠ3S3IB2S