Delovnega ljudstva leto xxvii. št. 30 ' ptuj, 8. n-gttsa 1974 CENA I DIN Cestiiaii_ ' firazniKu 2 stran TEDNIK — ČETRTEK, 8. avgusta 1974 V PTUJU. NA DESTERNIKU IN V ZAVRCU 8.. 10. IN 11. AVGUSTA 1974 PROGRAM PRIREDITEV: DANES, 8. AVGUSTA 1974 - ob 9. uri slavnostna seja občinske skupščine in vodstev družbe^nopolitičnih organizacij v kino dvorani Titovega doma v Ptuju, Cvetkov trg - ob 10.30 osrednja proslava občinskega praznika z odkritjem spomenika dr. Jožetu Potrču in otvoritvijo novih oddelkov ob 100-letnici bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju, Potrčeva cesta - ob 19.30 otvoritev razstave PRISPEVEK SLOVENSKEGORIŠKE ČCTE V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU NAŠEGA NA- RODA V LETU 1942 v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra - ob 20.30 svečana otvoritev drugih PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ 1974 na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, Trg svobode V SOBOTO, 10. avgusta 1974 - ob 15. uri otvoritev novih proizvodnih objektov tovarne LABOD Novo mesto - TOZD DELTA Ptuj ob Rogozniški cesti V NEDELJO, 11. AVGUSTA 1974 - ob 7. uri društveno .tekmovanje ribiških družin na ribniku v Podlehniku ob 25-letnici ustanovitve ribiške družine Ptuj - ob 9. uri onoritev nove zdravstvene postaje združenega zdravsnenega doma Ptuj v Zavrču - ob 15.30 letalski miting AEROKLUBA v Zavrču ob zaključku repubhškega padalskega prvenstva na letališču v Moškanjcili VABLJENI! VIDA ROJIC NAS OBČINSKI PRAZNIK Vsako leto 8. avgusta praznuje ptujska občim svoj praznik v spomin na slovenskogoriško četo, kije leta 1942 - od aprila do avgusta - napadala nemške postojanke po Slovenskih goricah. Zgodovina slovenskogoriške čete je zgodovina izrednega poguma slovenskogoriških partizanov, je povest o nacionalnem ponosu slovenskogoriškega ljudstva med nacistično okupacijo, je povest o strašnem nemškem maščevanju nad upornimi Slovenci v Slovenskih goricah. Hrabro partizansko skupino je okupator zaradi izdaje uničil 8. avgusta 1942. Obkolil jo je z dobro oboroženimi orožniki in policisti, ki jih je bilo desetkrat več kakor partizanov. Le ročne bombe, puške in pištole je premoglo 9 partizanov, ko so se spustili v neizprosen in brezupen boj s sovražnikom. Trge partizani so se v mraku po končanem boju, ranjeni prebili po močvirju čez reko Pesnico proti zahodu in si tako rešili življenje.To so bili Lacko, član okrožnega ptujskega komiteja KP, komandir čete Franc Osojnih in partizan Mirko Reš. Na bojišču ob Pesnici so izkrvaveli član okrožnega komiteja KP Franc Kramberger, Vinko Reš, Alojz Zavec in najmlajši partizan 14-letni Kostja Reš Ranjena partizana Stojka Draga in Janeza Pukšiča je okupator prijel Prvi je naslednji dan umrl, drugega pa so Nemci 2. oktorbra 1942 v Mariboru ustrelili. Tri partizane, ki se boja niso udeležili, ker avgusta niso taborili v Gaju pri Most ju, je okupator zaradi izdaje prijel in ustrelil. Najstrašnejše trpljenje je čakalo heroja Lacka, ki ga je okupator dva dni po bitki pri Mostju našel v Sp. Velovlaku pri Ptuju, ga strahotno pretepel, da mu je stri lobanjo, ga nato gnal po ptujskih ulicah, zasramoval, kamenjal in v zaporu še naprej tako mučil, da je 18. avgusta 1942 umrl. Partizan Mirko Reš, ki se je po boju zatekel v Zasade, je v brezupu taval štiri dni. V prostovoljno smrt ga je mto gnala misel na mrtva brata partizana, na ustreljeno ženo, odgane starše in otroke. Komandir slovenskogoriške čete se je še ranjen v nogo napotil na Pohorje v Ruško četo, kjer so ga izbrali za komisarja. Občasno je prihajal v ptujski okraj, da bi znova zanetil upor, ki ga je okupator udušil, ko je pokončal partizansko četo in zaprl njene sodelavce in številne druge upornike sirom po ptujskem okraju. Ko se je mudil Osojnik 29. decembra 1942 pri sodelavcu Francu Krambergerju v Krčevini pri Vurberku, je nemška policija obkolila Krambergerjevo hišo. Osojnik in Kramberger sta planila iz hiše. Tedaj so jima rafali iz nemške strojnice uničili življenji. Okupator je zaradi izdajalcev prijel od pomladi do konca jeseni nad 300 sodelavcev slovenskogoriških partizanov. Na moriščih jih je pokončal 45, druge je odgnal v taborišča, odkoder se jih ni vrnilo 21. Občinski praznik, ki ga je doslej praznovala ptujska občina 8. avgusta, ob obletnicah zadnje bitke slovenskogoriške čete, bi lahko praznovala ob obletnicah njenega rojstva, to je v prvih dneh aprila, saj je praznik posvečen ne le spominu na konec te hrabre partizanske skupine, ampak na vso njeno zgodovino. Ptujski občinski praznik, ki budi vsako leto spomin na slovenskogoriško četo - budi obenem spomin na ves narodnoosvobodilni boj v ptujski občini, na prelomnico v zgodovini našega ljudstva, na čas, ko si je utrlo pot k zmagi nad fašizmom in pot k boljši bodočnosti. Preroške besede našega literarnega genija %^am Cankarja lebdijo tako v pomenu ptujskega občinskega praznika: „Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar!" Ptujski občinski praznik je zato tudi vsakoletni obračun o uspehih delovnih ljudi naše občine od tedaj, ko so si začeli pisati sami svojo zgodovino, od boja za osvoboditev do danes. TEDNIK — ČETRTEK, 8. avgusta 1974 stran 3 ZASTA VA Zastava naša plapola veselo je rdeča kri ljubezni vseh ljudi na zemlji morja in neba modrina snežnih je vrhov belina cvetočih trat milina žareča zvezda je pesem hrepenenja svobode dela v skupnosti življenja. Vivko PRAZNIK V OESTERNIKU V Tedniku smo o Dester- niškem asfaltu že obširno poročali, tokiat ob otvoritvi 4,5 km asfaltne ceste naj zapišemo tole: Slavnostni govor je imel Franček Simonič. predsednik sekcije za kmetgstvo pri republiški konferenci SZDL. Najprizadevnejšim pri izgrad- nji oeste so podelili priznanja. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Vurberg, Korena in Duplek, folklorna skupina ter pevski zbor učencev osnovne- šole bratov Rešev Desternik ter član ptujskega gledališča Lojze Matjašič. Goste je pozdravU predsednik KS Destermk Franečk Ogrinc. Cesto pa je svečano otvoril Franjo Gnilšek, predsednik IS Skupščine občine Ptuj. V mimohodu so vaščani prikazali kmetijsko mehanizacijo za spravilo žitaric od leta 1945 do danes. N^več organizac^skih zaslug za asfaltno cesto na Desterniku ima predsednik gradbenega odbora An- ton Ža&anko. Predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek je prerezal vrvico. Foto: M. Ozmec KRAJEVNA konferenca SZDL Desternik se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri demonstraciji kmetijske mehanizacije: prav tako velja zahvala članom PG društva Desternik za nese- bično pomoč pri izvajanju programa. Krajevna konfe- renca SZDL Destemik. KARAVANA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA 1974 Občinski konferenci S2DL Ptuj in Ormož VABITA nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941-1945 in njihove najožje družinske člane, da se priglasijo Občinski konferenci SZDL Ptuj ali se bodo udeležili letošnje karavane bratstva in prijateljstva 1974. Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani, naj se priglasijo pismeno ah ustno nepreklicno do 10. septembra 1974 (priimek in ime ter naslov prebivališča). Pogoji priglasitve so: 1. Da je bil priglasitelj izseljenec v Srbiji 2. ,Da ob priglasitvi vplača 60 dinarjev s prevoznim stroškom in za pridobitev znaka ,,Karavana". (Ta znesek bo lahko udeleženec na vlaku vnovčil za hrano in okrepčila.) 3. Da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli poznejših razlogov ne bi mogel udeležiti karavane. Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom 11. oktobra ob 21. uri iz železniške postaje Maribor. (V primeru zadostnih prijav bo organiziran skupni odhod z avtobusom v Maribor.) Karavana se bo vrnila predvidoma 16. oktobra 1974 v Maribor. Posebne skupine udeležencev bodo obiskale naslednje kraje: ARANDELOVAC, ALEKSANDROVAC, ARILJE, BRUS, CAČAK, ČUPRIJO, GORNJI MILANOVAC, KNIC, KOSJERIČ, KRALJEVO, KRUŠEVAC, LAZAREVAC, LUČ ANE, MLADENOVAC, RAŠKO, SVETOZAREVO, TITOVO UŽICE, TRSTENIK, UŽICKO POŽEGO IN VRNJACKO BANJO. Podrobnejši program bomo udeležencem Karavane pravočasno pismeno sporočili. Za navodila se naj izseljenci obrnejo na Občinsko konferenco SZDL Ptuj in Ormož. STRNIŠČE: Dobili so asfalt Poročali smo že o programu dela krajevnega odbora Strnišče ter o njihovi največji želji, da ti končno dobili asfalt in tako postali pravi sestavni del krajevne skupnosti Kidričevo. V ponedeljek, 29. julija je bil za vse vaščane Strnišča najlepši dan v njiliovem kraju, saj so slovesno odprli asfaltno cesto skozi vas in se tako rešili hudega nevšečnega prahu s ceste. Skromne, vendar zares prijetne svečanosti ob zaključku asfaltnih del so se poleg domačinov udeležili tudi delavci, ki so asfaltirali cestišče, predsednik ter tajnik KS Kidričevo in še nekateri drugi predstavniki družbeno- političnega življenja v KS Kidričevo. zKoristili smo trenutek za majhen razgovor s predsednikom KO Strnišče Jožetom VAUKENOM in njegovo ženo ter ožjimi sodelavci, ki so največ pomagali pri delih ter izvedeli sledeče: Zadovoljni ter presrečni smo, da je dokončno le realiziran največji del v našem programu dela, da smo dobili asfalt, ki smo ga tako željno pričakovah. Naši vaščani iz 23 hiš so za to poleg samoprispevka prispevaU še skoraj 100.000 dinarjev, za kar jim sedaj ni žal, saj so uspehi pred njimi. Žal nam je samo, da ni reahziran tudi tisti del programa, ki govori o ureditvi manjšega otroškega igrišča, ki bi naj prav tako bilo asfaltirano, saj smo prepričani, da tega ne bomo imeh, če ne bo urejeno sedaj, ko so še vsi gradbeni stroji cestnega podjetja Maribor v Kidričevem. Zato upravičeno pričakujemo reali- zacijo tega dela programa. V načrtu imajo še vsaj en telefonski priključek, ki bi jih naj povezal s KS Kidričevo. F. MEŠKO 4 stran tednik — Četrtek, 8. avgusta 1974 tednik — Četrtek, s. avgusta 1974 stran 5 SODELUJMO V JAVNI RAZPRAVI O PREDLOGU STATUTARNEGA DOGOVORA SINDIKATOV IN ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V teh dneh se v osnovnih organizacijah sindikatov in v občin- skih sindikalnih konferencah odno- sno občinskih odborih sindikatov pričenja javna razprava o predlogu statutarnega dogovora o organizi- ranju in delovanju sindikatov ter rv-eze sindikatov v SR Sloveniji, ki bo trajala do 1. septembra 1974. O pripombah, stališčih in predlogih osnovnih organizacij sindikatov bo- do razpravljali občinski sveti zveze sindikatov v Ormožu, v Ptuju in v Slovenski Bistrici na svojih razširje- nih sejah, predvidoma 5. septembra 1974. Na teh sejah bodo izobli- kovali spreminjevalne in dopolnilne predloge ter jih poslali republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, ki bo na svoji razširjeni seji. 10. septembra 1974 določil končno besedilo statutarnega dogovora in ga poslal vsem osnovnim organizacijam sindikatov v SR Sloveniji. Osnovne organizacije sindikatov bodo v drugi polovici meseca oktobra letos na sestankih sindikalnega članstva od- ločale o sprejemu statutarnega do- govora, na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra 1974 v Celju, pa bodo razglasili njegovo uveljavitev. V javni razpravi imamo delavci možnost, da o predlogu statutarnega dogovora povemo svoja mnenja in da predlagamo konkretne predloge za njegove spremembe in dopol- nitve. S statutarnim dogovorom bomo potrdih najnovejše oblike organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, ki so že prilagojene novim ustavnim razme- ram in že imajo vsestransko podpo- ro sindikalnega članstva. Toda ne gre samo za nove oblike organizi- ranja, gre predvsem za novo vsebino in nove odnose, ki jih v sindikalni organizaciji moramo dosledno uve- ljaviti. S statutarnim dogovorom si člani sindikata sami določamo svoje nalo- ge, dolžnosti, pravice in odgovor- nosti ter oblike delovanja na vseh ravneh naie organiziranosti. To nas še toliko bolj obvezuje, da v javni razpravi z vso odgovornostjo opre- delimo svoj odnos do predloga statutarnega dogovora in da s konkretnimi predlogi obogatimo vsebino lasmega dokumenta. Zlasti se moramo v javni razpravi obrnili v lastno sredino v svojo osnovno organizacijo sindikata, ki je naša temeljna oblika sindikalne organizi- ranosti in najširši okvir našega političnega delovanja. Najti moramo lasten odgovor, kako v praksi uveljaviti neposrednost našega do- ločanja o vseh pomembnih vpra- šanjih? Pri tem nam bodo v veliko pomoč sindikalne skupine, ki jih moramo ustanoviti v vseh večjih osnovnih organizacijah .sindikatov. Naslednjo vprašanje je delegatski sistem in delegatdci odnosi. Novi izvTŠni odbori osnovnih organizacij sindikatov, ki jih bomo volili v obdobju 1974/75, bodo sestavljeni iz delegatov sindikainili skupin, kar pomeni, da se bomo pred sejami izvršnih odborov najprej sestajali člani sindikata v svojih sindikalnih skupinah, kajti delegati brez naših stališč in predlogov ne -bodo imeli" pooblastil odločanja. Zelo pomemb- no tudi je, da konkretneje oprede- limo odnos in naloge delegatov osnovnih organizacij sindikatov, ki jih pošiljamo v občinske in repu- bliške sindikalne organe. Kaj več bomo morali povedati o naših nalogah pri uveljavljanju delegat- skega sistema ter delu delegacij in delegatov v skupščinah družbenopo- litičnih ter samoupravnih interesnih skupnostih. Pomembno vlogo imajo aktivi mladih delavcev, zato bomo morali o istih v javni razpravi povedati nekaj več. Posebno po- membno vprašanje je mesto in vloga sindikatov odnosno zveze sindikatov v SZDL to je v enotni fronti vseh organ iz iranili socialističnDi sil. No- vost, ki jo zasledimo v predlogu statutarnega dogovora je povezo- vanje osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih, zato bomo v javni razpravi temu vprašanju morali posvetiti posebno pozornost. Skratka, pred nami je predlog dokumenta, ki bo po svoji vsebini in pomembnosti tak, kot ga bomo delavci organizirani v sindikatih izoblikovali v javni razpiavi. Vsaka naša misel, mnenje in predlog, ki ga bomo v razpravah prispevali bo obogatil vsebino statutarnega dogo- vora, zato v javni razpravi sodelujmo vsi! F. B. UPOKOJENCI bolnice Ptuj se iskreno zahvaljujemo sindi- kalni podružnici bolnice Ptuj za igrano pozornost ob priliki izleta na Vel. Planino, 18. 7. 1974. Takih izletov si upokojenci še želimo. Udele- ženci izleta. LA FELICITATIONPOUR PROF. GORŠEPOUR SON ANMVERSAIRE Monsieur le professeur, pour votre cher anniversaire, je vous exprime mes sinceres souhaits de tout mon coeur pourune heureuse, longue et saine vie. Je vous felicite aussi au nom de vos amis. Ce moment est pour moi un grand plaisir, car j ai de mes etudes tant de beaux souvenirs. Vous avez ete un tres fidele ami de la jeunesse et pour cela je penske a ces bons temps avec tendresse. Apres de gaies annees nous avons vecu de temps affreux et tout le moride est maintenant profondement change. Deja les jeunes gens nous semblent un peu etranges et les habitudes ont resu un etonnant visage. Mais votre esprit et votre caractere sont toujours les memes L education etait pour vous le plus aime probleme. Je vous envoie pour votre fete de jolis salu t s et pour vos efforts et la bonte je dis: merci, merci. \ CM. \ PROFESORJU GORŠETU ZA R OJSTNI DAN Za vaš visoki rojstni jubilej vam želimo sreče, zdravja in uspehov še naprej, predvsem pa dolgega življenja, vitalnosti in neskaljenega veselja. Minilo je veliko burnih, spremenljivih let ko ste prišli na Štajersko še kot suplen t. Zvesti ste ostali Ptuju od tedaj, ker ste vz^ubili tukajšnje ljudi in kraj. Nepozaben bo ostal spomin na šolske dni Še danes vidim v duhu vas, sošolce in klopi in kako pri tabli naš d ijak stoji in se v sled vprašanj francoske slovnice poti. Spremenili so se časi, mi in vi sedaj. Mladosmih dni ne bo nikoli več nazaj. Toda nekaj je ostalo še nespremenjeno, v naša srca je globoko zasajeno. To je drag spomin na skupne dni, ki vse muhaste spremembe preživi. Na profesorja, resničnega prijatelja mladine spomin dijaških let iz naših src ne mine. Ptuj, dne 29. 7. 1974 ^ CM. Objavljamo tudi prosti prevod pesmi iz francoščine v slovenščino. Prevod je Ojpiavil avtor sam. 6 stran tednik — Četrtek, 8. avgusta 1974 trgovišCe GASILCI DOBILI NOVO BRIZGALNO Minulo nedeljo je bila v Tigovišču redka slovesnost ob prevzemu nove motorne brizgalne tamkaj šnejga gasilskega društva. Vaščani in drugi prijatelji giasilstva, ki so prispevali tudi del sredstev za nakup nove „Rosenbauerce", so se zbraU na prireditvenem prostoru. Zbrane je najprej pozdravil tov. Sever, pred- sednik društva, za njim pa je prisotnim spregovoril prestavnik pokrovitelja, predsednik SO Ormož Mirko Novak. Med drugim je poudaril pomen modernizacije gasil- skih drušTev tudi v pripravah na SLO. Vsi govorniki so društvu čestitali k doseženemu uspehu. Ob koncu svečanega dela prire- ditve je predsednik OGZ Ormož Franček Pucko izročil Jožetu Horvatu priznanje za uspešno opravljeni gasilski strojniški tečaj. V veselem delu programa so gasilci pripravili tekmovanje koscev, kar je zbujala precej zanimanja med obiskovalci. Kosci so ob koncu tekmovanja „vrezali" še nekaj pesmi, tako daje bilo vzdušje ,4cot nekoč", ko so kosci v večernih urah prepevali na poti proti domu. Prireditev se je nadaljevala z ljudsko zabavo. Za ples in razvedrilo je igral ansambel ,,Slavček". jr Prevzem nove motorke Rosenbauer vTrgovišču. Foto: J. Rakuša Splavarjenje po jezeru predstavlja za mlade obi^ovalce posebno zadovo^stvo. KOPALNA SEZONA TUDI NA ČRNEM JEZERU Vroči poletni dnevi so prinesli kopalno sezono tudi na višine bistriškega Pohorja, v enega naj- lepših naravnih lepot-Črno jezero pri Treh kraljih, kjer je kopalna sezona zaradi hitre ohladitve jezera zelo kratka. Za razliko od lanskega leta, ko so prve dneve kopanja v tem biseru Pohorja pričeli zelo pozno in je trajalo le nekaj dni, so letos pričeli najpogumnejši z kopanjem že v drugi polovici julija. Tako je ob podaljšanju toplih dni pričakovati tudi dolgo kopalno sezono na Črnem jezeru. Te dni je mogoče opaziti vedno več kopalcev, med njimi tudi starejših, ki se zatekajo pred vročino v najbolj oddaljene kraje bistriSce občine, tako tudi na Črno jezero, do katerega je potrebno 30 minut peš hoje od planinskega doma Anton Stuhec pri Treh kra"^Lh ali od planinskega doma Osankarica. Med obiskovalci Cmega jezera je mogoče razen večjega števila mladih, ki tukaj preživljajo nekaj svojih počitniških dni. opaziti še Ijubite^e planin, ki se na svoji planinski poti ostavijo in okopajo v Črnem jezeru. Med tistimi, ki si želijo sveži planinski zrak in mirno okolje, je tudi precejšnje število obiskovalcev iz Slovenije in sosed- njih republik. Foto in tekst V. HORVAT Vrsta najlepših. Zmagovalka večera Stanka ima številko 1, Angelca Bratec ima številko 8, Dragica Škrjanec pa številko 7. Foto: M. Ozmec Na ormoški noči je bilo veselo že zjutraj je bilo očitno, da bo letošnja ormoška noč najbolj topla od vseh dosedanjih. Sonce je pripekalo ves dan in tako je bilo zvečer in ponoči izredno toplo, kar je bUo poleg vab^ivega programa in dobrega imena, ki si ga je ormoška največja prireditev že prislužila, tudi bistveni faktor, da se je letos na ormoškem kopališču zbralo 7000 obiskovalcev. S tem so biU potolčeni vsi dosedanji rekordi in tudi vsa pričakovanja. Program je potekal tako, kot je bil objavljen V Tedniku smo o tem obširno pisali v prejšnji številki. Vse nastopajoče je občinstvo lepo sprejelo. Dvoje tekmovanj, ali bolje rečeno izbiranj je tudi potekalo po načrtovanem programu. Kopalke sezone so pokazale manekenke Anteninega programa, najlepše ude- leženke večera pa kar same. Izbor je bil velik, tako da je že strokovna žirija morala izločiti 10 najlepših, ki so se potegovale za najlepšo med lepimi. Pri gledalcih je osvojila največ simpatij 20-letna prodajalka Stanka Ekart. doma iz Cirkovec na Dravskem polju, zaposlena pri TOZD Panonija v Ptuju. Druga je bila Angelca Bratec, tudi prodajalka, doma iz Žabjaka pri Ptuju, zaposlena pri trgovskem podjetju Merkur v Ptuju, tretja je bila Dragica Škrjanec, uslužbenka iz Varaždina." Razglasitev najlepših udeleženk je bilo, tako kot so obljubili, ob manjšem ognjemetu. O prireditvi bi se dalo na dolgo in široko razpredati o tem in onem, saj se je dogajalo marsikaj prisrčnega, smešnega in lepega, bilo pa je tudi nekaj drugih zanimivosti, o katerih pa bomo napisaU kaj prihodnjič. Končamo naj z lepo mislijo, ki jo je na začetku prireditve izrekel direktor SVL SOZD „Jeruzalem"' Ormož Matija Ratek: ,,Pesem in ples'; sta nagrada za delo in trud. zato plešite in pojtel" Njegova misel seje uresničila. itj KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ želi vsem občanom, posebej še prebivalcem ptujske krajevne skupnosti,, prijeten občinski praznik - 8. avgust TEDNIK — ČETRTEK, 8. avgusta 1974 stran 7 8 stran tednik — Četrtek, 8. avgusta 1974 DEŽNIKARSTVO JURIJ ZADRAVEC KREMPLJEVA UL. 3 PTUJ Čestitam ob 8. avgu- stu; hkrati pa napro- šam cenjene stranke, da redno prevzemajo popravljeno blago. Se v bodoče priporo- čamo svoje storitve. Letna konferenca diabetikov je bila v soboto, 20. 7., v Ptuju pri „Grozdu". Dvorana je bila polno zasedena. Po pozdravu predsednika je dr. Tropova toplo pozdravila navzoče in ob obletnici obstoja društva izrazila vso priznanje sodelavcem v upravnem odboru. Omenila je, da število sladkornih bolnikov stalno narašča in jih je že 448, to je 77 več. V društvu diabetikov Ptuj je vključeno okoli 200 članov in članic. Ker je sladkorno družinsko obolenje, priporoča zdravnica tudi redne preglede svojcev. Govorila je o pomenu diabetičnega društva in naštela bistvene znake nastopa diabetisa kot posledice pomanjkanja insulina. Pomembna je pač dieta, sicer lahko nastopijo komplikacije, tega se naj zavedajo vsi diabetiki! Poljudno je odgovarjala na razna vprašanja glede hrane in pijače. Tudi glavna sestra Irma Žilavčeva je opozorila, da se naj sladkorniki izogibajo slad kanih vin, medtem ko male količine pristnega vina ne škodujejo. To velja tudi za pevico in sadje. Ako kdo nima tabele, jo bo lahko dobil ob kontroli. Dela se tudi na tem, da bo v ambulanti redna ura, ko bodo diabetiki lahko dobili potrjene izvide brez dolgega čaka- nja. Na tej konferenci je bil tudi podan predlog za zvišanje članarine, češ, da se s simboličnimi 10 dinarji ne da kaj prida napraviti, da ne govorimo o pomoči, ki so je potrebni socialno ogroženi. Naredili bodo tudi prošnje na SO Ptuj za pomoč, kot je to v Mariboru. Govora je bilo tudi o potrebi izdaje brošurice za diabetike. O tem in drugem se bo razpravljalo na OBČNEM ZBORU DIABETIKOV SLOVENIJE, ki bo septembra v Celju. Štirje predstavniki so bili določeni kot delegati ptujskega društva diabetikov na tem zboru. J. D. Slika na naslovni strani je iz ateljeja ptujskega fotografa Stanka Kosija. Posnel jo je iz letala, predstavlja pa nam del Ptuja iz nenavadne perspektive. Stanko Kosi iskreno česti- ta ob prazniku občine Ptuj. tednik — Četrtek, 8. avgusta 1974 stran 9 50 let tovarne perila LABOD Novo mesto 53 let TOZD tovarne perila DELTA Ptuj j Pol stoletja razvoja, us^•arjanja in trdega dela tovarne je predolga pot, da bi mogli v nekaj besedah vsaj bežno upodobiti njen družbeni pomen. Zgodovina, ki so jo s svojim delom ustvarile delavke, tako z Dolenjskega kot z Dr avske doline, j tako veličastna prav zaradi tega, ker so jo usnarjale v potu svojega obraza, trikrat obremenjene: kot proizvajalke, kot matere in žene ter kot gospodinje. .I.ABOD" JE ZAPLAVAL TAKOJ PO VOJNI Pravni temelj sedanje tovarne perUa LABOD Novo mesto je postavil mestni ljudski odbor Novo mesto, z odločbo št. 799 in datumom 13. marca 1948. Prva povojna leta sije 40-č lanski kolektiv močno prizadeval dvigniti produk- tivnost dela. ki je dosegla v letu 1949 že 90 odstotkov predvojne, samo kvaliteta proizvodov še ni bila povsem zadovoljiva. V letih 1950-53 je podjetje zelo napredo- valo. Število zaposlenih se je zvišalo na 165. Uvedeno je bilo dvoizmen- sko delo. samoupravljanje pa je omogočilo delavcem, da so obliko- vali in uvejavili -oje želje in težnje za boljše delo. V >tih do 195 7 je v industriji perUa že aživela misel, da bi povečali svoj^ kapacitete z zgradinijo novih obj ktov. Zrasla je nova tovarna, podjei ^ pa je usta- novilo tudi obrat v Kc tanjevici ter si že pridobilo prve 'ooperante. Leta 1960 je bilo \ podjetju zaposlenih že 306 delavv <;v. Spre- membe v takratnem gospi. larskem sistemu so slabo stanje v po ietju še poslabšale. Leta 1961 so p, xljetje začeli zapuščati delavci in st ikov- njaki. kar je privedlo tov ari o v resno krizo. Po spremembi v vodst%u podjeja (direktor postane Zdravko Petan) st tudi organi upravljanja in celoten delovni kolektiv vztrajno sledili začrtanim smernicam in v potu svojega obraza ustvarili sredstva, da so v naslednjih letih pokrili skoraj 100 milijonov dinarjev izgube in čvrsto postavili temelje za nadaljnji razvoj. KAPETAN VABIC OSNOVAL ŠIVILJSKO ZADRUGO ,J)ELTA" V času po prvi svetovni vojni se je Francu Vabiču, demobiliziranemu pomorskemu kapetanu, utrjevala misel, porojena med vojno ob delti Nila: Po končani vojni vse prezno- jene in utrujene vojake obleči v sveže perEo. v sveže zlikane snežno- bele sr,ajce. Tako je 20. decembra 1920 osnoval skupaj z dvema partnerjema šiviljsko zadrugo „De!- ta" v Zelenškovi ulici. Ena izmed prvih, ki so se v Delti zaposlile, je bila takrat devetnajstletna Margareta Osenjak, sedaj že prababica, ki živi v Avstriji. Vsega skupaj je bilo zapo- slenih okoli 20 delavk. Prvotno je bila v enem samem prostoru krojil- nica, šivalnica in likalnica. Šest strojev je bilo vsega skupaj, delavke so jih poganjale nožno, na dan pa so morale sešiti po sedem srajc. Do leta 1933 so zgradbo „Delte" obnovili in prezidali. Med vojno so dograjeni prostori Delte ostali deloma neizkoriščeni in so služili okupatorju kot zbirališče vojnih ujetnikov.. Po vojni sta bih „Delta" in „Izdclovalnica perila Lenart" podržavljeni in sta se leta 1948 združili. Pr vi delavski svet je bU izvoljen 8. septembra 1950. Štel je 21 članov, predsednica je bila Francka Petek. Leta 195 3 se je podjetje preimenovalo v Invalidsko podjetje Delta, tovarna perila in konfekcije Ptuj. Direktor je bil Jože Tomažič. Kupljenih je bilo več strojev. Opremljeni so bili upravni prostori ter del likalnice in skladišče gotovih izdelkov.. Za novega direk- torja je bil imenovan Heribert Samuda, tekstilni tehnik. Do leta 1960 je bilo za razvoj Delte veliko storjenega. Pripravljeni so bili vsi elaborati za rekonstruk- cijo tovarne. 39 delavk je opravilo izpit za šivilje v konfekcijski stroki ipd. Zaživele pa so tudi druge dejavnosti. Tovarna je imela svojo folklorno društvo, gasilsko desetino itd. Leta 1961 je bil rekonstruk- cijski elaborat za razširitev Delte potrjen in že naslednje leto sta bili prenovljeni šivalnica in likalnica. V letih do 1968 so se vrstili uspehi in neuspehi. Ljudje so prihajali in odhajali. Leta 1969 je cena „nylon" srajcam močno padla. Zaradi velikih zalog teh srajc je biia prikazana izguba, ki so jo razmejili na dobo pet let in pokrili iz lastnega rezervnega sklada. Od leta 1971 do 1973 je bilo vloženih veliko naporov strokovnih služb in neposrednih proizvajalcev, samoupravnili orga- nov in družbenopolitičnih organi- zacij za trajno izbolj.šanje stanja v Delti, kar je narekovalo povezavo z močnejšim partnerjem. Tako so se 15. februarja 1973 delovni ljudje Delte odločiH za pripojitev k Labo- du, Novo mesto, ki je pripravil za delavce sprejemljiv sanacijski pro- gram. Tako je Delta postala Teme- ljna organizacija združenega dela „Laboda" tovarne perila iz Novega mesta. Že takoj prvo leto je bilo veliko storjenega. Izveden je bil prvi del sanacije, usposobljen prostor za jedilnico in kuhinjo, preurejeni so bih proizvodni prostori, prikrojeval- nica, šivalnica in likalnica, izboljšimi so bili teh/iološki postopki itd. Letos je že končan drugi del sanacijskega programa. Zgrajeni so skladiščni prostori, krojilnica in likalnica. V naslednji etapi so predvideni pomožni prostori in energetski center. V zadnji fazi pa je predvideno še 2500 kv. m pro- izvodnih prostorov, del skladišča in upravni del. Tako bo do leta 1978 po programu pridobila Delta skupaj 6.000 kv. m tovarniških prostorov, kjer bo lahko 600 delavk. Dnevna proizvodnja bi znašala enkrat toliko kot letos, to je 10.000 moških srajc. Celotna investicija tovarne bo veljala 2 milijardi 200 milijonov starih dinarjev. Se danji prostori tovarne srajc TOZD Delta Ptuj, na Srbskem trgu Ženske iz Ptuja in okolice sešijejo v tej sodobno opremljeni šivalnici dnevno ckoli 5000 srajc. To je zgradba na Rogozniški cesti, ki zavzema 2000 kv. m prostora, v njej pa so skladiščni prostori, krojilnica in likalnica za novo tovarno. 10 strani tednik — Četrtek. 8. avgusta 1974 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE 30 Med jetniki, ki so dolgo samevali v cellici, a namerno, je bil Rudi Ilec, znan komunist. Gestapovci so ga zaprli poleti 1941 v celico štev. 14 v pritličju, kjer je vladala plesnoba in vlaga. 30 Ilec je dolgo kljuboval v temni in vlažni celici bolezni, vendar je čez tedne izbruhnila. Dr. Goerger o njej ni hotel spet nič slišati, ni dovolil, da bi poklicali k licu zdravnika. Ko pa je nekega dne zdravnic obiskal neko jetnico, je paznik Pihlar izrabil priložnost in je na lastno pest odvedel zdravnika tudi v Ilčevo celico. Zdravnik je odredil, da mora bolnik iz temne ceUce. lica so po petih mesecih ptujske ječe poslali na Bori. Tako se Goergerju ni izpolnila želja niti pri Arsiču, niti pri licu, da bi ju imel zaprta do smrti. Smrt pa bi seveda kar hitro pobrala oba, če bi teko vse po Goergrjevih željah. Čeprav sva s Pihlarjem prinašala licu naskrivaj dodatno hrano, mu s tem ne bi rešila življenja, kajti vlaga v celici je bila pogubonosna. ŠTUDENT IZ SLOVENSKIH GORIC Leta 1941 so nemci privedli v zapore mladega fanta. Bilo je prav za 1. november. Leta 1941 so Nemci privedli v zapore mladega fanta. Bilo je prav za 1. november. Z njim so pripeljali še kmeta Janžekoviča. Oba sta bila iz Slovendcih goric. Niso ju pa skupaj prijeli. Najprej so pripeljali na sedež gestapa Janžekoviča, nato paRihteriča, kije bil študent. Rihtariča so sumili, da je povezan s prof. Kerenčičem, dokazov zato pa niso imeli. Izgleda, da ni nihče, ki so ga mučili, veder kaj povedati o Rihtariču in nanj so zato kar pozabili. V zaporu je presedel št iri mesece, ne da bi ga zasUšali. Sele potem, ko so gestapovci zaključili krvavo dramo s središko uporniško skupino, so se spomnili na Stanka Rihteriča, ki naj bi spadal k njej, čeprav je bil od Benedikta. Rihtarič me je februarja 1942 prosil, naj vprašam, zakaj so ga zaprli. Kmalu za tem so ga zaslišali in izpustili. Se pred tem, me je Rihtarič poprosil za pomemben pogovor. Našel sem priliko, da sva se pomenila. Dejal je, da bo po odhodu iz zaporov potrebna stalna povezava med uporniki in zanesljivimi pazniki, to je s Pihlarjem in menoj. Le tako bi lahko prišlo do osvoboditve jetnikov, ki bi jih partizani odpeljali v svoje enote. Ko bo čas zato dozorel, bi pripravili skupen načrt za tako velikopotezno dejanje. Ko je Rihtarič zapore zj^justil, sva se domenila za sestanek 19. marca 1942, na Jožefovo, blizu Narodnega doma v Ptuju. Res sva se našla. Prinesel mi je škatljo stotih cigaret za jetnike in navedel, da morava vzdrževati stik še naprej, da bomo laJiko skupaj izvedli načrt osvovoditve jetnikov. Toda od tedaj ga nisem več videl. JETNIKOM so TAJNO NUDILI POMOC Doba nem3ce nacistične okupacije je bila, kakor že vemo, doba strašnega nasilja nad našim, narodom. Najstrašnejše je bUo pa tistim, ki so jfli Nemci oropali prostosti. Zanje se je začelo pomanjkanje, zaživeli so v negotovosti za svoje življenje. Jetniškemu pazniku, ki je opravljal svojo službeno dolžnost od celice do celice, ki je poslušal prošnje, pritožbe, stokanje, ki je videl trpinčena telesa, razbičane duševnosti, zaskrbljene in obupane mlade ljudi, ljudi zrelih let in starce - se je stiskalo srce od bolečine. Vest je velevala, da pomagaš trpinom kolikor moreš, da jim nudiš prijazno besedo, tolažbo. Nezdrave razmere v zaporih so ljudi izmozgavale, so jih telesno in duševno uničevale. Prijazna beseda je bila vse premalo, da bi reševala jetnike pred propadom. Toda kako pomagati, ko je pazniku strogo prepovedano prinašati od kod karkoli do jetnikov? ! Ce so tako dejanje odkrili, so sledile hude kazni. Tako so višjega nadpaznika Žemljica, zaposlenega v mariborskili zaporih, zaradi pomoči jetnikom in povezave z OF, obsodih na smrt z ustrelitvijo, paznika- šoferja GorjiOca, tudi zaposlenega v Mariboru, pa so poslali v koncentracijsko taborišče. Zvedelo se je tudi, daje paznik Berložnik iz mariborskih okrožnih zaporov podlegel strašnemu trpinčenju. Zaprli so ga. ko so odkrili, daje jetniKom izdatno pomagal. Kljub veliki nevarnosti sva se s Pihlarjem odločila, da bova jetnikom pomagala. Najprej sva pomagala vsak na svojo roko, od začetka leta 1941 pa -sva se pri tem povezala, da bi lažje to svojo človeško dolžnost opravljala, da bi čim bolj koristila zapornikom. Če bi še nama pridružil še jetničar Jerman, bi bil uspeh veliko večji, saj bi odpadlo vehko prikrivanje pred njim. S Pililarjem sva speljala tajne kanale za hrano, zdravila in druge potrebščine do jetnikov. Iz ptujske bolnišnice so pritekala zdravila. Dajali sta jih sestri Roza Tumpej-Flora in Rozina Žirovnik-Erika. Zalagala sta tajno jetniško lekarno s sredstvi za prvo pomoč z obvezami, razkužili in zdravili. (Dalje prihodnjič) jgpNiK — ČETRTEK, 8. avgusta 1974 stran 11- /^'s^ENSKA BISTRICA ZA UREDITEV GRADU BO POTREBNA ŠIRŠA POMOČ j(jjub velikim prizadevanjem ob- činske kulturne skupnosti, da bi ohranila nekdanjo podobo bistriške- ga gradu v kar najbolj originalnem stilu, ji to večkrat ne uspeva. Osnovni razlog, da so prizadevanja ne rodijo željenega rezultata, so siaomna finančna sredstva s kateri- mi raspolaga bistriška kulturna skupnost. Medtem ko so letos z razpoložlji- vinii sredstvi uspeli usposobiti viteško dvorano bistriškega gradu za kulturne prireditve in druge sveča- nosti, v programu pa imajo še preureditve in obnovo nekaterih dnigih prostorov v gradu, pa zunanjost gradu vztrajno in vedno bolj grozeče propada. Predvsem deževno vreme in zimski čas močno nagrizeta fasado gradu. Na posamez- nih mestih ni redkost, da zaradi vlage že močno razpada opeka zidu. Bistriški grad sodi med najpo- membnejše srednjeveške objekte na Štajerskem. Zanemarjanje tega objekta bi lahko pomenilo veliko izgubo za zgodovino slovenskega naroda. Ker pomanjkanje sredstev, s katerimi bi lahko uspešneje prepre- čevali propadanje tega zgodovin- skega gradu, že vrsto let pesti bistriško kulturno skupnost, je pričakovati nadaljnje razumevanje republiške kulturne skupnosti ter zavoda za spomeniško varstvo Maribor pri obnovi zunanje podobe gradu v središču Slov. Bistrice. Tekst in foto: V. Horvat V okviru II. ptujskih kulturnih srečanj pod pokroviteljstvom Kreditne banke Ma ribor in samostojne podružnice Ptuj priredi Te meljnd kulturna skupnost P tuj KONCER T ČRNSKIH DUHO VNIH PESMI, Izvaja j h Ne^v s^ing quartet in O to Pestner. Koncert bo danes, 8. avgusta ob 20.40 na letnem prireditvenem prostoru. (V primeru slabega vremena bo prireditev v \Narodnem domu.) Zlatoporočenca F. in M. Arnuš Marija in Franc ARNUŠ iz Ptuja, Volkmerjeva 4 sta v soboto, 20. julija na matičnem uradu v Ptuju potrdila 50-letnico skupnega zakonskega življenja. Prisotnim - otrokom, vnukom in pravnukom, so stopile solze v oči, ko so zlatoporočencema čestitali. V imenu skupščine občine Ptuj je zlatoporočencema čestital delegat SO Ptuj Franc Fideršek. Poročila sta se 24. februarja 1924 v Ptuju. Iskrene čestitke zlatoporočencema! Foto: Langerholc ELEKTRO IN FINO MEHANIK »KAREL KLEIN« KREMPLJEVA 3, PTUJ opravlja popravila vseh vrst gospodinj- skih ter ostalih elek- tričnih aparatov po zmerni ceni. Čestitam ob 8. avgu- stu — prazniku občine Ptuj! MODNO ŽENSKO IN MOŠKO KROJAŠTVO KAREL METLICAR CAFOVA UL. 2 — PTUJ Ob prazniku naše ob- čine čestitam vsem občanom in jim še v bodoče priporočam svoje storitve. Eleganco in moderne kroje vam zagotavlja krojaštvo »Metličar«. F.B. VOJNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptujčana) 30 Vsi trije so obstaU kot kamniti kipi. Gestapovci so medtem zopet zaloputnili vrata. In po hodniku je bilo slišati odmeve oddaljujočih se korakov pruskih škornjev. Še vedno vse tiho je °ilo. Kakor da bi se že nekoč dogovorih, da ne Domo nič govorili. Zanimivo, kako ljudje iste stopnje izobrazbe v isti situacni zavzamejo isto stališče. Trije novinci so ostrmeli, ko so se prUagodih jj^nii in opažih na pogradu ranjenega znanca, fočasi smo vsi posedli po robu ležišča. Nihče se ^ ni odločil, da bi spregovoril. Videti je bilo, da ^mo vsi intenzivno razmišljali o nerazumljivih ^ogodkih, ki so se odvijah pred in z nami. Bilo je ^di videti, da smo vsi enega mnenja, da ne kaže govoriti o stvareh, ki jih nismo razumeli, ker jih še pač zaenkrat nismo dovolj podrobno spoznali. Kaj takega, kar bi bilo sovražniku všeč, iz naših ust ni bilo mogoče pričakovati. Govoriti pa tako, kakor smo mislili, ni bilo umestno, ker nismo vedeli, če morda le kje kdo ne prisluškuje. Bili smo ponižani in razžaljeni. Oropani svobode. Edino naše orožje je bil molk . . /Od gestapa ni bilo česar boljšega pričakovati. Če bi se vse to dogajalo v drugačnih okoliščinah, bi nas bolj prizadelo in razmišljanje še bolj zaposlilo. Prezir zločincev pa je toliko močan, da misli zakrkne in jih usmeri v eno samo smer - maščevanje. Pobiti prijatelj se je jel počasi prebujati k zavesti in je godrnjaje izgovoril tu in tam kako nerazumljivo besedo. Za situacijo je bilo značUno, da je spregovoril prvi tisti, ki je bil v nezavesti. To prU&o sem porabil, da smo prekinili moDc. Presedel sem se k ranjenemu. Spraševal sem ga, kako mu je, ali ga boli, kako mu naj pomagamo. Tolažil sem ga in spodbujal. Ogovarjanje je delovalo kot zdravilo. Kmalu se nam je .pridružil kot enakovreden član nesrečne druščine. Bilo nas je pet. Štirje pravniki in en zdravnik. Še vedno nihče ni hotel spregovoriti podrobneje o naši situaciji. Trije na novo pridruženi niso hoteli niti prikazati okolnosti svcgih aretacij. Vsi še naprej zadržani in previdni . . / Zopet se je naenkrat razlegel trušč in ropot po hodniku. Podobno, kot prvič in drugič in vedeb smo, da vodijo nove žrtve. Sedaj je bilo na hodniku še bolj glasno. Bilo je sUšati neurejene korake. Naenkrat so se znašh med odprtimi vrati trije neznanci, že priletnejši moški. Bih so iz Ormoža. Ti so bih zelo vznemirljivi in prestrašeni. Njihovo obnašanje je bilo zbegano in kmalu so verjetno pod vplivom živčnega pretresa nekateri začeli bruhati, nekaterega pa so naganjale hude driske. To se je ponavljalo tako hitro, da so se komaj utegnih menjavati na latrinskem čebru. Že preje nagnusen smrad je postajal poslej neznosen. Čedalje bolj pogosto so se odpirala vrata. Pritirah so še ravnatelja meščanske šole, ravnatelja pletarne in nesrečnega čevljarskega mojstra Andriča, ki je eden med prvimi končal pok osen z gestapovskimi strojnicami na mariborskem morišču. Kmalu nas je bilo v tisti kletni ječi natrpanih dvajset mož JCo smo polegli, smo bih na pogradu stisnjeni kot vložene sardehce. Drug ob drugem smo se stiskah in si tako malo ogrevali od kletne vlage premrla in prezebla telesa. Čas je potekal neopazno, zdelo se nam je, da zelo naglo, vendar ni in ni hotelo biti konca strašne noči. Dalje prihodnjič 12 stran tednik — Četrtek, 8. avgusta Dr. FRAN BRUMEN: Obolenje vegetativnega področja 2. nadaljevanje Stanje najlažje objektivno ovred- notimo s posebno napravo, ki jo imenujemo ergometer. Pri obeh oblikah pokaže poskus na ergo- metru, da je ekonomičnost dela zmanjšana in zmogljivost krvnoob-» točnih funkcij opazno utesnjena. Pri določeni obremenitvi pa premajhen vzpon tlaka, toda visoko utripno frekvenco že pri razmeroma manjših obremenitvah in posebno značilno nesposobnost vzdržati določen na- por do konca. Cas, ki je potreben, da bi se z naporom povišana frekvenca utripa zopet umirila in normalizirala, je nenormahio podalj- šan - običajno nad dve minuti. Tako preizkušanje lahko napravi tudi vsakdo sam brez aparature z navadnim primernim naporom. %ti način je uporaben tudi za orientacgsko presojo zmogljivosti srca, pri čemer je seveda potrebno upoštevati treniranost telesa. Pri ortostatičnem poskusu - ko se preiskovani spravi iz mirujočega v pokončno stanje - opazimo hitro naraščanje srčnega utripa od 100 do 170 v minuti in pri merjenju krvnega tlaka ugotovimo zožitev utripne amplitude tudi do komaj 10 mm Hg. (Amplituda je razlika med najvišjim - ko srce iztiska kri in najnižjim krvnim tlakom - ko vsrkava kri). Amplituda bi naj pri zdravem človeku odgovarjala formu- U X - (X/2 + 20), pri čemer pomeni X najvišji - sistolični izmerjeni tlak. Najnižji - diastolični tlak naj torej meri polovico najvišjega s prištevkom 10-20. (Tako sem skušal odgovoriti na številna vprašanja glede krvnega tlaka). Ce je namreč amplituda premajh- na, je količina obtočne krvi nezadostna. Taka utesnitev ampUtu- de nastaja predvsem radi nefiziolo- škega dviganja vrednosti najnižjega tlaka (ki lahko znaša tudi 30-40 mm Hg). Pri težjih primerih take distonije nastopa onesveščanje. Taka bolezenska stanja lahko preverimo tudi z znanim elektrokar- diografom - EKG. Ortostatična onesveščanja je potrebno razlikovati od navadne sinkope, ki nastopa pri posebnih živčnobolanih stanjih in tudi pri nekaterih duševnih mot- njah. ZDRAVLJENJE OPISANIH TE- ŽAV NAJBOLJ USPEŠNO POD- PREMO S SMOTRNIMI TELESNI- MI VAJAMI IN ISTOČASNIM UTRJEVANJEM DUŠEVNEGA RAZPOLOŽENJA. Umestno je dodajanje zdravil, ki sicer dvigajo periferni krvni obtok, a vendar delujejo v smislu razširjanja končnih žil odvodnic. V nasprotju z hipotono poznamo tudi še hipertono disregulacgo z' zvišanim krvnim tlakom. V teh primerih je krvni tlak že pri mirovanju stalno nekoliko zvišan. Cesto pa je tudi frekvenca srčnih , utripov pospešena. Emocionalni - čustveni, pa tudi zunanji vplivi okolja - konflikti iz osebnega in socialnega življenja - so sprožiLni vzročniki te takoimeno- vane ,,situacijske hipertonije". Zelo kritični trenutki povzročajo pri tako prizadetih osebah poznani simpatDcovazalni napad. Značilni njegovi simptomi so zajeti v krog občutka nekakšne notranje napeto- sti, nadležnega nemira z neutolažlji- vim siljenjem na premikanje in težjimi motnjami spanca. V akutnej- ših slučajih se pojavljajo izbruhi trenutnega oznojenja. Sledi 3. nadaljevanje darujte kri — rešujte življenja samo kri — nadomesti kri Objavljamo seznam krvodajalskih akcij v avgustu 1974, da bi se občani navedenih občin in krajev lahko čimprej prijavili občinskim odborom Rdečega križa, kateri dan želijo priti na odvzem krvi. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z da- rovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali. Dolžnost zdravih prebivalcev je, da kri darujejo vsaj ne- kajkrat v življenju, saj je nehumano zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanje krvi je odraz človečnosti, zato, Rdeči križ pričakuje na odvzem krvi vse zdrave občane.^ avgust 1974 SKOFJA LOKA L, 2.. 3. RIMSKE TOPLICE 7. RADEČE 8. VIDEM OB SCAVNICI 13. RADENCI 14. GORNJA RADGONA ' 15., 16., 17. LJUTOMER 19., 20., 21., 22., 23. NOVA GORICA 27.. 28., 29., 30. REPUBLIŠKI ODBOR RKS OBČINSKI ODBORI RK ^EDNiK — Četrtek, 8. avgusta 1974 stran 13^ Druga ptujska kulturna srečanja s tiskovne konfe- rence tks ptuj Želja po kontinuiranosti in prehajanju kulture v vsakdan delovnega čtoveka v Ptuju seje z iniciativo kulturnih delavcev TKS Ptuj uresničila. Leta 1973 so se pričela 1. ptujska kulturna grečanja. ki so, zraven dveh revij pevskih zborov in kurentovanja, zopet dokaz, da so med delavci teme^ne kulturne skupnosti še vedno entuziastL ki so prisluh- nili ljudem. Lanski uspehi so pokazah pravilnost začrtane poti ter obenem obudUi željo, prenesti to dejavnost tudi na naslednja leta. 5. 8. 1974 je temeljna kulturna skupnost Ptuj sklicala tiskovno konferenco, kjer je bil poudarjen osnovni namen teh srečanj - posredovati visoko kvahtetne kulturne dosežke raznih zvrsti tudi delovnim ljudem našega manj razvitega območja. Predsednik TKS Ptuj Vladimir Ban. ki je konferenco vodU. je dejal, da je nekul- turnost ovira našemu eko- nomskemu razvoju, kot to poudarjajo načela komunistov. Kot majhno mesto smo brez profesionalnih kulturnih insti- tucij in obenem z vehkim delom podeželja. kjer se občuti strahotna kulturna žeja. Vendar na našem območju ne moremo govoriti o kulturnem moDcu, tudi med letom ne. Višek kuhumega dogajanja pa so vsekakor prav ta srečanja. KvaUteta prireditev je vedno povezana z veliko materialno obremenit\'ijo. ki je vedno za petami naši kulturi. Zelo nevsiljivo je bila izrečena zahvala kuhurnih delavcev KB Maribor in Samostojni podruž- nici Ptuj ob njihovi denarni pomoči. V govoru direktorja KB Maribor je bila nenehno prisotna misel, da je veUko bolj koristno financirati tisto, kar je družbi resnično potrebno. Zelo veUko smo zvedeU o delu TKS Ptuj. Po konferenci pa smo si ogledaU še muzejske zbirke v gradu: saj je o kulturi govoriti premalo. Že sam program prireditev, ki ga posebej objavljamo, nas opozarja na vsebinsko bogato in obenem tako raznotero kul- turno doživetje. L, Jelen PROGRAM P RIREDIT EV AVGUST 1974: četrtek, 8. 8. ab 19,30: otvoritev razstave PRISPEVC:: SLOVENJEGORIŠKE ČETE .\.'\RODNO OSVOBODILNEMU uJJlJ V LETU 1942 (raz- stavni paviljon Dušana Kvedra) ob 20.30: svečana otvoritev H. PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ 1974 (letni prireditveni prostor, v primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu) ob 20,40: koncert NEW SVVING OUARTET in OTO PESTNER (letni prireditveni prostor, v primeru slabega vremena bo prire- ditev v Narodnem domu) nedelja, 18. 8. ob 16. uri: V h LIKA FOLKLORNA REVIJA — ljudske šege, plesi in običaji, nastop folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev ter folklorne skupine »TINE R02ANC« iz Ljubljane (letni, prireditveni prostor, v primeru slabega vremena bo pri- reditev v gledališču) četrtek, 22. 8. ob 17. uri: otvoritev razstave slikarske kolonije POETOVIO — 1973 (razstavni paviljon Dušana Kvedra) in začetek dela slikarske kolonije POETOVIO-1974 (na Borlu), sobota, 24. 8. ob 20. uri: DEN DANSKE KVARTET (končen danskega godalnega kvarteta) KOPENHAGEN (zgornje grajsko dvorišče, v pri- meru slabega vremena bo prireditev v Glasbeni šoli) nedelja, 25. 8. ob 10. uri: promenadni koncert GODBE NA PIHALA DPD »SVOBODA« PTUJ (Trg mladinskih deloviiih brigad) petek, 30. 8., sobota, 31. 8. in nedelja, 1. 9. VI. PTUJSKI FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE (letni prireditveni prostor) SEPTEMBER 1974: četrtek, 5. 9. ob 17. uri: otvoritev razstave: HOLANDSKO-FLAMSKA IN FRANCOSKA PREVODNA GRAFIKA XVII. in XVIII. stoletja (razstavni paviljon Dušana Kvedra) petek, 6. 9. ob 20. uri: Prešernovo gledališče Kranj: t. Svetina: UKANA (gledališče) torek, 10. 9. do nedelje 15. 9. TEDEN SLOVENSKEGA FILMA (Mestni kino Ptuj) četrtek, 12. 9. ob 20. uri: TARTINI TRIO Ljubljana, koncert (zgornje grajsko dvorišče, v primeini slabega vremena bo prireditev v Glas- beni šoli) sreda 18. 9. ob 17. uri: otvoritev razstave: JANEZ IN JURIJ ŠUBIC (razstavni pa- viljon Dušana Kvedra) sobota, 21. 9, ob 20. uri: pevski zbor KRISKOVSKI, Praga, koncert (Narxxini dom) ponedeljek. 23. 9. ob 20. uri: , Mestno gledališče Ljubljansko: N. Coward: KOMEDIJA LJU- BEZNI (gledališče) četrtek, 26. 9. in petek 27. 9. ob 9. uri: POSVETOVANJE O DELE2U PTUJA V RAZVOJU SLOVEN- SKE KULTURE (Narodni dom) petek, 27. 9. ob 20. uri: koncert: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER (Narodni dom) ponedeljek, 30. 9. ob 20. uri: gledališče Ptuj: I. Cankar: POHUJŠANJE V DOUNI SENT- FLORJANSKI — premiera (gledališče) Pridržujemo si pravico spremembe programa. Programme subject to alteration. karting odlična dirka; v nedeljo je bila v Ptuju IV. dirka za državno prvenstvo v kartingu. Bila je v sklopu prireditev ob prazniku občine Ptuj. Organizator AMD in Karting klub sta dirko odlično pripravila, saj je tekmovanje potekalo brez zastojev. V 16 vožnjah v različnih kategorijah smo videli drzne in borbene tekmovalce, ki so zeleh doseči čim več, ki jih tudi izredna vročina ni motila, tudi gledalcev ne, saj jih je bilo nad 2000. Gledalci so dali tekmovalcem priznanje ob vsakem njihovem uspehu, predvsem pa so se vesehli ob uspehu domačinov. Ptujski tekmovalci so se borih za čimbope dosežke, kljub temu da so nekateri imeh smolo s stroji. Rezultati: 100 ccm juniorji: Bartu - Koper, Ruljančič - Zagreb, Nahtigal Moste - Ljubljana. 100 ccm seniorji: Beninger - Postojna, Prek - Vrhnika, Knez ^ Postojna, Korošec - Ptuj, Langer- holc 8. .Žemljic 13. .Bolcar 17. Prosenjak 21. 125 ccm: Smrdelj - Moste - Ljubljana, Pislak - Ptuj, Živec ml. Moste, Slana 9, Kranjc 13. Domiter 18. V razhčnih kategorijah je nasto- pilo 72 tekmovalcev iz 15 avtomoto društev in je nastop teh v letošnjem letu najvišji. Repubhška ekipa Slovenije je močno zmagala s 152 točkami pred Hrvatsko, ki je zbrala 78 točk. Ekipni vrstni red društev: AMD Postojna 101, Moste, Ljub- ljana 100, Ptuj 92, Vrhnika 85, Ilirska Bistrica 72, MTT - MariTjor 64, Koprivnica 51, Nova Gorica 41 itd. Ob uspeli prireditvi gre zasluga marljivim športnim funkcionarjem AMD Ptuj in vsem drugim sodelavcem čestitamo, vse pa, ki so prireditev finančno omogočih, pred- vsem pa delavcer kolektiva TAP Ptuj, ki je bil tudi fetos pokrovitelj dirke, gre zahvala, da so Ptujčani videli tokrat kvaUtetno prireditev, ki je marsikomu ostala v prijetnem spominu. anc Pri zbiranju sredstev za nagrade na karting dirki so nekateri hoteli dati posebne nagrade za posameznike, vendar tega niso mogU storiti, ker je baje to v nasprotju s pravili. Prispevke mora najprej dobiti klub, ki jih pozneje tudi deli. Tako so nesmisehia pravila kluba oškodovala kartiste - tekmovalce za marsikate- ro lepo praktično darilo, ki so ga ponujaU obrtniki in podjetja. Ob koncu bi se lahko vprašali, zakaj tako in v čigavo korist! Direktor dirke je izjavil, da o tem ne ve ničesar . . . Maistrovi borci Za izlet upokojencev v KRAPIN- SKE TOPLICE (za 6. avgust) ni bilo prijavljeno dovolj interesentov, zato bi mi potovah sami z rednim avtobusom 13. t. m.. Odhod iz Ptuja cb 5.50. povratek ob 19.30. Prijavite se jutri ob 10. uri v klubu DRUŠTVA UPOKOJENCEV. J. D. SILVIN VES£NJAK - ZMAGOVALEC Tovarna TOMOS iz Kopra, praznuje letos 20 obletnico delova- nja. Ob tej priložnosti prireja na raznih področjih v Sloveniji kvalifi- kacijska tekmovanja v spretnostni vožnji z mopedi. Na področnih temovanjih si pridobi pet prvouvr- ščenih pravico nastopa na finalnem delu tekmovanja, ki bo meseca^ novembra v Kopru. Za Štajersko področje je bila organizator te prireditve AMD Orehova vas, katerega se je udeležilo 14 tekmovalcev iz Ce^a, Orehove vasi in Ptuja. Po odhčru spretnostni vožnji je zmagal SiMn VESENJAK z O točkami, pred Pečovnikom 2,, Lipužem 4, Mihevcem 4,5, Vipotni- kom 7 točk (vsi iz Orehove vasi). Za zaključni del tekmovanja v Kopru je tovarna TOMOS Pripravila lepe praktične nagrade, za katere se bo boril tudi naš predstavnik Vesenjak. anc jEDNiK — Četrtek, s. avgusta 1974 stran 15 FDVVARD KOPCZINSIU: Te usodne višnjeve oči Bil sem v skižbi v ulici, kjer je ustavljanje prepovedano. Nena- doma se je tik za prometnim znakom ustavila ,Jkoda" 1000 MB, iz nje je stopila elegantna ženska in izginila v kavami na drugi strani ulice. Mislil sem si, da bo čez hipec, dva nazaj a nič. Ujezila me je tolikšna brezbrižnost, še poseb- no, ker je bil ravno teden kulture v prometu. Popravil sem si uniformo, stopil v kavarno in že sem jo zagledal v živahnem pogovoru z neko dmgo žensko. Salutiral sem in vprašal: „Ali je vaš tisti avto na drugi strani ulice? " Pogledala me je s čudovitimi višnjevimi oČmi in mirno rekla ,J^e, to ni moj avto.'' 1 Čeprav začuden, sem odloč- no rekel: „Videl sem vas, kakoi ste ga zaklenili " Seveda, toda vi ste vprašalif ali je moj Ni, možev je." ^Oprostite, toda vi ste voznica tega avtomobila." „ Veste," je rekla v smehu, ,.vi ste prvi, ki me je tako ljubeznivo ogovoril z voznic o. Moj mož trdi, da vozim koH voL" Vljudno, a odločno serri nadaljeval: ,JParkirali ste avtčl, na prepovedanem kraju." Široko je zaprla oči, meni je bilo vedno bolj toplo, ker so bile zelo lepe, in z iskrenim začudenjem rekla: ,J^obenega parkirišča nisem videla." Nekaj me je začelo duši t i v grlu, toda obvladal sem se m ji pojasnil: „Prav imate, tam les ni parkišiča, toda..." „Zakaj pa potlej pravite, da sem parkirala avto? " „Ce ste na cesti pustUŠ zaklenjen avto, se pravi, da ste: ga parkirali " Zdaj sem v njenih velikih očeh zagledal strah. „Gotovo ga je kdo ukradel, pa ste mi prišli povedat, q bog!" Pomiril sem jo: „Nihče ga ni ukradel" Obrisal sem si znoj s ^ela in s tresočim se glasorr% rekel: „Ali niste videli znaka, da je ustavljanje na tem kraju prepovedano? " Prižgala sije cigareto in rekla: „Nikakršnega znaka nisem vide- la. Zelo previdno vozim avto! Med vožjo imam toliko opra- viti, da me od tega boli glava! Venomer je treba menjati hitrost, misliti na smerne kazalce, pa še volan moram držati. . . Saj veste, kako je na cesti, vsi vozijo kot nori, vsem se mudi, ljudje hodijo kot slepci " Sklenil sem končati pogovor: „Parkirali ste v ulici, kjer je prepovedano ustavljanje. Napi- sal vam bom mandatno kazen." Vzel sem blok in jo prosil za vozniško dovoljenje. Pogledala je v torbico in rekla: ,JVimam ga s seboj." Oni drugi ženski pa je pojasnila: „Gotovo 'sem ga pustila v svetli torbici, v tisti z veliko pokromano zaponko." Segel sem po robec in si obrisal obraz. Žena z višnjevimi očmi pa me je sočutno pogledala in vpraša- la: „No, pojasnite mi, v čem je moja krivda? " Za hip sem zaprl oči, dd se ne bi razjokal in z drhtečim glasom rekel: „Parkirali ste avto na prepo- vedanem kraju, pa sem pri- šel.. . " Segla mi je v besedo s še toplejšim bleskom v velikanskih očeh: „0pazila sem, da ste nadvse ljubeznivi in da ste me hoteli opozoriti Hvala vam, popila bom kavo, pa poj dem. Res, hvala, že dolgo nisem srečala tako ljubeznivega moškega. Ravnali ste kot pravi gentle- man." Čutil sem, da je skrajšni čas, da začnem tuliti S poslednjimi močmi sem se zadržal; salutiral in.. . jo ucvrl iz ulice, kjer je prepovedano ustavljanje. Med- tem ko sem bežal, pa sem se oziral nazaj, kajti zdelo se mi je, da mi sledijo široko odprte, začudene višnjeve oči... POKLICNA POLJEDELSKO ŽIVINOREJSKA ŠOLA TURNIŠČE 62250 PTUJ vpisuje v šolskem letu 1974/75 učence in učenke 1. v poklicni oddelek poljedelsko živinorejske smeri 2. v oddelek za kmetovalce 3. v oddelek za kmečke gospodinje Sola priskrbi štipendije. Dobre prometne zveze ali bivanje v Dijaškem domu. Za vpis je potrebno zadnje šolsko spri- čevalo in zdravniško spričevalo. Učencem, ki so končali 7 razredov bomo omogočili opravljati izpite za osmi raz- red osnovne šole. Sola ima tudi traktorski tečaj. Po kon- čani poklicni šoli lahko učenci nadaljujejo šolanje na tehnični kmetijski šoii. Prošnje kolkovane z 2 din takse pošljite na gornji naslov. Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi pri Ptuju ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. SOCIALNEGA DELAVCA 2. DELOVNEGA TERAPEVTA ALI PRU PRAKTIČNEGA POUKA, 3. ADMINISTRATORJA. POGOJI: za delovni mesti pod točko 1 in 2 se zahteva končana višja šola ustrezne smeri, pod 3 pa končana dvoletna ad- ministrativna šola z nekaj prakse. Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati, ki bi želeli delati v naši delovni organizaciji naj vložijo pismene prijave z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti na gornji naslov. Objava velja do zasedbe delovnih mest. STEKLARSTVO ALOJZ KARLOVCEC PREŠERNOVA ULICA 3 — PTUJ Cenjene stranke naprošam, da redno prevzemajo iz- gotovljena in naročena dela. Ob prazniku iskreno čestitam! GOSTILNA »MARTIN FIRBAS« MOŠKANJCI 85 PRI LETALIŠČU Gostilna »Tina« čestita vsem občanom ob občinskem prazniku. Svojim gostom nudimo pristna domača vina in klobase; ostala topla jedila — v lokalu pa si lahko ogledate veliko zbir- ko starih stenskih ur. V Moškanjce na miting To nedeljo bo v .Moškanjcih na letališču veliki letalski miting ob ^Ijučku republiškega padalskega tekmovanja. .Aeroklub Ptuj je ob tej priložnosti pripravil presenečenja za obiskovalce. .Med drugim boste lahko z letalom poleteli v zračne višave in si ogledali domači kraj. Po letalskem mitingu bo ljudsko rajanje ob veseli glasbi. Tako bo letošnji letalski boom v .Moškanjcih zanimiv za starejše in mlajše obiskovalce. jI; j£i)NiK — Četrtek, s. avgusta 1974 stran 17 OVEN (22.3.-20.4.): V službi se boste morali še malce potruditi, da bo potem tudi doma bolje. Od prihodnosti si lahko obetate precej koristi. Vaše sposobnosti niso od muh, samo pokazati jih boste morali, pa bo. BIK (21.4-21.5.): Varujte se pasti, ki vam jo nastavljajo nasprotniki za uresničitev svojih nizkotnih ciljev. Življenje je takšno, da nima rado neprijetnih položajev. Sedanja ljubezen ne bo dolgotrajna. DVOJČKA (22.5.-21.6.): Do- sedanje samokritično presojanje položaja vas ne pripelje daleč; treba bo pljuniti v roke in pričeti z akcijo. Lepa beseda lahko zaleže več kot deset pahc. Poskusite, ne bo vam žal. RAK (22.6.-23.7.): Narava je moči vzela in narava jih bo tudi vrnila. Poiščite si miren kotiček in temeljito premislite. Konec tedna pride precej, vendar bo poročena oseba posegla vmes. Ljubezen in strah! LEV (24.7.-23.8.): Manjše ovire v službi povzročijo poslabša- nje vašega zdravja, kar pa bo samo navidezno. Vprašajte prijatelja, vendar ne preveč ne zanesite nanj. Vpisani boste v kartoteko. Prijet- nost v dvoje. DEVICA (24. 8. -23.9.): Potrebni ste počitka, ne pa tveganih poslov. Čas vas je utrudil, zato malo izprezite in prepustite vodstvo drugim. Lalikotna družab- nost vam koristi. Posvetite se tudi vaši osebici, ki vas čaka. TEHTNICA (24.9.-23.10.): Ne zanemarite ponujenih priložnosti. Seveda je najprej treba uganiti, kje bi se bilo najbolje posladkati. Nepričakovano srečanje na stopni- šču in pojasnilo, kako je bilo v soboto. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.): Za vašo domišljijo manjka sred- stev, da bi lahko vse liresničili. S prijateljstvom se ne igrajte, ker lahko zaigrate marsikaj. Potrpežlji- vost je orožje, ki ga ne gre zametovati. STRELEC (23.11.-22.12.): Va- še želje se uresničijo nepričakova- no. Nekdo, ki ima zveze, se zavzame za vas in dosedanji „golob na strehi" bo vaš. Novica o sorodniku je pravzaprav potrditev naših misli. Lepo bo doma. KOZOROG (23.12.-20.1.): Po- nujena pomoč ni kaj prida, zato se odločite sami Zvezde prinašajo obdobje, ki je kot ustvarjeno za ljubezen, zato pamet v roke, pa bo. Skrbi bo kmalu konec in nezadovoljstva tudi. VODNAR (21.1.-19.2.): To- krat ne boste doživeli niti posebnega veselja niti kakšnih posebnih skrbL Malo opravljanja pri sosedih bo vse vaše razvedrilo. Po bučnem tednu vam takšno razpoloženje pride prav. RIBI (20.2.-21.3.): Dolgo po- tovanje prinese mnoga nova poznanstva in tudi veselje. Pazite na svoj sloves pri znancih in sorodnikih, Proste roke ne prina- šajo tistega, kar ste najprej pričakovali. 20 stran" tednik — Četrtek, 8. avgusta OBISK IZ AMERIKE V četrtek je bilo, ravno danes teden. Okoli pol osmih zjutraj, ko sva hotela s sodelavko na pošto po novo številko TEDNIKA, nama je zaprl pot starejši možakar ter povprašal, kje je naše uredništvo. Ja, kje? Tukaj, sva dejala ter se skupaj z njim vrnih v urednikovo pisarno. ,,Veste kaj bi rad? " je dejal, ,,naročil bi vaš hst." Zakaj pa ne, sem si mislil ter ga napotil v administracgo, kjer vodimo evi- denco naročnikov. Hudima, pa me je skoraj vrglo s stola, ko sem poslušal možakarjev naslov: To- maž Petek, 1515 Sou. 52 St. Milwaukee 53214 Wisconsin in pomislite U. S. A., kar je po naše Združene države Amerike! To je za nas, sem si dejal in vprašal: „Kaj, ste res iz Amerike? " Prikimal je: „Ja, tam sem že od trinajstega leta. Drugače pa sem domačin, rojen sem v Vičancih pri Veliki Nedep. Takrat, tik pred prvo vojsko je odhajalo več ^udi v Ameriko, pa sem se tudi jaz odločil za to. Dobro se spomi- njam, plačal sem vsega skupaj 100 goldinarjev in bil sem v Ameriki. Tam sem se poročil, z ženo sva dobila otroke, no sedaj je ona že pokojna, jaz pa pri svojih triinosemdesetih letih ne bom več dolgo kljuboval, zato sem se odločil, da še enkrat vidim svojo domovino, preden me vzame. % Amerike nas je prišlo vsega skupaj 38. Tukaj ostanemo 21 dni in mislim, da bo dovolj, da le bežno pregledam svojo Slovenijo in moj rojstni kraj." In kaj vas je privedlo, da si naročite TEDNIK, kako ste sploh zvedeli za ta list, ko ste pa tako daleč vstran? " ,,Ja, to je pa takole. Vaš list sem zasledil pri moji sosedi v Ameriki. To je gospa Šeruga, ki je na Tednik že dolgo naročena. Ko sem ga prvič prebral in zasledil v njem unena, ki so mi dobro znana, sem si dejal, tega pa moram imeti tudi sam. Do sedaj sem redno prebiral Tednik od gospe Šeruga. Mislim, da je šla vsaka številka skozi petnajst, dvajset rok. Vsi Slovenci smo ga prebirah. Ne veste, koliko lahko to pomeni." Se spominski posnetek ter stisk roke in 83-letni Tomaž Petek je odšel. Njegove oči iščejo med starčki na uhci. Morda bo vsak hip spoznal prijatelja ah znanca. Nekaj njegovih vrstnikov je še živih, zato je upanje tem večje. Srečno, Tomaž! M. Ozmec Foto: M. Ozmec