SI *t>:J3r.A BIBLIOTEKA LJUBLJANA f i. 44 Pofctnica poraftoBjcm (C. C. con ta porta) v Trstu« * torek 21. ffebraarla, 1928, » teto VI« ponamema itenih so wt Letnik LIH LUt izhaja rsak» dan rjutrmj raxen ponedeljka. Naročnina: za I me«c L S.—» 38.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo DMttes Like 30 st. — Oglasnina za 1 mm proatorr [a trgovske in obrtne oglase L I.—, za osmrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.- % "na prvi shrani L 2— EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Te« iefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* nacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi sa ne vračajo. Nafrankiran* pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «EdinosW< P od uredništvo v G o r i c i i ulica Giosu& Carducd it. 7, L n. — Telef. H- JZL Glavni te odgovorni uredniki prof. Filip Perlo. M&seS^I boj f ešhi Mm§\ i i emu Komaj sta pretekla dva me-,seca, odkar je zadaja kriza — i spor radi osemurnega delavnika. v železarski industriji — ogroževala gospodarsko življenje Nemčije, že se zopet zbirajo na obzorju temni oblaki v obliki novih socialnih bojev. Tokrat razburja duhove mezdni boj v kovinarski industriji. Izzvali so ga srednjenecaaki kovinarski delavci in pričeli stavkati, ko jim delodajalci niso hoteli priznati zahtev po povišanju plače v celoti. Stavka traja približno 3 tedne. Industrijalci smatrajo ta korak za izzivanje in kovinarska zveza se je odločila, da t m zapre vse tovarn? in vrže na cesto nad 800.000 delavcev. Ako hočemo ta boj dodobra spoznati, moramo ugotoviti stremljenja obeh nasprotnikov. Nemci so preosnovali svojo industrijo tekom par let z izvan-redno žilavostjo in čudovito naglico. To dejstvo je učinkovalo na naraščanje gospodarske konjunkture, ki se je posebno v zadnjom letu široko razmahnila. Produkcija surovega železa je narastla za 40, jekla pa za 33%. Nemške železnice so pokazale silovito zmožnost, kajti promet je poskočil od 39 na 44 milijonov vagonov. Gospodarskemu dvigu je kumovala tudi draginja, višanje cen. Ni tedaj nikako Čudo, ako se je v deLavcih porodilo hrepenanje po zvišanju življenjskega standarda, ni čudo, ako so zahtevali delež na koristi, izvirajoči iz gospodarskega dviga, za katerega so delali. Zahteve po zvišanju rnecd so torej čisto naravna posledica vseh konjunkturnih dob. Zasledovale so se v Nemčiji nepretrgano skozi celo preteklo leto, ki ga lahko smatramo za leto stalne nevarnosti za obstoj socialnega miru. Industrije! s svoje strani sicer ne zanikajo ugodnega poteka gospodarske konjunkture, nagibajo pa, da je konjunkturna delavnost proti koncu leta precej ponehala. Najbolj razvidna je ta motivacija iz kolebanja Števila brezposelnih, ki je med februarjem in oktobrom padlo od dveh milijonov na pol milijona duš in proti ikone u leta, nagloma narastlo na 1,040.000. Podjetniki opozarjajo tudi na poljedelsko krizo, ki je v Nemčiji zelo akutna in ki je s svoje strani privedla do močnega padca kupne moči agrarnih slojev. Saj ravno kovinarska industrija dobavlja poljedelstvu za obrat potrebne stroje. Žalostna resnica je nadalje dejstvo, da je Nemčija kljub popolni preosnovi njene industrije še zelo oddaljena od predvojnih izvoznih številk. Potreba časa zahteva nujno zbiranje močnih rezerv, ki naj služijo v neugodr-nih letih, katerim po vsej verjetnosti jadrajo nasproti gospodarstva posameznih narodov celokupne Evrope. Naziranja delavcev in industrij cev so si tedaj popolnoma nasprotna. Pot do pravega in resničnega sporazuma je zelo ozka, ako pomislimo, da zahtevajo delavci zvišanje mezjd za 15 pfenigov na uro in da so delodajalci pripravljeni dovoliti komaj 3. Minister za delo dr. Brauns je sicer v državnem zboru naglašal, da je prostovoljni sporazum med obema strankama veliko boljši od raz-sodi.^čnega, toda k temu sta potrebni požrtvovalnost in do-" bra volja delodajalcev in delojemalcev. Prevladuje pa prepričanje, da bo končno nadkrililo sedanjo odpornost razumevanje £a sporazum, kajti zlo, ki Nemčijo ogroža, izhaja iz splošne gospodarske krize in razrvanosti, na kateri Evropa boluje. Potrebo resničnega kompromisa zagovarja tudi notranj epo1 itični položaj. Nemčija se namreč nahaja pred novimi državnozbor-skimi volitvami, in je tedaj v interesu meščanskih stran/k kakor socialnih demokratov, da -preneha boj na življenje in smrt rsaj za časa priprav za volitve. a Delavci zahtevajo mnogo in se ! aadovoflijo z malim, indu&trijci j zopet odklanjajo vse in dovole navsezadnje nekaj. Položaj kovinarske industrijo je nam- reč tako resen, da bi dovolitev nezmanjšanih zahtev lahko povzročila v njej krizo, ki bi izvirala iz povišanja cen izgotov-1 j enih fabrikatov. NemSka državna vlada se tega v polni meri zaveda in zato poskuša izravnati naspmotstva in zbližati delodajalce in delojemalce. In navsezadnje je dobro zna- fiatrt sa preua-edbo nacionalnega predstavništva odobren na včerajšnji seli ministrskega sveta Jim zasedanj« nnnistrsbeH sveto Družine z mnogimi otroci - Do-lovna vptraSaaja RIM, 20. Dames predpoMoe ob 10. se je otvorilo v viminalski palači novo zasedanje ministrskega sveta. Seje, kateri je predsedoval načelnik vlade on. Mus-solini, so se udeležili vsi ministri in državni podtajnik v ministrskem predeedništvu on. Giunta. Ob početku soje je načelnik vlade poročal mkiiatrekemu svetu o važnih zadevah. Na njegov predlog je bil odobren med drugim tudi načrt za reformo poslanske zbornica. Ministrski svet je odobril tudi načrt za zakon, s katerim se dovoljujejo družinam z mnogimi otroci raz-ne davčne olaj&ave. Na predlog on. M usso linija so bili sprejeti: načrt za ukaz o diiscipliraaciji povpraševanja po dedovnih silah in delovnih ponudb; načrt za ufltaa o deponira ju j u in objavljanju skupnih delovnih pogodb. Na predlog pravosodnega ministra je svet odobril osnutek za ukaz o odločevanjtu v slučaju individualnih delovnih sporov in ukrep za ustanovitev novinarskega seznama. Ministrski svet je končno sklenil predlagati Nj. Vel. kralju imenovanje armadnega generala Ferrarija za senatorja kraljevine. Seja se je zaključila ob 13. u-ri. Prihodnja se bo vršna jutri, v sredo, ob 10. Vsebina načrta Sestava liste - Glasovnice Po novi reformi nacionalnega predstavništva bo štela poslanska zbornica 400 članov, ki bodo izvoljeni na sledeči na£in: Sindikalne organizacije bodo predložile velikemu fašistovskemu svetu kandidatne liste z 800 kandidati. Moralna bitja in u-druženja, ki igrajo važno vlogo v življenju države in katerim bo s posebnim kr. ukazom priznana tozadevna pravica, bodo smele predlagati toliko kandidatov kolikor poslancev šteje četrtina poslanske zbornice. Tako sestavljene kandidatne liste bodo predložene, kot že rečeno, vel i k emu f ašis tovske mu svet u, ki bo izmed predlaganih kandidatov svobodno sestavil novo kandidatno listo, katera bo potem objavljena v listu «Ga£fcetta Ufficiale» in na posebnih letakih razširjana po vsej drŽavi'. Tri nedelje po objavljenja volilne liste se bodo vršile volitve. Volilci bodo glasovali potom glasovnic, na katerih bo naznačen liktorski sveženj in sledeče besedilo: «Qdobrujete 1i vi poslansko Listo, katero je sestavil veliki fašistovski svet?» Pod to vprašanje po napisal volilec svoj: «da» ali «ne». če lista ne dobi večine oddanih glasov Ker predstavlja vsa država eno samo volilno okrožje, se bodo vse glasovnice odposlale v Rim na prizivno sodišče, ki bo izvršilo definitivno Štetje, če bo od velikejga fašistov,skeg» sveta predlagana kandidatna lista i-mela večino oddanih glasov, tedaj bo prizivno sodišče progia*-silo listo odnosno kandidat*, ki jih bo lista naznačevala, za voljene. V nasprotnem slučaju pa bodo razpisane nove volitve, pri katerih bodo dopuščene tudi druare volilne liste, katetre bodo lahko predložile vse organizacije in udruženja, ki štejejo med svojimi člani najmanj 5000 volilcev. Tudi te volilne liste, opremljene s posebnimi enaki. Uspeh „riževega dne" RIM, 20. Z vseh strani Italije prihajajo vesti o uspeli propagandi za razširjanje uftivanja riža, pari kateri so sodelovaje razne gospodarske organizacije in udruženja ter posamezne o-sebnosti. Priprave so bilo temeljito izvedene v preteklih dneh in se je propaganda, točno kot je bila začrtana, obneela. Posvečena je bila pred vsem delavskim slojem v mestih pa tudi na deželi. Veliko delo so opravili le- Itaki z jasnimi navodili o uporabljanja riža, ki so se povsod , « razširili v ogromnem številu, se bodo morale ođpoelatt v Kim. Ravnateljl ^mih kmetijskih Ln sicer prizivne mu sodišču, m no, da so bili vsi mezdni boji zadnjih let poravnnani na srednji črti. Tako tudi zadnji v Po-' renju in na Vestfalskem. Tudi tam >e prišla na dan grožnja z odpustitvijo 280.000 delavcev. Vsekakor so pa prešli časi, ko se je govorilo o zmagovalcih in premagancih, ker danes velja tretje načelo: sporazum. ne bodo smele vsebovati imena več nego 300 kandidatov, to je tri četrtine poslancev.. Nato se bodo vrSile volitve, pri katerih bo zmagala ona lista, ki je dobila največje Število glasov. Ena četrtina, to je 100 poslanskih mandatov, pa bo sorazmerno razbeljena med one liste, ki so ostale v manjšini. Kdo bo lahko volil? Po zakonskem načrtu, ki je bil sprejet na današnji seji ministrskega sveta, imajo volilno pravico vsi državljani, ki so dovršili 21. leto, in oni oŽ©r njeni mladoletni moški, ki so dovjr&ili 18. leto in imajo otroke, toda pod enim izmed sledečih eogojev: 1. te plačujejo sindikalne prispevke; 2. če plačujejo letno najmanj 100 lir neposrednih davkov; 3. če prejemajo stali-no plačo od državne, pokrajinske, občinske uprave ali uprav drugih javnih bitij; 4. če so posvetni duhovniki katoliške cerkve ali pa drugih, s strani države priznanih ver. Kandidati konfederacij Konfederacije zakonito pri-« znanih sindikatov bodo imele pravico, predlagati na vsakih 100 kandidatov izmed svojih vrat sledeče število kandidatov: konfederacija poljedelcev 12, konfederacija pri poljedelcih zaposlenih uradnikov in delavcev 12, konfederacija industrijcev 10, konfederacija pri industrijskih podjetjih zaposlenih uradnikov in delavcev 10, konfederacija trgovcev 6, konfederacija pri trgovskih podjetjih zaposlenih uradnikov in delavcev 6, konfederacija pomorskih prevoznih podjetnikov 5, konfederacija pri teh podjetjih zaposlenih uradnikov in delavcev 5, konfederacija drugih prevoznih podjetnikov 4, konfederacija pri teh podjetjih zaposlenih uradnikov in delavcev 4, bančna konfederacija 3, konfederacija bančnih uradinikov 3 in konfederacija svobodnih poklicev in umetnikov 20. Zastfauji asliKle zbornice se pridne prihodnji pondeljek RIM, 20. Po današnji seji ministrskega sveta je sprejel nar-čelnilk vlade predsednika poslanke zbornice Casertana. Tekom -razgovora sta bila določena dan sklicanja in program zasedanja poslanske zftornice. Zbornica se sestane k svoji prvi seji v pondc&jek 27. februarja ob 16. uri. Na tem svojem zasedanju se bo bavila v glavnem z državnim proračunom za poslovno leto 1921-29. Poleg te&a bo raspravljala Še o mnogih zakonskih načrtih, med katerimi je tudi uikaz o stabilizaciji! lire, in o urkepih, ki bodo sprejeti na tekočem zasedianju ministrskega sveta. Velikonočno počitnice poslanske zbornice se pričnejo z 31. marca. Do sedaj se je priglasilo k raspravi o posameznih proračunih že precejšnje število poslancev. Velita lili Mm v Palarmn PALE RIMO, 20. Včeraj se je pripeljal semkaj gen. tajnik tfa-Šistoviake stranke on. Turati, da prisostvuje velik emu zborovanju in seji pokrajinskih -vodstev iz Sicilije. Mesto, ki je bilo v zastavah, ga je navdušeno sprejelo. Zborovanje, ki se je vršilo v največjem palerm&kem gledališču, je otvoril fašistovski tajnik Duca di -BeJeito, za njim pa je govoril on. Turati o nalogah in ciljih faiietovske stranke, o posebnem delu, ki gia je režim izvršil na Siciliji. Zvečer se je vršila seja pokrajinskih vodstev, nakar je on. Turati odpotoval groti Rimu. potovalnih šol so imeli propagandna predavanja; razdeljevali so vzorce riža in dajiali navodila o setvi in žetvi tega pridelka. Tudi šole so sodelovale v veMki meri pri tej propagandi. Ospeine vojne operacije v Tripolisn RIM, 20. Ministrstvo za aero-navtiko je iiadalo izčrpen komunike' o vojaških operacijah v južnem delu Tripolisa. Te vojaške operacije, ki so se bile pričele v prvih, dtneh tega leta, so bile usmerjene proti vstaškim rodovom Ghedadjfa, Hsun in Orfella v pokrajini Džofra. Vojaškim odklelkom se je posrečilo zasesti važno mesto Sočna ter nekatere druge pomembnejše naselbine, ki so bile že pred trinajstimi letal v italijanskih rokah. Izgube, ki so jih utrpeli uporniki, niso še natančno ugotovljene, vendar pa znašajo okrog sto mrtvih. Zaplenjenih je bilo 800 pušk, kakšnih sto revolverjev in raizno drugo orožje. Tudi mnogo živeža, velblodov in drugega blaga so morali uporniki pustiti. Abd-el-Djelil Sef en Naaser, ki je politično in vojaško vodil vstajo v južnem Tri-polisu, je pobegnil iz Hona. Menjalni davek se mora plačevati potoni poštnih tekočih računov RIM, 20. Finančno ministarstvo je potom agencije «Stefani» o-pozorilo industrijee, trgovce in obrtnike na določila ukaza z dne 22. decembra 1927., glasom katerih so dolžni plačevati menjalni davek potom poštnih tekočih na&unov. Sardin«ki razbojnik ustreljen SASSARI, 20. Sardinski r odbojnih Stocchino, ki je dolgo časa ustrahoval vso deželo in ki ima na vesti mnogo zločinov, je bil v bližini vasi Gaino ustreljen. Vest o njegovi smrti je napravila med prebivalstvom, ki je živelo v vedbnem strahom pred razbojnikom, vjtis velike radosti. Novo nesporazomljenjo na vneamariShi konferenci PARIZ, 20. Včerajšnja seja vtseamerrške konference je bila burna. Argentini j a, ki se je glai-som poročil iz Havane, odločila pozitivno sodelovati z ostalimi državami, ki so zastopane ha tej konferenci, je nenadoma zavzela spet drugo, opozicijsko stališče. Na tej seji se je imela izglasovati konvencija, ki se nanaša na sestavo ustave vaeamerilks unije. Spočetka je Slo vse v redu, pred koncem pa se je oglasil novi načelnik argentinske delegacije ter odrekal Združenim državam pravico, vmešavati se v zadeve latinskih držav Amerike. Komaj je govornik končal svojo izjavo, so se mu že solidarno priključili delegati S. Dominga, Ekvadorja. Haitija, Z odtujenih kolumbijskih držav, Salvadorja, Uruguayja, Paname in Chilea. V nadaljnji debati so nekateri predlagali, naj konferenca odobri resolucijo, po kateri se ne bo smela nobena ameriška država vmešavati v notranje zadeve druge. Charles Hughes, načelnik delegacije Združenih držav, ki je malo pred to sejo izjavil, da je bil včerajftnji dan eden najsrečnejših v njegovem življenju, je bil pač razočaran, aadeva sama p*a je bila odložena do prihodnje vseameriške konference. Jer Turčijo in Ortijo? ATENE, 20. Tukajšnji list «E-leftherou Vima* pravi, da je gav ftka ylajda savrnila turški pred- log o velikfh spremembah tur-ško-gfrgkih dogovorov glede izr-meff^&ve prebivalstva in glede grfikih državljanov, ki prebivajo v Carigradu. List napoveduje spričo tega, da se bodo diplomatički odnošaji med ofoema drŽavama prekinili IflSesM hladna Iriza Prftbićevićeve izjave - Dr. Xa-rinković dobil mandat aa seeta- vo koncentracijske vlade BEOGRAD, 20. Politični podo-žaj v Beogradu se je tekom včerajšnjega in današnjega dne mnogo zamotal in se spet nekoliko razjasnil. Tekom današ»-njsga dne so .btii od 15.30 do 20. ure sprejeti na dvoru bivši minister Mdović, Stjepan Radič, Svetozar, Pribićević, Velja Vu-kićević in predsednik narodne skupščine dr. Perić. Po skupni avdijenci »£a se Radić in Pribićević vrnila Sr narodno skupščino ter je nato Pribićević sprejel skupino novinarjev, ki jim je dal naslednje izjave: «Ob 17. sva bila Radić in jaz sprejeta od kralja v skupni avdijenci. Kralj se jo najprej zanimal za stališče vodit al j ev kmatsko-demokrafcske koalicije v nadaljnjem razvoj«u krize in o novem položaju. Pred to av-di}eoco se je tekom dopoldneva vršila konferenca med Davido-vićem in voditelji kmeteko-de-mokrat&ke koalicije, katerim je vod^a demokratov poročal o svojem zadržanju. Voditelji koalicije pa so Davidoviću ponovno izjavili, da ostajajo pri svojem starem stališču* da ne gredo v nobeno vlado Vukićevića. Po najini avdijenci je kralj sprejel predsednika narodne skupščine dr. Perića, ki Ima staviti nove predloge.* Novinarji so opozorili Pribićević a na verzijo današnjih «Novosti», da bo dobil mandat za sestavo nove vlade general Dokić. «Ta kandidatura je povsem izmišljena in brez vsake podla-ge,» je odvrnil Pribićević. «Gre za lo, da bi uspelo kaki parlamentarni osebnosti ee»taviti vlado.» Če pa ne bo mogel, so vprašali novinarji. «— Potem pride v požtev druga kombinacija: drŽava mora imeti vlado.» BEOGRAD, 20. Ko se je dr. Perić vrnil iiz dvora, je izjavil novinarjem, ki so ga vprašali novinarjem, ki so ga vprašali, kakih novic prinaša z dvora: «Vukićević je pravkar vrnil kroni mandat. Vprašan za svat sem vladarju nasvetoval, naj poveri sedaj mfandat za sestavo koncentracije vlade dr. Marinkoviću. Kralj je moj nasvet sprejel in sedaj grem, da obvestim o tem dr. Marinkovića.» Ob 20.45 se je vrnil v vladno predsedništvo ter je obvestil Vukićevića, da je dr. Maiinko-vić mandat sprejel in da bo takoj jutri dopoldne stopil v stike z načelniki posameanih parla-m«rtamfih skupki:. Ko je dr. Perić aapuftčal vladno predsedni-Stvo, je »nova potrdil, da je dr. Marlnković dobil in sprejel mandat za sestavo koncentracijske vlade. VMtve no Japonskem TOKIO, 19. Jutri se bodo vršile po vsej Japonski volitve. V zadnjem času se je beležilo v znamenju bližajočih se volitev v posamsanih kA*ajih več incidentov, na aplotrvo pa se da reči, da se je rauvijala volilna kan*pan|a v miru in redu. Na Japonakem je 1. 1925. stopil v veljavo nov volilni zakon, po katerem je število japonskih volilcev na mah porastlo za 9 milijonov oseb. Volilno pravico ima sedaj vsak moški, ki je dovršil 25 let starosti in ki se more samega sebe vzdrževati. Strankarsko življenje se razvija na Japonskem prilično tako kot drugod. Najhuje se borita med sabo dve največji in približno enako močni stranki «Seyukai», vladina stranka, in «Minseito». Poleg teh dveh se je v poslednjem času organizirala in povzpela do precspanje moči delavska stranka. Do njene^io-či ji je v veliki meri pripomogel onfenjenf volilni zakon. Toda v stranki ob tem času ne vlada sloga, deli se v več taborov. Končno nahajamo tam še politike, ki nastopajo kot kan^ didati docela neodvisno in nal lastno pest. Teh je mnogo in so že v marsikateri poslanski zbornici igrali odločilno vlogo. Japonska poslanska zbornica Šteje 460 članov, za katere kandidira pri predstojećih volitvah 965 kandidatov. Obe glavnf stranki «Seyukai» in «Minseito» sta postavili skupaj 741 kandidatov in jih pripada v»aki nekako polovica. Raznim delava skica skupinam pripada 89 kandidatov, od teh je56 desničarjev. Neodvisnih kandidatov je 139 in, kot vse kale, bodo ti, kolikor jih bo pa>č izvoljenih za poslance, tudi tokrat odločili, kdo naj vlada v Japonski. V svojih programih se oi)e glavni^ japonski stranki malo razlikujeta. Obe sta si postavili za snroj cilj industrializacijo države, ob enem pa zboljiajiuje gospodarskega položaja poljedelstva. Pripomniti pa je treba, da odloča v japonski politiki bolj avtoriteta ljudi nego njihovi programi. V Toikiju se je vašilo tek^m včerajišnijega in današnjega d>i;e 300 shodov. Vsi! zidovi naravnost žaginjajo pod lepaki, proglasi in drugo reklamo. Pismonoše delajo po 17 u-r na dian in Še ne zmorejo Tazne«ti vseh o-krožmic in manifestov, ki jih dobivajo posamezni volivci po po^ šti. Jutri ob 6.30 bodo s posameznih oddajnih radio-postaj oddane poslanice, ki bodo nairla-Šale pomen volitev in pozivale v.se volivce, naj se no odrečejo tej svoji pravici in moralni dolžnosti. Pol ure nato pa bodo za-don6li zvonovi vseh templjev in cerkva in zatulile sirene vseh tovarn in arsenalov v znamenje, da se pričenjajo volitve. Izid volitev bo znan komaj v toi^4 ali sredo. * * Zasedanje varnostne komisije Dražbe narodov se prične danes ŽENEVA, 20. Za danes popoldne je bila napovedana otvoritvena seja novega zasedanja ko* misije za varnost, arbitražo in razorožitev, organa Družbe narodov. Sem so tekom včerajšnjega in današnjega dno prihajali delegati posameznih držav, Članic Družbe narodov. Anglijo zastopa Cushendum, Francijo Paul Bomoour, Nemčijo Simson. Italijo pa senator general De Mar!-nis, polkovnik Infante, povelji-nik Don Fabricij Ruspoli, on. Tumedei in en predstavnik zunanjega ministrstva. Politične beležke Imenovanje rnoas. Ciriacija za papeškega nuncija v Pragi — Komentarji ftohoslovaškega tiska Inozemsko, čehoslovaski republiki neprijazno časopisje, ki je v zadnjem času skušalo dokazati, da je Čehoslovaška v pogajanjih z Vatikanom za »modus vivendi» utrpela porajz,, je doživelo veliko razočaranje, kajti «Osservatore Romano»f glasilo Vatikana, je dne 15. februarja prinesel vetit, da je bil za papeškega nuncija v Pragi imenovan mons. Ciriaci, državni poditajnik za izredna, vprašanja, ki bo pred svojim odhodom v Prago povišan v nadškofa. Imenovanje papt*ikega nuncija v Pragi je neovrgljiv dokaz uspeha pogajanj med čehoslo-vaško vlado in Vatikanom. Ta uspeh je enakovreden prvemu u^pfbu, ki ga je imela čeboslo-vaska vlada s sklenitvijo «mo-duša vivendi*. Če lioslo vaški sovražno časopisje, ki je prerokovalo, da se bo vrnil v Prago mons. Marmaggi, se je kruto varilo. Čehoslovaška vlada se sicer ni nikoli kategorično postavila na stališče za ali proti mons. Marmaggriju, vendar ji je uspelo doseči, da je Vatikan sam irvidel, da je povratek mons. Marmaggi j a v Prago nemogoč, ter da je z ozirom na to dejstvo imenoval za papeškega nuncija mons. Ciriacija, dočim je bil mons. Marmaggi odposlan v Varšavo. Mons. Ciriaci jc lani povodom podajanj med Č eho? lov a? k o in Vatikanom igral važno vlogo in se je za časa svojega bivanja v Pragi jako naglo orijentiral v kompliciranih cerkvenih vpra<-Šanjih na Čehoslovaškem. Njegovo jasno presojanje politične realnosti se najbolje očituje v okolščinij, da je takoj uvideL n. kaj je mogoče doseči in kaj ne. Zato si je on stekel velike za-tluge za eklesuitev «modusa vi-vendb*. Tako pozdravlja Ciriaei j a « Narodni Osvobojeni*, le-iričareki organ« čeboeJovašikih legi jonaj: j ev in učiteljev, in kontno pripominja, da je imenovanje mons, Ciriaei j a za papeške-ga mincija v Pragi jako posrečena odločitev Vatikana. List se nadeja, da bo Ciriaei mnogo pripomogel k temu, da se med Cehoelovaško in Vatikanom razvije resnično soliden «moaus vivendi». ^ «Lidove Novttty» piSejto, da elovaška katoliška javnosti)simpatično pozdravl/ja imenovanje Ciriaoija in da smatra to za poraz madžarske diplomacije, ker je mons. Ciriaei znan kot pristaš kompromisov in v tem nar-sprotnik kardinala Gasparrija, ki se je potegoval za radikalno rešitev vprašanga odmošajev med Cehoslovažko in Vatikanom. Mnogi duhovnik i na Če-fckem in Moravskom so bivši učenci Ciriaciija, ki je v rimskem «Collegium urbamim de Propaganda fide» predaval filozofijo in osnovno teologijo. Potzaieje je bil imenovan za podtajnika v pape sitem tajništvih Kiimicalnost v Rusiji Te dni je profesor P. I. Ljub-linski imel v uradu za proučevanje zločinstva pri komesarijatu za notranje zadeve zanimivo predavanje o stanju kriminalnosti v sovjetski Rusiji. Predvsem vžzbuja pozornost dejstvo — je dejal Ljubiimski —, da odpada 94.1 odstotkov vseh zločinov na moške, dočim odpada na ženske samo 5.9 odstotkov. Za časa vojne in revolucije je število zloeink enatno poskočilo, zlasti glede poneverb in raznih drugih zlorab službene oblasti; dalje glede prestopkov proti osebni varnosti ki deloma tudi glede ubojstev, pri katerih igra navadno ženska ulogo podipi hov alke. Med mo-fikimi je 23 odstotkov takoime-nova ni h ne po bo 1 jšl j i vi h zfloč in-cev, med ženskami pa 31 ocLsjt. Povprečno vsak drugi tat je nepoboljšljiv. Zlasti obširno je predavatelj govoril o ubojstivih. Omenil je, da je bilo leta 1924. obsojenih radi premišljenega umora 9150 oseb, radi ubojstva v prepiru pa okodi 10.000 oseb. Koncem leta 1926. je bilo radi< ubojstva v zaporih okoli 9000 oseb. Največ u-bojstev se dogaja na deželi; med ubijalci je 92 odstotkov mo&kih. TiLdi zločinov proti moralnosti se v Rusiji mnogo zgodi. Tekom leta 1925. je bilo izvršenih 8180 posilstev, v prvi polovici leta 192-6. pa nad 4000. Največje število teh zločinov odpade na meseca maj in junij, po zimi pa na januar. Takšni zločinci so večinoma mladi ljudje v starosti od 16 do 25 let. Radi zvodništva in drugih zločinov proti moralnosti je bilo obsojenih povprečno 5 krat več ženskih nego moških. Med ženskami, ki so bile obsojene radi teh zločinov, so po ogromni večini (91 odst.) nepoboljšljive. Okoli 18 odstotkov vseh obsojencev je bilo obsojenih radi huliganstva; ti obsojenci so večinoma moški. Drobne vesti TMpIcraetinje Izdajatelj ica ženskega lista ^International Feminine» je izjavila pri predavanju v Londonu, da izide v najkrajšem času na Francoskem naredba, po kateri bodo v bodočnosti pri pašče-ne tudi ženske k diplomatični službi. Koledarska reforma Sinoda gržke pravoslavne cerkve v Aleksandriji je sklenila, da uvede s prvim oktobrom tekočega leta gregorijanski koledar tudi v področju vzhodne cerkve. Kakor znano, se niso pridružile svoje dni vzhodne cerkve pod ekumenskim patrijarhom v Carigradu na tridentinskem zboru sklenjeni in po tedanjem papežu Gregorju XIII. imenovani reformi julijanskega koledarja. V teku let je nastala razlika, ki znaša danes že trinajst dni, tako da se ujema 1. oktobra po novem štetju s 13. oktobra starega štetja. V tem letu odpade torej v vseh državah, ki so kakor Grčija, Bolgarija, Romunija Ae ohranile staro Časovno štetje, trinajst dni. V Rusiji je že odpravila sovjetska vlada staro Štetje. DNEVNE VESTI llarotttje in Urite „EDINOST" Vzorfn! semeni t Itipolisa V Tripolisu se vršijo zadnje priprave za otvoritev vzorčnega semnja, ki bo 20. marca t. 1. Ta semenj bo pomenil velik dogodek v zgodovini^ te kolonije, ker bo pokazal vse njene razvojne možnost L Številne stojnice so že polne najraanovrnstnejš ega blaga, ki bo tvorilo pobudo za razvoj trgoviaxe v bodočnosti. Tripolis obeta postati na ta način novo mogočno gospodarsko sredidče in obenem tudi stalen cilj potnikov in turistov. Opozarja se pa ponovno javnost, da bodo deležni popustov pri vožnji in raznih olajšav ob času prebivanja v Tripolieu le oni, ki si nabavijo «semenjsko izkaznico» — potni lisit (tessera-passaporto), ki «e dobiva pri vseh turističnih ur ajdi h in ki i-mai, Če je overovljena od kve-sture, vrednost rednega potnega lisfta, kateri je potreben za potovanje v kolonijo in za povra-tek. tf&rffJanje plačevanja delavcev z izkaznicami Pred časom smo že poročali o tem vprašanju in tedaj smo omenili, kako se nekatera velika podjetja severne Italije bavijo z načrtom za uvedbo takega načina plačevanja delavskih mezd, da bi podjetja uporabljala čim manj denarja v gotovini. Vprašanje je važno posebno za ona podjetja, ki imajo veliko Število zaposlenih delavcev ter morajo imeti posebne urade, po katerih se samo pripravljajo plače. Od tedaj, ko smo o tem poročali, se o teh načrtih ni več govorilo, a sedaj so se začela podjetja zopet resno z njimi baviti. Kot se poroča, sta bila izdelana dva načrta. Po prvem bi se vsa delavska plača vrodevala v obliki nakazila, ki bi ga izdalo podjetje na kako banko na tekoči račun in v prid delavcu. Po drugem načrtu pa bi se plačevali delavci deloma v gotovem a deloma z nakaznicami. Nakaznico bi se glasile na 50 lir in podjetje bi jih žiriralo v prid delavcem. Delavec bo na nakaznici označeno svoto lahko dvignil ali pa jo pustil v banki. V tem slučaju bi mu tekle od nje obresti. Kot se poroča, so se izrazili toliko delodajalci kot nameščenci za drugi, mešani način, ker se z njim dosežeta oba cilja, ki se zasledujeta: delodajalci bodo lahko izpolnili svoje obveze napram delavcem z manj gotovine, s čimer se obenem zmanjža obtok denarja, da si u-stvarijo na ta način lastne prihranke, ako ne dvignejo takoj naznačenih jim svot. Kurentov dan Danes je zadnji dan pustnega časa. Danes je krona pusta: pustni torek! Se enkrat bodo zagnali mladi in po mladostnem veselju hrepeneči stari svoje veselje v najhujši dir — potem pa bo zopet mir; resnost bo legla na obraze današnjih pustnih šem, vrgli bodo z obraza svoje krinke — v kolikor človek sploh kdaj vrže krinko s svojega obraza! Kakšno je bilo letošnje pustno življenje v mestu in na deželi? Najznačilnejši znak pusta so pač dandanes — plesi, navadni ali ma-gkera'lni. Kakor ostala leod pokroviteljstvom italijanskega poslanika v Pragi kom. A. Preži o sija ter organizirana s sodelovanjem zavoda za italijansko kulturo v Pra^i. Otvorila se je s predavanjem Iz tržaškega življenja Hudo se je morala skregati s svojim možem 26-letna Marija Ur-dich, stanujoča v ulici S. Maurizio št. 21, kajti po prepiru je v soboto zvečer zapustila zakonski krov e trdnim sklepom v srcu, da se ne vrne nikoli več. Ker ni vedela, kam bi šla, je pohajkovala vso noč po mestu, razmišljajoč o zapletljajih zakonskega življenja. Ko je napočil dan, je stopila utrujena in potrta v neko tobakarno, kupila nekaj pa&tilij kinina ter se nato podala v javni vrt v ulici Pasquale Besenghi, kjer je skušala napraviti konec dnem svojega življenja s tem, da je zavžila kinin. Kmalu potem je prišel tam mimo neki o-rožnik, ki je, uvidevni, kaj se je zgodilo, pohitel telefonirat rešilni postaji. Kmalu potem je prthitel na lice mesta zdravnik, ki je podal Urdichovi prvo pomoč ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer si bo ženska kmalu opomogla, če ne nastopijo kake komplikacije. Viharen pomtek izgubljenega Tri dolga leta se 27-letni voznik Josip Hočevar, stanujoč v ulici Pondares št. 5, ni spomnil očeta-kakor da bi ga sploh ne imel; bil je zanj nekak izgubljeni sin. Toda usoda je hotela, da se je fant te dni spet spomnil svojega roditelja, pa ne iz ljubezni, temveč iz potrebe. Nedavno je namreč ostal brezposeln in kmalu se je znašel v trudi stiski, ki ga je prisilila, da se je predvčerajšnjim zatekel k očetu, stanujočemu v ulici Carpison Št. 12, meneč, da imi bo pomagal. Toda prizor, ki nam je znan iz sv. pisma, se nI ponovil. Oče je sprejel sina zelo hladno in mu — ko je zvedel vzroke nepričakovanega o- i Maka — odkrito povedal, .naj ne i računa na njegovo pomoč. Ob teh besedah je fant — bodisi ker se ga Je polastil kes, bodisi ker je uvi-del, da je njegovo poslednje upanje splavalo po vodi — v hipnem obupu nenadoma skočil k oknu, se vrgel na podboj ter skočil vgloboči-no. Ker se stanovanje nahaja v drugem nadstropju, bi se bil fant pri tem skoku hrez dvoma resno poškodoval, da se ni... med po toma ustavil; padel je namreč na streho neke lope na dvorišču, kar je zelo ublažilo silo padca. Fant jo je iz-kupil s nenevarnimi praskami na raznih delih telesa, obenem pa so ga tudi minile samomorilne muhe. Zato se je pohral in se podal v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Kaf se lahko pripeti voznika, kt pretepa konfe. Ko se je v nedeljo popoldne vračal iz Milj, kamor je bil peljal voz gnoja, je 29-letni voznik Karel Ter-sak, stanujoč v ulici Tesa št. 42, na žaveljski cesti tako kruto pretepal konje, da ga je neki mestni stražnik, ki je opazil njegovo po-čenjanje, spravil v «kontrav:;iici-jon». Toda to ni dosti pomagalo; voznik je tudi potem vihtel bič nad konjema. Pa vsaka stvar ima svoje meje, konjska potrpežljivost tudi. Radi prehudega «božanja* z bičem sta se rjavca splašila, ter naposled prevrnila voz in z njim seveda tudi trdosrčnega voznika. Pri tem je Tersak prišel z desno nogo pod voz ter zadobil hudo rano nad gležnjem in notranje poškodbe. Na pomoč mu je moral prihiteti zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mestno boln'Snico, kjer se bo moral fant zdraviti par tednov. Bazne nezgode Z avtomobilom rešilne postaje je bil v nedeljo zjutraj prepeljan v mestno bolnišnico 23-1 etni kotlar Guido Corsich, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. S tj 528, kateri je na reški cesti nad Mont ;be":lom padel s kolesa ter se pri tem pobil po nogah in si pretresel možgane. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 10—14 dneh. —. Ko se je 32-1 etni Rudolf Pirot, stanujoč pri Sv. Alojziju - Cfcia dino Št. 151, predsinočnjim vračal vinjen domov, je padel po stopnicah ter se pri tem hudo pobil po glavi in nogah; tudi si je pretresel možgane. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefoni^no poklican na lice mesta, ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo moral Pirot čuvati posteljo najmanj dva tedna. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Imenovanje Imenovan je bil za seniora* poveljnika prve kohorte 62. mi-ličar-ske soške legije gorištki pokraj ineki faš. politični tajnik jTrfr Franc eseo Caccese. Danes popoldne bodo trgovine zaprte * Danes, na pustini torek, bodo vse trgovine in vsi javni uradi v Gorici popoldne zaprti. Za pravilno razdaljo med Javnimi lokali. Goriški1 prefekt javlja v svoji o-krožnici, da je pokrajinska komisija z ozirom na pobijanje pijančevanja določila v pogledu izdajanja koncesij najmanjšo razdaljo, ki je potrebna med javnimi lokali, v katerih, se prodajajo alkoholne pijače, ter med bolnišnicami delavnicami, šolami, vojašnicami kot tudi med javnimi lokali samimi. V Gorici mora znašati taka razdalja v čelni in stranski črti 100 metrov. In sicer v onem delu meeta, ki je obseten v sledečih mejah: ulica della Barca (do Soče) — Soša — Pevmski most — ulica Fonte Isonzo — ulica Orzoni — trg Catte-rini — Solkanska ulic« — uHca Ugo Foscolo — trg ob »Tetogortki postaji — ulica Percotto — uttca Camposanto — ulica del Torfenie — trg Cristo — ulica Dietr^ 11 Castello — ulica Cravo6 — ulica della Barca — ulica MaceHo — u-lica Cipriani — tr&aška ulica — ulica Magazsini — trg ob južnem kolodvoru. V ostalih delih goriške občine, ne obseženih v navedenih mejah znaša predpisana razdalja 200 metrov. V občinah po deželi, ki so gosto naseljene je predpisana razdalja 50 metrov, kjer je pa prebivalstvo raztreseno. 200 metrov. Načeloma je določeno po zakonih, da sme obstojati na vsakih 1000 ljudi en javni lokal, ker pa ee to razmerje že prekaša, pravi pre-fekturna okrožnica, da rajši kot bi se podeljevale nove koncesije, ee bodo prenašale od lokala na lokal. Pri prošnjah za prenos koncesij za javne lokale, ki jih interesirancl dostavljajo na občinske urade, od koder se potem odpošiljajo na kve-sturo, morajo poteštati strogo paziti na to, da jih natančno premo-tre in da je na njih določena in o-menj ena .razdalja med novim lokalom in ostalifhi, ki že obstojajo ▼ omenjenem kraju — in eventuelno med bolnico, šolo, vojašnico Itd. Kjer bodo nakazane maajie razdalje od onih predpisanih, se prošnje ne bodo sprejemale. Prefekt o-pozarja občinske načelnike, naj strogo pazijo na te nove določbe, Petni listi za inozemstvo. Goriški pretfekt je izdal nekatre nove odredbe glede potnih listov za v inozemstvo. Kot je znano, se eotni hati izdajajo od kvesture, atera jih naLo izgotovljene odpošlje poteštatom, ki so že prej izdali «nulla o»ta», in jih sedaj izročijo naslovljencem. Jasno je, da smejo izdati poteštati «nulla osta» le za potne liete onim, ki so v občini prisotni, in je strogo prepovedano izdajati «nulla oeta» onim, ki niso prisotni. Istotako mora poteštat vročiti potni list osebi, ki ga je prosila, osebno. V sluCaju, da poteštat tega ne more, ker oseba ni prisotna ne sme potnega lista izročiti kakemu sorodniku, niti ga intereairancu poslati po pošti, pač pa ga mora vrniti kvesturi, ker je te osebni dokument. Predno izroči poteštat potni list prisotni osebi, se mora o njeni istinitosti prepričal na podlagi osebnega popisa o potnem listu in tam' prilepljene fotografije. V slučaju, da gre za navadni potni list (za potovanje v inozemstvo in nazaj), mora poteštat skrbeti, da prisotna oseba napravi avoi podpis na drugi strani knjižice. Ta podpis mora poteštat vedno zahtevati v svoji prisotnosti tudi če se je prosilec potnega lista že prej, ko je prosil za «nulla oeta», podpisal na sliko. Ko pa gre potni list za izselitev, je dovolj, fce se poteštat prepriča o prisetno-•u podpisa na sliki. V obeh slučajih, ko te poteštat prepriča o vsem sšoraj omenjenem, mora napisati sledečo isjavo: «PreprMal sem se: o istinitosti fotografije in podpisa« (Visto: per Fautentieazione della fotografia e della firma del titolare — 11 po-deetA.) Sledita podpis potešrtata in občanski pečat. V navadnih potnih listih se na-piše omenjena izjava na levi strani pravokotnlka na 2. strani, kjer je prilepljena slika. V potnih listih za izseljevanje se napiše omenjena izjava na 5. strani knjižice (Noti ficazi one e vidimazioni delle autoritet italia-nej Do 21. marca t. 1. bo kveetura sama opremljala označene strani z omenjeno izjavo in poteštat jih bo le podpisoval, po tem roku pa bodo poteštati morali sami skrbeti sa to. Prefekt opozarja občinske na-čelnike, naj na nove podpise stroge pazijo, kajti zna se zgoditi, da bo oni, kine to imel na zgoraj navedeni način opremljenega potnega lista, na meji zaia-njen. Goriški prefekt je izdal okrožnico, t kateri določa ceno moki običajnega tipa. In sicer znala ce- sarja občinske načelnike in drug« kompetentne oblasti, naj na podlagi te cene določijo primerno cono kruhu. Podpora mladim mizarjem Goriški prefekt sporoča, da je razpisanih šest podpor, vsaka po L 500, za one mladeniče, ki hočejo obiskovati spomladanski tečaj v Soli Falcon v Vial di S. Vito al Tagliamento (videmska pokrajina). Čas za vložitev tozadevnih prošenj je do 15. marca 1928. In sicer je napraviti prošnjo na navaden papir. K prošnji je treba priložiti še sledeče doktmiente: 1) Izkaz o italijanskem državljen-stvu In o lepem vedenju. 2) Šolska izpričevala, iz katerih je razvidno, da je prosilec z dobrim uspahom dovršil ljudsko šolo. 3) rojstni list iz katerega so spozna, da je profi-lec že dopolnil IS. leto ter še ni prekoračil 25 leto. Poleg tega mora prosilec pokazati, da zna zadostno italijanski jezik. Prošnje, ki jih sprejema kmetijski urad (Cattedra Ambulante di Agrlcol-tura), bodo predložene pokrajinskemu gospodarskemu svetu, ki jih bo tudi rešil in izbrane o tem obvestil. Podpora, ki znaša 500 lir, se bo odposlala vodstu šole v S. Vito pri Taljamentu, in sicer polovica vsote ob vpisu v šolo, druga polovica pa ob zaključku tečaja Kokain je svoj čas razpečavala neka Faimy Simic, stara 28 let, stanujoča v Gorici v ulici Stret-ta. Rad* teg-a je bila od milanskega sodi&ča obsojena na 3 mesece in 10 dni zapora. Odposlali so za nno tiralico in na podlagi nje so jo te dni orožniki sveto-gorske postaje arertirali in odvedli v zapore. Zopet se je povrnila na svoje delo v Gorico Valerija Pecorari, stara 25 let, doima iz Ločnika pri Gorici. Ker pa njeno delo ni bilo pošteno in ne dostojno in so jo našli na cesti, ko je ustavljala mimoidoče, so jo zopet prijeli i-n originali v zapor, ki ga je že dobro vajena. Požar v Po točah pri črničah Pred nekaj dnevi je izbruhnil v Po točah piri Grničah požar v hlevu posestnika Leopolda Marca. Ogenj je povzročil okrog 20 tisoč lir šikode. Pri gašenju so pomagali tudi Ofgmijegasci iz Čr-nič in iz Sela. NESREČE, NEZGODE IN SMOLA Sedemletni SflviJ Loviš ček Iz Goric«, sitanujoš v ulici Baraoa, se je tako nesrečno obešal po oftrožiki navadi za neki voz, da je padel in se močno potolkel po desni senčni strani. Rešilni avto Zelenega križa ga je preipeLjai v goriško mestno bolnišnico, kjer bo moral več časa čuvati posteljo. 58-1 etni Jakob Grauner, stanujoč v ulici Ascoli št. 25, se ga je malo preveč nasekal. In talko »e je zgodilo, da je zadel z glavo ob tla in se prav močno pobil na tilniku. Zeleni križ ga je prepeLj-al v mestno bolnišnico, kjer bo rabil potrpljenja za 30 dna. Postrešček, Id pade z voza Zeleni križ je moral včeraj prepeljati v goriško mestno i>olniSnico nekega E. Cantaruttija, starega 45 let, iz Gorice. Cantarutti je usluž-ben kot nosač pri trgovcu Orsan v Gosposki ulici. Padel je z voza in se močno pobil po čelu in obrazu. V d osno nogo se je opekel. S pomočjo Zelenega križa je moral v bolnišnico neki G. Bresan, star 18 iz LoCnika. Pri delu v tovarni Bruimor je z nogo stopil na žareče železo in se močno opekel v desno nogo. Razbil si fe firepinfo Zeleni križ je prepeljal iz Ravne v goriško mestno bolnišnico nekega Jožefa Rijavca, starega 31 let, iz čepovana. Tako nesrečno je padel, da si je prebil črepinjo in se ie drugod potolkel. Otrok, ki pade s 3 metre in pol visokega zida. V bolnišnico usmiljenih bratov je moral priti iskat pomoči komaj 5 let stari M. Terpin iz Plave. Je sinček tamošnjega železničarja Terpina. Pri igranju je padel s 3 in pol metre visokega zidu In si zlomil levo nogo nad kolenom. VIPAVA Strahovita smrt vinskega voznika Kdor pozna severno vipavsko dolino, kdor je proučil kolikor toliko psiho in značaj mehkega Vipavca, kdor je v nežni dobi živel v ozračju »evonne vipavske doline — ta bo gotovo od> nemofc: «Konji so ae s/pla6ili, prevrnili voz vina In pokopali pod seboj voznika, ki je prevažal vino« _ vBtrepetal in ei bo takoj ustvaril v svoji domačiji neko tajinfitveno ozračje okrog tega dogodka. Id res je tako. Virofc temu je, da» »e Je pripetilo že več takih slučajev, ko ee je človeška na kvintalu moke L 176._ Opo- kri na cesti zmešala z vinom, ki V rutu. / 31. f .brnarja 2020, je prl-tefelo iz razl ite vinske po« sodo. TaJto je bikv preteklo scm boto zvečer. Po Vrhpodju pri Vipavi in po Vipavi sami «e tt raznesla novica — kot bliak j4 Šinila med ijjudi in sa jo vedeli taikoj vsepovsod — da ee je Vriipoljem v vijugastih «rpjr dah» pri Zavetniku ponesrečil neki veznik, ki je prevažal vmo iz Goč proti Črnem vrhu. Bil je to Aitttoi* Boiničima, star 29 let, iz KoŽervnika pri Cnnem vrhi* Od doma je v sofroto zjutraj prt* peljal voz krompirja, zai zamw no je kupil v Gočah dva sodčka viiina. Popoldne se je odpravil proti domu. Okrog ene in pol s4 ga vMeli še v Vrhpolju pri Vi-* pavi, kjer je govoril s evojim znaarwcem mehanikom Plešaiajv jem. Plešffiar trdiš, da je bil vo©-ni'k jbzjvajn-redno vesel. Kaj se hoče, kdor gre na Goče, se vsaJfi vrača z. njih vesel. Ko je votsntfs! dospel skoraj do zadnje «rajde» pod veliko cesto, ki vodi na Idri^ jo, so konji zavoizili nekolika preveč ob stram cesrte in voz se je nenadoma prevrnil. Sodčki, ki niso bili dovolj trdno pritrjen ni na vozu, so zdrknili z voza, povaljali voznika in se zvalili po rebri navzdol. Vino se je razlilo. Voznik pa je ostal na mestu mrtev. Konji so nato vlekli vsi- preplašeni prazni in pievr-n^jeni voa dalje, dokler jih niso na Colu ustavili. Ustavili so jih cestarji in šli nato gledait nacaj, kaj to pomeni. Ponesrečenca j® našel ob cesti že vsega trdega neki voznik, ki je poldrugo uro za njiim vozil po isti poti. Na lice mesta so prišli orožniki, ki so ponesrečenca Čuvali celo noč. Tozadevna komisija je nato> spoznavši, da se je zgodila nesreča,,. dala dovođjenje, da sc mrtvec pokoplje. Danes ga dco mači prepeljejo na njegov dom1. Pokojnik je bil zelo priden fant, kateremu je že ostareli oče hotel zapustiti premoženje. Hotel se je tudi v kratkem poročiti. Nesreča nikjer ne počiva. Himen V nedeljo popoldan sta se V našem trgu poročala trjroveo Franc Bajec, nekdaj priden delavec na društvenem polju, dama iz Razdrtega, ter gdč. Fani-ca Mohorčič, naša vipavska rojakinja. Želimo jima obilo sreče v zakonu! ZEMONO PRI VIPAVI Smrtna kosa Bela relt, S. Olacome. Olaml laiiopnlk In »alobilk t« tlalljo U> kolo^j«: Adolfo Ctcfatt. TrUile Via S. Nlcol6 čamo. Kmalu bodo videli lepe u-spehe. Ob tej priliki jim damo še ta nasvet: Naš gnoj je navadno prešibak in ne vsebuje redilnih snovi v razmerju, kakor je treba drevesu za napravo lecu in ploda (sadu). Zato je potrebno, da se poslužujemo umetnih (kemičnih) gnojil. Zgrešeno pa hi bilo, če bi gnojili samo z enim gnojilom, ker na ta način bi dali rastlini le eno, kvečemu dve redilni snovi. Odslej dalje gnojimo z gnojili, ki se hitro razkropijo, n, pr. z rudninskim su-perfosfatom, (ž njim damo rastlini tako potrebno fosforno kislino), s kalijevo soljo (ž njo damo kalij), s čilskim so litrom (dušik) in apnom. Na vsak m* (kvadratni meter) potrosimo: superfosfata 3—4 dkg (deke), kal. soli okrog 5 dkg, «1.- so-litra okrog 10 dkg, apna 4 dkg. Apno mora biti sprašeno in se ne sme mazati. Sadjarji, ta način gnojenja m novost, napredna sadjarji se ga že davno poslužujejo, zato pa je njihovo lepše, boljše in bolj cenjeno. Naredite poskušajo. — Tudi moram omeniti, da se je razmeroma mnogo kmetov - živinorejcev odločilo za izboljšanje hleva in napravo gnojiSč in jam še predno izide prefektov ukaz^Ker kljub težkim časom ne odlašajo s sicer tako koristnimi napravami, je znamenje, da gremo počasi na pot umnega kmetovanja. Ne bodo se ke-sali. Kupčija z živino je boljša, veliko je povpraševanje po mladi živini. Na zadnjem sejmu je bilo živahno povpraševanje, zato je tudi cena poskočila. — Te dni je došlo v naš okraj nekaj plemenke Živine, nakupljene v Švici s podporo kmet urada. Znanost in umetnost «Mladi kemik* Spisal prof. Maks Prešel). Obsega dva dela: v prvem delu je na 100 straneh z opisom številnih poskusov podan uvod v anorgansko kemijo, v drugem delu pa na 30 straneh razložen suhi in mokri način kvalitativnega '' raziskovanja enostavnejših spojin. v Vsebina prvega dela je tako razdeljena, da sledi kratkemu in lahko umljivemu opisu splošnih svojstev vsake kemijske prvine o-pis mnogih, po večini jako enostavnih poskusov, ki naj ponaso-rujejo fizikalna in kemijska svojstva njih važnejših spojin. Mnogo poskusov dalje tudi pojasnjuje praktično uporabo mnogoterih substanc. Enostavne kemijske formule so v knjižico navedene samo tam, kjer so res neobhodno potrebne in kjer naj na kratko po-nazorujejo potek zamotanejšega kemijskega procesa. V drugem delu «Mladega kemika« je opisan način, kako se raziskuje sestav anorganske snovi i na suhi i na mokri mokri način. Kdor opredela prvi del, temu b