Štev. 68. O Ljubljani, v soboto, dne li. marca 1906. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13-— za Četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo J* w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxm Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Enojst let naprednega nazadovanja. Jutri se snidejo torej vendar zaupniki narodno-napredne stranke, da odkrijejo svoje mnenje o volivni reformi in povedo svojim poslancem, zakaj bi se morali oni potegovati v državnem in deželnem zboru, kjer so igrali tako klavrno vlogo, ter da izvrše težavno delo reforme svoje stranke in svojega programa. Zato pa sc ozrimo nazaj in pokažimo, kako so ti gospodje govorili pred enajstimi leti, dne 29. novembra 1894. na zadnjem zaupnem shodu in predočimo jim njihov tedanji program, da bodo lahko po tem merili dekadenco svoje stranke in svojega političnega razuma. Tedaj se je liberalna stranka smatrala še kot vseslovenska stranka ter povabila na shod tudi obmejne Slovence. Štajerci so pa takoj rekli, da na ta lini ne gredo in so udeležbo odpovedali, Tržačani so pa prišli, a bili tako razočarani v svojem slovanskem čustvu, da so se na shodu pošteno skregali s kranjskimi liberalci ter izjavili, da jih sklenjene resolucije ne vežejo. Ze tedaj se je torej videlo, da liberalci nimajo nobene ideje, niti one moralne kvalifikacije, ki bi mogla ustvariti kaj res velikega, vseslovenskega. A od tedaj so šli grozno rakovo pot in njihovo delo jc postalo tako protiljudsko, tako protislovensko, v obraz bijoče vsemu, kar je dvigalo doslej našo narodnost, da se mora od njih obrniti vsakdo, ki ima pred očmi bodočnost in prospeh našega naroda. Da se bo ta dekadenca bolje videla, poglejmo, kaj so sklepali tedai možje, ki danes trobijo na bojno pozavno. V njihovih tedanjih resolucijah stoji na prvem mestu, da se naj vsi Slovenci in Hrvatje v Istri združijo in organizirajo. Kako žalostno so to izvajali! Njihovi poslanci celo na Dunaju niso mogli stopiti v eno falango s poslanci »Slovanske zveze«. Kot element, ki ie škodljiv slovanski skupnosti, so morali rajši v osamljenosti priti ob ves vpliv, nego da bi bili opustili svoje bratomorno početje. Celo z Vsenemci so se družili in so hoteli v dt-žavni zbornici uničiti ugled našim najboljšim možem. In ko so požrtvovalni rodoljubi začeli združevati slovenske in hrvaške gospodarske sile, ali niso delali kakor besni janičarji, da poder6, kar drugi s trudom zidajo? V svoji resoluciji so zahtevali, da bodi ljudska šola urejena na podlagi verskega iz po v cd a nj a in so obsojali nemški »šulverein«, ker dela za protikatoliško šolstvo. Tako tedaj! In danes? Danes zahtevajo, da se naj verouk odpravi in da se naj duhovnik s silo vrže iz šole. Kar jc torej sklenil zaupni shod, so izvrševalni organi tega shoda zavrgli in delali ravno nasprotno. Dalje se glasi resolucija V. I. 1894.: »Slovenci in istrski Hrvatje kot ve r s k o-n rav-s t ven o in dinastično čuteč narod zahtevajo zlasti uvedbo občne volivne pravice.« — Kako je liberalna stranka izvrševala to resolucijo, to vsi vemo: Nasprotovala je vsem, ki so to zahtevali! Dalje so sklenili: »Vsa skrb se naj obrača na zdrav napredek narodnega gospodarstva, zlasti na nezavisnost od tujega kapitala, pod-piraje slovenske in hrvaške posojilnice«. Kako so pa liberalci podpirali naše posojilnice, jc vsakomur znano. Kakor gladili volkovi so jih grizli in denuncirali ter klicali državnega pravdnika nad nje, da bi jih uničil. Z vsako barabo so se združili, da bi oškodovali to pošteno in povsod med kulturnimi narodi kot potrebno priznano organizacijo. V resolucijah beremo dalje: »V tem oziru (narodnogospodarskem) se z veselje m pozdravlja krščansko- socialno gibanje.« Z veseljem so torej pozdravljali naše gibanje, ki je v desetih letih prerodilo slovenski svet k novemu življenju. In kako so z nami delali? Vsakdo, ki je količkaj koristnega storil v tej dobi, je bil v glasilu te stranke oblatcn in sramočen na najpodlejši način. Stotine ljudi, ki ste jih po krivici brez kazni blatili, se danes oglašajo in kličejo na maščevanje proti »narodno - naprednim« lopovom, ki so toliko let uganjali podlo politično rokovnjaštvo. V teh resolucijah čitamo, da narodno-na-predna stranka obžaluje program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih, kakor osobito dokazuje prepoved samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani. To ste sklenili gospodje, a kako ste izvrševali? Zvezali ste se z Nemci, da bi potlačili slovensko večino v deželnem zboru, in vsa narodno-napredna stranka danes nima poguma, da bi se oglasila za samoslovenske napise, dasi mi to zahtevamo. Za slovensko šolstvo so glasovali na shodu, a v deželni šolski svet so volili trdega, zagrizenega Nemca! V veliki in sijajni parlamentarni borbi deželnega zbora kranjskega so katoliško-narodni poslanci, na čelu jim dr. Susteršič in dr. Krek, dvignili slovensko zastavo in so porazili liberalce, da rešijo ugled slovenskemu narodu. Te resolucije je dal na glasovanje predsednik zaupnega shoda dr. F e r j a n č i č. Kdo se mu danes ne smeje, če jih prebere? In ta mož je tedaj govoril: »Mi nismo zavira skupnemu delovanju«. Tako? Kdo pa more sploh z vami v zvezo stopiti, če pa vaši časnikarski hlapci neprenehoma kakor stekli psi grizejo? In dr. Ferjančič, ki celo v državnem zboru vsakokrat, kadar odpre svoja nemodra usta, zine kaj takega, kar večina slovenskega naroda obsoja, ima najmanj vzroka tako govoriti. In vendar je tedaj dr. Ferjančič patetično, kolikor zna, očital tedaj zbranim narodno-na-prednim zaupnikom: »P r i z n a v a j o s c načela katoliške vere kot trden temelj razvoja slovenskega narod a.« Ta stavek je predsednik slovesno izrekel kot voditelj zborovanja, kako ga je izvrševal, o tem smo se dovolj prepričali tekom enajstih let. (ilasila njegove stranke so na najpodlejši način dokazovala vedno nasprotno. Takrat so se imenovali slovesno liberalci Slovence, vnete za javno veljavo vere slovenskega naroda«. O tej veri so pa govorili in pisali, da je tuja, da je znamenje suženjstva in propalosti. Pozivali so in pozivljejo zdaj za o d p a d od vere. Iu Luka S v e t e c je mnogo govoril o božjem kraljestvu ter je izjavil: »Naš narod je bil vedno zvest svoji veri in naša stranka ni storila nikdar kai takega, ,kar bi slabilo narodu verski čut. Nasprotno! Pri vsaki priložnosti, ko je narodna stranka očitno nastopala, bilo je prvo izkazati svoji veri spoštovanje, svojim duhovnikom čast. Na prvo mesto smo posajali svoje duhovne pastirje. Vsak pravi narodnjak bo to vero visoko cenil in spoštoval.« Ali je pa g. Luka Svetec či-tal v »Narodu«, kako se to izvršuje? Ali ni či-tal, da jc katoliški duhovnik smrdljiva podgana, ki se mora ubiti, da morajo liberalci pri-tirati farško gonjo do tega, da noben pes ne bo povohal duhovnika? Ali ni čital, da se mora vsak katoliški lajik zasramovati tako, da postane nemogoč v vsaki družbi? In Luka Svetec ni proti temu protestiral! A govoril je še več: »Mi slovenski narodnjaki igramo isto vlogo, kakor antisemitje in krščanski socialci.« Tako? Kdo se pa neprenehoma norčuje iz »Luegerjevih štifelpucerjev« ter jim imputira vse mogoče lopovščine? Fno resnično je povedal Luka Svetec: »Mno- goletne izkušnje imamo, da tisti, ki odpadajo od narodnosti slovenske, odpadli so skoro brez izjeme tudi od vere in cerkve.« Da, a zglede vidite v liberalni stranki, ki dela propagando za nemški protestantizem in za nemški haeckelianizem. Fdini zastopniki narodnega radikalstva so bili na shodu Tržačani. Ti so zahtevali ožji stik z drugimi slovanskimi narodi, zlasti s Cehi. A dr. Ferjančiču, ki takrat še ni bil nad-svetnik ekstra statum, je bila ta točka strašno neljuba. Mečkal in mečkal je toliko časa, in trdil, da to »preseza naš aktualni program in smoter našega shoda,« da je v veliko ogorčenje tržaških Slovencev spravil stvar z dnevnega reda Tako so liberalci pokopali slovanski program. Dr. Ferjančiči je postal nadsvetnik ekstra statum, a dr. Susteršič s »Slovansko zvezo« je oživotvoril veliko misel, ki so jo izrekli tržaški Slovenci. To sc naj jutri kon-statira! Čuden prerok je bil tedaj dr. Majaron. Govoril je: »Naša organizacija je demokratična: v njej ne vladaj nikdar pojedin prvak, nego do veljave pride lahko vsak še tako priprost glas ljudstva, in omogoči se torej vlada vseh vsem v korist«. O ironija, in vendar je dr. M a-jaron zastopnik trgovske zbornice! Dr. G r e g o r č i č u, ki je priporočal versko šolo, so takrat burno ploskali, danes pa njega in versko šolo mrcvarijo, da je strah. L e-narčič se ie takrat potegoval za slovenski krščanski nauk na realki, danes se seveda vojskuje za to, da bi se odpravil. Najzanimivejši ie bil pa basso buffo narodno-napredne opere. dr. T r i 11 e r. Ker se mu redkokedaj primeri, da bi kako novo knjigo bral, pa tisto, ki jo slučajno bere, bolje zna. Takrat je prebral neko krščansko-soci-alno brošuro dobro in temeljito. Zato je govoril: »Narodno - napredna stranka, združena na današnjem shodu, smatra krščanski ekonomični program, razglašen na različnih katoliških shodih kot n a j-poštenejši, kar se je sedaj v tem oziru razglasilo od strani avstrijskih Nemcev«. Hm! »Narod« pa že enajst let piše, da je vsa »klerikalna« organizacija sleparstvo, goljufija, lumparija, uničevanje kmeta, da je treba vse »klerikalne« organizatorje pobesiti na ulične svetilke itd. A sledimo Trillerju: »Krščanski socialisti so edina nam simpatična nemška stranka«. Kaka simpatija! »Narod« pravi, da so sami lopovi. Paradni konjiček dr. Trillerjev jc bila pa takrat njegova demokraška navdušenost. LISTEK. Dimnikarji in tatje. Češko spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden. Pred leti, ko še niso tiskali toliko časnikov in jih razpošiljali po vseh vaseh in celo po vseh še tako oddaljenih kočah, so bili popotniki ali ljudje, ki hodijo od vasi do vasi, dobrodošli gostje v sleherni hiši, ker so bili takorekoč žive novine, a brez novin, bodisi živih, bodisi tiskanih, smo kar težko,pa jc. Nekega lepega popoldne po žetvi je prišel v premožno vas B____ dimnikar iz J ... s šestnajstletnim sinom, ki se je učil očetovega rokodelstva. Otroci so se igrali na vasi. Kakor hitro so zagledali dimnikarja, kakor bi med vrabce ustrelil,so se razkropili na vse strani, vsaki na svoj dom. Najmanjši izmed njih so se poskrili doma kam pod posteljo ali so pa pribežali k materam ter sc jih prijemali za krilo. »I, kaj pa ti je, da se tako bojiš?« so jih povpraševale matere. »Dimnikarja sta tukaj,« so se tresli otroci po vsem telesu. »E, nič se ne boi. ne bosta te vzela, ne, nc dam te jima,« je tešila mati svojega ljubljenčka, »samo priden moraš biti.« Dimnikarja sta se ustavila pred prvo hišo, pri Grebenčevih. Grebene je bil in je nemara še zmeraj najpremožnejši kmet v celi fari. Ko sta prišla dimnikarja, je stal pred skednjem, kjer sta dva mlatiča vejala pšenico. »Dober dan, Bog daj,» je zaklical dimnikarju. »Vendar ste enkrat spet prišli! Ze dolgo vas ni bilo pri nas, že dolgo.« »Kaj sc čc,« je dejal dimnikar in bistro pogledal z velikimi očmi gospodarja. Iz črnega obličja so mu kukale nenavadno bele oči kakor zamorcu. »Kaj pa delate?« »Pšenico orjemo. Jutri bi jo rad peljal k vam na trg.« »Lahko jo boste prodali, tako vam povem,« je dejal dimnikar. »Kaj pa, ali bova lahko prenočevala pri vas?« »O, lahko, lahko. Kar pridita. Bosta povedala, kaj je kai novega po svetu.« »Tisto pa že, tisto. Kie imate pa gospodinjo?« »Nič nc vem. Kar ometat pojta, saj jc kuhinja odprta.« Dimnikarja sta rekla z Bogom, pa odhitela na delo. Do večera sta obšla vso vas. H Grebenčevim sta se vrnila, ko je solnce zahajalo. Iznad strehe se je valil dim in gospodinja ju ie pričakovala na pragu. »Dober večer! Sta že pridna, da prihajala, ko sem že pogasila ogenj. No, zato bosta pa dobro večerjala pri nas.« »Rog daj,« je izpregovoril dimnikar,. »Roko bi vam dal« . . . Hvala lepa,« se je zasmejala gospodinja, »dovolj se umažem v kuhinji.« »Kje imate gospodarja?« »Žito meri v skednju. Takoj bodo dotne-rili. Kar v hišo, kar v hišo.« »F, kar zunaj sedeva na klop. Tako črnili gostov, kakršna sva midva, ne mara nobena gospodinja v hišo.« Odložila sta omelo in strgulo ter sedla na klop. V tem ie prišel gospodar. »Vendar vaju še enkrat vidim. Zakaj pa nista šla v hišo?« »F, šc bolj zdravo jc zunaj«, je pripomnil dimnikar, »pa manj pospravljanja bo.« »Prav pravite; nocoj je lepše pod milim nebom nego v hiši. Tudi večerjali bomo lahko tukaj. Francka«, jc zaklical gospodar dekli, ki je nesla kravam detelje, »prinesi, prinesi ono mizico semkaj, bom tudi jaz zunaj večerjal s tema dvema vred « Dekla je postavila pred nje mizo, gospodinja je prinesla večerjo, gospodar je dal gostom za pivo, pa so začeli večerjati. Kadar pa so povečerjali, in je dekla pospravila z mize, sta prišla k njim tudi mati in sin Juri. »Vidiš ga 110, dol sedi na prag, da boš naredil prostor materi«, je velel dimnikar sinu. »Ni treba, ni treba«, sc je branila gospodinja, «si bom pa stolček prinesla.« »Kaj pa še! On že tako ni za našo družbo. Dimnikarček je vstal izza mize' pa sedel na prag. Juri, ne mnogo starejši od njega, pa zraven njega, a dekla med vrata. Bil je krasen, tih večer. »No, zdaj nam pa povejta, kaj je kaj novega po svetu«, je nagovoril gospodar dimnikarja. »Bom, samo prižgem si še.« Tudi gospodar je privlekel pipo iz žepa, si prižgal, a dimnikar je začel pripovedovati, kako so tam pa tam pokradli, kako jc pijan hlapec v K---- padel z glajda in si zlomil nogo, kako je pogorel ta in oni kmet, in da bomo imeli vojno z Lahom. Vsi so poslušali pozorno skoraj pobožno, le gospodar in gospodinja sta zdaj pa zdaj kakšno vmes rekla. »S p I o š n a voli v n a p r a v i c a«, je vzklikal, »to je naš bojni klic!« ter je priporočal, naj narodno-napredna stranka obrača »vso skrb na njeno uvedbo«. Potem pa je zdelal kranjski deželni zbor: »Skoro tretjino deželnih poslancev voli še vedno tista peščica n c in č u s k i h v e I e p o s c s t n i k o v, od katerih ima marsikdo komaj domovinsko pravico v deželi Kranjski iu katerim so težnje prebivalstva te dežele veliko manj na brigi, nego njihovi konji in psi«. »Zato pa«, je dekla-miral dr. Triller, »je slovenska n a-r o d u a s t r a n k a z d u š o in s r c e m z a s p I o š n o volivno pravic o. iu sicer tudi ne glede na nevarnost, da utegne taka reforma tu ali tam povzročiti narodni naši stvari v prvem spočetka kako dozdevno izgubo.« Zato pa dr. Triller »najsloves-'n e i e reki a m i r a v o 1 i v n o p r a v i c o za vse doslej izključene del u-j o č c s t a n o v e« in »odločno p e r h o r c s-c i r a n a k a n o p o m n o ž i t i že o b s t o-j e č c k u r i j e.« Ce je dr. Triller kaj moža, mora jutri na-rodno-uapredni stranki izprašati vest, kako je to izpolnjevala skozi enajst let! In delavcem je izjavil, da so »simpatije narodne stranke na strani delavcev in zlasti slovenski stranki treba je uvaževati, da bo k s temeljitimi socialnimi reformami moči iztrgati slovenskega delavca internacionalnemu socializmu ter ohraniti ga narodu in veri očetov!« »To«, je peval dr. Triller vibrirajoče, »zahteva duh krščanstva«. Tako je govoril isti mož, ki je čez nekaj časa proglasil na shodu geslo »Proč od Runa!« Na zaupnem shodu je klical: »Laži-liberalci mi nismo!« in vsa zgodovina stranke priča, koliko je bilo to res. Samo eden je ves čas molčal in pustil govoriti politične otroke. Dr. T a v č a r je bil tih ves dan, samo zvečer se je oglasil ter predlagal konec debate, ker so resolucije tako jasne, da jih ni treba razlagati, in ker je čas iti k večerji. Dr. Tavčar je bil brez dvoma najpametnejša glava na tem shodu. On je že vedel, kaj je prav, dobro in pošteno, ter ni lagal. Sklcnimo! Zaupnikom narodno-napredne stranke podajemo te reminiscence v pomislek, da jutri vprašajo vodstvo svoje stranke, kdaj je lagalo: Ali 1. 1894. ali pa I. 1906.? Mi se pa smejemo komediji! Tedenski pregled. Liberalci in liberalke pa tako, kakor hočejo židie. Ko so čnli o impozantnein shodu ljubljanskega ženstva proti razporoki, jim »rahločutna« vest ni dala pokoja. »Mi smo moderni, napredni, tako ne smemo, kakor pobož-njaki.« Dobili so mladeniča, ki ie pred tednom imel govoranco za razporoko v »Mestnem domu«, a povedal je, da še ni nabral vseh razlogov za ločljivost zakona. Tudi je menda pozabil dotični gospod Novak, da ie zakon ka-to!ičano\ vsled božje naredbe zakramentalen, ter spada izključno v delokrog Cerkve. Liberalne žene iu gospodične, ki so tudi demonstrirale s svojo navzočnostjo za ljubezen in zakon na obroke, pač ne morejo zahtevati zvestobe do smrti od svojih mož, oziroma prihodnjih mož. S m r t. Umrl jc nagloma predsednik kranjske hranilnice Jožef Luckmann; v Medvodah so v petek pokopali veleposestnika in odbornika »Ljudske posojilnice«, Jožefa Jarca. Med tcin ie priplaval mesec na obzorje, po vasi so hodili in prepevali fantje, psi so lajali, seveda kar tako za zabavo, brez jeze in šc predno se ie naša družba nadejala, je zatrobil nočni čuvai deseto uro. »O moj Stvarnik!« ie zaklicala gospodinja, »žc deset! Otroci, zdaj pa le spat; jutri bo treba zgodaj na noge.« 'Kam boste deli naju, mati, kam?« je vprašal dimnikar. »Rada bi vama pripravila posteljo«, sc je izgovarjala žena, »a veste« . . . »Kajpak, dimnikarju posteljo!« se ie zasmejal mojster. »Postelje ne vidim razen doma, kadar slečem to črno uniformo in se uruijem.« »Pa pojta v skedenj spat na oder«, jc menila gospodinja. »Slame dovolj, noč je topla, a Jurček vama prinese plahto. Hodi tudi v skedenj spat, pazi, da bi nas ne okradli. Veste, skedenj stoji na samoti, ljudje so pa kaj zlobni.« »Posebno dandanašnji«, je pritegnil dimnikar in rekel: »lahko noč.« »Juri jc stopil v hišo po plahto ter vedel dimnikarja v skedenj. Po lestvi sta priplezala na oder, naredila si ležišče, Juri ie pa dejal: »Poidcm šc malo na vas za fanti.« Zlezel je na pod, stopil iz skednja pustivši vrata samo priprta. Dimnikarja sta kmalu zaspala. Kar zasliši stari, da so vrata zaškripala, sc vzdrami in čudom čudi, da se Juri tako kmalu vrača. Ali to ni bil Juri. V skedenj so prišli štirje moški in si nalagali na rame napolnjene V Švici jc umrl dolgoletni abstinent, vele-učeni in odlični škof dr. Avguštin Egger. N a še žele z n i c e. Z Dunaja se poroča, da je vprašanje dolenjske, Št. Janške železnice v dobrem tiru. Pri tozadevni razpravi je izjavil predsednik komisije v železniškem ministerstvu dr. Fort: »Iz razprave se vidi, da bi bilo v veliko korist dežele, če se zgradi železnica; zato hoče ministerstvo pospeševati to vprašanje.« V kratkem bo državni inženir izvršil podrobni načrt za to progo. Tudi za železnico Brežice—Novo mesto sc jc vzbudilo zanimanje. Ministerstvo jc dalo dovoljenje za tehniška preddela. Železnica Kranj Tržič se začne graditi najpozneje meseca junija. Kranjski kolodvor se bo znatno povečal. Poizkuševalna vožnja med Jesenicami iu Gorico se je vršila na praznik sv. Jožefa. Nesreč c. Pri Denveru v Ameriki sta trčila dva osobna vlaka. Mrtvili je 85 oseb, .35 težko ranjenih. Vsled viharja iu povodnji je v Rio de Janeiro podrtih več hiš. — Na severnem Švedskem so tako hudi snežni viharji, kakršnih žc ne pomnijo 20 let. Pri Ne\v Yorku se je potopil parobrod, na katerem je bilo za pet milijonov raznega blaga. Potniki so sc rešili. Grozen potres je bil na velikem otoku Formozi. 6163 oseb je izgubilo življenje. Škode ie 220 milijonov kron. Treslo se je od jutra do večera. Vsa mesta in vasi so razrušena; sesulo se jc 2077 hiš, 18000 pa jih jc poškodovanih. Otok Formoza v kitajsko-japon-skili vodah jc znan izza pomorske vožnje ruskega brodovja v zadnji vojski. Odstopil je tirolski cesarski namestnik Scliuarzenau. V courrierski okolici je stopilo v stavko 80.000 premogarjev. V oglejski okolici ie 13. marca bila toča. Carinski spor med Avstrijo in Srbijo je rešen, kakor je želela Avstriia. Srbske zahteve sc niso upoštevale. Izkrcevalne vojaške vaje v južni Dalmaciji, kjer se bodo uporabljale izkušnje rusko-japonske vojske, bodo največje, kar sc jih je doslej vršilo v Avstriji. Kitajska armada sc hitro razvija tako, da bo v kratkem enakovredna evropskemu vojaštvu. Prve večje vaje s preosnovano armado so se lani po-voljno izvršile. D r ž a v n i z b o r. Veleznamenit govor jc imel v zbornici dr. Susteršič. Poslušali so ga domalega vsi ministri in veliko število poslancev. Bavil se je z volilno reformo z ozirom na druge predgovornikc, ki so kritizirali, ne pa podali nobenega konkretnega predloga. Govornik sc je izjavil proti zahtevi primorskih Italijanov ter povdarial, da je največji nasprotnik ločitve mest od dežele. Neizvršljive so zahteve po nemškem kočevskem mandatu. Govorniku so od vseh strani čestitali. Tudi dr. Feriančič ie prišel na vrsto. Kranjski liberalci niso nikdar v zadregi. Ce nimajo drugega govoriti, pa udrihnejo po škofu. Za volilno reformo se gre, a Feriančič govori o škofu. Jezil se ie tudi, ker je vlada pokrajinska mesta na Kranjskem združila z občinami. - Dr. Barenreither, bivši trgovinski minister, je imel zmlatiti volilni načrt v imenu nstavo-vernega veleposestva, a priznal je tudi on, da ie nujno potrebna volilna reforma, samo da, kakor se je izrazil, avstrijskim razmeram ne odgovarja. Jahal je nemškega konja, češ, mi Nemci ne bomo plačali stroškov za volilno reformo. V torek bo zbornica volila odsek za volilno reformo. Komisija, ki jc preiskovala predajo port-arturske trdnjave, jc izjavila, da sc je general Steselj predčasno udal, zato se bo z niim sod-nijsko postopalo. Dne 14. t. m. ie prispela vojaška komisiia z Dunaja v boko Kotorsko, da pregleda in določi prostor, kier se bodo zgradile tri nove, močne trdnjave. V Ale-ksandriji so imeli Slovenci misijon. Vodil ga je P. Fngelbert, ki se je ondi mudil na popotovanju. Računski zakliuček ljubljanske kreditne banke izkazuje za pretečeno leto 135.789 K čistega dobička. Godovi prihodnjega tedna. Nedelj a (sredpostna), 25. marca: Oznanjenje M. D.; ponedeljek, 26.: Dizma, vreče. Zunaj pred vrati je pa stal naprežen voz. Dimnikar je vse dobro videl, kakor ob belem dnevu, ker ie mesec svetil skozi odprta vrata. -Mislil si je: »Ti vragi so zavohali, da se Juri klati po vasi, pa dobro so vedeli, da je skedenj poln žita in ga lahko odpeljejo brez vsake nevarnosti. Kai čem zdaj? Sam ne zmorem vseh štirih. Ce sc oglasim, me lahko ubijejo Bog mi grehe odpusti in predno kdo na pomoč pride, bode ta druhal tatinska žc za deveto goro.« Molče jc gledal, kako nosijo tatje vrečo za vrečo iz skednja. Na podu je bila še kopica nezvejane pšenice. Ko ie pogledal to na-gromadeno žito, mu je šinila v glavo srečna misel. Položil je roko sinu na usta, da bi ne mogel kričati, potem ga ie zdramil pa šepetal: »Ne kriči, tatje so tukaj. Skočiva dol na pšenico, roko ti deneni okolu vratu pa bova plesala. Ko se je deček predramil, je bil popolnoma za očetov načrt. Tiho sta vstala, skočila oba na enkrat v pšenico, se objela krog vratu in plesala v čudnih skokih. Črni okrogli njiju telesi, njiju kretanjc, so metale pošastne sence v jasnem svitu polnega meseca. Tatje so ostrmeli, eden pa je zaječal: »Jezus, Marija, peklenščeki so tukaj!« iu se jc o d strahu zgrudil na zemljo. Tedaj pa drugi v beg. Pozabili so na voz in na konja. Dimnikarja sta planila na onega, ki jc ležal na tleh, zbudila s svojim krikom vso vas, a naslednjega dne ie koračila vsa tatinska druhal k okrajnemu sodišču, seveda ob močni straži, da hi iih peklenščeki zopet ne napodili. Emanuel; torek, 27.: Janez Damašč., Rupert; sreda, 28.: Janez Kapistr.; četrtek, 29.: Ciril, Avgusta; petek, 30.: Angela F., Kvirin; so-6ota, 31.: Gvidon, Balbina, Modcst. EKonomslie posledice bodoče vojske. Z ekonomskimi posledicami bodoče vojske se bavi Jules Roche v članku časopisa »Je rais fout«. Jules Roche pride do zaključka, da bi vsled kompliciranosti našega današnjega ekonomskega življenja značila evropska vojska propast vsega društvenega življenja. Pisec primerja tako vojsko s strašnim potresom, ki bi razoril vso Evropo. Kot podlaga temu zaključku mu služijo listine, ki pričajo o izgubah v vojski leta 1870 in 187i in o silah, ki so bile zato porabljene. Po sestavkih Freycineta jc iznašala bojna sila republike 680.000 mož, ki so bili postavljeni na bojno polje in 600.000 mož v Parizu, od katerih ie pripadalo 500.000 mož narodni gardi. V začetku vojske same ie stalo na Francoskem enako število vojakov pod orožjem, tako da jc iznašala moč francoske armade ves čas 1,200.000 mož. Nemška vojska je štela meseca septembra leta 1870 skupno 1,183.000 mož, a februarja 1871. leta, ko je bilo vse vojaštvo polnoštevilno zbrano, 1,350.000. Stroške za vzdrževanje posameznega vojaka je izračunal Roche na I! frankov dnevno. Skupni strošek vojske računa na 9 milijard in 237 milijonov, odbivši od te svote 5 milijard, ki jih je plačala Francija v namen vojne odškodnine, 1 milijardo, ki jo jc treba odbiti, oziraje se na posledice, ki so nastale v državi vsled nesrečne vojske. Cc bi sc voiska srečno izvršila,»bi znašali vojni stroški 3 miliiarde in 287 milijonov fran-kov. Ker ie trajala vojska osem mesecev ali 245 dni, pride povprečno pri 1,200.000 vojakih dnevno na posameznika 11 frankov stroškov. Iza tega časa je armada zelo narastla. Za časa mobilizacije bi iznašala stoječa armada na Francoskem 2,080.000 mož, a k temu pride še 130.000 mož rezerve v vsakem razredu, tako da bi že prve mesece vojske stalo pod orožjem 2,860.000 mož. Stroški za vzdržava-nje take armade bi znašali dnevno 31,460.000 frankov. Treba sc je ozirati na to, da je strošek 11 frankov dnevno pri možu zelo nizko cenjen, ker je v burski vojski znašal strošek za posameznega angleškega vojaka 20 frankov, pri čemur ie treba seveda imeti v mislih, da je angleški vojak dražji od francoskega. V rusko-japonski vojski je stal vsak ruski vojak dnevno 10 frankov, kjer pa sc jc treba zopet ozirati na to, da ie ruski voiak daleč cc-nejši od francoskega. Pri popolni mobilizaciji, kjer pristopa k prvemu številu še 600.000 mož, bi znašali stroški za vzdržavanic armade dnevno 38 milijonov frankov. Ce bi trajala bodoča voiska istotako osem mesecev ali 245 dni, kakor ie bil to slučaj 1870. do 1871. leta, bi znašali skupni stroški ogromno vsoto 9 milijard in 310 milijonov frankov. Ako sc računajo šc dnevni stroški za moža nemške armade, ki lahko oboroži 5,400.000 mož, na 11 frankov, nadalje Avstriie, ki lahko oboroži 2 milijona mož, in Italije, potem bi trošile tc države dnevno za vzdržavanic armad 100 milijonov frankov. Kako ogromne so te vsote, vidimo najbolj, ako iih primerjamo z izdatki francoskega državnega proračuna, ki znašajo dnevno deset milijonov, od katerih odpadeta 2 milijona na vojne potrebščine. Dnevni vojaški stroški znašajo torej za slučaj vojske 19krat toliko, kakor ob mirnih časih, a 3'/skrat več, kakor izdatki celega državnega proračuna. Pri tem pa je treba še upoštevati vse nazadovanje in popolno za-ostajanje gospodarstva in industrije po celi deželi. Leta 1870. in 1871. je rešila Francijo popolnega državnega bankerota edino francoska banka. Dandanes bi bilo banki nemogoče, da založi tako ogromne vsote. Ker vežejo skoro vse moško prebivalstvo med 20. in 45. letom vojaške dolžnosti, moral bi velik del industrijskih podjetij ob času vojske ves posel ustaviti. Tako bi zmanjkalo zaslužkov, od katerih živi večina družin nižjih slojev. Nesreča bi bila večja in večja in ves promet bi zaostal. Več bi ne bilo električne razsvetljave ne po ulicah, ne po železnicah, ne po ccstah, ustavljen bi bil brzojav in ne bi bilo plina. Tiskarne bi ostale prazne, po rudnikih ne bi nihče delal, povsod bi kazala vojska svoje strašne rane. Ob času vojske leta 1870 iu 1871 so padli papirji državnega dolga za tretjino njihove vrednosti. Tedaj so znašali državni dolgovi Francije 14 milijard, med tem ko znašajo danes 38 milijard. Prva posledica vojske bi bila, da bi papirji silno nizko padli, kar bi delovalo na vse ostale vrednostne stvari. Rezultat tega bi bila popolna denarna kriza. Stanje papirnatega denarja, ki je strašilo Francijo leta 1870- 1871, bi se ponovilo. Pri denarni krizi leta 1870 je rekel finančni minister dc Roussy: »Papirnati denar bi značil popolno propast Francije.« Takrat je pomagala državi francoska banka. Da pride do vojske, povrnili bi se časi, ki so vladali po francoski revoluciji. V tistem času ni imel papirnati denar nobene vrednosti. Bankovci po 100 frankov so imeli vrednost treh souov, a funt sladkorja je veljal 470 frankov in hleb kruha 60 frankov. Enake posledice bi imela evropska vojska za Nemčijo, Italijo, Anglijo in Avstro-Ogrsko. Povsod bi se kazalo ekonomsko propadanje in zmagovalec bi drago plačal svojo zmago. Posledice take bodoče vojske bi ostale tako dolgo morda, da bi bilo društveno življenje skoro pozabljeno. Debata o »olivni reformi v državnem zboru. (Enajsti dan.) D u n a j , 23. sušca. Danes je govoril zadnji govornik v splošni razpravi, član ustavovernega veleposestva, grof S t ii rgkh. Nikakor sc ne strinjamo z njegovimi načeli in ž njegovega stališča so bili mnogi pomisleki in ugovori proti volilni reformi prozorni in slabotni, kakor paj-čevina na leski, toda priznati moramo brez ovinkov, da je grof Stiirgkh najboljše, naj-spretnejše in najodločnejše zagovarjal stališče n c m š k c g a i n u s t a v o v r n e g a ve-I c p o s c s t v a. Da ima grof Stiirgkh iako spretno pero, to nam je bilo znano.Saj je več let sukal pero, da obdrži pl. Korberja v sedlu. Kot govornik v večjih razpravah pa je le redko nastopal v zadnjih letih. Stal ie vedno v ozadju, kakor sc spodobi za ministrske kandidate. Oancs pa jc odkrito iu brez zvijač odkril svoje srce in pojasnil svoj program. In ta odkritosrčnost zasluži priznanje tudi od političnih nasprotnikov. Jako hvaležna bi bila stvarna kritika in natančen komentar njegovega govora, ko bi ne bil odmerjen pretesen prostor. Zato le nekaj misli: Govornik se noče vspeniati v višave pravnoiuodroslovskih raziskavam načela glede splošne in enake volilne pravice, kakor ie to storil dr. pl. Grabmayr. Tudi sc ne spušča v nižave volilne geometrije. To prepušča odseku. Pač pa takoj v pričetku govora od-kriie svoie in svojih ožjih tovarišev n e in -š k o - n a c i o n a I n o s r c e. S povzdignje-nini, polnim glasom kliče Nemcem: Spomnite sc, da jc pred \ eč ko desetimi leti zaradi celjske gimnazije morala odstopiti tedanja koalicijska vlada. Ko ie Badeni dne 5. aprila 1897 izdal znano naredbo glede češkega jezika, tedaj ie zbesnel »furor teiitonicus« ter skoraj razbil avstrijski parlament. Ko je zbornica menda leta 1902 odklonila Stiir-gkhovo resolucijo zaradi celjske gimnazije, sc ie zopet vzbudil »furor teiitonicus«. Ko je Korber. ki ga grof Stiirgkh šc vedno ne pozabi, hotel ustanoviti poljsko in češko učiteljišče v Šleziji, je »furor teiitonicus« strmoglavil vlado. In v vseh teh aferah so ustavo-vemi veleposestniki podpirali ostale nemške stranke, hotel je reči grof Stiirgkh, a previdno zamolčal. Sedaj pa, ko hoče baron G a u t s c h n a j h u j š i udarec » pripeljati« N e ni c e m . ko hoče sedanja vlada trajno podjarmiti N c m c c v državi i u parlament u s 1 o v a n s k o - r a d i k a 1 n i večini, sedaj v tem važnem trenotku pretakajo Nemci na levici solze »furor teiitonicus« odmeva le v milih elegijah. (Vsenemci potrjujejo.) Jaz res ne razumem Nemcev, pravi govornik, ki so sc tako zarili v teorijo splošne in enake volilne pravice, da pozabijo na žalostne posledice za nemški narod. S p I oš n a in enaka volilna p r a v i c a pomeni politični p r o p a d n c ni š t v a v Avstriji. (Nemški radikalci živahno pritrjujejo in tudi posla-ncc Maiik kima.) Ako obvelja ta volilna reforma tudi z glasovi nemških poslancev, potem veljajo o njih besede slavnega nočnega čuvaja v Litomišlu: »Poslušajte ljudje, kaj vam povem: Navidezna svobodomiselnost ie ubila Nemce v Avstriji!!« (Živahno pritrjevanje.) To je moja odkrita beseda v narodnem oziru, pravi govornik, ki prepušča logični sklep nemškim strankam. In ta je: Ce ste zaradi Celja vrgli vlado, pognali Badenija iu Korberja, sami veste, kaj je vaša dolžnost, ko baron Gautsch koplje jamo Nemcem v Avstriji. Vlada ni iz prepričanja, ampak le iz taktičnih razlogov izdelala in predložila volilno reformo. Vlada je hotela dobiti vajeti v roke, iztrgati radikalcem vodstvo v boju za splošno iit enako volivno pravico. Zato si misli čaro-strelec na ministerskem sedežu: Pomagaj Samuel! V zadregi za državne potrebščine jc baron Gautsch v novembru podpisal me-njico, ki je sedaj v sušcu zapadla. In to me-niico naj plačajo Nemci, da vlada potolaži ra-dikalce na levi in desni. Nastane pa dvojno vprašanje: Kaj sc zgodi, ako se ne izvrši volilna reforma, in kaj nas čaka, ako obvelja. Sedaj vzame grof Stiirgkh čopič v roke ter slika na steno najstrašnejše parklje, proti katerim je Lucifcr še angel svetlobe. Ako pade volilna reforma, potem potrgajo verige vse pošasti. Narodi v Avstriji se bodo klali, kakor paglavci. Politični zli duhovi bodo v kosce raztrgali ustavo, razkosali državo in Galicijo odcepili od Avstrije. I n d u-s t r i j s k i delavci stopijo s kladivi in kleščami na ulico proti onim, ki jim odrekajo splošno in enako volilno pravico. Ali je bilo tega treba, ko so industrijski delavci le sanjali o splošni in enaki volilni pravici, a jc niso resno zahtevali? (Burni ugovori med socialnimi demokrati.) Kai bode z industrijo, kaj bode z državo! To skrbi grofa Sturgkha noč in dan, odkar je na krmilu »rudeča« vlada Gautsch-eva. In če obvelja volilna reforma! No, potem je finis Austriae, meni ekselenca grof Stiirgkh. Idealisti ginejo na dolgi poti iz gimnazije do parlamenta. Tudi patriotizem jc za mnoge piškav oreh, sodi grof Sturgkh. Kaj poreče vojni minister, ko v delegaciji na mesto grofa Sturgkha najde morda dr. Adlcria ali celo Scitza? Kdo dovoli državi vojake, topove, bojne ladije, milijone? Sai je trdil Da-szynski, da socialni demokratje nikdar ne dovolijo vojakov in topov, ker sanjajo o raju, koder ovca mirno leži poleg volka, vrabec veselo čivka poleg jastreba. Kaj bode sploh s habsburško državo, ko Mažari dobe svojo ma-žarsko armado in samostojno carinsko ozemlje? Nova slovanska večina v zbornici bode razveljavila zvezo z Nemčijo, kje naj si išče I. priloga 68. štev. »Slovenca" dne 24. marca 1906. Avstrija zaveznika! Parlament postane »luogo di trafico«, židovsko sejmišče, koder bodo ba-rantali za slovanske univerze in srednje šole ter vsaki vladi nastavljali nož na vrat, ako jim vsega ne dovoli. Celo našega mirnega tovariša, dvornega svetnika Vukoviča je groi Stiirgkh v svoji govorniški ekstazi uvrstil med barantače za kosce države. Ta fantazija presega že vso mero. Niti slavni Bocklin ni slikal takih morskih slonov in enakih zmajev. In kdo je temu vzrok? Vlada, ki hoče zgraditi na videz lepo palačo, v kateri naj bi bivali mirno vsi avstrijski narodi. Vladni arhitekt pa je zgradil le stavbo z vabljivo fasado, notranje prostore pa naj si razdele narodne stranke same. In pri tej delitvi in uredbi notranjih prostorov se bodo stranke lasale, da bodo cunje vršele po zraku. To vlada že sluti, zato je pripravljena dovoliti še več mandatov, da potolaži nezadovoljneže. Za božjo voljo, vpraša govornik, kako pa naj dela tako velik in okoren parlament? Ko je grof Stiirgkh naslikal vse te pošasti ua steno, zakliče z močnim glasom: (j r o f G o 1 u e h o \v s k i, k i v o d iš m i n i s t e r s t v o cesarske i u k r a 1 j e v s k e hiš e, ter vnanjih stvarij, ali vidiš in poznaš nevarnost, ki preti državi in vladarski hiši? In če jo vidiš ter poznaš, kaj ie tvoja dolžnost, da odstraniš to nevarnost? To je, brez ovinkov povedano, interpelacija na naj\ išje mesto. Dvomimo, da bi to interpelacijo podpisali njegovi tovariši. Sodimo tudi, da se morda tajni svetnik grof Stiirgkh že kesa vzklika, ki se ne strinja niti s parlamentarnimi običaji, še mani pa z državno ustavo, na katero prisega. Sicer pa so govorniku mnogi stiskali desnico in levico, češ. dobre si jim solil. Da, ali preslana juha mnogim preseda. Grof Sternberg je med »stvarnimi« popravki govoril drugi govor proti vladi, Mla-dočehom in socialnim demokratom. Predsednik dr. Začek je dolgo imel ž njim potrpljenje klical ga k redu. končno mu odtegnil besedo. Ker so načelniki klubov »divjakom« dovolili tri mandate v odseku za volilno reformo, je zbornica brez ugovora sklenila, da pride v odsek 49 poslancev. Temu odseku se izroči tudi vladni načrt, ki določa volilno svobodo. Načrt novega poslovnika dobi poseben odsek. V torek bode volitev odseka za volilno reformo. iz slovanskega sveta. sl. Nova srbska opera. Znani srbski pesnik dr. Nikola Corič napisal jc tekst za opero v petih dejanjih: »Zidanje Skadra na Bojani.« sl Izseljevanje iz Crnegore. Tudi v Crni-gori jako velik oseb zapušča domovino iu išče cpoteče sreče v Ameriki. Samo letos se jc izselilo že 2000 oseb. sl Slovesnost v spomin osvoboditelja Aleksandra II. se je vršila v sofijski cerkvi te dni. Obredu je prisostoval sam knez Ferdinand. sl Iz Slovaškega. Večkrat se v raznih ma-žarskih listih čita, da slovaška narodna stranka obstoji le iz nekoliko slovaških inte-ligentov, narodnostnih prenapetežev in »huj-skačev«, za katerimi nikdo ne stoji, katerih načela slovaško ljudstvo ne pozna in jih ne (.dobruje, s katerimi z eno besedo se slovaško ljudstvo ne strinja. To je že resnica, da najnižji sloji slovaškega ljudstva niso še do-\ olj narodno probujeni, da se ne zavedajo svojih pravic ter v svoji nevednosti delajo tlako svojim narodnim sovražnikom. Toda navzlic temu velikemu ngdostatku se mora trditi, da siovaška stvar ne propada ampak raste in napreduje. Nedavno so Slovaki obhajali sedemdesetletnico svojega voditelja Pavla Mudrona in ravno ta slavnost je dokaz, kako slovaška stvar lepo vspeva. Znana ponižnost gospoda Pavla Mudrona ni dovolila, da bi se delala reklama za to slovesnost. Cela reklama se je omejila samo na na kratko poročilo objavljeno v organu slovaške narodne stranke, da P. Mudron bode 7. grudna dovršil 70. leto svojega bojevitega življenja za slovaščino. ln kaj sc jc zgodilo? Od vseh strani celega probuje-nega Slovaškega je prišla velikega množica voščilnih brzojavk in dopisov. Razun čeških, poljskih, jugoslovanskih in ruskih brzojavk, dobil je P. Mudron 166 voščilnih brzojavk od slovaških posameznikov, družin, mladine, društev in korporacij. Poleg tega jc dobil še 97 voščilnih dopisov, ki so imeli 41, 59 in 227 podpisov. Oglasil se je celo dozdaj za »mrtvega« proglašeni kraj, namreč vzhodni okraji: Šariš, Spiš inObranj. K temu radostnemu dejstvu slovaškega »Nar. Noviny« dostavljajo: V prvi dobi slovaškega narodnega preporoda so se peljali slovaški narodnjaki na eni ladjici na reki Vali in v isti ladjici bi bili imeli prostor še vsi ostali slovaški rodoljubi. Tako vsaj pripoveduje zgodovina iz tistih časov. Sedaj, h koncu drugega slovaškega preporoda oglasilo se je povodom sedemdesetletnice slovaškega voditelja 263 posameznikov, družin, društev in korporacij. Upajmo, da tretji slovaški preporod prebudi najnižje sloje dozdaj še ne-probujenega slovaškega ljudstva in da ta velika masa slovaškega ljudstva se bo uvrstila v nepremagljivo vrsto za svojimi voditelji. Sursum corda! sl. Poljaki v Prusiji. Kedar se gre za uničevanje Poljakov, v pruskem zboru godi se vse po volji hakate. Po želji hakatistov izpremi-njajo sc postave, izpreminja se politična uredba, izpreminja se celo administrativni zemljevid cele države. Sedaj se gre za uničenje Poljakov v vzhodni Prusiji; ta kraj vkljuh svojemu naslovu »Prusko« je bil in je od pam-tiveka naseljen skoraj od samih Poljakov. Da bi se tamošnje poljsko prebivalstvo ki ni dosti narodno zavedno, lažje ponemčilo, uredila je pruska vlada v zadnjem času administrativni okraj vzhodne Prusije tako, da iz dveh dosedanjih okrajev: kroleveckega in gabinjskega, izključila in napravila nov okraj olsztynjski. Namen pruske vlade je prozoren; ker v tem delu vzhodne Prusije, iz katerega ie nastal okraj olsztynjski biva mazursko ljudstvo, ki stoji na najnižji stopinji narodne zavesti izmed vseh poljskih rodov, zato se je to ljudstvo od-delilo od drugih Poljakov, ki so boli zavedni in dala sc mu je posebna nemška uprava s celo trumo pomočnikov in s celo vrsto pripomočkov, da bi se temu lažje in hitreje iz njegove duše iztrgala nejasna zavest, da je poljske narodnosti. Razun tega je še druga nesreča zadeta le ta del vzhodne Prusije, o katerem pišemo. Umrl je te dni v 01sztynu urednik »Gazete Olsztynjske«, g. Sew. Picniezny, glavna duša prebujajočega se tam narodnega gibanja. Zasluga gosp. Pienieznega ie bila, da vzhodna Prusija ie volila v nemški državni zbor poljskega poslanca duhovnika Welszle-gerja. Pri zadnjih volitvah si jc g. Pieniezny tako poškodoval zdravje in moči, da je od tega časa bolehal in nedavno umrl. List »Gazeta Olsztynjska« nima urednika in tamošnji Poljaki narodnega voditelja. sl. Ogrski Rusi. Gospodarske razmere ogrskih Rusov so čimdalje slabše. Njih največja nesreča so židovski gostje iz Galicije, ki se med njimi trumoma naseljujejo. Pred nekoliko leti se je slučajno našel mož, znani Fduard Egan, ki je poizkusil ozdravljati gospodarske in socialne razmere ogrskih Rusov. Ko se je pa naenkrat pokazala njegova poštena odločnost v službi dobre stvari, ni smel dalje živeti; našli so ga ustreljenega na njivi kakor kakršnega volka. Kar sc od tega časa dela v takozvani »putenski akciji«, to je sleparija. Rusko ljudstvo gine od lihvarstva, ki se med ogrskimi Rusi prakticira, kakor v nobenem ogrskem kraju. Vže tele ali junica, katero kmet redi v svojem hlevu jc lastnina židovskega oderuha. Paragraf 10. tem. čl. XXV. 1883. predpisuje, da v takih krajih, kjer jc utemljeno sumničenje, da liliva provzroča propadanje ljudstva, administrativni odbor je dolžan preiskati stvar in potem predložiti ministru, ki v takem kraju ukaže uradno zasledovanje lihvc. Ali kako morejo administrativni odbori preiskati stvar, ko so sami okrajni uradniki, kakor se jc nedavno čitalo v nekem budipeštanskern listu (»Hazank« št 154) v zvezi ž lihvarji! ! sl. Analfabetizeni v Galiciji. Po najnovejših statističnih podatkih nahaja se v Galiciji 62.8 odst. analfabetov med moškim spolom in to 47.4 odst. analfabetov med poljskim ljudstvom in 78.2 odst. med rusinskim ljudstvom. _ jnjlževnos! In umetnost • »Piščalka za abstinente, pivce in pijance«. Piše se nam: Stopili smo v zvezo s poljskimi, češkimi, srbskimi, hrvaškimi, ru-sinskimi, francoskimi, angleškimi, laškimi in vsemi najvažnejšimi nemškimi protialkohol-nimi listi, društvi in predstavitelji protialko-holnega gibanja. Tako bomo stali popolnoma na višavi toka in prinašali najbolj raznovrstne in zanimive reči. Prinašali bomo tudi slike, tičoče sc naše tvarine. Vsem naročnikom, zlasti iz dijaških krogov, ki povprašujejo, če bo »Piščalka« še prinašala v prilogi Lermon-tova, odgovarjamo, da bo priloga prihajala še za naprej, in sicer v sledečem redu: Ze lansko leto so prišle M. J. Lermontova lirične pesmi iz zrelostne dobe (vse brez izbira, da se lažje izpozna duh iu nazori največjega ruskega pesnika), dalje so prišle »Balade in romance« in dva zvezka »Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe«. Prišli bodo trije zvezki »Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe«, potem zvezek pravljic (»Spominčica« in »Pravljica za otroke«), dalje dva zvezka raznih verzov, posvečenii, poslanij, napisov, puščic itd. Potem bo prinašala »Piščalka« M. J. Lermontova izbrane epične pesni. Obširno in jako pohvalno oceno našega prevoda je napisal ruski vseučiliški profesor Zabolotskij, ki je zastopal Ruse pri Prešernovi slavnosti, v listu »Filologičeskij Vjestnik«. Krasna povest Olge Kobilansjke »Zemlja« se bo nadaljevala celo leto. Vsi slovenski abstinentje, pivci iu pijanci naj se naroče na »Piščalko«. Stane za celo leto samo 4 krone. Naročnina naj se pošilja v Celje na »Zvezno Tiskarno«, Silerjeve ulice št. .3, ali pa po položnici. Dobili bodo sebi obilo prijetnega in podučnega in storili dobro delo za slovenski narod. »Piščalka« ima edini namen boj zoper alkoholizem, brez vsake druge tendence in barve. * Ondriček bo v nedeljo 1. aprila sviral v dvorani »Narodnega Doma« v Trstu. JesenKke novice. j Žrtev alkohola. V torek zjutraj, 20. t. m., so mrtvega našli v stanovanju Janeza Mežnarec-a, delavca v predoru na Hrušici. Zavžil je preobilo žganja, pa je ponoči nagloma umr', vsled otrpnenja srca. Doma je bil iz Železnikov, star 247, leta. j Umrl je 21. t m. P r a n č i š e k F i 1 e , tovarniški mojster na Savi, star ravno 52 let. Pljučnica je krepkega moža v štrih dneh spravila v grob Pogreba se je udeležila tovarniška gedba in mnogo ljud stva. Zapustil je vdovo in 9 otrok. j Kralj hrušovski, Štefan P o d p a c , je zaprt zavoljo zakrivljenega konkurza. Dobil je 14 dni stanovanja v špehkamri. Temu možu se pustijo Hruščani komandirati. Njegova beseda jim vse velja. j Volitev iupana bi morala biti ta teden, ker se v osmh dneh po volitvah nihče ni pritožil zoper pravilnost volitev, toda najstarejši odbornik, Josip K 1 i n a r , ni še sklical zato odbornikov k seji. j Prav ima. Naprednjaki so „nare dili" 6 novih virilistov, 3 so imeli že prej, pa mislijo, da imajo tako večino v novem odboru in — župana iz svoje srede, ter zopet vso oblast v občini. Toda motijo se napredni gospodje, če mislijo, da bodo tako »po domačo" prišli do večine Vprašanje je, če virilisti sploh smejo voliti župana in svetovavce, vprašanje, ali so možje, ki so jih naprednjaki naredili za viriliste, res virilisti, ali plačujejo toliko d i-rekt«ega davka ene vrste, da smejo kot virilisti stopiti v odbor. Najstarejši odbornik, Josip Klinar, je vprašal de ielno vlado o tem in dokler ne dobi ed-gevora, ne bo sklical seje za volitev župana Prav ima! j Kakšen nauk nam daje borba za jeseniško občino? Občinski in obči n s k i v o 1 i 1 n i red se morata prenarediti- Častni občani imajo po § 14 ofcč. vol. reda pravico voliti v I. razredu. Vsled ttga se častni občani mnogokrat ne imenujejo zaradi resničnih zaslug, marveč iz strankarskih ozirov, da bi pomagali kaki stranki do gospodstva v občini. Kolikrat je to ne v korist, marveč v škodo ebčini ! Na Jesenicah so naprednjaki imenovali častne občine, ker so se po pravici bali, da ne bodo sicer več gospodarji občine. To so po-■ kazale tudi volitve. Devet, reci : devet : častnih občsnov je v prvem razredu volilo j napredn i in samo dva glasova večine so i dobili napredni kandidatje, brez pomoči častn h občanov bi bili naprednjaki imeli samo 4 odbarnike svojega mišljenja, ki nikakor ne bi mogli ovirati delovanja občinskega odbora. Sedaj ima napredna stranka s pomočjo častnih občanov, ki jih je sama imenovala, 11 odbornikov. Ti lahko popolnoma ovirajo delovanje občinskega odbora. Posledice ne bodo izostale. Vsled imenova nja častnih občanov so najbolj udarjeni domačini Ogromni večini domačinov so popolnoma vezane roke, ganiti se ne morejo, devet tujcev, častnih občanov jim je zamašilo usta, napredna stranka pa jim je dala to moč, ko jih je imenovala za častne občane. Občinski volivni red se mora pre-narediti tako, da častni občani ne bodo smeli voliti. j Virilisti. Kdor plačuje gotovo vsoto davka v smislu § 17. obč. reda, sme stopiti v odbor, če tudi ni bil izvoljen. V industrijskih krajih, kjer je veliko ljudi, ki nimajo lastnega doma. in morajo najemnino za stanovanje plačevati hišnemu posestniku, nabere se lahko toliko virihstov, da jih bo več, kolikor odbornikov volijo davkoplačevalci. Ko bi virilisti imeli vse pravice izvoljenih odbornikov, bi lahko virilisti imeli večino v odboru in tako vso oblast v občini, kar gotovo ne bi bilo v korist cele občine. Vzemimo konkreten slučaj, kakršen je na Jesenicah. „Novopečen" virilist plačuje tri četrtine vsega davka od najemnine, ki mu jo plačujejo delavci. Delavci nimajo pravice voliti, gospodar pa hoče celo odbornik biti, ker mu oni toliko denarja vkup spravljajo. Ta „ virilist" je zagrizen napred-njak, ki je volil nasprotno delavcem — in gotovo ne bo deloval na to, da bi se delavcem stanovanja zboljšala, najemnina znižala. Ravno tako hočejo nekateri mesarji, trgovci, gostilničarji kot virilisti stopiti v odbor. Tisti, ki jim denar skupaj nosijo, naj bodo lepo tiho — brez pravic, oni pa, kapitalisti, naj imajo vso oblast. Ali bodo taki odborniki delali na tr>, da bodo cene živil pravične? Torej : virilisti ne smejo imetivseh pravic, kakor izvoljeni odborniki. To naj postava jasno pove in jasno določi pravice virilistov ! j „Garoia Moreno" žaloigro v petih dejanjih, b* predstavljale katol. del. društvo pri Markotu na Savi v nedeljo, dne 25. t. m. Začetek ob pol 8 uri zvečer, vstopnina 80. 60, 30 h. kakor po navadi. j Sohrey in Kogoj hočeta v občini mir imeti. To nas veseli, a prekmalo se ne smemo veseliti, ako hočemo, da se to veselje v žalost ne izpremeni, zakaj Fabinc in Hummer sta še na Jesenicah. j Črna zastava je vihrala ta teden na pisarniški hiši tovarne na Savi. Umrl je akcijonar in brat glavnega ravnatelja, gosp. Josip Luckmann. Z njim izgubi tovarna dobrega ia blagega gospodarja. j Koncert, ki ga je priredila tovarniška godba v prostorih g. Počivavšek a v ponedeljek, je uspel izborno. Ploskanja ni bilo konca. Poslušat so prišli tuli oni liberalci, kateri so še pred kratkim sramotili to godbo s „Savskira ropotom*. j Nedeljskega po6itka tovarna premalo daje delavcem. Treba bo enkrat pošteno zaropotati proti vodstvu, pa tudi proti tistim brezvestnežem, ki se hodijo vodstvu ponujat Za. delo eb nedeljah, da Se poiem vodstvo tako rado sklicuje nanje nasproti tistim delavcem, ki hočejo nedeljo posvečevati j Na občnem zboru I. del. konsumnega društva na Jesenicah bo jutri, v nedctio, ob 3. uri popoldne pre daval tajnik ,2/idružne zveze', g. Lovro Pogačnik. Vsi k predavanju ! Štajerske novice. Zk definitivnega glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču je imenovan r. Matevž Potočnik, dosedanji začasni glavni učitelj na navedenem zavodu. š Nemška zmaga. V Brežicah so zmagali pri občinskih volitvah neraškutarji in Nemci v vseh treh razredih. Slovenci se volitev niso udeležili. š Ženo zastrupil. Pred tremi leti umrla je posestnica Ctcilija Arzenšek v Se-tenskem, »kraj Šmarje pri Jelšah. Sedaj se je p* izvedelo, da je umrla vsled zastrup ljenia, kakor je izjavil njen mož Pavel Ar-zenšek pred sodiščem, ker ji je mešal med vodo mišico, in to večkrat, da jo je po-vžila. Ko se je stvar izvedela, bil je mož takoj areriran. Pred sodnikom je vse obstal in izpovedal brez vsacega kesanja, da je svojo že tako bolehavo ženo spravil iz sveta na ta način. š Ljubeznjivi sorodniki. 19 letni Alojzij Maviio je dne 20 decembra pr. 1. prišel v hišo svojega očima Antona Kavč ča v Sagajščaku pri Ljutomeru nekoliko pijan. Očim se je vsled tega začel kregati. Mavko ga je pa zgrabil za vrat, ga davil ter raail z nožem na roki. Ko je skočil po puško in jo basal, da bi Kavčiča ustrelil, ušel mu je ta k svojemu sorodniku Matevžu Kavčiču, kam«r je bežal tudi njegov rejenec Anton Rojko pred nasilnim Mavkom. Ko je čez dva dni prišel Mavko z njima skupaj, skočili so si vsi trije v lase in Mavk® jih je dobil s kamnom in sekirco po glavi in sploh kamor je padlo. Vsled tega so prišli vsi trije pred mariborsko sodišče, kjer so se zagovarjali vsi s silobra-nom, a so bili obsojeni in sicer Mavko na 6 mesecev, Kavčič in Rojko pa vsak na 6 tednov zapora. š Kako so ga ,brihtali'. Jakob Jug iz Sp. Korene pri Sv Lenartu na Štajerskem se ga je 6. januarja v Kranjčevi gostilni v domači vasi take navlekel, da je bil pijan ko muha. Legel je pod drevo sosedne hiše in takoj zaspal. Iz Kranjčeve gostilne so kmalu za njim prišli bratje Franc, Mihael in Iran Januš, ki so zagledali Juga spečega pod drevesom. Zgrabili so vsak lesen drog in začeli udrihati po njem, da so ga nevarno poškodovali. Ko je bil Tug ves premlačen. s 3-2 I p pri p p se sprejme takoj Uuulluo y večjo trgovino. Imeti mora nekoliko srednjih šol in biti iz dobre hiše. 63t 3—2 Kje, pove upravništvo »Slovenca". Dva ključavničarska pomočnika "^S in en učenec Trillerju na Bledu, Gorenj. 632 2—2 Postavno varovano. Vsako ponarojanje in ponatiskoranje kaznivo. Edino pristen je Thferryjev 2630 balzam 52—13 lo z zeleno znamko nredovnica*. Staroalavno neprehodno proti slabemu probavljanju, krčem v že-lodcn, koliki, katarn, prsnim bolomim, inflnenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5*— franko. Thierryjevo oentifolij ako mazilo, povsod znano kot non plua ultra proti vsem še ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 800 se pošlje lo proti povzetju ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro tseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. naravna mineralna voda Najčistejši Notron-vreiec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavi jan ju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju In ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 25to lo fr. s o« to iz portland-cementa in peska oo Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Kdor Unbt k.k.o in tokolado, Um b«U priporoi.n i o * Ivana Hott* ki ima n.jm.aj toUSeveebl, Je torej a^jlai* pre- baven, n« pro vir o Sa nikoU kaprtoiti in j« tem oknau icredno pooeni-Prilton samo ■ imenom lT»n Hoff in ■ levjo varatveno enamko. Zavoji po'/. kg 00 vinarjev » » '/. » 60 » Dobiva por.od. > najbolj- Svetovna razstavo St. Louis 1904. Najvišje odlik.,Grami Prix\ II, priloga 68, štev, yySlovenca" dne 24. marca 1906. Iz Javne seje trj. In obrtne zbornice. Včeraj se je vršila prva javna seja naše trgovske in obrtne zbornice, po dopolnilnih volitvah. Navzočih ie bilo 20 svetnikov. Nekateri so se oprostili. Vcrifikatonem zadnjega zapisnika sta bila imenovana K r e g a r in R o h r m a n. Izjava gosp. Kregarja in tovarišev. Zapisnik .zadnje seje se je odobril. Zbornični tajnik je poročal med drugim tudi o izidu volitev. Gosp. Kregar je povdarjal, da on in njegovi tovariši .ne sprejmejo tega poročila na znanje. Vzrok je ta, ker ni nobeden govornikov zaupnik bil v volilni komisiji, ki jc zavrgla stranki tako velikansko množino glasovnic. Drugi vzrok ie pa tudi ta, da sta bila 2 kandidata v volilni komisiji, s katerima smo stali v boju. Končno je povdarjal, naj se ga po drugih vzrokih ne izpra-šuje in zahteva, da se ta njegova izjava zabeleži v zapisnik. G. predsednik Lenarčič je zagovarjal volilno komisijo ter povdarjal, da je ta delala nepristransko. Sprejeto. Volitev predsedstva. Za predsednika zbornice je bil izvoljen g. Lenarčič s 13 glasovi, g. Koli m a n n ie dobil 6 glasov, ena glasovnica pa je bila prazna. Podpredsednikom je bil izvoljen g. K o I m a n n z 18 glasovi, I glas je dobil gosp. Urbane, 1 pa g. B a u m g a r t n e r. Provizoričnim predsednikom je bil izvoljen g. Franc Ii r e n z II glasovi, gosp. Urbane je dobil 3, g. Zupančič 1 glas, 3 glasovnice pa so bile prazne. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni gg. M cj a č. R o h r m a n n in V e 1 k a v r h. Volitve v odseke. Stalni odsek se je sestavil iz vseh zborničnih svetnikov, ki prebivajo v Ljubljani. Vsikdar se pa bodo obveščali zunanji člani o odsekovih sejah. V komisijonelnih obravnavah radi zagotovitve vojaških nabiralnih potrebščin bodeta v bodoče zastopala zbornico gg. M a j d i č in S c h r e y. V šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol ie zbornica imenovala sledeče zastopnike: Za Kočevje, g. T o m i č a, za Ribnico P i c a h a, za K r š k o g. .1 u -g o vica, za S ko f j o L o k o, g. L. S u š n i k a za Ljubljano g. V i d m a r i a in F rane h e -11 i j a in za Z a go r i e g. Z ini m e r m a n n a. V kolegiju za podelitev ustanove Ivan a Mlakarja bo nastopal g. Koli m a n n. V deželni socialni politični svet je pa izvolila zbornica g. S t a r e t a, grajščaka na Kolovcn in pa g. J e a n S c h r e y a, pekovskega mojstra itd. v Ljubljani. Razne vloge. — Prisilna delavnica. Udeležnikom tečaja na obrtnih nadaljevalnih šolah se dovoli po 10 kron. Prošnji pomočniškega zbora krojaške zadruge v Ljubljani za podporo v prireditev strokovnega tečaja, je zbornica načeloma ugodila, višina zneska sc pa bo določila, ko bodo znani vsi troški. Tvrdka IVI a y e r in C o m,p. je vložila vlogo na trgovsko in obrtno zbornico, s katero zbornico opozarja, da sc mislijo vpeljati stroji v prisilno delavnico za izdelavo papirnatih vrečic. Ako se bo to zgodilo, :se bo škodovalo domači industriji. Združeni odseki so priporočali zbornici, naj zbornično predsedstvo na kompetentnem mestu vse .potrebno ukrene, da se stvar prepreči. Kregar pravi: Hoj proti delu v prisilni delavnici traja okrog 25 let. Ne samo industrija marveč prizadeti so tudi naši čevljarji in krojači. Koliko peticij itd. se jc odposlalo na deželni zbor vendar se še zrnirom dela. V zadnjem času pa so pričeli tucli kaznjenci napravljati in popravljati vrtove, kar znatno škoduje vrtnarskemu obrtti. Da se pa toliko izdeljuje, jc krivo to, da dobivajo baje uradniki procente. Govornik je podpiral predlog ter povdarjal, naj se predsedstvo tudi zato zavzame, da se prepove tudi obrtno delo. Soglasno sprejeto Prošnjo za podelitev koncesije za poko-pavanje mrličev v Ljubljani je zbornica odklonila ter sklenila priporočati deželni vladi, da se koncesija ne odda, ker je v tem oziru v Lj ubljani zadosti preskrbljeno. Na prošnjo za zvišanje podpore za obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani je zbornica dovolila, kakor dosedaj, znesek 1200 kron. O dopisu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu glede manipnlacijskib pristojbin od pošiljatev z vžitnini podvrženim blagom, je zbornica sklenila napraviti vlogo na trgovsko ministrstvo. Nadalje je zbornica sklenila poročati ministrstvu, naj se zunanjim zborničnim članom povrnejo potni troški in sicer po železnici vožnja drugega razreda, koder pa ni železnice, oziroma do železnice pa kilometrina 50 vinarjev. Predlogi zborničnega svetnika Kregarja. Na vrsto je nato prišlo 6 K r e g a r j e v i h predlogov in sicer jc zbornica sklenila: zbornično predsedstvo naj študira iu v primernem času predloži zbornici, kako bi Se osnovala s a m o s t o j n a delavska zavarovalnica zoper nezgode na K r a n j-s k e m. 2. Zbornično predsedstvo naj na merodajnem mestu izrazi željo, da državna zbornica sprejme o b r t n i r e d tako, kakor ga jc obrtni odsek odobril. 3. Zbornica naj se obrne na železniško ministrstvo, da se imenik postaj v s c h železnic s p o -polni s slovenskimi i in e u i. 4. Ravno tako naj zbornično predsedstvo posreduje, da se vpeljejo na vseh železnicah, koder prebiva slovensko ljudstvo, dvojezični vozni I i s k i. 5. Zbornica sc bo potegovala pri ravnateljstvu drž. železnice da sc razun od ravnateljstva že določenih krajev, vpeljejo v gotovih časih, dnevi, ko bode na razpolago občinstvu uradnik, poslan od železniškega rav- nateljstva v svrho raznih informacij tudi v K a m n i k u in K r a nj u. 6. točko: »R az n a-š a n je a v i z o b nt d e 1 j a h« je ;pa zbornica zavrnila, češ, da bi se s tem trgovcem škodovalo, ker vsak komaj čaka, da dobi avizo. G. Krega r je povdarjal, naj bi zbornica posredovala, da bi vsaj večjim prevoznikom ki dobijo po več voz na dan, železnica ne dostavljala ob nedeljah aviz, ker ti s tem en dan pridobijo. Zbornica je ta predlog odklonila. Na predlog g. Velkavrha, gk>de motenja prometa na južnem kolodvoru v Ljubljani je zbornica sklenila obrniti se na merodajno mesto, da se razni nedostatki odpravijo. S tem je bil dnevni red končan. . Volivna preosnova. Predsednik je naznanil, da mu je došlo več nujnih predlogov, in sicer prvi g. P i rc a o volivni preosnovi. To jc znani predlog naše liberalne klike, ki ne more pozabiti, da je vlada v svojem načrtu manjša mesta in trge priklopila kmečkim okrajem. Predlog meri na to, naj vlada na Kranjskem osnuje razun Ljubljane posebne mestne in industrijske okraje. (j. B a u m g a r t n e r je pa celo želel, naj na Kranjskem dobi veleindustrija svoje zastopstvo. (!) Oglasil se je k besedi g. K r e g a r in poudarjal, da je g. 15 a u m g a r t n e r j e v predlog znana želja Nemcev, o kateri se jc zadnji čas toliko čitalo, in ako bi to obveljalo, bi imeli zopet zastopstvo interesov. Tudi je na deželi več obrtnikov kot po naših mestih, tako da obrtniki po deželi popolnoma odvagajo mestne. S tem, da se mesta odtrgajo od dežele, sc raztrgajo tudi obrtni volilci, kar nikakor ni v stanovskem interesu. A zato izjavlja, da ne bo glasoval za Baumgartner-j e v dodatni predlog, ravno tako pa tudi ne bo glasoval za predlog g. P i r c a. Pri teh besedah je nastal silen hrup. Liberalnim svetni kom ni bilo všeč, da se predlog ni v zbornici mirno in soglasno sprejel. Zupan Hribar je vpil, da hoče Kregar agrarce zastopati. Sploh so se pa izkazali v včerajšnji seji vsi liberalni svetniki s tem, da so vsaj enkrat iz-pregovoril v zbornici, ker so upili nad Kre garjem, češ, kak zastopnik obrtnikov in trgovcev da ie. Med silnim vriščent je Kregar povdarjal, da ne uvidi potrebe, da bi sc na Kranjskem za mesta in trge napravili posebni volilni okraji; saj ima n. pr. Višnjagora, po sedanjem volinem sistemu 16 volicev. Razmere so pa pri nas take, da poslanec, ki zastopa kmečki volilni okraj, oh enem tudi lahko zastopa ta mala naša mesta. Sploh ie pa naše kmečko ljudstvo v vedni dotiki z meščani, obrtniki in trgovci. Treba je tudi na to delati, da se vse to ljudstvo pri nas na Kranjskem združi. Sploh pa ni upati,tda bi imel tak sklep kaj v.speha in da bi se vsled njega kaj izpre-menilo; ostalo bo, kakor je vlada predložila. Na to zadnje izvajanje je župan Hribar napravi) okusno opazko: »Kaj je vlada sveta, da bi se ne smelo prcmeiiiti?« 'Nato je odgovarjal g. K regarju g. P i rc ter citiral »Slovenca«, češ, če se nekdo s Koroškega poteguje, da se mesta .izločijo (Kregar: Mi nismo na Ko-.roškeml) zakaj bi se pri nas to ne zgodilo? 'Nadalje je citiral g. Pire znanega D r. H e i -SI.i n g e r j a, kateri se je izrazil tudi v tem smislu,, da se me Sit a od kmečkih občin ločijo. (Kregar: Ta ni Slovenec.) Pire: Vsak se izgovarja, »kakor mu priia. (Kregar: To je rc s, z a m a u d a t e s t V a m gre!) Splošno mrmranje. Najbolj mrmra župan Hribar. Večina k* sprejela Pirčev, a odklonila Baumgartnerjev predlog. Od liberalcev Izdani zasebni nastavljenci. Nato naznani predsednik g. L e n a r č i č, da sta mu došla dva predloga, ia sicer gosp. K r e g a r j a in g. B a n mg a r t n e r j a. Kregartev predlog se glasi: Gosposka zbornica se pozivlje, da se zavarovanje zasebnih uradnikov ne zavleče, ampak da se ta nujna zadeva takoj sklene, kakor jo jje sprejela uposlaniška zbornica. G. B a u m g a r t n e r j a predlog je pa ravno nasproten in se izraža popolnoma v smislu brnske trgovske in obrtne zbornice, da naj gosposka zbornica zavrne predlog. Nujnost je bila nato soglasno sprejeta. Prv i jc govoril g. B a u m g a r t n e r, ki je po udarjal, da bodo, ako ta predlog postane zakon, prizadeti veliki industrijalci in trgovci. Priporočal je, naj pošlje zbornica peticijo na gosposko zbornico, da ta predlogo vrne posla-niški zbornici. Nato je utemeljeval nasprotni predlog g. Kregar, Rekel, da so prinesli časopisi vest, da se je brnska zbornica izrekla v istem smislu, kakor je govoril danes gosp, Baumgartncr,. Ako pa se je brnska trgovska in obrtna zbornica izrekla proti tej predlogi, ni ireba, da bi se naša zbornica izrekla v istem smislu. Namen predloga brnske zbornice in gosp. B a u m g a r t n e r j a je samo ta, da se predloga zavleče. Ako jo gosposka zbornica vrne poslauiški zbornici, preteklo bo zopet nekaj let, preden pride stvar na vrsto. Bolje je pa vendar nekaj, kakor nič, posebno ako pomislimo, koliko boja in truda je stalo, da so si zasebni uradniki vsaj to izbojevali, (tovornik nadalje upa, da je naša zbornica nekoliko bolj socialna iu upa, da bodo gospodje od narodne napredne stranke za njegov predlog glasovali, posebno sedaj, ko se bliža njihov zaupni shod, in pa, ker je v zadnjem času prinesel »Slov. Narod« več socialnih člankov. Pri teh besedah so liberalci zopet pričeli godrnjati. Čudno! Tem ljudem ni nikakor všeč; štejejo sc k na-rodno-napredni stranki, prisegajo na »Slov. Narod«, vendar pa mrmrajo, če se njihovo glasilo omeni ali pa njihov zaupni shod. Končno je izjavil, da bodo on in njegovi štirje somišljeniki glasovali za njegov predlog. G. Baumgartner soglaša s predgo-vornikom v tem, da pri vsaki humanitarni za- devi, ki se pri nas sproži, preteče mnogo časa, predno se uresniči. G. ž u p a n Hribar pa ie podpiral predlog g. B a u ni g a r t n e r j a in pobijal predlog g. Kregarja, češ, da je pametnejše, da se predloga, ker je slaba, vrne poslanski zbornici, nego da bi postala zakon. Tudi misli župan, da se ne bo stvar zavlekla tako dolgo nego misli g. Kregar, ampak upa, da bo v enem letu rešena. Večina ie na to sprejela predlog gosp. B a u m g a r t n e r j a. Slabe teleionske žice. G. Kregar je stavil še naslednji predlog: Zbornično predsedstvo se pozivlje, da na merodajnem mestu poskrbi, da se napravijo močnejše teleionske žice, oziroma, ako so pretrgane, da se hitro popravijo. Ker je v enakem smislu stavil predlog tudi g. T 6 n n i e s in ker sta predloga velike važnosti, združila sta se predlagatelja, da od nujnosti odstopita, predloga se pa odkažeta združenim odsekom. Tako se je končala ta prva seja naše zbornice v letošnjem letu. Kakor razvidno, je prišlo v to zbornico vendar nekoliko več življenja. Tako ie prav! Notranjepolitični položaj. Med državnimi poslanci govore, da namerava vlada povišati število poslancev za 23. Nemci dobe baje 10, Poljaki 10, češki ag-rarci 2 in Italijani enega poslanca več, kakor določa vladni zakonski načrt o volilni preosnovi. Goluchouskega glasilo »Fremdenblatt« dementira z vso odločnostjo poročila čeških listov, da dela Goluchovski skrivaj proti volilni preosnovi. »Narodni Listy« poročajo, da so neresnična vsa poročila, češ, da hoče vlada zavleči razpravo o volilni preosnovi do jeseni. Gautseh vpliva nato, da sc izjavi drž. zbor o vol. preosnovi pred velikimi poletnimi parlamentarnimi počitnicami. Odsek za volilno preosnovo bo zboroval vsak dan in ob zborničnih razpravah tudi ponoči. Rusini bodo baje zahtevali ločitev Vzhodne Galicije in ustanovitev samostojne rusin-ske province, ako doseže poljsko kolo gališko samoupravo. Maršal Ojama upokojen. Zaradi starosti odstopi Ojama generalni načelnik japonskega generalnega štaba. Njegov naslednik postane general Jodama a šele, ko se vrnejo vse japonske čete iz Mandžurije na Japonsko. Tulipanska liga na Ogrskem. Listi združene ogrske koalicije so priobčili oklic na domoljube, ki jih pozivajo, naj pristopijo v »Tulipansko ligo«. Člani te lige se zavežejo, da bojkotirajo avstrijsko blago iu da delajo vladi sitnosti. Kot znamenje nosijo tulipane. »Tulipansko ligo« vodijo plemkiuje. Fejervary je poročal v ministerskem svetu včeraj dopoludne o uspehih svojega dunajskega popotovanja. O razpisu novih volitev niso sklepali ničesar. Szell se je posvetoval z voditelji koalicije in tudi z Andrassyjem. Maroška konferenca. Pariški krogi niso zadovoljni z načrtom, da postane nadzornik maroškega orožništva kak avstrijski general. Splošno priznavajo, da delujejo avstrijski pooblaščenci pri konferenci uspešno za ublaženje nasprotstev. Pomisleke imajo le, ker nameravajo ne le v Tan-geru, marveč tudi v Magadoru ustanoviti mešano policiio. Verska vojska na Francoskem. Francosko ljudstvo izkazuje velike simpatije onim možem, ki jih zapira »svobodomiselna« francoska vlada zaradi odpora proti novodobni cerkveni tatvini. V Montfortu so meščani ponudili kandidaturo abbeju Janvier-ju, ki ga zasledujejo radi neke pridige v cerkvi Notre Dame. Tudi st. servaintskemu majorju Heryju. ki je odklonil sodelovanje pri inventuri, ponujajo kandidaturo. Vikarja Ledenta v Landerneau (Brefagnc) so obsodili v dvomesečni zapor. Framasoni priznavajo v »Re-vue Maconuique franpaise« odkrito, da so z veliko vnemo storili svojo dolžnost proti cerkvi. Zakon je sicer naperjen proti vsem veroizpo-vedanjem, a nobene skrivnosti ne izdamo, ako izjavljamo, da ie pred vsem naperjen proti katoliški cerkvi. Ameriški poslanik na Dunaju odpoklican. Vasingtonska vlada ie odpoklicala ameriškega poslanika na Dunaju, Storer-ja. Listi poročajo, da je pisala poslanikova žena pred- I sodniku Rooseveltu, naj upliva na imenovanje škofa Irclanda kardinalom. Rooscvelt ii je baje odpisal, da ne želi biti zapleten v cerkveno politiko, a bi mu jako ugajalo, če bi bil imenovan škof Ireland za kardinala. Poslanikova žena je nato odgovorila, da želi Roosevclt, naj bi postal škof Ireland kardinal. A ker to ni bilo ljubo Rooseveltu in je uvedel zaradi zlorabe pisma preiskavo, pri kateri so baje dognali, da je spravil Storer tudi v drugih stvareh ameriško vlado v zadrego. Liberalni listi opisujejo jako na dolgo iu na široko to zadevo ter se hudujejo, da jc upliv katoličanov v Ameriki vedno večji. Rusija. »Russkoje Gossudarstvo« pritrjuje, da nameravajo pomnožiti kronstadtske utrdbe. Ode-ška policija je zaprla vodjo anarhistov, ki mu pravijo »črni vran«. Tovarniška tvrdka Schcitlcr in Pozman-sky v Lodzu je odpustila vse delavce, ki jih jc 16.000, in zaprla vse tovarne zaradi trajnih stavk in ker so stavili delavci po mnenju tvrdke neizpeljive zahteve. O roparjih, ki so obkradli »Kreditno banko« \ Moskvi, še nimajo sledu. Na moskovskem Nikolajevem kolodvoru so prijeli nekega moža, ki je imel v kovčegu več jako nevarnih bomb in več tisoč rubljev denarja. V Moskvi so zelo zastražili gubernatorjevo palačo. Vse vojaške straže so zvezane z električnimi žicami. Pomnožili so število preoblečenih policistov po bankah. Vsi moskovski bančni uradniki so oboroženi. P. n. naročnikom, katerim s koncem marca poteče naročnina na »Slovenca«, bomo v ponedeljek priložili položnico ln prosimo, da se je čitnpreje poslužijo. Dnevne noolce. -t Obrtne in trgovske interese hočejo baje braniti liberalci s sedanjo razdelitvijo okrajev in zato so včeraj v trgovski zbornici protestirali proti novi ureditvi ojerajev na Kranjskem. Mi pa trdimo, da ravno s sedanjo ureditvijo niso bili trgovski in obrtni interesi prav nič zastopani, kakor je po pravici naglašal zbornični svetnik g. Kregar. Ali sta morda te interese zastopala Ferjančic s svojim »ekstra statusom« ali Plantan, ta znani »dobrotnik« obrtnikov? Liberalci se boje za svoje mandate, ne pa za trgovce in obrtnike, katerih interesi bodo tembolj varovani čimbolj demokratično bo po novi volilni reformi javno življenje in čimbolj se omeje vsi izrastki velike industrije, kar je mogoče le po splošni in enaki volilni pravici. Kedaj so pa liberalci, ki so nakrat tako vneti za trgovce in obrtnike, še kandidirali kakega trgovca in obrtnika v sedanjih mestnih volilnih okrajih? Še celo v trgovski in obrtni zbornici so jim vsilili dr. Majarona. Zato je ves nastop v trgovski zbornici le hinavščina. V sedanjih volilnih okrajih je trgovec in obrtnik pod silo liberalnega uradništva tako zadušen, da bo po splošni in i enaki volilni pravici osvobojen. Sedaj zmaga v mestih vedno uradniški kandidat. Ako bi mesta volila z deželo, bi pa marsikje tudi kmetje volili mestnega obrtnika, ki bi zaslužil zaupanje. Liberalci imajo trgovce in obrtnike samo za »Stinunvieh«, kakor tudi učitelje. Največja budalost je, če se kak obrtnik tako vleče v trgovski zbornici za mandate notarjev iu sodnih nadsvetnikov, ki niso še z ma-zincem ganili za obrtnika, ki sc niso ves čas zanj nič brigali in se tudi ne bodo. Tako vas zaničujejo, da se niti ne potrudijo vam poročat o svojem delovanju, vi uboge reve pa se za take ljudi tako ženete in vlečete. Kje jc vaša stanovska zavest, da le hlapčujete liberalni gospodi? Ali ne vidite, da hočejo liberalci samo zopet položiti obrtnika v politično oblast uradništva ? + U ravanska železnica. Voditelj železniškega ministrstva VVrba je včeraj odgovoril na interpelacijo posl. K a f t a n a in tovarišev glede karavanske železnice. Časniki so namreč poročali, o novih popravah in večjih troških itd. Res ie, da so bile velike ovire pri tunelih skozi Karavanke in pri Bukovem. Vendar pa bode zadoščal z zakonom z dne 24. julija 1905 dovoljeni kredit v znesku 38,100.000K. Poprave in dela v karavanskem tunelu bodo do konca julija končana. ProgaCelovec-Jesenice bode začetkom s e p t e niti r a o t v o r j e 11 a. Proga od Celovca do Bistrice pa more biti otvorjena že meseca maja. Gotovo pa bodo potrebne še manjše poprave, ko bode železnica že otvorjena. Tudi v tunelu pri Bukovem se kažejo iste prikazni in težave. Ta tunel je doIK 935 metrov, a treba jc bilo popraviti 200 m dolžine; troški so tu znesli za poprave I 500.000 K. Ako ne bode treba pri Bukovem delati novega tunela, utegne biti proga J e s c-n i c e - G o r i c a - T r s t otvorjena že z a č e t k o m julij a. Pač pa so že posamezni podjetniki zahtevali znatna doplača i I a. I'u morda pomnože troške, ako se dokaže, da so doplačila opravičena. Ni pa res, kar poročajo listi, da bode treba doplačati še vsem do 10 milijonov. Ta govorica je nastala, ker bode železu, ministrstvo že letos moralo vporabiti nekaj za I. 1907 določenega kredita. Ko bodo končani letošnji obračuni, bode vlada od parlamenta zahtevala ustavno pooblastilo. Slovenske učne knjige za srednje šole in učiteljišča. Dvakrat, dne 12. februarja in dne 21. marca t. I., so se zbrali ljubljanski profesorji, da hi v skupnem posvetovanju za-dobili pregled, za katere predmete in kakšne učne knjige jc treba spisati najprej, ter da bi dosegli složnost in enotno postopanje. Doseglo se je na obeh shodih toliko, da je za vsak čas popolnoma zajamčeno spisanjc vseh dotičnih knjig. Da je širši javnosti mogoče, se poučiti tudi podrobno o dovršenih sklepih in zasno- vanih načrtih, se je izvolil iz sredine ljubljanskih profesorjev centralni odbor, ki daje vsakomur potrebne informacije. Na čelu mu stoji h" r. W i e s t h a 1 e r, ki dajo splošna pojasnila, a je posebe tudi referent za klasičng filologijo; sicer pa zastopajo posamezne predmete ti-le gospodje: za veronauk dr. Pečjak, za nemščino A. Štritof, za slovenščino dr. Požar, za zgodovino in zemljepis.ie Pr. Orožen, za naravoslovje Pr. Macher, za matematiko in fiziko A. Senekovič, za modro- in vzgojeslovje A. Črnivec. Zavarovanje zasebnih uradnikov je bilo včeraj predmet debati v trgONski zbornici. Svetnik Kregar je sta vil jako primeren predlog, da naj gosposka zbornica ne zavleče izvršitve tega nujno potrebnega zakona. Kako potreben in umesten je bil ta predleg, dokazal je najbolje zastopnik kapitalistov Baumgartner, ki je vložil tudi nasproten predlog. Pribijemo pri tem, da je župan Hribar nastopil proti zasebnim uradnikom ter potegnil večino zbornice za sabo. Ts in brez gornje obleke. lj Stavka pri Kozljerju je končana. Gospodar je pristal na delavske zahteve. lj Tat v tukajšnji kazini. Vik tor Lah iz Št. Pavla na Koroškem doma, ki je kot marker v kavarni tukajšnje kazine uslužbencem iz kovčka pobral gotovine in obleke v vrednosti za 170 K je bil obsojen v 6 tedensko ječo. lj Konj poginil. Danes zjutraj okoli osme ure .so peiiaii Ranzingerjevi konji velik voz težak 4000 kg. Upreženi so bili i štirje konji. Ko pa je voz došel na novo i posuto cesto, se je ustavil. Pri poizkušanju i vez izpeljati, pa se je odtrgala enemu konju I prsna zaponka. Skočil je v stran. V istem : trenotku pa se je tuli voz prevrnil in padel ravno na konja, ki je takoj poginil, j Konj je bil vreden 400 K. Voz so morali preložiti. lj V »Glasbeni Matici" se je j otvoril nov tečai za „g 1 a s b e n o k » m-: pozicijo". Pouk se je izroči! znanemu i izvrstnemu skladatelju in učitelju ^Glasbene Matice* gospodu Proch&zki, bivšemu i učencu Dvo rakovemu na praškem i konservatoriju. Dj sedaj so se oglasili štirje učenci. Nadaljne priglase sprejema šolsko vodstvo. Pogoj za vsprejem je absolviran pou'* v ha^mon ji i« kontrapunVtu. lj Ljubljančan okraden v Gorici. 27letni slikar Ign. Petelin iz Ljubljane je naznanil goriški policiji, da mu je nekdo ukradel nekaj obleke v vrednosti 30 kron. Na sumu imajo nekega njegovega : sostanovalca. li XVIII. redni občni zbor ! »Bolniškega in podpornega društva pomožnih uradnikov se vi ši v soboto, 31. marca 1906 ob 8. zvečer v mali dvorani hotela „ U n i o n Dnevni red: A) 1. Pozdrav; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ' 3. poročilo tajnikovo, 4. blagajnikovo 5 pre ! gledovalcev računov, 6. cdobrenje letnega poročila; B) V o 1 i t v e : (§ 19 dr. prav.); 7. predsednika, podpredsednika, tajnika, bla gajnika, treh odbornikov in treh namestni kov; 8 petih društvenih članov v razsodišče (nač. in 4 članov); 9. treh pregledovalcev; I 10. raznoterosti. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 155 Slovanov. lj Novo gimnazijsko poslopje bode imelo tri trakta s prostorno telovadnico. Na učno upravo pa opozarjamo na to, da se pri izdelavi načrtov ne bodo zopst streljali taki kozli, kakoršni so se pri po slopju za I drž. gimnazijo, kjer so edme rili za — tri učne sobe premalo prostora! Čuje se namreč zelo ostra kritika o teh načitih in o umazani štedlji vosti naučne uprave ! lj Umrli so: Friderika N o -| v a k , knj govedje hči, 10 dni, Streliške ' ulice 15 Josip Jontes, stražnikov I sin, ll/, leta, Cegnarjeve ulice 6. Ana J e-r a j, šolska učenka, 13 let, Karolinška zemlja 10. Valentin Lavtar, rudar, 45 let. Jakob Milavec, delavec, 66 let. M a t i iva M a t k v a , delavec, 31 let. Marija Žužek, šivilja, 24 let. Fran F i k , delavec, 44 let. Ivan Dolenc, hlapec, 33 let. FranStefančič, sin železniškega pripenjača, 6 let. Anton Grošelj, posestnik, 54 let. Lucija Pire, delavka, 64 let. Marija Leve, delavka. 74 let. lj Kmetovalci pozor! Po deželi hodijo razni agenti, kateri ponujajo umetno klajo za živino, a navadno p^d pretvezo, da bodo poslali samo vzorce Mesto vzorca pa naročajo pri svojih tvrdkah toliko tega blaga, da ga kmetovalec sploh ne more porabiti in včasih tudi ne plačati. Torej varujte se takih agentov. li Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev javlja, da ima pravico posredovati za svoje člane službo in delo. z,ato naj ! uljudneje prosi trgovce in obrtnike, da bla-j govolijo naznanjati, če potrebujejo kakega ' uslužbenca, pismeno, kar želi društvo i izvrševati v najboljši volji. Društvo deli po i sklepu odborovem v vsakem posameznem 1 slučaju podpore za časa bolezni in nabira zaklad za v slučaju onemoglosti ali starosti. Društvo posreduje brezplačno. Ponudbe sprejema Ignacij Zaman, Rimska cesta štev. 11. li Ustanovni občni zbor pomočniškega zbora »zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani« se bode vršil v smislu § 2 zadružnih pravil dne 2 7. m a r c a t. 1. ob 4. uri popoldne v veliki dvoraui .Mestnega domu". lj Izgubljena je zlata breža z 13 diamanti, vredna 120 K. lj Mesto dnevničarja z dnev-nino 2 K 60 v. je razpisane na računskem oddelku tukajšnjega višjega deželnega sodišča. Prošnje do 24. marca predsedništvu tega višiesra deželnega sodišča. Razne stvari. MsBErt® N a g 1 o m u j e u m r 1 na potovanju dunajski arhitekt profesor Prokop. V železniškem vozu na Laškem ga je zadela kap. Boj proti ženskim klobukom se je razširil po glediščih cele Italije. V Milanu mislijo prepustiti vso desno stran parterja. Tako bi bile dame same med seboj in bi lahko nemotene kritikovale klobuke. Celo mesto n a b o b n u. Ogrsko mesto Razsahagy je zarubljeno, ker je mestna uprava z mestnim premoženjem preveč la-hkoumno gospodarila. Upraviteljem te ru-bežni je imenovan odvetnik Stcvčik. Na gorah zmrznili. Družba, obstoječa iz dveh gospodov in ene dame, je napravila 20. t. m. izlet iz Kufsteina na znani vrli ženi vihar in jih zametel. En gospod je umrl, enemu so zmrznile noge, gospa pa je umrla vsled utrujenosti. M o r i i e c pri 13 letih! V kraju Andrija v Italiji je zabodel 131etni R. Pistillo v prepiru z nožem v srce dijaka Er. Bari. Svoj zločin je priznal z velikim cinizmom; povedal pa še, da je sokriv 11 letni N. Caratello. Stavka krojaških pomočnikov se prične skoro gotovo prihodnji ponedeljek v Inomostu. Mojstri so vse zahteve pomočnikov odklonili. Stavka stavce v. 1500 stavcev tiskarne Paula Duponta v Lavalois Perretu na Francoskem je ustavilo delo. Modre rože. Iz Nev Jorka poročajo, da se je nekemu vrtnarju posrečilo s pomočjo kemijske soli odgojiti modre rože. Grozna nesreča se je dogodila v Brnu. Neka pestunja je vodila na sprehod tri otroke. Ko so šli otroci preko me stu, je eden otrok pal v vodo in potegnil sebaj še oba svoja bratca. Vsi trije otroci so izginili v valovih Trupel še niso našli. Spopad med italijanskimi poslanci. Vsled osebnih odnošajev je napadel v Rimu v neki dvorani poslanec Origo poslanca Fulci ja Fulci je napadalca takoj pobil s palico na tla in nato sta se vrgla med oba d»a natakarja. Natakarja in Origo so poškodovani. Gora se je zrušila. Gora Peno v britski Kolumbiji sa je zrušila v jezero Princesse Royal in izginila tako popolnoma. Vzrok temu je bil močen potres. Prebivalci Nemčije po zadnjem štetju (1. dec. 1905) znašajo 60,605.183; med njimi je 29 368 096 moških in 30 737 087 ženskih. Od leta 1900 je narastlo število za 752%. Nenormalna vročina na Španskem. Iz Madrida javljajo, da vlada po Španskem že tri tedne silna vro čina. Vznemirljiva poročila prihajajo iz južne Španske, kjer je veiika suša in kjer preti na pomjad velik glad, ako ne bo kmalu dežja. Že lani je bila v južnih pokrajinah Španske slaba letina radi velike suše. Kralj Aleksander na odru. Znani pariški dramatični pisatelj Maurice Douner je napisal novo igro, v katerem sta glavni osebi kralj Aleksander in kraljica Draga. Ta komad so igrali že v Bruselju z velikim uspehom, a v nekoliko dneh ga bodo igrali tudi v Parizu in na Dunaju. Morilec iz usmiljenja. V Bremenu se je ovadil pri drž. pravdništvu delavec Friderik Fischer, da je 1 1903 zadavil svojo bolno ženo, ker ni mogel gledati njenih bolečin. Ukraden mrlič. V Marija Tere-rezienpolu so odprli slučajne pri popravi rodbinske rakve krsto, v kateri bi morali ležati ostanki pred dvemi leti umrlega otroka, a krsta je bila prazna, ker so ukradli neznani tatje mrtvega otroka. Socialistični krsti. Turinsko soc. dem. glasilo poroča e soc. dem. krstu treh otrok. Navzoč h je bilo več žena in 50 otrok. Krst so pričeli s petjem himne o delu in internacionale. Na to sta govorila soc. voditelj Ferrero in framason Lavor, ki je položil novorojencem roke na glavo in govoril: Vi Ferrero Libera, Gogne Marxina in Ghigo Libera Idea (razvijajte se v novi socialistični veri!) Princezinja Elizabeta W i n-dischgraetz zapusti danes popolnoma ozdravljena sanatorij in se poda v Schonn-bruna. Ruski prestolonaslednik je obolel. 43 hiš ie ogenj uničil v vasi t;avizzane na Južnem Trolskem. Pobegnil je iz Oseka veliki mesar S t e i g e r , zapustivši 260 tisoč kron dolgov. Zakopani v snegu. Iz New Yorka javljajo, da ie po /^dinjenih državah zelo grdo vreme. V več kraiih ie pretrgana železniška zveza. V Coloradu je zametel sneg 600 rudarjev in se je bati, da jih je že 20 mrtvih. Nove čudesen deček je dvanajstletni Anglež Lyonel Ovenden. doma iz Londona. Gosli in klavir igra nedosegljivo in je dozdaj komponiral že 62 del. Tudi vse ostale inštrumente ima v polni oblasti. Miljonarkaje umrla v New Y o r k u od lakote Pisala se je Marija Curs in je bila stara 56 let. V njenem stanovanju so našli do 5 miljonov kron. Bila je silno skopa. Vzdržali se pijače V vasi Gel-terkindenu pri Bazileji so povišali krčmarji ceno pivu za 5 vinarjev. A vsi prebivalci i se se zdržali pijače in prisilili tako krč marje, da so ceno zopet znižali. Knez — berač. Iz Peterburga po-j ročajo: Knez Lukovski, ki ima mnogo-brojne visokočislane in bogate sorodnike po Rusiji, je bil te dni aretiran vsled beračenja i iz navade in poslan po odgonu iz Peterburga. Vsa zadeva vzbuja veliko pozor-: nost. Portugalska kraljica — častni doktor. Portugalska kraljica Amalija se že nekaj let stalno bavi z negovanjem bolnikov in je obiskarala pred nekaj meseci tudi tečaj za negovanje bolnikov. Zato jo je medicinska fakulteta v Lisabonu počastila z diplomo častnega doktorja in jo izvolila za častno predsednico mednarodnega zdravniškega kongresa, ki se bo vršil v Lisaboni 19. maja. Vzalivu Port Arturso dvig nili Japonci iz morja torpedno križarko in dve topnjači katere se bili Rusi pred pre dajo Port Arturja potopili. Zdaj se nahaja na tamošnjem morskem dnu še 5 ruskih ladij, ki jih mislijo Japonci dvigniti na površje. Švica se oborožuje. Narodni svet je sklenil, da nabavijo n -ve 7'5 cm gorske topove in preosaujejo sedanje 4 gorske baterije po 26 topov na 6 baterij po 24 topov. — Vzhodni švicarski kantoni zahtevajo v spomenici na švicarski zvezni svet zgradbo nove vzhodne alpske železnice, ker je nevarnost, da zgradi Av strija zahodno alpsko železnico, po kateri bi izgubila vzhodna Švica svojo prometno važnost za transito promet med severom in jugom. Telefonska In brzolam nnročllfl. POTRESNO NEMIRJE. N o v o Mest o, 24. marca. Ko so delavci pri kopanju trtnice prišli dva metra globoko, so se vdrla tla. Pokazala se je doslej še neznana votiina. Delavci so se srečno rešili. Ohližje tal je nemirno. Ob 7.40 včeraj zvečer sc je čutilo Izrazovito potresno nemirje. OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU. Zagreb, 24. marca. Pri novih občinskih volitvah II. razreda so včeraj zmagali mažaroni, ki so dobili okolu 600 glasov, kandidati Starčevičeve čiste stranke prava so dobili okolu 2()0 glasov. Očividno je, da so »na-prednjaki« glasovali z mažaroni. ŽIVA ZGORELA. T r s t. 24. marca. V okrožju Magdalen-skeni je triletna Josipina G a b r o v i č v odsotnosti starišev zlezla na ognjišče, kjer je na plošči živa zgorela. Obleka je vsa sežgana, truplo ena sama rana. PONESREČENI VLAK. L i u e c , 24. marca. Na bavarski lokalni železnic se je včeraj vsled deževja podrl nasip. Osebni vlak je padel preko nasipa. Pet oseb je mrtvih, mnogo oseb težko ali lahko ranjenih. DEMONSTRACIJE ČEŠKIH VOJAŠKIH NOVINCEV. P r a g a , 24. marca. K naboru v Blovicu na Češkem so prišli rekrutje iz občine Borek z žalnimi znaki. 9 vojaških novincev je bilo obsojenih na 24-urni zapor. Proti godbi, ki jih je spremljevala in igrala žalostinko. je vložena tožba. ATENTAT NA TURŠKEGA PAŠO. Carigrad, 24. marca. Carigrajski pre-fekt Redvan paša je bil v predmestju od neznanih Ijudij ubit. Skoro gotovo je to delo privatnega maščevanja. PONESREČENA LADIJA. T a n g e r , 24. marca. Jahta grofa Ladislava Szaparyja se je ob nekem rtu razbila. Grof in njegova mati sta v nekem čolničku Ostale osebe so se rešile ua neko pečino. NANSEN. London, 24. marca. Dr. Frltjof Nan-sen, slavni potovalec na severni tečaj, je imenovan za poslanika v Londonu. DOGODKI NA RUSKEM. Peterburg, 24. marca. Danes se upe-lje na Ruskem dohodninski davek. Dohodki do 900 rubljev niso ohdačeni. Ta novi davek prinese Rusiji na leto 40 do 45 milijonov rubljev. Peterburg. 24. marca. Danes se je končala sodnijska obravnava proti napadalcem na državno banko. Eden napadalcev je j obsojen na 20 let ječe, 5 napadalcev v smrt na J vcšaiih. Peterburg, 24. marca. Aktivna slu-fha pri mornarici je znižana na pet let. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 23 24 Čit .pt-»•vin|a 9. iveč. 722-5 MUnje barometra » mm 7. ijutr. 722 6 0"7 2. pop. 720 5 5 3 Srednja včerajšnja Temperatura p« Celziju VotroTl Mtbo 0■» al. svzh. obl. sl. jug megla » I obl. tomp, 0 8», norm. 5 0». \h ia* 136 Suha bukova drva se dobijo v vsaki množini pri P. Peterca za sv. Krištofom v Ljubljani. 642 5—1 Zahvala. V bolezni in ob smrti naše predrage pokojne LINE dr. ROSINOVE roj. ROBIČ došlo nam je toliko sočutečih izjav, da nam ni mogoče na vse odgovoriti pismeno in se primerno zahvaliti. Porabljamo torej ta pot javnosti in se zahvaljujemo najtoplejše vsem, ki so nas tolažili v tej bridki dobi ter osobito vsem udeležnikom zadnjega sprevoda, darovateljem vencev in cvetlic, čč. duhovščini, pevcem „Slovanske čitalnice" in bralnega društva »Maribor", čč. šolskim in usmiljenim sestram ter sploh vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način z besedo ali dejanjem v pomoč, 647 Maribor, 23. marca 1906. V imenu vseh žalujočih Franc Robič. Dr. Fr. Rosina. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob času bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ednosno matere, hčere in sestre /Vlojzije Vičič izrekamo vsem prisrčno zahvalo- Zahvaljujemo se vsem, ki so ji stregli na kakoršenkoli način za časa bolezni in ob smrtni uri, posebno pa še g. dr. Fran D o 1 š a k u za njegovo dveletno neutrudljivo zdravniško lečenje, dalje vsem darovalcem krasnih vencev, slavnim društvom c. k. tobačnih delavcev in delavk in vsem, ki so spremili pokoj nico k zadnjemu počitku, osobito vodstvu in uradnikom okrajne bolniške bla- j gajne ter gg. dijakom za njihovo ganljivo petje. 649 Ljubljana, 24. marca 1906. Več 594 1 čevljarskih pomočnikov (za mešano delo) se sprejme takoj in v trajno delo v čevljarni Szantner v LJubljani in sicer: 2 izurjena delavca za mešano delo 2 „ „ za damske čevlje 1 izurjen delavec čevlje za gospode. i parilo! Opozarjamo, da je agent Gotlieb Gromes že dva meseca od nas odpuščen in isti nima pravice prejemati za nas kakih denarnih doneskov. Glavno zastopstvo zavorovalna „A I lian z" v Ljubljani. e5o 1-1 Dober r>48 3 - I Radi nesklepčnosti občnega zbora »kmetijskega društva" na Igu dne 22. t. m., vrši se 29. marca drugi 651 1 —l občni zbor z istim vsporedom na istem kraju ob 3. popoldne. Načelstvo. Tovarna za stole Franceta Svigeljna 26- ll na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko j| 6 (26-4) izdeluje 2526 D vsakovrstne stole JI od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. mlinar dobi takoj sluibo. Kje, pove upravništvo »Slovenca." P. n. Vsled prenehanja starodavne gostilne ,,Pri lovcu", na vogalu Rimske in Tržaške ceste, kamor se naseli na novo ustanovljena lekarna, točila bodem od danes naprej v moji gostilni, Tržaška cesta St. 4, to je v neposredni bližini, prenehajoče restavracije, svetovno znano, najfinejšo „Reinighausovo marčno pivo" vedno sveže, v sodčkih in steklenicah v gostilni, kakor tudi čez ulico. Velecenjene stranke v mojem okolišču prosim to naznanje vzeti, ter se priporočam z vsem spoštovanjem 046 2—1 Ivana Tonich gostilna in špecerijska trgovina Tržaška cesta št. 4. Javna zahvala. Slavna radovljiška posojilnica je na občnem zboru dne 1. t. m. podarila v korist radovljiškega vodovoda 500 K; isti znesek je darovala tudi preteklo leto. Ker se s tem velikodušnim darom obresto-vanje za svojačasno posojilo za napravo prekoristnega podjetja občini izdatno olajša, izreka podpisani vodovodni odsek za ta znak naklonjenosti sl. posojilnici najtoplejšo zahvalo. 635 1—1 Za vodovodni odsek za mesto Radovljica Otto Homan tačasni načelnik. Novo! B a I Novo! 641 2-1 Slavno znana tvrdka F. M. NETSCHEK c. kr. dvorni 7,alayatelj Ljubljana Resijeva cesta št. 3 B Sv. Petra cesta 37 pri „veliki tovarni" otvori v torek, 27. marca novo vrejeno, najfinejšo od velikansko zalogo cd narejenih oblek za dame, gospode, deklice in dečke. Jamči se, da je to podjetje na naj-solidnejši podlagi in je radi mojih izvanredno nizkih cen le moj velikanski promet. Torej vsakdo od danes naprej le k Veliki tovarni. Naročila po meri se izgolavljajo fino, točno in trpežno. ! Novo otvorjeno! 63636363 63 63 Jtato liskn Bukunrnn4 v Ljubljani. Postni govori: Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute Hirt. II. Maria Magdalena. S poštnino K 170. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. K 154. Kolberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 130. „ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K — 80. Schlor-Katschner, Fastenpredigten. S poštn. K 2 60. Grundkotter, Scchs Fastenpredigten tiber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K —-80. Denifle-Schidtes, Die katholisehe Kirche und das Ziel der Menschheit. S poštnino K 180. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortrage fur gebildete Stiinde. S poštnino I< 2'—. Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortrage iiber den Kreuzweg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 1-54. Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er- losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 1-70. Fuhr, Von Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 130. Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino K 105. Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino K 1-60. „Eines nur ist notvvendig". Sieben Fastenpredigten. K — 95. Huhn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang: Exercitien-Vortrage fiir Manner. Po pošti K 310. Hecher, Die sieben Kreuzesmrorte Jesu Christi. Po pošti K 1-30. Hecher, Frauengestalten am Leidensvurege des Herrn. 7 Fastenpredigten iiber die Busse. K 1-90. Diessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov: „ Die grosse Gottesthat auf Golgatha. Š pošt. K 1'88. Der Karfreitag. Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schliissel zum Himmel. Der Rettungsanker der Siinder. Der Tod der Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in ewiger Nacht. Das gliickliche Jenseits. 1-88. 1-40. 1-88. 1-88. 1-64. 1-88. 1-88. 1-88. 1-88. RRRRRR Preč. cerkvenim predstojništvom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristUe, veže, kuhinje in hodnike, krasne mozeiienc plo$ec iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred ia okoli hiše in cerkvi. — Krasni so pokopališki križi iz imitiranega marmorja. 463 4 — 4 Sl. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 1», 20, 25, 30, 40 cm notr svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bargerje), oklepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeter.ske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za prtd vodnjake in drugo cementno blago. Andrej Zajec, cementarna na Pešati, pošta Dol p. Ljubljanf. iimimiiiiimtimiimiii Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo I iimiiiiiiiimmminiiiii Brez konkurence se je Angleško skladišče oblek 00 v Ljubljani, Mestni trg 5 brez podružnice. Največja in najlepša izbera, kot že znano, najfinejših oblek za go-spode, dečke, dame in deklice. V zalogi najfinejše izvirno angleško in francosko blago za naročila po meri. Pošiljam blago na izbiro. Le sveže blago je vedno v zalogi, ki dohaja vsak dan. jjesgg Moje blago vzbuja zbok svoje finese in čudovito nizke cene občno pozornost ne samo v Ljubljani, ampak tudi v širši okolici. O. BERNATOVIČ. Ivan Jax & sin v LJubljani, Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo strojev voznih koles 2675 52—12 111 pisalnih ^r -©=> strojev. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. llMn»H.MmMM.n...n.MM...M.MMM«>«M .....o.......................•••••••...••»«•»§*. Pivovarna d. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo ——— v sodčkih in steklenicah. ———— -O- Najstarejša svečarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 let? Fr.£ upeue priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne iebelno~ voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni mčd-pitanec koji se dobiva v steklenicah, gkatljah ln škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila ee toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postrečl. 1657 52-32 k J O fi li J H. JSl fl , Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO © O ooooooooooooooooo Najcenejša pot za zdaj!! š JED=STAR = LINE" © v Ameriko preko Antwerpna v New-York, Philadelphla. Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih O ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": Franc Dolenc. V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kmnlad, Vadcrland, Zecland vozijo do Ne\v Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. Red Star. Zdravje je največje bogastvo! m m Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za G3) notranje in zunanje bolezni. Q Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zbo^jšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fllesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markov trg St. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17 — K. 3 ducate (36 steklenic) II — K. 1 Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. Mg^IM IGRAMA, ZD^Gl), JJstanovljen« 1.1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. m m Zdravje je največje bogastvo! Vsako soboto, nedeljo in praznik czsosa celo noč odprto, eseeosd NAZNANILO. Podpisana javljava s tem slavnemu občinstvu, da sva prevzela kavarno Kramar na $tarem trgu, ter da bodeva isto ravnotam vodila dalje pod imenom kavarna JPeon. Slavnemu občinstvu se priporočuje nadaljni naklonjenosti, beleživa j odličnim spoštovanjem Lea in Fani Pogačnik bivši plačilni natakar kavarne ,,?re}ern-Valvajor". Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je gotove in se ne da vtajiti. Veliki modem« opravljeni snažni parniki te družba odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliže cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. J969 26 ISBIMMIllltIMIIIIIfllllfllllflMOIIIIlilltMIII .IdMIIIIIMIIIIIlItlllMIlIMIIIIMIIIItMIIIIIIIIIII- p j , if i j Stanje »log do 80.no?. j ^ j ^.r.lp»otmllj«..d. \ 1905 Čez 11 milijonov kron. | st# 2, nadstr. ! 30,no¥.1905čoz50 milj.K. Lastna glavnica K 214.843-38. fiajboljša in najsigupnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- j .1 nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ^L1 U o brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto. O 862 52-1 O poldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nov. 1905: 50,407.689-34. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dnž 1. septembra 1905. Dr. Ivan SusterSlč, Josip Slika, knezoSkoli|ski k.nctlar, predsednik. podpredsednik. 2545 30—31 O d b o p n i k 1 i Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v SI. Vidu nad L|nbljano. Dt. Andrej Knrlln, Karol KnuschegR, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D. M. v Polja. »vel. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frančišek Lesknvlc, Ivan Pollak mL, Karol Pollak, Oreg. Slibar, hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn. In pos v Ljubljani. ureg. snoar, iupnik na Rudniku. (V. 0» (/) CJ > 3 5 S ca 3 g > 5 » I ■a 5 — .5. ™ »N «> -S * M .S •o o u «J 5Z a rt Ceno Ceiko posteljno perje i k( novega •kool|cBtfi K » 60. bol) icciKia— i belega, |ak« mehkega, Ikibllencga K 18 — ; kron 24 -• ncinobelega, mehkega, ikob l|enega K 30'—; kron 3«-—. P» illja it Iraško proti povzet|a Todl ie zamenja ali nazaj vzatni proll povrnitvi poitnlh alroikov BaaediktSaohiel, Labet I5S p. Plzen na Češkem. 61 8 Naprodaj je p. d. Mihevovo posestvo y Kotljah blizu trga Guštajn na Koroškem obstoječe iz hlevov, novozidanega pohištva z 12 sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski letovičarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov. Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9- do 4- ure._503 s—4 Dunaj- ■ke želod5ne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo->tu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada. 183 49—9 Salamp fine °srske g]d-180; iz gnjati wuiuiiiu zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj flne gld. 115 za kilo. Rnjal " la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1-20; ^■■■J*"* pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina lina 50 kr. za kilo. - Fine kranjske klobase, velja ena 20 kr. Slivmrlca b^nJevec gld. 1-20 liter pošilja s poštnim povzetjem 412 11-2 od 5 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno brinjevo olje. = Tri nove = Spillmannove povesti! Izboren vspeh, katerega so dosegli slovenski prevodi krasnih Spillmannovih povesti v prvi vrsti „Praški judek" in „Žrtev spovedne molčečnosti" nam je dal povod, da smo pričeli hitreje izdajati zbirko Spillmannovih povesti in podajamo danes slovenskemu ljudstvu in mladini tri nove snopiče: V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več. VI. zvezek : Arumugam, sin indijskega kneza. Povest 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več. VII. zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več. Ne bomo se na tem mestu bavili z vsebino teh povesti, rečemo le, da ni samo skozi in skozi mikavna in zanimiva, temveč tudi zelo podučna; povesti se priporočajo same in si bodo pridobile obilo prijateljev. — Kdor hoče brati mične povesti, naj seže po njih; s pridom in zanimanjem jih bodo brali odrasli in mladina. Posebno starši in vzgojitelji skrbite, da dobi mladina v roke Spillmannove in Krištof Šmidove povesti; napravili ji boste s tem mnogo veselja, še večje vrednosti pa bo dušni prid in nagib k čednosti, ki ga bo zajemala mladina iz teh spisov; z dobrim berilom se doseže češče več kot s pogostim svarjenjem. V isti zbirki so popred izšli naslednji snopiči : I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. U. natis. II. zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. III. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. IV. zvezek : Praški Judek. Povest. II. natis. Vsak snopič velja 40 vin., trdo vezan 60 vin., po pošti 5 vin. več. 339 2 Opomnimo tudi, da je povest istega oisatelja ,,Žrtev spovedne molčečnosti" popolnoma pošla, a bo že v enem tednu zopet na razpolago. Katoliška Bukvama v Ljubljani. V Recherjevi hiši na Rimski cesti 2 in v Hilžerjevih ulicah 5 se oddajo stanovanja. Na željo se tudi adaptirajo kot H pisarne. % Poizve se ravnotam. 557 4—3 ? Jekelinus ?5kron! cenejše je naj-je naj-je pač racionelno suho čistilo sedanjosti! ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd itd. Zahtevajte za 12 vinarjev povsod „Jekelinus". 509 12-6 Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3, Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer. Brez konkurence v tej kvaliteti! Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdrav ničko priporočan* je 38 12 II. aikaiična naravna kislina katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. livirek: Giesshiibl Sauerbrunn, Svltz. postaja, zdravilno kopaliiče pri Karlovih vari Prospekti zastonj in franko, V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vt>A li peeorijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaio: b risom. Zaloga pri Mlhaal Kaatnar-ju in Peta' Lastnika SaE)l|anl. 114 62—10 Slaf diJka Tiskarna priporoča r»;jnoYiitn« vizitnice p« niiki oaai. 40 b vert ih zavijanje. m HERB*BMy-Jev podfosfornokisll apneni=železni sirup. Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo idravnikov odobreni in priporočeni prsni sirup je alen odstranjujoče in kaielj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno Selezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol. Cena eni steklenici Herbabnyjevega apnenega železnega sirupa K 2*50, po poŠti 2307 D 14—9 Svarilo! vSavŠ anakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, Čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tosfornokislega apneno-železnega sirupa , prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbabnyjev apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-9 Kdlno lidelovanje In glavna raipošllj&tn; Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Vien, Vllf Kaiaeratraaae 73-75. Zaloga akoro r vseh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr, O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; Breže: G. Elsasser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova. P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž;" - - - - —- " -burg Prva ftvloaraka sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antima-gnetlšklm kolesjem na sidro, pristno emailiranimkazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, s sekundnim kazalcem K 6-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, s sekundnim kazalcem K 12-50. Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka. Razpošilja po povzetju 175 10-9 prva tovarna ur v Mostu (Briix) št. ^ 1157, (Čegko.) o/, iato Ilustr. ceniki z nad iooo slikami se na zahtevo pošljejo tratiš in franko. Brivci pozor! Na Jesenicah na Gorenjskem št. 118 je oddati 522 5—3 brivnica. Najugodnejša lega. Ponudbe sprejema posestnik Ignac Morič. Proda se pogorišče mlina ob močni stanovitni vodi, (prej je bil na 7 tečajev) na lepem kraju pri deželni cesti, ter ob novozarajeni železnici Celovec - Podrožica-Trst, oziroma Podrožica-Beljak, oddaljeno 25 minut od koloavora Podrozice. Prostor je zel® pripraven za tovarno ali umetni mlin, ker daleč okoli ni n<č podobnega. Več se poizve pri Marku Komet-ter-ju na Bistrici, p. St. Jakob v Rožu, Koroško. 527 3—3 A. Kraczmer Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno talogo kratkih klavirje* mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igrari klavirji, solidno in —s stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi. —— Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, obirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno ln taračnnavajo najcenejše. 2178 52-20 nr* ni Zahtevajte zastonj ln franko moj veliki, bogato iluslrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikelnastlh, »rebrnih in zlatih ur z znamko Uoskopf, llahn, Ornega, Kchaffh.unen, IJI.shiitte kakor tudi vseb vrst solidnih zlatnln in arrbrnln po Izvirnih tovarniških cenah. K 3'— 4 — 4'— 5'— 750 7'60 I -50 Nlkel. remont, ura . . . • Ist. Roskopf patent ura . , „ črna jekl. rem. ura . š v i c izvir. Roskopf pat. ura . . , Ooldin rem. ura .Luna" kolesje , srebr. , » .Oloria" „ . , , , dvojni plaič . . . oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 er. težka , ruska Tula nlkel. rem. ura b sidro z .Luna" kolesjem , ara ■ kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3-— Jvarcvaldska ura K 2 —. Z« vamko uro 31etno pismeno Jamstvo! Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, «11 denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) Št. 843, Češko. 100—74 2 50 9-50 Zaščitna znamka: „Sidro Liniment. Capsici comp. Nadomestek za ° I^niii - Expeller T je splošno priznano kot izvrstno bol * blažujoče mazilo; cena 80 v., K f40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod pri-Ijubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skat-ljah z našo zaščitno znamko „Sic!ro* iz Richterjeve lekarne, potem se ja gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 5 novu. •V' IJnnvno razpošiljat OCL^S! MEW-Y0BK in LONDOS nista prizanašala niti evropski m-lini ter je velika tovarna srebrnir«. prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgci proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmet, le proti temu, da se mi povrne jld. 6"90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih R« iev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vlite h anega komada. 6 kom. amer. pat. «rel>rn!h jedllltli žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih (favn?!* žlic; t kom. amar. pat. srebrn« lajemc; nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlkforla čaSlf za pos klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnike:, i kom. cedilnik za 2a!; 1 kom. najlin. slpalnlce za Sladl(6t 42 komadov skupaj samo jld. 6'90 Vseh teh 42 predmetov je popra stalo gld. 40 ter jih je moči sed«y dobit po tej minimalni ceni jld. 6"90. Amt ričansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantujo. 1 najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkaKrinl slepariji, zaveit. jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bik blago všeč., povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ce zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasr< garnituro, ki je posebno prikladna kol prekrasno ženitovanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 87 11 A. HIRSCHBERG-a »ksportni hiši američanskega pat. srebrnega bl*g» ua Dunaji II., Rem bran dtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture j akt tadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr stotnik v 27. pešpolke. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoIje» Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jafc« koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški soiavnik. S poslanim namiznim uro jem sem zel6 zado-dvoljen. — Mihael Kovaf-vid,ravnat. pomo!n uradov de?, pri vladi v Sarajevu. Sarajevo 22. okt 1904 2461 52—15 Sv. Petra T T Sv. Petra cesta 27 U. LUZdl l cesta 27 ^ priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno krojaško delavnico J za izdelavo oblek po meri. > Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke oene!- — Naznanilo in priporočilo. '3 O) KU Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril nožarsko delavnico iti tpgovino z vsakovrstnimi noži, škatlami in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami. Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča 36 23 ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15. Koroške noulce. k Vojaški ubežnik. Preteki« so boto s« iskale lovske patrulje p« Beljaku in okolici nekega beguna, ki bi bil zjutraj moral v zapor, a je pobegnil. Begun je doma iz Bovca in služi za kazen že eno leto več, ker je nekoč že dezertiral. Zvečer ga je patrulja našla v nekem grabnu ter ga ponoči na vozu prepeljala v ječo k !z katoliške cerkve je izstopila neka Veronika K a h n , roj. L a k n e r v Zagricah pri Vogljičah. Njen mož je skladiščni paznik v Celevcu. V ka tero vero je prestopila, ni z«ano. k Občni zbor političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je 28 t. m. sijajno izvršil Občnega -zbora se je udeležilo 300 oseb. Predsedoval je dež. poslanec g. Grafenauer. O društvenem delo vanju je poročal društveni tajnik gospod E k a r. Dočim je poročilo o številnih zborovanjih vzbujalo vesele upe, je bilo ža l»stno poročilo upravitelia „Mirau g. Le gata, ki je povedal, da deficit „Mira" znaša letos skoro 6000 K. Govoril je tudi g. dr. Janko Brejc ter se je resolucija proti krivici, ki se godi Slovencem na Koroškem z razdelitvijo okrajev po novi volivni reformi, soglasno sprejela. Deželnemu predsedniku Heinu se je izrekla nezaupnica. Resolucija proti ločitvi zakona je bila soglasno sprejeta. Obširnejše por«6ilo sledi. k Izreden dogodek. V Kotljah se je zgodil te dni izreden dogodek. Posestnik Gradišnik p d Hribernik v Pod-ltraju se je zjutraj prebudd in svoji ženi rekel: .Takšie čudne sanje sem imel, tako, da se mi zdi. da badem danes umrl". Ce tudi je žena branila, da bi ta dan ne peljal drv na Prevaije, peljal jih je vendar in zvečer so voli sami domu prišli, gospodarja pa so našli na potu mrtvega. Zadela ga je srčna kap. k Rumenkast sneg je zapadel včeraj, 23 t. m. v Celovcu in okolici. Snežilo je celo r>«*č, zjutraj okoli 7. ure je pa začel padati rumenkast sneg, čez kake pol ure potem pa zopet navpden saeg Lsta 1901 je snežilo tudi rdečkast sneg. Vzrok ietešnjej prikazni ie skoraj gotovo zračni pritisk severne afriškega obnebia k Občni zbor »Zilske podružnice slovenskega planinskega društva«, ki bi se bii moral vršiti v četrtek, dne 22. t. m., v Cel«vcu, se je zaradi preplitve udeležbe motal pre laziti na prvo sredo po Vel ki noči Ttdaj se vrši ob 8. uri zvečer v Cirzrsikovi go stilni v Celovcu. ^ Snežni zameti. Rabelj, 23 marca. Spomlad začela se je pri n?s s prav« zimo. Prvi pomladanski dan smo imeli zjutraj 16* R Včeraj je mraz odnehal, zato pa sneg pritisnil. Na metre ga sicer še ne merimo, a imamo ga pa vendar čez 1 m. a vedno ga še siplje. D.tnes na vse zsodaj peljalo je 16 močnih k»nj plug preti Trbižu, ponoči prišli bodo ž niim nazaj. Cesta preti Trbižu je zdaj popoldne za silo odprta Cez Predel se ne more, ker so silni zameti. Kot smo zvedeli telef ;nično, je na Predelu vse v snegu, hiš se ne vidi in za cesto se ne ve Pred Lahi smo zdaj varni, ker se menda oni le snega, a nas nič ne boič. Bojimo se le za naše vojake ki gazijo sneg od ene do druge trdnjava. Pred smrtjo v snegu ob varuj jih Gospod I Ravno je prišlo trideset delavcev od jezera, ki so komaj ušli plazu Plaz je čez 30 m dolg in najmani 6 m visok. Ce pošte na cesti proti Trbižu danes ne zasuje, dobite jutri zjutraj to poročilo, da ga objavite svetu. k Okrajni šolski nadzornik za celovški okraj je postal I v a n B e n d a , glavni učitelj na celovškem učiteljišču. Lepo posestno v prijetnem kraju Razburah pri Čatežu je naprodaj. K temu pripada lepa prostorna kmečka hiša, pod to je obokan hlev in klet, druga stavba je prostorn p6d z obokanim hlevom m obokano kletjo, vse shrambe imajo kamnite banjgarje v prav dobrem stanu, pri hiši je velik vrt, kojega obliva gnojnica iz vasi njiv za 3S—40 mirnikov posetve m dva dela gozda 3 orale. Cena temu je 4000 gld in se za polovico kupnine počaka 10 let s 5°/n obresti. Kupci naj se oglasijo pri lastniku Iflihu Omahen v Višnji gori. 6ao Borzna pojročila. Ljubljanska fKreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 23 marca 1906. Zaloibenl papirji. Desit BI«*o 4•/. majeva renta...... 99 60 99 80 99 50 99-70 4*/, avstrijska kronska renta 99 60 99-KO 4*/, „ zlata renta . . . 11765 117-85 4•/, ogrska kronska „ ... 94 94-20 4•/. , zlata .... 11210 112 33 4•/, posojilo dežele Kranjske . 4 V/, posojila mesta Spije t . . 99 60 101"— 100-65 101*65 4V/. . . Zader . . 100— *'/»*/• bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 10035 101-35 4*/, češka dež. banka k. o. . . 100- 100-20 4•/. , , , ž. o. . . 100 05 100-25 41/,'/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 35 101 35 4 V/, pešt. kom. k. o. z 10*/. pr. 106 ~ 107 — 4'/•"/. zast. pisma Innerst. hr. 100 50 101 50 > > ogr. cen. dež. hr. 100 — 100-50 47,7. „ „ , hip. banke. 100-— 100-46 4';,•/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 10050 4*/«7. obl. češke ind. banko . . 100-50 101-60 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4*/. prior. dol. žel...... 99-50 100-- 3•/. , juž. žel. kup. V,1/, . 315 50 317-50 4';,•/, avstr. pos. za žel. p. o. 99*95 100 96 Srečke. Srečke od 1. 18607,..... 194 25 196 25 , , „ 1864 ...... 28160 287 50 „ tizske....... 158 20 160-20 zem. kreditne I. emisije . 287 76 297-76 291 — 301 •— , ogr. hip. banke .... 263 — 270- - „ srbske & frs. 100 — . . 100-~ 107-70 , turške ....... 153 PO 154-50 Basilika srečke . . . 22 60 24 60 Kreditne , ... 472 — 482 — Inomoške , ... 78-- 84- Krakovske , ... 91- 97-- Ljublianske „ ... 61 - 64,- Avstr. rud. križa , ... 94 75 61-75 Ogr. , , ... 30 75 12 76 Rudolfovo , 54 — 58-- Salcburške , ... 71-- 76-- Dunajske kom. , . . 626 - 635-50 Delnice 123-75 124-75 Državne železnice...... 673 25 674 25 Avstr. ogrske bančne delnice 1634 — 1643 50 Avstr. kreditne banke . . , , 608-50 669 50 Ogrske „ ..... 78^ 60 790 50 Zivnostenske , .... 243 — 245 — Premogokop v Mostu (Br(ix) 656 — 660 — 540' — 541- — Praške žel. indr. družbe . . . 2640 50 2660-- Rima-Muržnyi....... 535 50 536-50 Trbovljske premog, družbe . . 270-— 273 - Avstr. orožne tovr. družbe . . 560'— 565-— Češke sladkorne družbe • . . 154 50 155-50 V a 1 n t e. C. kr. cekin........ U-33 11-37 20 franki......... 19 145 19-175 20 marke......... 23-48 23-56 Severeigns........ 23-9H 24-06 117-45 11765 95 65 95-85 260-50 251-50 Dolarji....... 4 84 6. — lil Hi f Instalacijo hišnega telegrafa in telefona v mestu in na deželi izvrši najsolidneje in po najnižji ceni firma Fran Antosie« 2608 12-12 Ljubljana, Stari trg št. 1. Tu se dobe tudi vsi v to stroko spa dajoči predmeti po najnižji ceni. P IBt m« ittK mi ™ «8 158 ffll Mlinske kamne. Pet črnih, dobrih mlinskih kamnov ima na prodaj Ivan Prevodnik v Selcih na Gorenjskem. 645 7—1 Merijo tako-le 2 kamna merita 9cm . . . I Sem. 1 kamen meri.....\2cm. 1 „ „ .....42cm. 1 .........21 cm. Služba cerkvenika in organista se razpisuje pri Oeli cerkvi na Dolenjskem, p. Jernej. — Plača po dogovoru. 619 3-2 w Gostilna pri „Golobu" Šenčur pri pranju se priporoča veleč, občinstvu ja botrinje in pcgreb$čine, zagotavljajoča ob vsakem čaru najboljša pristna vina in drugo pijačo, ijborno kuhinjo po dosedanjih, izredno nizkih cenah. Ma razpolago dobro prenočišče. Uelespoštovanjem Karol Stupica, gostilničar. jmnnnnni Zahvala. Zahvaljujeva se g. Štefanu Bergant na Črnu čah, lastniku Čoketove vode, katero nama je brezplačno dajal skozi en mesec, jaz Marija S a 11 o k e r sem bila bolna na kostni jetiki na rebrih, sedaj pa tem delozmožna. Priporočam to vodo vsakomur. G lince št. 67 pri Ljubljani. 640 1—1 Marija in Teodor Salloker, zasebni uradnik. Ha proda) sta 609 3-3 dve vili na Bledu jedna stoji v Zagoricah v sredi lepega 50 arov velikega sadnega vrta; druga je vila „Planinka" lečeča v Zaki tik jezera najbližje novega blejskega kolodvora. Vila „Planinka" ima svoj lastni vodovod. — Pogoje pove dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ——— Od nedelje 25. moren do vštete sobote 31. marca 1906: 636 2-i Zanimivo potovanje po Budimpešti. Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno kavarno". —o- 639 Od nedelje 25. marca do uštele sobote 31. marca 1906: Južna Amerika: jtrgentinija, Buenos Aires. Stavbeno podjetje <$olc S cTinoc/i, JU* Ljubljana. Gradišče 17. Ljubljana, Gradeče 17. ar Rit aRi a in zid ar s Ra mojstra. Prevzemata izdelovanje projektov, vsakovrstnih stavb, f^a/^or zidanje hiš, izdelovanje cest ter razne vodne — kanalizacijske — in vodovodne naprave. Proračuni na zcthtevanje brezplačno. 587 6—5 Razglas. Pri popravi farne cerkve v Ribnici se oddajo sledeča dela: 1. Ometavanje zunanjih delov cerkve..... 5880 K — h 2. Popravljanje kamenitih delov....... 560 „ 90 „ 3. Ometavanje in barvanje stopnic na stolp ... 140 „ — „ 4. Kleparska dela............ 549 „ 28 h 5. Lesen zimski tlak po cerkvi in zakristiji . . . 1289 „ 75 „ 6. Pleskarska dela............332 „ — „ 7. Mizarska dela.............300 „ „ 8. Poprava strelovoda.......... • 300 „ — ,. 9351 K 93 h Pismene ponudbe se morajo vložiti do dne 15. aprila in se bo samo na iste Stroškovnik se lahko ogleda pri županstvu v Ribnici ob uradnih urah. Pojasnila dajeta g. dekan F. Dolinar in Jos. Klun v Ribnici. 634 3-1 Stavbeni odbor v Ribnici, dne 21. marca 1906. oziralo. Zastonj 644 3—1 Največja in najfinejša izbera Konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice po cenah brez konkurence Si brez filialke!! 0. Bernatoulc Ljubljana, Mestni trg 5. «91 94 ..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" "o. .celovcu. Akciiski kapital K 2,»00.000'-. Kezervnl zaklad K 200.600-—. p.druinio. . s p l Podruinio Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novccv in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital Zamenjava in ekakomptoje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje aroftke proli kurzal zapala kupone. iagubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavclle. UT Bakompt ln lnkaaso menlo. Ittt JUT Bonna o&roSIla. LJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dno vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. od F. P. lfidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino ezone strešne opeke, —' (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste streinfki so patenlovani v vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. l/idic & Komp. in Josip Marzola. s3T Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "žJ Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. ^ESt Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. *ar Sprejmejo se zastopniki. 514 6— 2265 52-21 III r. zapomni si, prinesti mi moraš le „ Offoman"- papir za svalčice ali cevke in ne daj se premotiti po podobnih ponaredbah slabe kakovosti. Važno! Za Yažno! o gospodinjo, trgovce in živinorejce, o D Najboljša iu najcenejša postrežba Q za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, kore- Pl nine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih l65b vod iz soli za kopel. 62—20 Oblast?. konces. oddaja stropov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija Anton Kane LJubljana, Šelenburgove ulice 3. Kašelj! Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa q 7 i rt not. potrjenih spričeval dokazuje /li V gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi. 712 36-30 Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovidu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki. 3 |N» •ro O ^ o ti rO OD (3 o o a o N so 05 O Č fO •o 6 4) tO io 05 •M t ti >J •ki in> ti ti 4) C Č O £ c rO fi. £ tO & S 3 K o r^ S "S A! O C3 so ti t* •rO I g >00 ti s to o N C A! ti P. r ti ^ t •lO SO ti C? g v ^ 0 S O SO ti k •ro so •š I ti O 03 ti ti w ti • C1 •E? SO ti* K ti k Č ti 3 S ti M ti ^ tO •rO nj ti >o O* ti •pO £ to o •rO •pO NO rO O * •|0 ti <5 ti R. •rO r-o ti (O S rv •iO V) » -N> 31 A! H K • , £ 0 SO >J ❖ S M ^ ti vT 53 o •§ Č O -vi K "rO ti O C .ti ti NJ ■tt o -o o ti 2 M A! - ? 05 N S ~ N O 05 (i P-£ N o R- o >00 ti 4) 10 O rti 0 1 O O Co so N k o ti k Ri •o ti ti tj ti •M 6 ti h O NJ 'to o to o) NI IJ) b k O S •(O h) "i ti ^ ti O ^ ti § S 'M hO ti 'ti R. ti M o NJ ti >0) i o « ti •fO k I« 'to o "» « S S * o Išče se do 40 dobrih tesačev. Hosta je na lepem kraju, drevje lepo, plačilo od kubičnega čevlja po 12 vinarjev. 3/3, 3/4. 4/4 od klaftre po 8 vinarjev. Delo je za celo poletje. Več se izve pri gospodu Ivanu Pajniču v Grčovcah, pri Ribnici na Dolenjskem. 578 5—3 Odda se trgovina dobro vpeljana z mešanim blagom v večjem mestu pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „Ugodnost" 581 3—3 na upravništvo „Slovenca". V večjem trgu na Spod. Štajerskem se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 10 6 večja gostilna katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje. Kje, pove upravništvo. »Vzajemna zavarovalnica" Dunajska cesta št 19 38 24—6 v LJubljani v Medjatovi hiši v pritličju Dunajska cesta št. 19 sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov »roti po&kodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pf>d jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! i i Podružnice: Praga z menjalnicami: Ornben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žižkov, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Bailen, Olavni trg 4. CnSka Lipa, CcSka Kamnlcm, Moravski Zumb«rg, Schillerjeva cesta 3. Modllng, Fran Josipa trg 9. Nori J1£U, Črna cesta 8. Plr.cn in Nrltara. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeile 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwegn), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchiSnbrunnerstrasse 88 a, VII. Mariahilerstrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsi-rslrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Wlhringeritrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba 67 150-30 „MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 12,000.000. Reaer zaklad K 5,000.000. JNajkulantnejši iT nakup in prodaja 'M vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ■«r Zamenjava in eskomptiranje -mm _izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. uu«j«išij ifi uuguvorui iuauuifc: Sr. SgaasSJ SUnite. Tisk „Katoli6ke tiskarno* v Ljubljani. »I, priloga 68. štev, »Slovenca" dne 24. marca 1906. Po svetu. Vaške ljudske visoke šole, ki so jih uveli Danci, snujejo tudi na Nemškem. Za razvoj danske narodne prosvete so bile te šole velike važnosti posebno v zadnjih 40 letih in njih važnost sc priznava vedno bolj. Majhen narod danski ima 80 takih šol, ki prejemajo na leto pol milijona kron državnih prispevkov. Bistvo takega vaškega vseučilišča je narodnogospodarska vzgoja. Grund\vig je ustanovil taka vseučilišča za mladeniče in dekleta v Starosti 15 do 20 let. Svoje narodno čustvo naj bi jačili s čitahjem domačih pisateljev in pesnikov.Razven tega se pripravljajo mladeniči na različne stanove. Poleg obče izobrazbe pridobivajo bodoči kmetovalci in obrtniki dovolj znanja, da morejo uspešno samostojno delovati v svojih strokah. Poučuje se naravoslovje, vrtnarstvo in sadjarstvo, gozdarstvo ribarstvo, čebelarstvo, sestavljanje poljedelskih strojev, računstvo, narodno gospodarstvo, kmetijstvo itd. Učenci se vežbajo tudi praktično. Vsaka šola ima poleg učilnice tudi poseben dvorec in delavnico. Deklice se uče gospodinjstva, mlekarstva, kuhanja, šivanja iu drugih stvari. Zaslišanje Heniga. Morilca Heniga so zaslišali že drugič v Štetinu. Zelo je slab in bled, ker je izgubil mnogo krvi. Povoj s katerim je obvezan, mu zakriva skoro ves obraz. Sicer jc miren. Priznal je da je ubil gostilničarja Giernotha, t. j. pripovedoval je, kako je to storil v zvezi z nekim »Francom«, ki je napal svoj čas komornika Zizevitza v vagonu in se je mislilo, da ie izvršil napad Henig. Nadalje jc pravil, kako je šel potem, ko je bil po strehah ušel, v neko prodajalnico in si kupil tam suknjo in črevlje. Po Berolinu se je popolnoma svobodno gibal in se takoj drugi dan odpeljal v Štetin. In v tem času, ko so ga iskali vse križem po Berolinu, je kradel on po Štetinu biciklje in jih prodajal. O svojem begu pred policijo v Berolinu izjavlja, da samokres, ki ga je bil nameril na policijskega uradnika, ni bil nabit, ampak prazen. Policijski uradnik ie zakril lica z rokami in Henig je izrabil to priliko in zbežal. Oče Henigov pravi, da mu je všeč, ker so njegovega sina dobili v roke. Dostavlja tudi, da mit je žena umrla iz žalosti nad tem malopridnim sinom. V Štetinu se je Henig tako svobodno gibal, da je pil nekoč celo noč, se napil, sedel v kočijo in se vozil in pel »Henig hier, Henig dort, Henig iiberall.« A nihče ga ni motil. Žensko je hotel oropati. Priletni sestri Antonija Tomažič in Marija Baje, posedujeta hišo na Nanosu, v kateri čisto same živita. Ze pred okoli štirimi leti so ob belem dnevu vlomili tatje v hišo, ter odnesli nekaj denarja in precej blaga. Na večer 14. novembra 1905 prišel je k tem ženskama, Janez Duru posestnice mož iz Gradišča, ter ne da bi izpovedal svoje ime rekel, da jc na Leskovi meji drva pripravljal. Prosil je prenočišča, katerega je dobil. Poleg je še z ženskami večerjal in molil. Sumljivega ni bilo sicer nič videti na njem, samo klobuk je imel bolj potegnjen na obraz. Po večerji je peljala Marija Baje gosta na hlev spat, a ta je zaostal, češ, da takoj pride, skočil nazaj v kuhinjo, kjer je sedela Antonija Tomažič, ter zaklicaje ji: »zavoljo tebe sem v arest prišel,« jo zgrabil za vrat in usta, ter jo jel s silo daviti. Ni se ga mogla ubraniti, ne na pomoč klicati, prišla je ob zavest. Ker Durna le ni bilo, šla ic Baje v hišo in vidla na tleh ležati sestro, dočim jo jc Durn z vodo polival; rekoč da jo je božjast vrgla. Marija Bitje je šla klicat sosede, ki so sestro v posteljo spravili, napravila je tudi oporoko, katero je Durn pisal in kateremu je volila 20 kron. Drugo jutro je prišla popolnoma k zavesti in je cel dogodek pripovedovala. Pravila je tudi da o tem nič nc ve, da bi bila Durmi v oporoki kaj volila. Očividno je, da je nameraval Durn oropati ženski, a se je skesal. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Lakota na Japonskem. Beda in lakota je na Japonskem dosti hujša kakor se to dozdaj poročali po angleških dopisnikih. V okraju Mijagi so dobili prebivalci za riž 18 milijonov jenov manj kakor druga leta. Po teh krajih si tešijo prebivalci lakoto s tem, da kuhajo slamo, listje, koreninice in želod, primešavajo to rižu in vse skupaj jim služi v hrano. Taka hrana se grozno upira okusu. Preiskavah so polja in sprevideli, da so zdrava. Šele pri žetvi se je videlo, da je večina klasja župlja in prazna. Vsi tujci na Japonskem prispevajo s podporami. Japonski cesar in cesarica sta darovala v ta liainen 55.000 jenov. Švedski punc. V Švediji govori sedaj vse prebivalstvo samo o punču. Vse je silno ogorčeno, ker je povišala vlada davek, ki ga je bilo prej treba plačevati na punč. Pri litru punča se je plačevalo prej 60 orov davka, a po novi uaredbi 90. Švedom ie ta pijača zelo priljubljena. Zapuščina velikega pariškega rabina. V Parizu je umrl nedavno veliki rabin francoskih Židov Zadok Kalin in zapustil gotovega denarja nič manj kakor 14 milijonov frankov. K temu se pridružujejo še dve veliki hiši v Pa-lizu in dvoje letnih bivališč v Normandiji. O tem pa ne poročajo popolnoma ničesar judovski listi. Seveda zavidajo ti samo imetja katoliškim duhovnikom, svojim jih pa privoščijo. Portugalski prestolonaslednik Ludovik Filip odpotuje v Biaritz, kjer se sestane z angleškim kraljem Edvardom. Poročajo, da jc namen tega sestanka zaroka Ludovika Filipa nik star 19 let. Vojvoda Conaughta jc sta-nik je star 19 let. vojvoda Cognaughta je starejši brat kralja Edvarda, a za ženo ima prusko princczo Luizo. Ima dve hčeri: Marga-teto 24 let in Viktorijo staro 20 let. Kralj Karol I. ni resno bolan. Njegovo zdravje se je toliko poboljšalo, da dela več ur na dan brez vsaccga napora, kar že dolgo ni bil slučaj. Zrakoplovstvo. Nemški cesar je nedavno sklenil v pogovoru z višjimi vojaškimi dostojanstveniki osnovati klub, ki bo imel nalog napraviti zrakoplov ki se da voditi in bo za vojaške potrebe ob času vojske. V ta namen jc določena vsota 1,000.000 mark. Nova prineezinja. Katarina Iva-novna Cesnickaja, hčerka nekega sadnika v kijerski guberniji, je postala zaradi svoje lepote prineezinja. 18 let stara je šla kot usmiljena sestra na vzhod, da neguje tam bolnike. Pred kratkim časom pa jo je videl na njenem povratku v Peterburgu siamski princ, se vanjo zagledal in jo prosil, da bi mu postala soproga. Mladenka je pritrdila. Mladi princ je drugi brat siamskega prestolonaslednika, sin kralja, pa je bil do zdaj kot paž na carskem dvoru. Mladi princ je prosil brzojavno očeta za dovoljenje svoje ženit ve in oče mu je takoj dovolil. Tudi predpustna Sala. Na plesu samcev v Filadetflji je bil* za „§810" izpu ščenih 300 belih miši. Med damami je nastala strašna panika, več dam je omedlelo. Abisinska banka. V Adis Abebi, prestolnici kralja Menelika, so minoli če trtek slovesno ©tvorili „Abesinsko banko*. Navzoč na otvoritvi je bil sam Menelik in diplomatični zastopniki evropskih vlad. Vsota, ki jo troši Nemčija za alkoholske pijače, je trikrat večja od stroškov za nemško armado na suhem in na morju. Sedemkrat je večja kakor stroški za ljudsko šolsvo v vsem nemškem cesarstvu. Torej, kadar bi se nemški narod vzdržal popolnoma uživanja alkoholnih pijač, bi mogel v 13 mesecih plačati ves državni dolg, ki znaša skoro toliko, kolikor troši Nemčija za alkoholne pijače. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. O t a dekleta. France Fajfar, posestnika sin iz Oreheka, je imel ljubavno razmerje z nekim dekletom v Spodnjem Zabukovju. A kmalu ga je izpodrinil tekmec Jože Rakovec, vendar Fajfar ni zato vsega upanja izgubil. Neki večer po 9. uri sc je napotil v spremstvu svojega prijatelja Antona Fajfarja, kajžarje-vega sina iz Zabukovja, k svoji izvoljenki. Ko prideta do hiše, zagledata tekmeca Ra-kovca in Antona Bertonccljna, ki sta ravno odhajala. Francetu Fajfariu sc je vzbudila maščevalnost; najprvo sta jih nagnala s kamenjem, potem sc pa spustita za njima. Ra-kovcu sc je posrečilo uteči, Bertonccljna je pa dohitel Anton Fajfar ter ga jel z nožem ob-delavati. Dasi ga je ta prosil, naj odjenja, češ, da nima pri tej zadevi nič opraviti, je le še suval in šele jenjal, ko mu je zaklical France Fajfar, da »stoj«. Zadal mu jc šest poškodb, a sunil ga je večkrat, nc da bi nož do živega prodrl. Sodišče jc Antona Fajfarja obsodila na štiri, Franceta pa na tri mesece težke ječe. Pretepač. Jožef Triplot, suknarski pomočnik na Koroški Beli, je z nožem sunil Janeza Zemva v desne nadlehti. Triplot se zagovarja, da ga je okvarjenec pred Rozmanovo gostilno zmerjal s »smrkavcem« in ga z roko udaril po glavi, da jc klobuk izgubil, vsled tega ga je sunil z nožem. Ta zagovor pa ni bil resničen, ker je Triplot deset korakov pred spopadom žc nož pripravil za napad. Sedel bo šest tednov v ječi. Izpred okrajnega sodišča v Novem Mestu. Tome Anton iz Krivoglavca pri Podzemlju je obsojen vsled prizadete telesne poškodbe, ki jo je izvršil nad svojim očetom, na dva meseca ječe in v povrnitev škode. Vsled tatvine so obsojeni Fcrdo Milek iz Knipe na štiri mesece, Rudolf Milek, brat prvega, na tri mesece, in Jožef Šitnc iz Biršič pri Podzemlju na dva meseca. Vsled pretepa je obsojen Fran Dejak na 48 ur in trdo ležišče, Anton Mrhar na sedem dni in dva trda ležišča, Fran VViedervohl pa na pet mesecev težke ječe z enim postom mesečno. Ganljiv prizor pred sodiščem v M i 1 a n u se je nudil slušal-cem obravnave, kjer je bil tožen radi uboja akrobat Z a v a 11 a. Toženec je bil zaprt ▼ leseni gaj bi (Gabbia) kakor je to na ita lijinskem slučaj, in ključ te gajbe je ležal na mizi pred sodnikom. Pri obravnavi je bila navzoča njegova žena in njegova Sletna hčerka, ki se je za očeta zelo zavzemala in ji niso nič pomagali vsi opomini. Ko je govoril drž. pravdnik in v svojem govoru krivil in delžil akrobata, je dekletce glasno protestiralo. Ko pa je akrobatov zagovornik obdolženca zagovarjal, je dekletce vsak stavek hvalilo z .bravo*. Končna obsodba je bila izrečena tako, da je obdolženec oproščen. Njegova 81etna hčerka je hitro stopila k sodnikom in vsakemu posebe poljubila roko, potem vzela ključ in odklenila očeta in se mu oklenila okrog vratu. Vsi navzoči so imeli solze v očeh in — kakor poročajo, če smemo verjeti virom — tudi drž. pravdnik. **************** $ Elegantno izvršene $ obleke po najno- K : vejšem kroju iz : * pristnega angleške- g ga blaga priporoča Jos. Rojina Ljubljana, Šelenburgove ulice * * * * * X X X X 608 6 mesecev na poizkušnjo! 3 mesec« krediti Popolno zastonj! in enake širokoustne reklame moja svetovnozuam tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Rar pošiljam že leta 2148 20—18 v popolno gadovoljnost svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno aus*. rlkansko, anttmagnettško, sistem Roskopf = patent-rem. pro s sidrom št. 99 s plombo v črnem irolt. jeklen. aH nI kdlnastem okrom, pat. emall kazaliSče, 36 ar idočo, natanf no repaslrano b triletnim pri' mernim jamstvom, v futercili iz jelenino, z nikeln verižic, in priveskom za cono 2*—, '! komadov gl. o-<6, « kom <1. 11-25. Ist« aru dvojnlur pokrovom jjl. .'Mil. Cene ulitem „UoskepP< - ure, brei plombe, kikorine prod>J«Jc m.U ur.rjl lil trgovci, komu) Ki. 1 5U- Donar nazaj'. al zamena dovoljen* —.mi—up tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju al ce se denar poSlje naprej. Prva tovarn ar v Mostu (Briix) št. 844) (češko), c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in sre brnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnim pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad looo slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko. Letno restavracija ** v Laverci jB ZOpet odprta. Frančiška Dežmcn, gostilničarka. prostovoljna prodaja Prodaj* se h<Ša, bivša last HVateja Stefančiča v Brodu na Kolpi (Gorski okraj). Podrobnosti pove dr. G. KomiftCGf, odvetnik v Karlovcu. 573 3 Velikanska pesa zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan, vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo, Phacelia, Esparsetta in ranjak, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi in cvetic zajamčeno kaljive, se dobe pri —: Petru Lassniku u Ljubljani, Marijin trg. 285 12-6 rSstd 11.(1 104—i Leopold Tratnik Ljubljana, S?, Petra cesta 27. priporoča $ visokočastiti du- / hovščini in cer- jfej';1 kvenim predstoj-ništvom svojo naj- \ starej šo tvrdko za izdelavo J cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vzorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. svetil ln kiparskih del. mm Gospodične katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52-43 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kro) po životni meri. Ig« Kupim enovprežen, lahek 582 3-3 koleselj v dobrem stanu; ponudbe s ceno na M. Wasmajr, hotel Adrija v Vijavi. Prodaja na debelo. Prodaja na drobno. Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše SJf* oljnate barve firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar t? e za študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in B tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig1, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikar, e cerkva in sob, pleskarje 2364 33-21 in mizarje, najno vej ši slikarski v z o r o i, prodaja in ima v zalogi: Adolf Hauptmann v R» l.fa»m 1 Prva tovarna oljnatih barv, firnožev, lakov in steklarskega kleja. Največja zalaga mavca (glps), karbollneja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čoplčev za zidarje In vsako obrt. Zahtevajte cenikel n jt trn 0) E < Najcenejša voinja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna za 'Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice it. 41 118 52—12 (na dvoriSfu). gQf Najcenejša vožnja v Ameriko. > 3 (D 1 r u Izvrstna prilika potovanja v AMERIKO LT8 HAMBURG z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta. prvi: Amerika Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie FR. SEUfllO, Ljubljana 1928 52—27 I^olodvoFske ul. 28. 690 črevljev dolg, 74 širok, 53 globok, nosi 22.250 ton, drugi: Kaiserin Augusta Victoria nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeijek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Hidralične vidre in sesalhe Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnt zastorl in solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—32 oporami brez vijakov. Zaloga čevljev Julija Štor v Ljubljani v Prešernovih ulicah šf. 5. Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-tennls ln pristnih golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—51 mm mm p v $ «5 V} S-vUT 8P Sfc^SJiVJK K O N ž K? 1®® Mm Hajcenejlo In najhitrejša vožnja v Amerika je s pomiki ..Severonemškega Lloyda" iz □ Bremena Neo-Dork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. —mmmm GrOSSe. mmmmm *Bti§' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-32 Edvard T a V i! ar-ju, v Kolodvorskih ulicah ».35. nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek. Četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utal), Wyoming, Ncvada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstraltfo itd. itd. Velika eksportna tvrdka. Ljubljana Punajska cesta št.12 EVonn Ifahat* urar in trgovec z i I d 110 IvC JJ C L zlatnino in srebrnino priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah. 286 10-11 Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3»75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5-90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50 Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno. Odlikovan s častno diplomo in zlato svetinjo ..... v Parizu 1905. Ini Triller, bm stavbeni in umetni ključav ničar. 70 5 Zaloga koles in delavnica in za popravila se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograjo, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežneJSi in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah Direkten nakup od tovarne! t V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči z glasovirjem, mandolinami, zvonRIianjem, Kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami. Vsako teli glasbil igra tudi lahko samo zase. Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo. Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 52-5 Simonu Kmetetz Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26. Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10o/0 popusta. Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno. Postrežba je reelna in jedno leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke. Naprodaj je hiša zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od železniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je več tovarn in kamor zelo radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vrt d se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd Več pove upravništvo »Slovenca". 533 6 Usojamo se tem potom najvljudneje naznaniti, da smo prevzeli 1 zastopstvo svetovnoznanih motornih vozov in avtomobilov Laurin & Klement v Mladi Boleslavi. Veleceiijenim interesentom smo vedno na razpolago za pojasnila itd. priporočujemo se velespoštovanjem 501 3—3 Josip Kolar & Komp. imej. Iv Karol Worm Ljubljana, Mestni trg 9. Izdelovanje koles, zavod za poniklanje, zaloga Pfaffovlh šivalnih strojev in Sun pisalnih strojev, blaga iz gumija in tehn. potrebščin.