Pucelj, knjigo v rokcl Ne more vsak človek znati vsega. Od vsakega človeka se more in tudi mora zahtevati, da zna to, kar spada v področje njegovega stanu. Taka ožja izobrazba je vsakomur potrebna, širja pa je hvalevredna ter priporočljiva. Od vsakega človeka pa se tudi more in mora zahtevati, da ostaje v mejah svoje izobrazbe, ter da ne govori o rečeh, ki jih ne razume. V tem smislu opominja znani pregovor: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Pucelj je po 3vojem poklicu mesar. O njegovih mesarskih sposobnostih nočemo govoriti, ker predpostavljamo, da jih ima v popolni meri. Pucelj je tudi političar. Kakšne sposobnosti je pokazal na tem polju, dokazuje zgodovina samostojne kme tijske stranke, katero je tako vešče in tako uspešno vodil, da jo je srečno pripeljal do roba prepada. Pucelj tudi dela v svojih govorih izlete na zgodovinsko polje. Na tem polju pa se mu je 28. oktobra pripetila velika nesreča. V nedeljo, 28. oktobra, je namreč Pucelj imel na shodu kmetsko-demokratske koalicije v Celju govor. Kaj je Pucelj govoril o politiki, nl treba zabeležiti, ker je splošno znano, kako Pucelj ravna s politično istino. Zaznambe pa je vredno to, kar je Pucelj povedal iz zgodovine. Po poročilu glavnega glasila kmetsko-demokratske koalicije v Sloveniji »Jutra« je Pucelj med drugim povedal to-le: »Danes teden je zborovala kmetsko-demokratska koalicija v Sisku. Zborovala je na istih zgodovinskih tleh, kjer smo pod Lju devitom Posavskim pred stoletji pognali Hasan ago v Kolpo. Ako človek kaj takega čita ali čuJe, ne ve, all bi se smejal all jezil, ali pa bi stor-il oboje. Smejal bi se, ako bi bila kmetsko-demokratska koalicija zborovala v Celju 1. aprila, ker bi mogel soditi, da je Pucelj svoje brihtne poslušalce hotel potegniti za nos. Jezil bi se, ako pomisli, kako strašna je mesarska sekira, 8 katero Pucelj kolje in seka slovensko zgodovino. Kaj trdi Pucelj? On oznanja strmečim demokratom in radičevcem zgodovinsko »resnico«, da je Ljudevit Posavski pognal Hasan pašo v Kolpo. Pognal bi ga že bil, ako bi ne bll 770 let prej umrl, nego je Hasan paša utonil v Kolpi, ali pa če bi se Hasan paša na čelu svojih Turkov slu-Cajno pojavil 770 let prej pred Sis kom. Kdo je bil Ljudevit Posavski? Bil je okoli leta 815 veliki župan ali vojvoda na Hrvatskem na ozemlju med Dravo, Savo in Kolpo. Ker ni mogel prenašati frankovskega gospostva, je leta 819 pričel vojno zoper nernške Franke ter pridobil proti njim del Slovencev in Srbov kot svoje zaveznike. Franki so imeli veliko posla z Ljudevitom, poslati so morali zoper njega tekom 4 let deset vojsk, da bi njega in z njim združene Jugoslovane užugali. Leta 822 je Ljudevit zapustil svojo prestolnico Sisek ter je zbežal v Dalmacijo. Naslednje leto je bil zvijačno umorjen. Kdo je bil Hasan paša? Bil je poveljnik Bosne, ki ga je turški sultan Murat III. leta 1591 postavil na to mesto. Bil je bojaželjen in krvoločen človek, ki je krajem, meječim na Bosno, storil ogromno zla. Leta 1593 je z vojsko 38.000 mož udaril na Sisek. Obleganemu Sisku, kojega obrambo je vodil zagrebški kanonik Blaž Gjurak, je prišla na pomoč kvščanska vojska, broječa samo 5000 vojakov, konjikov in pešcev. Glavni poveljnik je bil kranjski plemič Andrej Turjaški. Dne 22. junija, na praznik sv. Ahacija, je prišlo do bitke pri Sisku, kjer so se proslavili Slovenci in Hrvati. Boj je trajal sa- mo eno uro. Od 10.000 rednih turSkih vojakov se je z begom rešil le deseti del, drugi so poginili pod krščanskim mečem, ali pa so se potopili v Kolpi. Med tistimi, ki so našll smrt v valovih Kolpe, je tudi bil Hasan paša. Drugi dan so kranjski vojaki prinesli Andreju Turjaškemu truplo turškega poveljnika Hasan paše. Iz njegove obleke je ljubljanski škof Tomaž Hren dal napraviti za ljubljansko stolno cerkev mašni plašč, ki je še ohranjen in ki se rabi vsako leto na praznik sv. Ahacija. Takšna je zgodovinska resnica. Pucelj pa ne bi bil Pucelj, ako ne bi tudi z zgodovinsko iesnico ravnal tako, kakor ravna z resnico v politiki. Na celjskem shodu je odredil Ljudevita Posavskega, da požene Hasan pašo in njegove Turke pri Sisku v Kolpo. V kako neprijetni položaj je Pucelj spravil slavnega jugoslovanskega junaka Ljudevita Posavskega, dokazujs naloga, ki mu jo je določil Pucelj: pognati Turke s Hasan pašo na čelu v Kolpo. Naloga je radi tega za Ljudevita neizvršljiva, ker takrat, ko je živel Ljudevit Posavski, Turkov ni bilo pred Siskom. V 9. stoletju Turkov splob Se ni bilo v Evropi, marveč so živeli v Aziji, iz koje so prišli v Evropo še le leta 135(3. Iz ponesrečcnega celjskega izleta na zgodovinsko polje pa sledi za Puclja ta-le opomin: Knjigo v roke! Kdor hoče druge podučiti, mora sam kaj znati!