Informacijske skupine - presenetljiv uspeh
V Gradisu so pred dvema letoma poskusili z novim načinorr. informiranja
Organizirana informativna de-      konska obveznost. Vendar lahko      našnjih potreb po obveščenosti v javnost v delovnih organizacijah     kljub obojnemu še vedno ugo-      samoupravnem   odločanju.   Le
tavljamo, da ne dohajamo da-
je danes resnična nuja in ne le za-
največje delovne organizacije in tiste z dejavnostjo v enem kraju imajo danes že organiziratio službo za informiranje, pa še te imajo ponavadi le enega ali dva delavca.
V takem stanju so nas v letih družbene preobrazbe zatekle po-trebe po temeljiti obveščenosti — do zadnjega delavca. Pri Gra-disu pa smo tedaj imeli samo in-terna glasila in biltene. No, še vedno marsikje velja, da so to edini načini, ki se jih poslužujejo pri obveščanju. Vse prevečkrat pa pomenijo gore papirja ob že tako in tako preobsežnih gradi-vih, ki prihajajo do delegatov.
Ob vsem tem smo se v Gradisu za-vedali, da tisto, kar imajo, ni dovolj. Samo glasilo Gradisov vestnik res izhaja že dvajset let in delavci so na-vezani nanj, vendar glede aktualnosti pretoka informacij prav gotovo ne zadošča več. Enomesečno izhajanje časopisa pomeni, da so v njem lahko objavljene le stvari, ki niso strogo ve-zane na čas in ob stalni naglici spre-jemanj različnih sporazumov, sa-moupravnih aktov ipd. ne more ak-tivnoposegati v priprave na razprave oziroma ne more biti sredstvo za predhodno informiranje. Seveda so tu še razni bilteni, a ker je Gradis de-lovna organizacija z delovišči po vsej Sloveniji in še onkraj naših meja^ so se po temeljitem premisleku lotili novega načina informiranja. V te-meljnih organizacijah združenega dela so namreč delavci izvolili infor-macijske skupine, ki štejejo po tri do sedem članov ali več, pač glede na ve-likost TOZD in število delovišč. Čla-ni skupin so voljeni, kar pomeni, da Ijudje tem članom resnično zaupajo. Informacijske skupine pripravljajo in posredujejo vsem delavcem vse in-formacije, ki jih le-ti potrebujejo pri odločanju. Preprosto bi si to lahko predstavljali tako, da delavci priha-jajo na zbore in sestanke samou-pravnih organov že seznanjeni z za-devami, ki jih bodo obravnavali in sprejemali. Torej so delegati že »oboroženi« z mnenjem svojih sode-
lavcev. Z delom informacijskih sku-pin je delaveem v Gradisu uspclo. da so sklepi na vseh ravneh sprejcti na osnovi odločitev delavcev iz nepo-sredne proizvodnje in ne le na osnovi mnenj delegatov.
Člani informacijskih skupin se v večini primerov formalno ne sesta-jajona svojih sestunkih in torej niso neka dodatna posredniška instituci-ja. ki bi samoupravne tokove lahko razvodenila. Vsak od teh članov ve, da mu je edina naloga ta. da bodode-lavci v njegovem okolju seznanjeni z vsem, kar se pomembnega dogaja v njegovi TOZD ali OZD; obenem pa to pomeni veliko pomoč delegatom samoupravnih organov, ki v gradbe-ništvu glede na številna in oddaljena gradbišča nimajo lahkega dela.
Prav gotovo je treba pri delu in-formacijskih skupin še marsikaj ure-diti in jih organizacijsko izpopoiniti, saj končno niso nastale na osnovi teoretičnih zamisli družboslovnih strokovnjakov, ampak zaradi prak-tičnih potreb. Vendar — rezultati dela teh skupin so vidni in zato zaslu-žijo temeljitejšo obdelavo in nadalj-nje razvijanje.
N. M.