OSREDNJA
KNJIŽNICA
eeyi
Celje - skladišče
D-Per
28/2008
5000022383,2	cobi ss 0
MK« II K Ml I IX
I I IVI IjU V M
pneumatik
www.avto.net/slomoto
Leto X	številka 2	cena 1,46 EUR / 350 SIT	27. februar 2008

Nagrade inovatorjem ob 10-letnici RAS...........................str. 11
Šegav, zvedav in norčav pustni čas...........................str. 14-15
771580
D 9 6
04
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Odšel je velik mož
Ko je bil dr. Janez Drnovšek 2. aprila 1989 izvoljen za člana predsedstva SFRJ, je bila to prva napoved demokratizacije in pluralizma v Sloveniji. Prvič po II. svetovni vojni se je slovenski politiki zgodil narod. Odločili smo se demokratično in izbrali na videz zadržanega, diplomatsko premišljenega in ekonomsko naprednega človeka. Z njim je Slovenija stopila na pot pluralizacije na vseh področjih javnega in političnega življenja. Svojo pot politika je zaznamoval s pokončnostjo, trmastim reševanjem problemov in nepopustljivo odločnostjo, še posebej, ko je
šlo za vprašanja gospodarske politike. Že v SFRJ se je trudil ustvariti boljše odnose ter se približevati zahodu. Kar mu ni uspelo z Jugoslavijo, je uresničil kot predsednik slovenske vlade v letih med 1992 in 2002 ter kot predsednik Slovenije v preteklem mandatu. Tudi v mednarodni skupnosti je bil spoštovan in ugleden politik. S svojo boleznijo seje spoprijel dostojanstveno in hrabro. In kakor bi vedel, da se mu mudi, je hitel v svoji novi gandhijevski maniri s poskusom spreobrniti ta svet in dati v ospredje nove vrednote: zdravje, čisto okolje, mir, majhnega človeka.
Dr. Drnovšek je bil zadnjič v SSD 17. 3. 2006, koje na povabilo Magde Šalamon iz Radia Goldi
obiskal Prebold in presenetil mnoge.
Zdaj naj počiva v miru. Kakor pravi Kosovel, je padel v prepad brezkončne modrine in v globoko tišino prostranega zelenega gozda. Njegova energija bo ostala med nami in trudili se bomo za njeno uresničevanje sleherni dan. Slava mu.
Gregor Vovk Petrovski
Večina hmeljarjev ni obupala
bo po besedah svetovalke pri KGZ Celje, specialistke za hmeljarstvo, Irene Friškovec obnovljenih še 20 odstotkov žičnic, približno 10 odstotkov v neurju prizadetih hmeljišč pa so zaradi različnih razlogov opustili. Glede na zelo slabe napovedi takoj po neurju, so ti podatki zelo spodbudni, zlasti ob dejstvu, da hmeljarji žičnice obnavljajo z lastnimi sredstvi, saj so do sedaj dobili le denar od zavarovalnic, če so imeli žičnice zavarovane. Od ministrstva za kmetijstvo do sedaj še niso prejeli nič denarja, so pa prijavljeni na razpise. Kljub vsemu na ministrstvu pravijo, da bodo držali obljubo o pomoči in kmetje upajo, da bodo denar dobili čim prej. Poleg obnove žičnic namreč zdaj denar potrebujejo tudi za začetek nove sezone pridelave hmelja.
K. R.
S hmeljarstvom v Občini Braslovče še zdaleč ni konec Za mnoge slovenske hme- ju je bilo uničenih kar 150 ha
ljarje je bilo lansko leto katastrofalno, vendar ne zaradi cene pridelka, ampak zaradi neurja. V avgustovskem neur-
hmeljskih žičnic, večinoma v občini Braslovče. Čeprav so mnogi napovedovali konec hmeljarjenja na prizadetih območjih so se hmeljarji lotili obnove.
Do sedaj je obnovljenih že 30 odstotkov žičnic, približno 40 odstotkov pa jih je v fazi postavljanja. V letu ali dveh
Pridite pcmsvpjcrvrata
mcitjaž
Ustvarjamo pozdrave
Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo nalih storitev:
•	svetovanje in meritve
•	montaža
•	servis in vzdrževanje
In kakovostnih izdelkov Hörmann: garažna vrata industrijska vrata
motorni pogoni na daljinsko upravljanje notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata nakladalna tehnika
Matjaž d.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče Slovenijo t. +386 (0)3/71 20 600 f. +386 (0)3/71 20 620 w.matjaz.si • infoOmatjaz.si
Bodite ustvarjalni in boste blagoslovljeni
Ali ste se že kdaj vprašali, koliko razvojnega potenciala se skriva v različnih lumparijah, manjših in večjih goljufijah, morda celo v kriminalnih dejanjih in najbolj v sodobnih »informacijskih« nečednostih, ko storilci celo nekako umetelno in neverjetno ustvarjalno izpeljejo svoje načrte in pri tem mnogokrat ostanejo neodkriti ali pa jim vsaj ne pridejo do dna. Pa naj bodo to »navadni« vlomilski pohodi ali pa goljufije s snemanjem kartic na bančnih avtomatih, kaj šele vdori v spletno poslovanje in računalniške sisteme z velikimi denarnimi izkupički?
Si predstavljate, koliko razvojnega potenciala bi lahko usmerili v izume, ki bi nam pomagali reševati nasprotja sedanjosti in izzive prihodnosti, ozdraviti neozdravljivo, zgraditi še nezgrajeno, privarčevati še neprivarčevano, pomagati nemočnim ? Ste se morda spraševali, zakaj si nekateri ljudje polnijo energijo z negativnimi vibracijami, kijih pošiljajo v okolje, namesto da bi s pozitivno energijo ustvarjali tudi pozitivni odziv v njem?
Jaz sem se, pa nisem prišla do drugačnega odgovora, kot da tako pačje. Ljudje smo različni, z različnimi možnostmi, različnimi danostmi, različnimi socializacijskimi potmi. Veseli me, daje med nami veliko preprostih veselih ljudi, ki se ustvarjalno prebijajo skozi življenje, kljub temu da nimajo neomejenih materialnih pogojev zanj. Pa kljub temu ne zaidejo. Vesela sem, daje med nami veliko ljudi s pozitivnim odnosom do soljudi in do njihovega dobro. Navsezadnje sem ponosna, da so v okolju ljudje, ki svojo ustvarjalno energijo, ki presega preživetje, usmerjajo v inovativno razmišljanje in v iskanje novih razsežnosti, to so inovatorji.
Največja modrost, ki sem jo nekje ujela v dneh, ko je bila za eno najboljših slovenskih inovacij razglašena inovacija inovatorke iz SSD, ko smo razglasili najboljše inovatorje Občine Žalec in ko podjetja SSD že dve leti zapored resno konkurirajo v teku slovenskih gazel, je, da bistvo inovacij in ustvarjalnega mišljenja ni v velikih stvareh, je v majhnih korakih, ki nas peljejo k velikim ciljem. Zato pa, dragi moji, bodite ustvarjalni na vsakem koraku in povsod, da bo življenje lepše, zabavnejše in da vas bodo zaradi pozitivne energije, ki jo boste oddajali, imeli radi tudi drugi. Marec, kije mesec ponovno prebujenega sonca in pomladnega cvetja, je gotovo pravi mesec za kaj takega. Presenetite sebe, svoje bližnje, pa žene, mamice, očete, prijatelje in vse ljudi dobre volje. Imejte ustvarjalen marec in če bo tak, bo na koncu zagotovo tudi blagoslovljen. Če ne drugače, zaradi poslikanih velikonočnih pirhov. Ustvarjalen in prazničen marec, tak, kot si ga želite.	Lucija Kolar
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA
BOJAN SMAJILA, dr. dent, med., Polzela 130 OBVEŠČA VSE SVOJE PACIENTE,
DA BO S 1. 3. 2008 PRESELIL SVOJO DEJAVNOST NA NOVO LOKACIJO, in sicer v BRASLOVČE 27
(nasproti občinske stavbe) v centru Braslovč. Telefonska številka zobne ordinacije ostaja nespremenjena: 03/ 705 03 00.
Hvala za razumevanje.
Dobrodošli na novi lokaciji.
Dekanijska Karitas Petrovče vabi na
12. dobrodelni koncert Z roko v roki,
v ponedeljek, 3. marca, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Nastopili bodo:
Nuša Derenda, Andrej Šifrer, kvintet Dori, Vagabundi, ansambel Pogum, Robert Goličnik z orkestrom, Miran Rudan, ansambel Golte, Majda Petan, Melita Pleteršek, duet Kati in družina Bele iz Šmarja. Vstopnice lahko kupite v župnijskih uradih po Savinjski dolini, v TIC-u Žalec, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in uro pred koncertom pri blagajni doma.
OSREDNJO KNJ. CELJE
Podelili Savinova odličja
Kakovostnejše življenje Delovni upokojenci
Predsednik Ernest Lužar med govorom
Društvo upokojencev Vrbje, ki šteje 154 članov, je najštevilčnejše v tej krajevni skupnosti pa tudi med najbolj delavnimi. Na občnem zboru, ki je bil tudi volilni, se jih je zbrala dobra polovica. V kulturnem programu so nastopili harmonikarji, pevke društva in kvartet Grmada iz Celja, sedemnajstim novim članom pa so podelili članske izkaznice.
Ernest Lužar je povedal, da se njihova dejavnost odvija v špor-tnorekreativni sekciji, sekciji ročnih del ter harmonikarski in pevski sekciji. Lani so pripravili vrsto aktivnosti, med katerimi je potrebno omeniti program za boljšo kakovost življenja na domu. Prijavili so se na razpis za dodelitev sredstev za humanitarne dejavnosti v Občini Žalec in uspelo jim je pridobiti nekaj sredstev, ki pa so jih v
celoti porabili za uresničevanje programa Starejši za starejše. Pripravili so praznovanje ob svetovnem dnevu starejših, se odpeljali na ogled državnega zbora, pripravili jesenski izlet v Rogaško Slatino, se udeležili številnih tekmovanj in piknikov ter srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru. Harmonikarji društva so pripravili promocijski koncert z izdajo prve zgoščenke.
Po krajši razpravi sta delo društva pohvalila Ivan Jelen, poslanec v državnem zboru, in predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh. Ker je bil občni zbor tudi volilni, so po razrešnici opravili volitve, na katerih je bil za predsednika ponovno izvoljen Ernest Lužar, tričlanski nadzorni odbor bo vodila Dragica Krajnc, častno razsodišče pa Jože Cokan.	T. Tavčar
Geza Erniša
Na osrednji žalski občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so sedmim najzaslužnejšim žalskim umetnikom in kulturnim ustvarjalcem podelili Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju v letu 2007. Najžlahtnejšo priznanje, Savi-novo plaketo z denarno nagrado, so prejeli Franci Laznik iz Šempetra za 45-letno delovanje v Folklorni skupini Grifon Šempeter ter Lea Meh in Milan Vogrinc iz Vrbja za 30-letno delovanje v Amaterskem gledališču Vrba Vrbje.
Savinova odličja, ki jih v Občini Žalec podeljujejo že 30 let in jih je na slovesnosti letošnjim nagrajencem podelil žalski župan Lojze Posedel, so prejeli še 4 kulturni ustvarjalci. Komisijo za njihovi izbor so letos sestavljali Lidija Koceli, Nataša Gaber Sivka, Jože Jančič in Marko Repnik. Savinovo priznanje sta prejela Breda Bračko za men-
torsko delo na področju likovne pedagogike in plesa ter Robert Gaber za filmsko in dokumentarno dejavnost (med drugim je ob koncu lanskega leta predstavil dokumentarni film o Ristu Savinu). S plaketami so nagradili likovna ustvarjalca Franca Aca Markoviča in Božidarja Dareta Zavška.
Žalčani so tudi tokrat navdušili z izbrano predstavo na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, katere avtorica je bila ob podpori Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Občine Žalec Polona Kuder. Predstava je sicer nakazovala kulturno vez sedanjosti z daljno preteklostjo in bila posvečena obletnici Trubarjevega rojstva. Zato je v njej spomine na avtorja naše prve knjige z interpretacijo Trubarjeve pridige obujal igralec Polde Bibič. V predstavi so sodelovali tudi učenci I. OŠ Žalec, Folklorna skupina Grifon iz Šempetra in kot smetana na kavi odlični mladi, velikokrat nagrajeni kvartet harmonikarjev žalske glasbene šole pod vodstvom Andreje Turnšek, z glasbenim dodatkom Sonje Alatič na violini ter Eve Zavšek na tolkalih.
Slavnostni govornik letošnje osrednje žalske kulturne proslave je bil v skladu s tem, daje bila posvečena 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, škof evangeličanske cerkve Geza Erniša. V izbranem nagovoru je med dru-
Društvo upokojencev Ponikva je eno izmed zelo delovnih in uspešnih upokojenskih društev v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec. To je bilo na občnem zboru razbrati tudi iz poročil predsednice DU Ponikva Tatjane Kranjc, vodje pohodniške sekcije Franca Mandeljca in predsednika športne sekcije Nika Pečovnika.
Društvo šteje 193 članov, delo v lanskem letu pa je potekalo usklajeno in zavzeto, uspešno pa so svoje delo opravljali tudi- poverjeniki. Dobro so sodelovali s krajevno skupnostjo in se pridružili humanitarni akciji v skrbi za starejše občane. Med pomembnimi aktivnostmi velja izpostaviti društveni piknik, osem pohodov, športno tekmovanje za pokal
KS in sedmo olimpijado. Lani so športnice in športniki na različnih tekmovanjih osvojili kar 29 pokalov in 50 medalj. Odpravili so se na tri izlete, in sicer na Primorsko, kjer so si ogledali območje potresa v Logu pod Mangartom, v Belo krajino, na trgatev h Kolaričevim na Vinski Vrh in se udeležili srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru. Program dela v letošnjem letu bo v veliki meri podoben lanskemu. Delo društva sta med drugim pohvalila žalski župan Lojze Posedel in predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Ivan Jelen. Ker je bil občni zbor tudi volilni, so za predsednico za nadaljnja štiri leta ponovno izvolili Tatjano Kranjc, podpredsednik društva pa je Ivan Jelen.	T. Tavčar
Tatjana Kranjc in Niko Pečovnik ob pokalih, ki sojih upokojenci - športniki osvojili v zadnjih nekaj letih.
Kvartet harmonik navdušil.
gim povedal:
»V veselje in čast nam je, da je slovenska država letošnje leto razglasila za Trubarjevo leto in da se bomo z mnogimi prireditvami in dogodki poklonili temu velikemu Slovencu, katerega intelektualna dediščina ni pomembna samo za Slovence, ampak je tudi evropsko pomembna. Kajti Trubar je bil velik slovenski in evropski intelektualec, ki je veliko prispeval k teološki in filozofski misli svojega časa pri nas in v Evropi. Hkrati pa je bil velik slovenski mislec, verski reformator, literat in prevajalec, ki je Slovencem v svojih besedilih zapustil veliko dediščino. /.../ Primož Trubar in njegovi so opravljali božjo službo v materinščini zato, da naj bi vsak človek razumel biblično besedo. /.../ Zadal si je največjo nalogo, pisanje knjig v slovenskem knjižnem jeziku. Slovenski narod je dobil s protestantizmom, Primožem Tru-
Letošnji Savinovi nagrajenci z županom
barjem, Jurijem Dalmatinom, Štefanom Kiizmičem in mnogimi drugimi evangeličanskimi duhovniki in reformatorji prve tiskane knjige, avtohtono vero, cerkev in eksistenco, v kateri slovenskost ni bila v ničemer manjvredna. Slovenski evange-
ličani in Slovenci smo zato lahko upravičeno ponosni na Trubarja in njegove /.../ Letošnja 500-letnica Trubarjevega rojstva naj nas torej v spoštljivem spominu na preteklost navda z novo ustvarjalno močjo za naprej, da bomo stali in obstali ter kot zrel in odgovoren narod v tokove domačega, evropskega in svetovnega dogajanja prinašali svoj delež. Odgovorni ljudje namreč brez zavisti priznajo zasluge tudi drugim, drugače mislečim, drugače verujočim, le-to jih naredi za velike ljudi,« je še povedal Geza Erniša.
Lojze Posedel je med vrsto izrečenih globokih misli izpostavil misel, ki so jo izvajalci predstave kar nekajkrat ponovili: »Bodimo luč!« In dodal, da smo Slovenci lahko ponosni, da lahko danes naš predsednik kot predstavnik majhnega slovenskega naroda predseduje Evropski uniji in govori slovensko v evropskem parlamentu. Izrazil je veselje, da bo praznovanje 500-letnice Trubarjevega rojstva Slovence očitno povezalo, in to kot ena izmed redkih stvari.	L. K.
foto: T. T.
f3
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC Objavlja JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2008
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti.
2.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -	da imajo sedež v Občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju, -	društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 5 % vsega članstva), -	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, -	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto, -	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, -	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
3.	Za predmet javnega razpisa bo Občina Žalec iz občinskega proračuna za leto 2008 zagotovila sredstva na proračunski postavki 20064 Sofinanciranje društev s področja socialnega varstva.
4.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve: -	ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 30. marca 2008, -	prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval. Na vsakem ovitku ponudbe mora biti napisano: naslov naročnika, v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša (Javni razpis - socialno-humanitarna dejavnost) in številka časopisa »Utrip Savinjske doline«, v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno »Ne odpiraj - ponudba«, na hrbtni strani ovitka mora biti napisan naziv in naslov ponudnika - pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasno predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto.
5.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti (II. nadstropje, soba 52, tel. 03 713 64 30).
6.	Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si).
7.	Izid razpisa: ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh po zaključku razpisa.
Lekarna naj omogoči nadzor
Prostori za upokojence
S podpisa pogodbe
Občinski svet Občine Žalec je na svoji 11. seji 4. februarja obravnaval in potrdil predloga odlokov o proračunih Občine Žalec za leto 2008 in 2009 ter ju po prvi obravnavi posredoval v 15-dnevno javno obravnavo do 19. februarja. Največ polemik je sprožilo poročilo predsednika nadzornega sveta Občine Žalec Gvida Hribarja, ki je med drugim povedal, da naj bi mu direktorica Lidija Pavlovčič onemogočila nadzor nad javnim zavodom Žalske lekarne.
Seja se je ponovno začela z umikom točke z dnevnega reda. Tokrat so na predlog Jurija Blatnika umaknili 2. točko, predlog odloka o zaključnem računu proračuna Občine Žalec za leto 2006, saj zaključnega računa naj ne bi obravnavali na občinskem svetu pred nadzornim svetom. Marko Laznik je predlagal tudi umik 4. točke dnevnega reda, predloga sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta Občine Žalec, vendar tega svetniki niso podprli.
Vlasta Simonič je predstavila predlog odloka o proračunu Občine Žalec za leti 2008 in
2009.	Ta za leto 2008 predvideva 28,5 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj enkrat več kot lani, od tega je precej sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Kar 8,7 milijona evrov je namreč namenjenih za tri največje projekte, urejanje povodnja reke Savinje, ekomuzej hmeljarstva in mrežo lokalnih cest. Ker je pogoj za pridobitev evropskih sredstev tudi lastna participacija, občina načrtu-
Proslavo v čast slovenskega kulturnega praznika so v organizaciji tamkajšnjih kulturnih društev pripravili tudi v Grižah in Petrovčah.
V organizaciji KUD Svoboda Griže so na proslavi v Grižah nastopili predvsem člani njihovega društva ter učenci Osnovne šole Griže. Slavnostni govornik je bil ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar, v glasbenem programu pa so nastopili Jona Pražnikar s prečno flavto ob klavirski spremljavi Ane Rupnik, ki se je predstavila tudi s samostojno točko, kitaristka Sintija Selič, violinist Tim Za-košek, spremljava Ana Rudnik, Jerneja Kolšek s prečno flavto, na klavirju jo je spremljala Blanka Čakš ter Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže. Program so z recitacijami popestrili člani mladinske gledališke skupine društva in Olga Markovč, ki je tokrat nastopila s tekstom Delavska kultura Ervina Fritza.
Sceno je pripravila Breda Bračko, scenarij prireditve in uvodne besede pa je prispevala Danica Vončina Veligošek.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Za-
je zadolževanje za 6 milijona evrov za 25 let. Za leto 2009 načrtujejo še nekoliko »težji« proračun v znesku skoraj 31,4 milijona evrov, predvsem po zaslugi že omenjenih projektov, ki se vijejo skozi večletno časovno obdobje.
V nadaljevanju so svetniki postregli že s kar nekaj pripombami na ta proračun oz. dodatnimi predlogi, ki so obetali precej živahno javno razpravo. Nekaj je bilo tudi pomislekov glede precej obsežnega zadolževanja, saj naj bi 25-letno obdobje poseglo v proračune šestih županov, kot je bilo slišati. Razpravo je nekako zaokrožil župan, ki je predlagal, da se vse pripombe, najštevilnejše so prispevali predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, podajo v času 15-dnevne javne razgrnitve. Svetniki so nato potrdili proračun v prvi obravnavi in ga dali v javno razgrnitev. Druga obravnava na občinskem svetu pa naj bi bila 31. marca.
Druga najbolj vroča tema je bilo poročilo predsednika nadzornega sveta Gvida Hribarja, ki je povedal, da je nadzorni svet od 1. 10. 2007, ko je šele prav začel z delom, opravil dva zahtevna (v ZKŠT Žalec in na občini) in en manj zahteven nadzor (v krajevnih skupnostih Občine Žalec), ustavilo pa se je pri nadzoru v javnem zavodu Žalske lekarne, ki ni bil realiziran, saj jim po besedah Gvida Hribarja tega ni dovolila direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovčič. Gvido Hribar je tako predlagal, naj svetniki sprejmejo poziv direktorici Pavlovičevi, naj vendarle
družnem domu Petrovče nastopili učenci osnovne šole, ki so
pod mentorstvom svojih učiteljic uprizorili pravi debatni večer o pomenu besed in pesmi. Nastopil je moški pevski zbor, za konec pa je navzoče razveselil mladi harmonikar.
Slavnostni govornik, slovenski pesnik in dramatik Ervin Fritz, je bil v svojem govoru kritičen do položaja kulture v naši državi, saj trenutno državno stališče umetnosti ne pripisuje kakšne neposredne uporabne vrednosti.
Med drugim je povedal: »Kultura in umetnost pa nedvomno sta koristni. Umetnost se ukvarja z zapletenimi in globokimi vprašanji človeškega obstoja, bistveno oblikuje samozavedanje družbe in posameznika. Ustvarja in v neposredni obliki ponuja vzorce doživljanja in premagovanja elementarnih življenjskih situacij. V realnem življenju teh situacij ni lahko premagovati, ne da bi človekov jaz v njih lahko podlegel. Umetniški vzorci sicer ne dajejo nobenega zagotovila za posameznikov uspeh, vendar dajejo človeku oporo, da te stiske čustveno in moralno lažje
omogoči nadzor predstavnikom žalskega nadzornega odbora. Župan Lojze Posedel je temu nasprotoval, saj naj bi po njegovem moral nadzorni odbor ukrepati sam v skladu s pristojnostmi. Vendar pa so na predlog Marka Laznika v zadnjem delu seje občinskega sveta le glasovali o predlogu Gvida Hribarja, da občinski svet poda poziv direktorici Pavlovičevi, in predlog tudi potrdili.
Svetniki niso potrdili predloga sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta Občine Žalec, saj naj bi bile po mnenju mnogih svetnikov sporne spremembe v skladu z novi načinom glasovanja z elektronsko glasovalno napravo, ker še niso dobili natančnih odgovorov na vprašanja iz prejšnje seje (Tanja Razboršek Rehar in Andrej Vengust).
V nadaljevanju seje je Aleksander Žolnir podal izpopolnjeno poročilo o porabi sredstev za odpravo posledic poplav 18. septembra, Ivica Čretnik pa je predstavila pobudo za pomoč Splošni bolnišnici Celje v znesku 5000 EUR za nakup aparata za globinsko slikanje. Pri pobudah svetnikov je Ivanka Ropotar opozorila, da se prostorski načrt v Šempetru ne premakne z mrtve točke, razen v delu, ki zadeva Rimsko nekropolo in jamo Pekel. Aleksander Žolnir je povedal, da so imeli v tednu pred sejo sestanek na KS Šempeter z izdelovalko dokumenta, ki naj bi v 20 dneh pripravila dokument za javno obravnavo, prav tako pa načrtujejo na to temo še en sestanek. Lucija Kolar
prebrodi. Mnogi ne morejo brez glasbe. Ob umetniških usodah se nam odpirajo vedno novi in bolj poglobljeni pogledi na lastno bivanje. Mnogi literarni junaki so bili svetilniki celih pokolenj in dežel. Torej lahko rečemo, da sta umetnost in kultura praktično in oprijemljivo koristni.«
F. P., M. U., L. K.
Pred časom je država prevzela podeljevanje koncesij za opravljanje javne dimnikarske službe v občinah, da bi tako vzpostavila večji red in nadzor na tem področju. V mnogih občinah pa je prišlo po podelitvi koncesij novim koncesionarjem za opravljanje dimnikarske dejavnosti do sporov, tudi v Občini Žalec.
V Občini Žalec je tako kot v drugih spodnjesavinjskih občinah pred spremembo zakonodaje na področju izvajanja javne dimnikarske službe to dejavnost opravljalo podjetje
Župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktorica Hmezada Kmetijske zadruge Go-
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je Občina Žalec tudi letos pripravila podelitev priznanj učencem in mentorjem z vseh petih osnovnih šol Občine Žalec in Glasbene šole Risto Savin Žalec. Slovesnost je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer je župan Lojze Posedel učencem in mentorjem podelil priznanja.
Za praznik jim je čestital, posebne čestitke pa so veljale tistim, ki so prejeli priznanja za šolsko in izven-šolsko delo na likovnem, literarnem, plesnem, glasbenem in dramskem podro-
Eko dim z Raven na Koroškem, ki pa tega ob razpisu nove koncesije ni moglo potrditi z veljavno koncesijsko pogodbo. Zato je vlada koncesijo podelila podjetju Dimnikarstvo Maribor. Eko dim se je pritožil na upravnem sodišču, ki mu je pritrdilo, zato je vlada na drugi februarski seji obravnavala tudi sodbo upravnega sodišča. Po pregledu in proučitvi sodbe je zoper njo vložila revizijo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.	K. R.
tovlje Andreja Jelen Prislan sta pred dnevi podpisala kupoprodajno pogodbo za
čju. Obljubil jim je, da si bo občina prizadevala, da bodo imeli mladi za kulturno delo dobre pogoje. Podelili so 80 priznanj, (OŠ Griže 8 učencev, 5 mentoric, OŠ Petrovče 9 učencev, folklorna skupina, 4 mentorice, OŠ Šempeter 7 učencev, dramska skupina, mladinski pevski zbor, 6 mentoric, I. OŠ Žalec 18 učencev, 6 mentoric, II. OŠ Žalec 5 učencev, 4 mentoric, Glasbena šola Risto Savin Žalec 4 učenci in 1 mento-
nakup nepremičnine na Ponikvi.
S pravnim poslom je Hmezad Kmetijska zadruga Go-tovlje prenesla lastninsko pravico nepremičnine na Občino Žalec. Hkrati je bila podpisana tudi služnostna pogodba med pogodbenima strankama za tisti del lesenega gospodarskega poslopja, ki ga bo deloma še naprej uporabljala Hmezad Kmetijska zadruga Gotovlje. Podpisu so prisostvovali tudi predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Ivan Jelen in predstavniki Društva upokojencev Ponikva, katerim bo Občina Žalec nepremičnino predala v uporabo za njihove namene in potrebe.	T. Tavčar
rica). Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopali kvartet harmonik, Nina Štusej, Gal Dolinar, Žiga Drobež, Gašper Kun-dih z Glasbene šole Risto Savin Žalec pod umetniškim vodstvom Andreje Turnšek in gostje Sonja Alatič na violini ter Eva Zavšek na tolkalih, plesalci folklorne skupine KUD Grifon Šempeter in učenci I. OŠ Žalec. Scenarij in režija prireditve sta bila delo Polone Kuder. T. T.
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC Hmeljarska 3, 3310 Žalec Tel.: 03 5716816,03 7100613 Uradne ure: pon. in sreda od 8. do 11. ure
Javni poziv za humanitarno pomoč invalidu
Medobčinsko društvo invalidov Žalec po sklepu izvršnega odbora in določilih statuta objavlja javni poziv za solidarno in humanitarno pomoč invalidu
Marjanu Beleta iz Žalca, Partizanska ulica 41, za nakup električnega invalidskega vozička.
Marjan Bele, rojen 11.3.1948, je novembra lani ostal brez nog. Ker ima poškodovano tudi levo roko, ne more sam upravljati navadnega invalidskega vozička, težave pa ima tudi s hrbtenico. Žena je morala odpovedati redno zaposlitev, da lahko skrbi zanj. Družina zaradi skromnih prihodkov ne zmore sama kupiti invalidskega pripomočka, katerega cena znaša od 2.200 do 3.500 €.
S solidarno pomočjo bomo Marjanu ob 60-letnici prispevali k boljši kakovosti življenja. Zato prosimo dobre ljudi, predstavnike podjetij in ustanov, politične stranke in društva, da po svojih močeh prispevajo na naš TTR 06000 - 0920631082 pri Banki Celje. Priporočamo pogodbo o donatorstvu.
O zbranih sredstvih bomo javno poročali in posredovali potrebna dokazila.
V imenu Marjana in MDI Žalec hvala vsem za razumevanje in pomoč.
Janez Meglič, predsednik
Proslava tudi v Grižah in Petrovčah
Dimnikarski dvoboj
Priznanja žalskim osnovnošolcem
Župan Lojze Posedel podeljuje priznanja učencem in njihovim mentorjem.
Največ denarja za izobraževanje
Dva proračuna in dražji vrtec
Grad Komenda, ki naj bi ga obnovili do leta 2012, je po projektu ocenjen na 3 milijone evrov. Prva faza naj bi bila končana do leta 2009 in bo stala 1,3 milijona evrov, od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 580 tisoč evrov, ostalih 720 tisoč evrov bo Občina Polzela zagotovila iz proračuna.
Braslovški svetniki so se sestali na 11. redni seji, na kateri so med drugim v drugi obravnavi sprejeli letošnji proračun, ki je bil pred tem v enomesečni javni obravnavi.
Župan Marko Balant, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in vodja finančne službe Barbara Florjan Jelen so svetnike seznanili, da je v času javne razprave predlog obravnavalo vseh pet odborov, štirje niso imeli pripomb, odbor za družbene dejavnosti pa je predlagal, da se v proračunu zagotovijo sredstva za ureditev javne razsvetljave pri osnovni šoli in telovadnici, upoštevana pa je tudi pisna pobuda svetnika Branka Ribizla o obnovi javne razsvetljave Braslovče-Terase. Letos so tako v proračun umestili izvedbo projektne dokumentacije.
Po krajši razpravi so vsi svetniki potrdili odlok proračuna, kar se tako hitro do zdaj v braslovški občini še ni zgodilo. Proračun za letošnje leto ima nekaj več kot 4,8 milijona evrov prihodkov in za 897 tisoč evrov več odhodkov. Razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki bodo pokrili z najetim kreditom in z ostanki sredstev iz lanskega leta. Občina se bo zadolžila za nekaj več kot 640 tisoč evrov. S tem denarjem bodo zgradili kanalizacijo in pokrili investicije v
Svetniki Občine Vransko so na 9. redni seji občinskega sveta obravnavali šest točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi je bila nedvomno druga obravnava proračuna Občine Vransko za letošnje leto.
Kot je pojasnil župan Franc Sušnik, v javni obravnavi ni bila vložena nobena pripomba, na sejah komisij in odborov pa tudi niso imeli pripomb. Tudi svetniki na seji niso imeli pripomb in je za proračun glasovalo vseh enajst svetnikov. Tako bo letošnji proračun Občine Vransko imel 5,5 milijona evrov prihodkov, kar bo za 62 odstotkov več kot lani. Skupni odhodki pa bodo znašali 7,8 milijona evrov, kar je za 40 odstotkov več kot lani. Ker je predvidena razlika med prihodki in odhodki 2,3 milijona evrov, bo občina za ta proračunski primanjkljaj najela kredit. Načrtovano zadolževanje pa bo porabila za odkup večnamenske športne dvorane Vrani Vransko.
Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli sklep o predčasnem poplačilu kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti iz naslova najetih kreditovpri poslovnih bankah in javnih skladih, kar znaša 431 tisoč evrov. Kot je dejal župan Sušnik, bo občina to storila z namenom čimprejšnje pridobitve soglasja
izgradnjo šole. Največ denarja bodo namenili izobraževanju, in sicer za osnovno šolstvo 1,7 milijona evrov in za vrtce 515 tisoč evrov.
V nadaljevanju seje so svetniki v drugi obravnavi po krajši razpravi sprejeli odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče in odlok o prostorskem redu Občine Braslovče. S strategijo prostorskega razvoja Občine Braslovče se v skladu z načeli vzdržnega prostorskega razvoja uveljavlja smotrna raba prostora ter varnost in kakovost življenja in dobrin. Spodbuja se prizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostora Občine Braslovče ter njenih lokalnih identitet, kar v razmerah slovenske in evropske konkurence predstavlja primerjalne prednosti, obenem pa bogati kakovost življenja njenih prebivalcev. Prostor Občine Braslovče bo ob izvajanju opredelitev razvojnih usmeritev strategije prostorskega razvoja Občine Braslovče prepoznaven po kar nekaj značilnostih prostorskega razvoja. Naselja v občini so smotrno medsebojno povezana v sistemu naselij. Vzpostavi se policentrični razvoj, pri čemer občinsko središče Braslovče z Rakovljami nase prevzame vlogo zagotavljanja oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene
pristojnega ministrstva k predvidenemu zadolževanju občine v letošnjem letu za nakup večnamenske športne dvorane. Ob koncu so svetniki razpravljali in sklepali o treh premoženjskopravnih zadevah, o pritožbi občanov Čepelj zaradi oviranega dostopa do kmetijskih površin po izgradnji ceste
Občina Braslovče je leta 2007 sanirala posamezne odseke cest na območju Občine Braslovče, in sicer na Dobrovljah, v Podvrhu, Podgorju pri Letušu in Grajski vasi, ki so bili poškodovani v neurju
17.	avgusta in 18. septembra lani.
Makadamske ceste so zravnali z grederjem, tamponirali in povaljali. Očistili so odvodne jarke, uredili in očistili cestne prepuste in poskrbeli za drežnike za odtekanje meteorne vode s cestišč. Opravili so tudi dodatno širitev ceste Za-vršnik-Punčoh na Dobrovljah v skupni dolžini 19.450 m in jo posuli z 2.160 kubičnimi metri tampona. Sanirali so 8 udorov cest in zravnali plaz pri Golobu v Podgorju pri Letušu.
Za nastale plazove so naročili in izvedli tudi geomehan-
javne infrastrukture, naselja Zgornje Gorče, Poljče, Zakl, delno Trnava in Grajska vas prevzamejo vlogo kmetijske proizvodnje, v ostalih naseljih pa se v manjši meri kot zapolnitev in zaokrožitve obstoječe poselitve zagotovijo možnosti za umestitev stanovanjske gradnje, drobne obrti in podobno. Krepi se vloga naselij, ki imajo prvo stopnjo središčnega naselja v skladu z načrtovanim razvojem naselij, torej Braslovče z Rakovljami, Gomilsko in Letuš. Zaradi poplavne ogroženosti se ob strugi Savinji ne formirajo nova območja počitniških hiš, pač pa se ob ustrezni revitalizaciji zapolnijo že obstoječa območja vikendov v Malih Braslovčah in v Letušu.
Svetniki so bili seznanjeni tudi s poročilom gasilskih intervencij ob lanskem neurju in poplavah in porabi interventnih sredstev za sanacijo škode po neurju na infrastrukturnih objektih. Predsednik odbora za okolje in prostor Vinko Drča je obrazložil projekt Mreža lokalnih cest v Spodnji Savinjski dolini, še posebej za območje Občine Braslovče, ki bo iz tega naslova letos in v prihodnjem letu koristila 700 tisoč evrov, celoten projekt za vseh pet občin, Braslovče, Tabor, Vransko, Žalec in Prebold, pa znaša nekaj manj kot 3 milijone evrov.
T. Tavčar
do poligona varne vožnje, o zahtevi krajanov naselja Brode Tršča zaradi pretiranega hrupa z avtoceste ter o zahtevi Jureta Ocvirka v zvezi s postavitvijo protihrupne ograje ob trasi avtoceste. Svetniki so po krajši razpravi sprejeli sklep, s katerim so podprli njihove zahteve.	T. Tavčar
ske raziskave, ki so podlaga za sanacijo udorov in nujno zaščito plazov pred dokončno sanacijo. Največ sredstev
127.741,00	evrov, je zagotovilo ministrstvo za lokalno samoupravo, ministrstvo za okolje in prostor 116.367,00 evrov, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 18.901,00 evrov, 50.940,60 evrov pa so zagotovili iz rezervnega sklada proračuna Občine Braslovče.
Vsa sredstva so porabili na podlagi predhodne odobritve Vlade Republike Slovenije, nadzora in končnega revidiranega poročila o izvedbi del. Izvedena dela so na podlagi navodil Službe Vlade Republike Slovenije opravljali izključno kot interventne sanacijske ukrepe za odpravo posledic neurja na komunalni infrastrukturi.	T. T.
Svetniki Občine Polzela so se sestali na 9. redni seji občinskega sveta in obravnavali 10 točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda sta bili druga obravnava in sprejem predloga proračuna Občine Polzela za leti 2008 in 2009 in predlog povišanja ekonomske cene za program prvega starostnega obdobja v Vrtcu Polzela.
Pred sejo so bili vloženi trije amandmaji, in sicer eden s strani župana Ljuba Žnidarja in dva s strani štirih svetnikov stranke Liberalne demokracije in Slovenske ljudske stranke. Županov predlog in del predloga, ki so ga vložili štirje svetniki, da se odkupi del zemljišča ob pokopališču v Andražu, ki bo namenjeno za izgradnjo parkirišča pri pokopališču, so svetniki podprli, ostali del amandmaja svetnikov, da bi morali biti materialni stroški matične šole in podružnične v Andražu ločeni, pa ne. Tako odločitev sta župan Žnidar in ravnateljica Puklova utemeljila, rekoč, da je v vsakoletni bilanci vse to razvidno in tak amandma ni potrebno sprejemati. Po krajši razpravi so tako svetniki z veliko večino podprli proračuna za letošnje leto in za leto 2009.
Med naj večjimi izdatki v naslednjih dveh letih so načrtovana izgradnja kanalizacije v centru Polzele, sofinanciranje čistilne naprave, obnova gradu Komenda, zavarovanje železniških prehodov ter izgradnja 22-stanovanjske-
Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa-Stopnik, Ločica pri Vranskem in Tešova so v prostorih Občinske knjižnice Vransko podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske
ga bloka in vila bloka'z 20 nadstandardnimi stanovanji. Zaradi pokrivanja proračunskega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov v višini 528 tisoč evrov in za poplačilo glavnice dolgoročno najetih posojil v višini 60 tisoč evrov bo potrebno v letošnjem letu najeti dolgoročni kredit v višini 574 tisoč evrov. Občina se bo tudi v prihodnjem letu zadolžila za 570 tisoč evrov, v tem letu pa načrtuje prodajo gradu Kloster v Založah, za katerega je okvirna cena 200 tisoč evrov.
Predlog za povišanje cen v Vrtcu Polzela sta svetnikom obrazložili ravnateljica osnovne šole Valerija Pukl in njena pomočnica Zdenka Ro-všnik, ki sta poudarili, da gre za povišanje cen programa predšolske vzgoje v oddelku prvega starostnega obdobja, kjer so materialni stroški največji, zaostajajo pa tudi 9,38 odstotka za republiškim povprečjem. Zahtevek za povišanje za en in pol odstotka
službe na območju Občine Vransko.
Pred podpisom se je župan Občine Vransko Franc Sušnik zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo ter obljubil pomoč tudi v letošnjem letu. Še posebej se je zahvalil za pomoč pri neurju in poplavah. Letos bodo za to dejavnost namenili nekaj več sredstev kot lani, saj bo PGD Tešova
zaradi inflacijske stopnje in dviga materialnih stroškov živil so svetniki skoraj brez pripomb potrdili. Nova ekonomska cena, ki bo tako za 6 evrov višja, bo s 1. marcem znašala 398,84 evra in bo kljub temu še vedno ena najnižjih na Celjskem. Svetniki so potrdili še tri sklepe, in sicer sklep o imenovanju Marjana Golavška iz Občine Prebold in Uroša Zorenča iz Občine Tabor v svet Javnega zavoda Medobčinska splošna knjižnica Žalec, o oddaji tenis igrišča na Bregu pri Polzeli v uporabo Teniškemu klubu Polzela in sklep o prenosu pravice upravljanja košarkarskega in odbojkarskega igrišča ter brunarice Športnemu društvu Savinja Ločica 2000.
Občina bo nadaljevala tudi s postopkom ustanavljanja zavoda za kulturo, turizem in šport, vendar je potrebno pripraviti še ostalo dokumentacijo, prostore in kadre, kar pa ji najbrž letos še ne bo uspelo.	T. Tavčar
kupilo novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov.
Za uspešno sodelovanje med društvi, z občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil predsednik Franci Skok in v imenu zveze podpisal pogodbo, v imenu Občine Vransko je pogodbo podpisal župan Franc Sušnik, v imenu društev pa njihovi predsedniki.	T. Tavčar
Med podpisom pogodb
Na Vranskem sprejet proračun
Sanirane ceste, plazovi...
Novo vozilo za PGD Tešova
Sklep o ustanovitvi družbe sprejet
Intenzivna prizadevanja za gradnjo doma starejših
Brezžično in brezplačno
Taborski župan Vilko Jaz-binšek je 7. februarja sklical izredno sejo občinskega sveta, ki je bila prva izredna seja v novem sestavu občinskega sveta. Glavni razlog za sklic izredne seje je bil sprejem sklepa o ustanovitvi družbe za izgradnjo in upravljanje doma starejših občanov ter varovanih stanovanj na območju občine in ponovna predložitev osnutka predloga proračuna Občine Tabor za leto 2008.
Na seji je župan podal širšo razlago o letošnjem predlogu proračuna, za katerega so svetniki na redni seji menili, da je primeren za nadaljnjo javno obravnavo, vendar z določenimi popravki in ga zato niso potrdili. Na izredni seji so obravnavali nekatere pripombe in dali zeleno luč za javno obravnavo in dajanje pripomb, ki jih je treba posredovati v roku 15 dni. To bo drugi najvišji proračun v zgodovini Občine Tabor
Iz urbanistične delavnice
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je med 23. in
25.	januarjem skupaj z izdelovalcem novega urbanističnega načrta Polzela pripravil anketno urbanistično delavnico. Njen namen je bil predvsem pridobiti informacije in predloge iz okolja, ki jih bodo vključili ob pripravi novega občinskega prostorskega načrta.
Občina Polzela, skladno z novo prostorsko zakonodajo, aktivno izdeluje nov občinski prostorski načrt, ki bo sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela, kar je
in znaša 1.314.487 evrov. Vsekakor pa bo za približno 20 % nižji kot leta 2007. Lani je bil namreč toliko višji zaradi prodaje premoženja, natančneje prodaje zemljišča za izgradnjo doma starejših in oskrbovanih stanovanj. V proračunu pa niso zajeta sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za mrežo lokalnih cest v višini
248.000	evrov, ker je ta denar na računu Občine Prebold, ki vodi ta evropski projekt. Kot je povedal župan Vilko Jazbinšek, so v preteklih letih in tudi zdaj vlagali v infrastrukturo višinskih področij, s tem evropskim denarjem in tretjino svojega pa bodo lahko izboljšali in posodobili infrastrukturo tudi v nižinskem delu občine.
V nadaljevanju seje je bilo veliko besed namenjenih izgradnji doma starejših, ki je v programu občine že od leta 2004. Zaradi prostorskega načrta in drugih razlogov se je vse skupaj zavleklo. Država je med tem ča-
novost nove zakonodaje. Za naselje Polzela, kot novo občinsko središče, je potrebno izdelati tudi urbanistični načrt, v katerem se zelo natančno opredeli namenska raba prostora ter hkrati določi urbanistično in arhitektonsko oblikovanje novopredvide-nih in obstoječih objektov za primer prenove.
Delavnice, ki bodo služile kot vir za predloge ob pripravi omenjenega načrta, so pripravili v treh skupinah, v katere so bili vključeni prebivalci naselja Polzela. Delo je potekalo v treh zaporednih
som spoznala, da ji ni treba dajati svojih sredstev za gradnjo, saj je za to zainteresiran privatni kapital. Občina je zemljišče prodala zainteresiranemu podjetju, ki zdaj vodi vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo. Iz tega razloga je prišlo do sklepa o ustanovitvi družbe za izgradnjo in upravljanje doma starejših ter varovanih stanovanj na območju Občine Tabor. Svetniki so o tem obširno razpravljali in na koncu s petimi glasovi za in dvema proti sklep z dopolnitvijo tudi sprejeli. Sklep se glasi: Občinski svet Občine Tabor pooblašča župana Občine Tabor Vilka Jazbinška, da pristopi k podpisu ustanovitvenega akta družbe za izgradnjo doma starejših občanov ter oskrbovanih stanovanj v Taboru z največ 10-odstotnim deležem Občine Tabor v ustanovnem kapitalu d.
o.	o. Za poznejše javno zasebno partnerstvo župan pridobi mnenje in sklep občinskega sveta.	D. Naraglav
srečanjih, kjer so sodelujočim predstavili namen delavnice in konceptualni del urbanističnega načrta. Na zadnjem srečanju je vsaka skupina predstavila svoje delo v obliki poročil. Izpostavljeni so bili vidiki in ideje, ki se nanašajo na vsakodnevne težave prebivalcev glede obstoječe prostorske in prometne ureditve, nove obvoznice, Savinje (Struge) - kot del naselja (pozitivni in negativni vidiki), Polzele - kot mlado upravno središče, gradu Komenda in parka Senek - kot del naselja, železnice, pokopališča v mestu, trškega dela Polzele.
Poročila vseh treh skupin bo izdelovalec načrta zbral v skupen elaborat, ki bo predstavljen javnosti v sklopu javne razgrnitve novega občinskega prostorskega načr-
ta.	L. K.
Telefon: 03/712 12 80
Občina Prebold se je na razpis ministrstva za gospodarstvo za postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom do svetovnega spleta na podeželju oziroma manj razvitih območjih Slovenije prijavila z dvema e-točkama in uspela pridobiti denar. Najprej so to pridobitev uradno odprli v Matkah, ta petek pa jo bodo v Šeščah.
E-točko v Matkah so uredili v sodelovanju z gasilci v tam-
Na svoji zadnji seji občinskega sveta Občine Prebold, ki je potekala v prostorih preboldskega hotela, so se svetnikom, Svetu staršev, Svetu javnega zavoda OŠ Prebold in drugim predstavili kandidati za novega ravnatelja OŠ Prebold, saj zdajšnji ravnatelj Milan Jezernik odhaja v pokoj. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, in sicer dosedanji pomočnik ravnatelja Marjan Plavčak, Blanka Nerad z OŠ Braslovče, ravnateljica OŠ Šempeter mag. Petra Stepišnik in ravnatelj OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana Oton Račečič, ki živi v Trbovljah, v Občini Prebold pa že gradi hišo.
Na seji so kandidati predstavili svoje videnje vodenja šole, vključevanje šole v življenje in
•v
Članice in člani Športnega društva Andraž so se sestali na rednem občnem zboru. Športno društvo letos praznuje 30-letnico delovanja, v društvo pa je vključenih 212 članov.
Poročilo društva je podal predsednik Simon Ograjen-šek. Društvo skrbi za šport in rekreacijo občank in občanov, ponuja interesno vadbo šoloobveznim otrokom, mladini in študentom, skrbi za rekreacijo za vse starostne skupine in odprta tekmovanja, za izobraževanje kadrov, veliko denarja in prostega dela vloži v vzdrževanje in posodobitev igrišča. Lani so zgradili tribune in stopnice s parkirišča do igrišča ter uredili okolico ob
kajšnjem gasilskem domu. Posebna soba z dvema računalnikoma ima svoj vhod in jo bodo lahko uporabljali krajani, kadar bodo želeli in ne le, kadar bo odprt gasilski dom. Zbrane ob odprtju je najprej pozdravil predsednik krajevnega odbora Janez Grenko, o novi pridobitvi pa sta spregovorila župan Vinko Debelak in podžupan Franci Škrabe. Projekt je pripravil in tehnično izpeljal GIZ Tim Žalec, celotna investicija
delo lokalne skupnosti, pa tudi povezovanje s starši in lokalno skupnostjo. Kolektiv šole se je odločil in podprl svojega kolega, dosedanjega namestnika ravnatelja Marjana Plavčaka, medtem ko so se svetniki ta dan z glasovanjem odločili za mag. Petro Stepišnik. Svet staršev se je na svojem sestanku opredelil za Otona Račečiča. Tako so ostali trije kandidati, ki so imeli po preprostem matematičnem izračunu vsak po tri glasove in če bi tako tudi ostalo, ravnatelja ne bi bilo mogoče izvoliti. Pred glasovanjem 13. februarja je mag. Petra Stepišnik umaknila svojo kandidaturo, odločitev predstavnikov lokalne skupnosti in sveta staršev pa je izključevala Marjana Plavčaka. In zakaj je mag. Petra Stepišnik od kan-
vhodu na igrišče in nad tribunami.
Za dolgoletno delo v društvu so Adici Majhenič podelili spominsko sliko. Sedem občank in občanov pa so za opravljenih več kot 100 pohodov na Goro Oljko v letu 2007 nagradili s knjigo Gora Oljka. Knjigo so prejeli tudi člani razrešenega upravnega in nadzornega odbora. Oto Zagoričnik s Polzele pa je prejel zlato medaljo za 30 opravljenih pohodov po Andraški poti. Imenovali so nove organe društva, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Simon Ograjenšek. Med prednostnimi nalogami so pravna ureditev lastnine, vris športih objektov in pridobitev društvenih prostorov.	T. T.
v Matkah pa je znašala 18.000 evrov. Od tega je občina na razpisu dobila 15.000 evrov, razliko pa pokrila sama.
V petek bodo e-točko uradno odprli tudi v Šeščah, v tamkajšnjem kulturnem domu, kjer so ob tem uredili še prostor za druženje mladih in sanitarije. Sofinanciranje države je enako kot v Matkah (15.000 evrov), celotna investicija pa je precej višja, skupaj približno 30.000 evrov. Razliko je zagotovila Občina Prebold, z e-točko pa bodo upravljali gasilci. Mladim in drugim krajanom Šešč sta na voljo dva računalnika z dostopom do svetovnega spleta, seveda pa se na svetovni splet lahko brezplačno priključijo tudi uporabniki, ki so v določeni oddaljenosti v vidnem polju antene, če imajo opremo za brezžični dostop.
Javno e-točko si zelo želijo tudi v Marija Reki, kjer pa je težava s samo povezavo. Za pokritje tega območja bi morali postaviti tri ustrezne spre-jemno-oddajne antene, kar je sicer v načrtu, vendar zaenkrat ni znano, kdaj bo izveden tudi ta projekt.	K. R.
Oton Račečič
didature odstopila? »Na razpis sem se prijavila, ker me je k sodelovanju povabila lokalna skupnost, Občina Prebold oziroma gospod župan Vinko Debelak. Zaradi številnih žalitev, tudi grozilnega pisma in neresničnih izjav tako s strani učiteljev in staršev, povezanih z mojim strokovnim delom in osebnim življenjem, sem od kandidature odstopila. Moje strokovne in osebne ambicije so v tem trenutku višje kot ukvarjanje z neresničnimi lažmi in spletkami, ki se pojavljajo v Preboldu in okolici v zvezi z menoj in mojo družino, zato sem se odločila nadaljevati svoje delo kot ravnateljica v Šempetru. Sem pa v zadnjih mesecih spoznala, da so tako pogledi učiteljev kot staršev na ravnateljeve kompetence v Šempetru na znatno višjem nivoju kot v Preboldu, zato odstopa niti za trenutek ne obžalujem. Menim, da bo gospod Račečič kot izkušen ravnatelj z visoko stopnjo avtoritete in ugleda v slovenskem prostoru v Preboldu uspešno povezal zaposlene, starše in lokalno skupnost. Kandidaturo v tem trenutku jemljem kot bogato izkušnjo, iz katere sem se marsikaj naučila.« Preboldsko osnovno šolo bo od aprila dalje vodil Oton Račečič.
D. Naraglav
Polzelska urbanistična delavnica
Javna e-točka v Matkah je v tamkajšnjem gasilskem domu.
Ravnatelj Oton Račečič
Sport v Andražu
Podpisali pogodbo za lokalne ceste
Novi razpis v dveh sklopih
Projekt Mreža lokalnih cest SSD vodi Občina Prebold
V Garnem šport hotelu Prebold so v ponedeljek, 4. februarja, slavnostno podpisali pogodbo za projekt Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline. Pogodbo sta podpisala nosilec projekta, Občina Prebold, ki jo zastopa župan Vinko Debelak, in izvajalec CMCelje, d. d., s partnerji, ki ga zastopa generalni direktor CMCelje, d. d., Marjan Vengust. Operacijo delno financira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prednosti razvoj regij, o čemer smo že pisali v prejšnji številki Utripa.
Projekt vključuje izvedbo nujnih ukrepov za posodobitev in ohranitev prevoznosti lokalnih cest ter dodatnih ukrepov za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v prometu. V okviru projekta, katerega investitorke so občine Prebold, Žalec, Braslovče, Tabor in Vransko, bodo izvedeni ukrepi, kot so preplastitev cestišča in posodobitev cestne infrastrukture, ureditev meteorne kanalizacije - odvajanje vode s cestišča, ureditev križišč, mostov, prepustov in drugih objektov, postavitev prometne signalizacije in navezava na po-
stajališča javnega potniškega prometa.
»Projekt Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline je celovit 'projekt, ki je opredeljen v regionalnem razvojnem programu savinjske regije s ciljem zagotavljanja kakovostne prometne povezave obstoječih lokalnih cest v cestno mrežo, ki bo omogočala dostopnost do gospodarskih objektov, hkrati pa bo zagotovljena varnost udeležencev v prometu. Z izvedbo projekta bo zagotovljena navezava objektov na državno cestno in avtocestno omrežje ter povezava med gospodarskimi subjekti ob tej cesti,« je med drugim povedal župan Vinko Debelak.
Zaradi obsežnosti projekta je izvedba ukrepov, ob upoštevanju obstoječega stanja, načrtovana v dveh fazah. Izvedba prve faze zajema obdobje 2007-2009, izvedba druge faze pa obdobje 2010-2012. Načrtovani ukrepi v
I.	fazi zajemajo 15.894 m lokalnih cest. Od tega v žalski občini 8259 m, braslovški 1895 m, preboldski 2620 m, taborski 1000 m in v Občini Vransko 2120 m cest. Poleg tega so v tej prvi fazi načrtovani še trije mostovi v Občini Braslovče in most v Občini Prebold. V II. fazi, katera vrednost je ocenjena na 7.781.841,20 evrov, načrtovani ukrepi zajema-
jo 28.085 m lokalnih cest.
Skupna vrednost investicije I. faze znaša v Občini Žalec 1.766.812,16 evrov, vObčini Braslovče 854.169,85 evrov, v Občini Prebold 827.515,06 evrov, v Občini Tabor 351.792,03 evrov in v Občini Vransko 581.258,53 evrov.
Cilji tega projekta so predvsem zagotavljanje enega od pogojev gospodarskega in turističnega razvoja regije. Poleg tega naj bi se s tem povečala dostopnost pomembnejših poslovnih in turističnih objektov, izboljšala naj bi se prometna povezava znotraj regije ter navezava na državno cestno omrežje. Omogočen bo kolesarski promet z zmanjšanjem števila spornih točk med kolesarji in motornim prometom, prav tako pa bo povečana mobilnost delavcev iz oddaljenih krajev.
Pripravo dokumentacije za ta projekt je naredila Karmen Jurko z Razvojnega centra Celje, tekstualni del projekta je delo podžupana Občine Prebold Franca Škrabeta, povezava med Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Občino Prebold kot nosilcem projekta je bila v rokah Vinka Drče iz Občine Braslovče, za razlago razpisa pa je poskrbela Dragica Strnad Prašnikar s Polzele. D. N.
Goljufi spet izkoriščajo nevednost
Z Upravne enote Žalec so nam sporočili, da so leta 2008 prejeli že več kot 400 zahtev za izdajo uporabnega dovoljenja, kar je neobičajno visoka številka. Zato so nam posredovali sporočilo, ki »bo pripomoglo k osveščenosti državljanov in preprečilo dezinformacije, kijih širijo posamezniki, ki za državljane proti plačilu pripravljajo dokumentacijo,« kot so zapisali v svojem sporočilu.
Posredovali so nam sporočilo Ministrstva za okolje in prostor RS oz. direktorice direktorata za prostor Metke Černelč, ki je na podlagi takšnih opažanj konec januarja že posredovala navodila upravnim enotam. Gre za povečano naročanje
potrdil o uporabnih dovoljenjih za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, ter za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. 6. 1991. Razlog za povpraševanje po potrdilih naj bi bila skrb, da sprememba Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07 - ZGO-1B) vpliva na izdajanje takšnih potrdil.
Na ministrstvu poudarjajo, da je navedena skrb nepotrebna, saj ostajajo določbe zakona o graditvi objektov, ki urejajo pridobitev potrdila o uporabnem dovoljenju za te objekte, nespremenjene. Ta potrdila bo mogoče enako kot do
zdaj pridobivati tudi po 15. 4. 2008, ko bo začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov. Nabor objektov, ki imajo uporabna dovoljenja po zakonu, pa bo celo razširjen na gradbeno inženirske objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967. Velja torej, da imajo zgoraj navedeni objekti že po samem zakonu o graditvi objektov uporabno dovoljenje. Ta zakon ne zahteva, da si mora posamezni lastnik objekta nujno pridobiti potrdilo o tem, ampak ga pridobi na željo ali kakšno posebno potrebo. Če potrdilo lastniki vendarle želijo, ga bodo dobili v prihodnje tako kot do zdaj, višina takse zanj pa znaša 3,55 EUR. L. K.
Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter varovanje vodnih virov na povodju Savinje je eden največjih projektov v širši savinjski regiji, ki je financiran iz evropskih skladov. Nosilka dela projekta v Spodnji Savinjski dolini je Občina Žalec, v njem pa sodelujejo tudi občine Prebold, Polzela in Braslovče. Kljub sklepu vlade o odobritvi denarja pa Savinjčani še niso izbrali izvajalca.
Na prvi razpis za izvajalca v spodnjesavinjskem
projektu, ki predvideva gradnjo primarne kanalizacije v omenjenih občinah in posodobitev čistilne naprave v Kasazah, se je prijavil samo en ponudnik. Njegova ponudba je bila tako visoka, da ni bila sprejemljiva za občine, ki morajo sicer pokriti razliko stroškov, ki bodo višji od odobrenih sredstev. Vrednost celotnega projekta je
15,3	milijona evrov, od tega bosta Evropa in država prispevali približno 70 odstotkov. Da bi bil ponovljeni razpis uspešnejši, so po besedah direktorja Javnega komunal-
nega podjetja Žalec Matjaža Zakonjška projektno dokumentacijo po tehnični plati predelali tako, da bosta razpisana dva sklopa. Izvajalci se bodo tako lahko prijavili samo za gradnjo kanalizacije ali posodobitev čistilne naprave, lahko pa tudi za oboje hkrati. Tako naj bi dobili večje število ponudnikov in s tem tudi ugodnejše cene. Pred objavo novega razpisa morata predelano dokumentacijo odobriti še Ministrstvo RS za okolje in prostor ter Vlada Republike Slovenije za lokalno samoupravo. K. R.
Kanalizacija - prednostna naloga
Občina Polzela si je kot prednostni projekt, ki mu bo sledila v letih 2008 in 2009, zastavila izgradnjo kanalizacije v naselju Polzela. Izgradnja primarnih kanalizacijskih vodov bo potekala v sklopu skupnega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na
povodju Savinje. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo so že pridobili, so nam sporočili s polzelske občinske uprave.
Sredstva naj bi pridobili iz evropskih kohezijskih skladov in iz občinskih proračunov. »Občina Polzela pa je poleg sredstev, ki jih je zavezana zagotoviti, namenila še velik del dodatnih sredstev. V
letih 2008 in 2009 je tako za realizacijo predmetnega projekta namenjen 1 mio EUR proračunskih sredstev,« nam je povedala Alenka Kočevar, direktorica polzelske občinske uprave. Načrt Občine Polzela je, da se v roku treh let kar devetdeset odstotkov gospodinjstev v nižinskem delu občine priključi na kanalizacijo.	L. K.
V prostem času vse manj osebnih stikov
■ Tj			r jj i.ü«j	f sK	
	- 31	iff Sl uF			
Mladi savinjski parlamentarci
Medobčinski otroški parlament Spodnje Savinjske doline je letos zasedal v Braslovčah. V tamkajšnji šoli se je zbralo 72 mladih parlamentarcev iz vseh šol šestih spo-dnjesavinjskih občin, tako kot vsi njihovi vrstniki v tem šolskem letu pa so razpravljali o prostem času, ki ga preživljajo z družino, v širšem okolju, pred računalnikom in pred televizijo oziroma z mobilnim telefonom.
Zasedanje se je začelo s kratkim kulturnim programom, mlade pa je v imenu pokrovitelja zasedanja, župana Občine Braslovče Marka Balanta, pozdravil podžupan Rudi Sedov-šek. V štirih skupinah so razpravljali o zabavi in prostem času mladih. Po dva predstavnika iz vsake skupine sta nato na plenarnem delu poročala o ugotovitvah iz razprav.
V zvezi s prostim časom v družini so mladi poudarili, da je problem uskladiti obveznosti otrok in staršev in da je pomembno predvsem to, da znajo starši prisluhniti mladostniku. Preživljanje skupnega časa pred televizijo ali v kinu ni kakovostno, skupaj pa lahko kakovostno preživijo čas tudi ob opravljanju kakšnega dela. Glede preživljanja prostega časa v naravi in v drugem okolju, izven svojega doma, so bili mladi zelo konkretni. Želijo si kino in njim prilagojeno kavarno z medmrežjem, mladinski center in mladinski klub v knjižnici, pa skate park in podobno. Sicer obstaja vrsta športnih in drugih dejavnosti, ob katerih lahko mladi preživljajo prosti čas, vendar pa je problem, da je to za mnoge družine preveliko finančno breme, se zavedajo mladi parlamentarci.
Izpostavili so negativne in pozitivne strani preživljanja prostega časa pred računalnikom, ob telefonu in pri televizorju, pri čemer si niso bili enotni, ali so pomembnejši osebni stiki s prijatelji ali stiki, ki jih lahko preko računalnika vzpostavijo z mladimi z vsega sveta. Glede računalniških igric so poudarili, da lahko zlasti mlajši otroci zaradi tega izgubijo občutek za realnost in nasilje iz igric prenašajo v resnično življenje.
Ob koncu plenarnega dela so potrdili osem delegatov, ki so njihova stališča predstavili na regijskem parlamentu minuli teden v Velenju. To so bili Tita Petrovec in Lina Pušnik (OŠ Griže), Jure Kolšek, Miha Perič in Miha Cvikl (OŠ Polzela), Tanja Stepanovič (I. OŠ Žalec) ter Jaka Krajnc in Aljaž Hribar (OŠ Prebold). K. R.
Vživeti se v svet slepih
Koncert žalskih Hornov je povezoval Sebastjan Kamenik.
Varna raba interneta
Lions klub Žalec deluje že devet let, s svojo dobrodelnostjo pa pomaga predvsem slepim in slabovidnim. V dosedanjih akcijah so med drugim Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje priskrbeli osebni avto, kupili nekaj tehničnih pripomočkov za dva posameznika, pred desetimi dnevi pa so v Domu
II.	slovenskega tabora Žalec pripravili celodnevno dobrodelno prireditev z naslovom
Na 108. občnem zboru so se sestali člani Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče, ki je eno najstarejših v Spodnji Savinjski dolini, in drugi gostje.
Iz poročil predsednika Jožeta Matka, poveljnika Danijela Pantnerja, predsednika mladinske komisije Damjana Sorčana in drugih je razvidno, da je bilo lanskoletno delo uspešno na vseh področjih. Med drugim so sodelovali v osmih intervencijah ob poplavah, požarih in neurju in opravili več kot 700 ur, se s petimi desetinami udeležili tekmovanja Gasilske zveze Žalec, nadaljevali z usposabljanjem, opravi-
Zazri se v temo, s katero so želeli predvsem videčim približati svet slepih in slabovidnih.
Prireditev se je začela že dopoldne z razstavo pripomočkov za rehabilitacijo slepih in slabovidnih ter delavnicama o pripomočkih za slepe in slabovidne, kako pomagati ljudem, ki so prikrajšani za vid, ter o možnostih za njihovo izobraževanje. Delavnice so se udeležili učenci I. in II. osnovne
li preglede hmeljskih sušilnic, ročnih gasilnikov, opravljali prevoze pitne vode, s šestimi ekipami pa so sodelovali na kvizu mladih gasilcev. Na regijskem tekmovanju sta ekipi mladincev in pionirk zasedli drugo mesto, ponirke so bile druge tudi na državnem kvizu v Črnomlju.
V razpravi so delo braslov-ških gasilcev pohvalili župan Marko Balant, Milan Šoštarič z občinskega gasilskega poveljstva in drugi. Na zboru so sprejeli nov Statut društva, načrt dela, ki je v veliki meri podoben lanskoletnemu, ter opravili volitve v organe društva. V novem petletnem
šole Žalec, ki so z zanimanjem prisluhnili pedagoginji Katjuši Koprivnik Tiflo z Zveze slepih in slabovidnih Slovenije.
Zvečer je bil v dvorani Doma
II.	slovenskega tabora Žalec koncert, na katerem so nastopili solistka mariborske opere sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, trobilni kvintet Orkestra slovenske policije in del tolkalne skupine Šus. Koncert je povezoval Sebastjan Kamenik, izkupiček pa so namenili Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje za nabavo tehničnih pripomočkov. V imenu društva se je članom Lions kluba Žalec zahvalil predsednik Edi Vodeb.
Kot je povedal predsednik Lions kluba Žalec Marko Korošec, je bila prireditev namenjena predvsem tistim, katerih vid ni prizadet, da bi lažje razumeli slepe in slabovidne ter se »zazrli v temo«. Udeležencem delavnic in koncerta so razdelili tudi knjižico nasvetov za prijaznejše druženje s slepimi in slabovidnimi.
mandatnem obdobju bosta društvo še naprej vodila dosedanji predsednik Jože Matko in poveljnik Danijel Pantner. Ob koncu zbora so v društvo sprejeli devet novih članov in podelili priznanja.
Za življenjski jubilej so priznanje prejeli Marko Balant, Ivan Švajger in Janko Šoštarič, za deset let dela v društvu Tea Dobrišek, Nataša Kos in Ada Tomanič, za dvajset Aleš Marko, Sabina Sorčan, za trideset Matija Debelak, Boris Praprotnik in za štirideset let dela v društvu Janko Deželak. Priznanje tretje stopnje Gasilske zveze Žalec so prejeli Gregor Tomažič, Danijel Ribič, Benjamin Pantner, Rok Ušen, Judita Štefančič, Manica Ocvirk, priznanje druge stopnje pa Leopold Hribernik. Napredovanje v čin gasilca prve stopnje pa so prejeli Gregor Tomažin, Anže Tašker, Sergej Matko in Rok Ušen. Za uspešno delo z mladini je priznanje prejel Damijan Sorčan, za drugo mesto na državnem kvizu pa Blažka Juhart, Judita Anzelc in Katja Sorčan. Poleg tega so podelili še sedemnajst priznanj za sodelovanje v lanskoletnih intervencijah.
T. Tavčar
12.	februarja, ko obeležujemo svetovni dan varne rabe interneta, so se v slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si posvetih zelo aktualni in pereči temi: zasvojenosti mladih z internetom, mobilnimi telefoni in računalniškimi igrami. V Sloveniji so najpogostejši uporabniki medmrežja prav otroci stari od 10 do 15 let in mladi od 16 do 24 let, saj jih okrog 90% internet uporablja redno.
Če preveč časa preživiš na internetu, na mobilnem telefonu ali pri igranju iger, lahko pozabiš na obveznosti v resničnem življenju in tudi na druženje in zabavo s
V	Gasilski zvezi Prebold so tudi letos pripravili seznam občnih zborov po posameznih društvih in določili občni zbor zveze, ki bo 12. aprila. Že pred tem bo občni zbor gasilske mladine GZ Prebold, ki jo vodi Katarina Grenko. Sicer pa so mladi gasilci iz Groblje v gasilskem domu na Groblji 26. januarja s 1. zborom mladih že odprli sezono občnih zborov v GZ Prebold..Za njimi so zborovali gasilci PGD Kaplja vas, PGD Groblja, Matke, Lat-kova vas, Šešče in gasilci nekdanjega industrijskega PGD TT Prebold, ki deluje le formalno. Med zadnjimi bodo občni zbor pripravili gasilci PGD Sveti Lovrenc in PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. V Sv. Lovrencu se bodo na občnem zboru zbrali v soboto, 1. marca, v Preboldu pa v soboto, 8. marca.
V	PGD Groblja sta aktivna gasilca tudi preboldski župan Vinko Debelak in podžupan Franci Škrabe, ki je bil delovni predsednik občnega zbora omenjenega društva. Zbor je s pozdravom začel predsednik PGD Groblja Vojko Kolenc, ki vodi društvo že od leta 2003. Tokrat je podal poročilo za ves svoj mandat. Društvo je v tem času zelo dobro delalo in imelo tudi lepo bero investicij, ki so izboljšale delo društva in povečale pripravljenost in usposobljenost za operativne naloge. Leta 2005 so slovesno proslavili 80-letnico društva in ob tej priložnosti namenu predali novo kombinirano vozilo Renault Master 2.5 D GVM za prevoz moštva, zanj so odšteli 25.000 evrov. Leta 2006 so poskrbeli za nov sistem centralnega ogrevanja, letos pa jih čaka prekritje doma, za kar so že lani priskrbeli kritino. Vojko Kolenc se je zahvalil vsem članicam in članom društva, ki so kakorkoli sodelovali v aktivnostih društva in s tem pripomogli, da so večino zastavljenih ciljev tudi uspešno uresničili.
Poročilo predsednika je dopolnil poveljnik društva Nikolaj Viher, ki je tudi podpoveljnik Gasilske zveze Prebold. Dejal je, da je delo društva na operativnem področju potekalo uspešno. Zadovoljni so z rezultati s tekmovanj o usposabljanju, ki mu pripisujejo največji pomen. Posebnih intervencij zaradi požarov lani ni bilo, so pa, tako kot tudi druga gasilska društva, pomagali pri odpravlja-
prijatelji v živo. Sporočilo letošnjega Dneva varne rabe interneta nas spominja, naj ne pozabimo negovati tudi nevirtualne stike s svojimi najbližjimi, prijatelji in znanci.
Na zasvojenost z medmrežjem so tako februarja opozarjali plakati in razglednice, zloženke za starše in izobraževanja na osnovnih šolah po Sloveniji. 13. februarja, od 17. do 19. ure, je prek Messengerja potekal pogovor o različnih nevšečnostih na medmrežju z Matejem Kovačičem iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV-ju ter Miho Kramli-
nju posledic poplave v Občini Prebold.
V nadaljevanju občnega zbora sta zbranim spregovorila predsednik in poveljnik Gasilske zveze Prebold Jože Veber in Branko Verk. Pohvalila sta delo PGD Groblja in jim zaželela, da bi znova zaživelo delo veteranov. Spregovorila sta tudi o delu GZ Prebold in GZ Slovenije ter še vedno nekaterih nerešenih vprašanjih glede statusa gasilca. Svoj delež je k razpravi dodal tudi župan Vinko Debelak, kije spregovoril tudi o delovanju lokalne
jem, terapevtom in vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici.
Po podatkih statističnega urada so v Sloveniji najpogostejši uporabniki medmrežja prav otroci stari od 10 do 15 let (90 % je rednih uporabnikov) in mladi od 16 do 24 let (89 % rednih uporabnikov). Mladi medmrežje najpogosteje uporabljajo za obiskovanje forumov, klepetalnic in blogov ter sodelovanje v njih (65 %), pregledovanje elektronske pošte (62 %) ter igranje spletnih iger in prenašanje vsebin z medmrežja (74 %). 79 odstotkov uporabnikov na medmrežju išče druge informacije, malo manj kot polovica pa na medmrežju pridobiva nova znanja.
Po www.safe.si povzela L. K.
skupnosti, investicijah in razvoju občine.
Na tokratnem občnem zboru so zaradi izteka mandata izvolili novo vodstvo. V novem mandatu bo društvo v veliki meri vodila ista ekipa na čelu s predsednikom Vojkom Kolencem in poveljnikom Nikolajem Viharjem. Tudi na tokratnem občnem zboru so podelili priznanja in odlikovanja. Za 50-letno delo sta priznanje prejeli Marija Hrovat in Anica Serti, za dolgoletno aktivno delo v gasilstvu pa so s kipcem Florjana počastili Franca Kukovnika. D. Naraglav
Med podelitvijo kipca Francu Kukovniku
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Za nami je pustni čas in z njim vaš in naš pustni karneval na Vranskem. Za nami je tudi valentinovp, ko smo izkazovali, bolj kot kak drug dan, ljubezen svojim najdražjim. Pred nami sta dneva, posvečena našim ženam in materam, 8. marec (mednarodni praznik žena) in 25. marec (materinski dan). Kmalu bo tudi pomlad, ki pomeni začetek novega življenja za mnoge rastline, ki so prezimile in bodo kmalu začele lepšati naše vrtove, parke in naša bivališča. Da bodo vsi ti prazniki še lepši in prihajajoča pomlad polna energije, vas vabimo, da nas obiščete v naših lokalih in s primernimi nakupi in darili uresničite svoje želje in želje tistih, ki jih imate radi. Ob tem pa ne pozabite na naš slogan
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE,
ki bo imel tudi letos vso veljavo in pomen. Čas hitro teče in kar naenkrat bo tu avgust in z njim naša in vaša tradicionalna prireditev za zvestobo, ki nas druži in razveseljuje. Še prej pa bo seveda veliko drugih priložnosti za naša druženja, na primer ob obiskih naših trgovin in slaščičarn, kjer se bomo trudili za vaše dobro počutje in prijetne nakupe.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
K. R„ foto: T. T.
Glavni namen prireditve je bil približati dojemanje sveta slepih videčim.
Delovni braslovški gasilci
Vodstvo PGD Braslovče (predsednik Jože Matko in poveljnik Danijel Pantner)
Številni občni zbori v GZ Prebold
Jezik temelj kulture
Med govorom slavnostnega govornika Marka Slokarja
V dvorani Kulturnega doma Polzela so dan pred praznikom pripravili osrednjo proslavo Občine Polzela.
O prazniku slovenske kulture je spregovoril Marko
Slokar, ki je poudaril, da slovenski praznik, še posebej kulturni, vabi, da vsak zase preveri, kakšen odnos ima do domovine, do maternega jezika in do vsega, kar izhaja iz izročila naših prednikov. Ljudska modrost nas opozarja, da se nas odreka tudi tuje, če domače zaničujemo, in nadalje, da tujega ne moremo sprejeti, če ne sprejemamo domačega. Zato nam ne sme biti vseeno, kakšen vrstni red vrednot si postaviti, kje se na tej lestvici najdejo širina in odprtost duha ter znotraj tega ljubezen do domovine. Karkoli se je v zgodovini dogajalo, Slovencev ni zatrlo.
Celo pod tujo oblastjo so kot Triglav ponosno stali in obstali. Zdaj moramo v svobodni državi težko pridobljeno spoštovati in ohranjati. Prešeren ni zaman upal in klical: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo!«
Gost proslave je bil dramski igralec in recitator Pavle Ravnohrib, program pa so sooblikovali mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar, recitatorji Kulturno-umetniškega društva Polzela, dramski dialog o Prešernu sta predstavila Tamara Hren in Andreja Lesjak, nekaj pesmi pa sta ob klavirski spremljavi Tine Novak zapela sopranista Ana Marija Ožir in tenorist Rok Basti.	T. Tavčar
Nova knjižnica, sprejem v SKD
Dan pred kulturnim praznikom so tudi na Osnovni šoli Braslovče in vseh podružničnih šolah učenci z mentoricami pripravili bogat kulturni program v počastitev praznika kulture. Ob tej priložnosti so na centralni šoli uradno odprli otroške prostore nove šolske knjižnice, posebej za učence razredne in predmetne stopnje. Čeprav še ni popolnoma opremljena, učenci in učitelji
že zdaj radi zahajajo v knjižnico, saj je prostorna, svetla in bogato založena s knjižnim in neknjižnim gradivom.
V veliko družino kulture -Šolskega kulturnega društva so sprejeli prvošolčke, ki so zaigrali Mojco Pokrajculjo. Najmlajše šta nagovorila in jim čestitala ravnateljica Andreja Zupan in predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger ter jim zaželela uspehe in kul-
turnega ustvarjanja v šoli in v kraju. Prvošolčki so ob sprejemu prejeli slikanico o Martinu Krpanu, Prosvetno društvo Braslovče pa jih je počastilo s tortico, s katero so se izjemoma lahko posladkali v čitalnici šolske knjižnice. Tu so prejeli izkaznice, s knjižničarskim redom jih je seznanila knjižničarka Irena Kumer, z velikim veseljem pa so si izposodili vsak svojo knjigo.	T. T.
—-
NOVOST!
V novi knjižnici
Juri Muri drugič v Afriki
Na Podružnični osnovni šoli Trnava so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kulturno prireditev. Tokratna rdeča nit prireditve so bila dela Toneta Pavčka, osrednjega slovenskega pesnika, ki je prilju-
bljen tako pri otrocih kot odraslih. V ospredju kulturnega dogodka je bilo njegovo delo Juri Muri drugič v Afriki.
Na začetku prireditve je zadonela Zdravljica. Povezovalca programa sta z zanimivimi
Ljubki nastopi otrok iz Trnave
dialogi občinstvu predstavila, zakaj se je Juri že drugič odpravil v Afriko, kakšne zanimive dogodivčšine je doživel in koga vse je tam spoznal. Otroci iz vrtca so se predstavili z ljubkimi koreografijami (ples krokodilov, črnski ples, ples opic). Otroci 4. in 5. razreda so se predstavili z deklamacijami Pavčkovih pesmi. Temu so sledili drobci iz Pavčkovega zasebnega življenja, ki so zajeti v delih Šole nisem maral in Rojstvo. Otroci 1. razreda pa so predstavili levji ples.
Ena izmed najpomembnejših iztočnic vsakoletne kulturne prireditve je zagotovo sprejem prvošolčkov v Kulturno društvo Braslovče. To je nedvomno zelo pomembno, saj se že v najrosnejših letih začne razvijati pravilen odnos do knjig, primerno vedenje, ljubezen do branja in veselje do nastopanja.
D. Naraglav
Pomembni tudi domači ustvarjalci
Občina Braslovče in Kulturno društvo Gomilsko sta v dvorani Doma krajanov Gomilsko pripravila osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
V slavnostnem govoru je pesnica Magda Šalamon, ki je pred časom izdala svoj prvenec, pesniško zbirko Beli vrhovi, zdaj pa je v pripravi druga pesniška zbirka, poudarila, da so bile za Slovence knjige vedno izjemnega pomena. Odpirale so nam poti do znanja, ohranjale so naš jezik, kulturo in samozavest. Prav tu je zelo pomembna kulturna vrednost Primoža Trubarja, ki je Slovencem razvezal jezik, ki je temeljno orodje za preživetje, knjige pa so del duhovnega bogastva našega naroda. Zaradi vse večjih vpogledov znanja se nam ponuja možnost, da v svoja spoznanja o svetu in o življenju vgradimo tudi velike ali pomembne dosežke preteklih kultur in dob. Zato skrbimo
za kulturno dediščino naroda. »Enako pomembni kot veliki in uveljavljeni umetniki so tudi ostali. Že samo naš kraj ima nekaj ljudi, ki so ustvarjalni na različnih kulturnih področjih. Če se ozremo na ustvarjalce pisane besede, lahko ponosno vzamemo v roke pesniške zbirko Maje Rančigaj Nekje mora biti pot, dela Ivana Dobnika, ki je z Zapisi drevesnih lističev podaril Slovencem že pet pesniških zbirk. Njegova Rapsodija v mrli zimi je izšla tudi v francoskem jeziku. Na njegovih Zapisih z drevesnih lističev lahko preberemo: 'Belo skladiščenje svetlobe, numizmatika besed, davnine v širokih pesmih, samota, tankovestna samota. Od Bolske sem dišijo kopita konj.' Morda bo prav narodna kultura Slovencev ponesla Bolsko in široke pesmi v svet.«
V nadaljevanju so v kulturno društvo sprejeli prvošolčke Podružnične osnovne šole Gomilsko. V kulturnem
Slavnostna govornica Magda Šalamon
programu so sodelovali mladinski. oktet pod vodstvom Urške Tekavc, učenci POŠ Gomilsko, ki so tokrat predstavili pesnika Borisa A. Novaka in člani odrasle dramske skupine KD, Gomilsko, ki so se pod mentorskim vodstvom Nine Markovič vživeli v čas čitalnic. Program je povezovala Nina Markovič. Ob koncu se je župan Marko Balant zahvalil vsem, ki so pripravili proslavo, in prisotnim zaželel prijetno praznovanje. T. T.
Sprejet letni program kulture
S sprejetjem proračuna Občine Braslovče je bil sprejet tudi letni program kulture Občine Braslovče za letošnje leto. Lokalni program kulture je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in s katerim se ugotovi vloga kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. Občina Braslovče s pripravo letnega programa kulture določa javni interes za kulturo in postavlja prednosti kulturnih dejavnosti v občini za posamezno leto.
Tako kot v letu 2008 je tudi dolgoročno interes Občine Braslovče na področju kulture, da se ohranja kulturna tradicija po posameznih krajih in da se v kulturno dogajanje vključi čim več ljudi. Še posebej pomembna je kulturna vzgoja mladine, saj razvoj ljubiteljske kulture pomeni ne samo ohranjanje tradicije in vrednosti posameznega kraja, ampak pomeni tudi kakovostno preživljanje prostega časa. Občina Braslovče zagotavlja naslednje javne kulturne dobrine: knjižnično dejavnost kot javno službo preko Medobčinske splošne knjižnice Žalec, varstvo kulturne dediščine - obnovo
gradu Žovnek, obnovo sakralnih spomenikov in podporo ljubiteljski kulturni dejavnosti.
Cilj na področju knjižničarske dejavnosti v letošnjem letu je redna zaposlitev ene knjižničarke za polovični delovni čas in odprtost občinske knjižnice 16 ur tedensko, dodatno izboljšanje prostorskih pogojev, povečati število članov, povečati obsega knjižničarskega gradiva ob sofinanciranju države in spodbuditi kulturno dogajanje z organizacijo prireditev. Pri ohranjanju kulturne dediščine letos končujejo z obnovo dveh špic na gradu Žovnek in izdelavo načrta obnove gradu za naslednje triletno obdobje, ki bo podlaga za prijavo na novi razpis ministrstva za kulturo, obnova sakralnih spomenikov pa se izvaja po programih obeh župnijskih uradov. Ljubiteljska kulturna dejavnost se bo tudi v tem letu odvijala v lokalnih kulturnih društvih na področju vokalne glasbene in gledališke dejavnosti in na področju priprave prireditev in programov za otroke in mladino. Pri pripravi programov ljubiteljske kulturne delavnosti pa računajo na pomoč Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec. Za potrebe
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
!	• IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN
CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE I • KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI
• IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
kulturnih dejavnosti v Občini Braslovče bodo tudi v tem letu uporabljali večnamensko dvorano Doma krajanov Gomilsko, kulturna domova v Letušu in Braslovčah in knjižnico v Braslovčah. Za financiranje kulturne dejavnosti bo Občina Braslovče letos namenila za sofinanciranje in nakup knjižnega gradiva Medobčinski splošni knjižnici Žalec 44 tisoč evrov, za obnovo gradu Žovnek 21 tisoč evrov, za obnovo sakralnih spomenikov nekaj manj kot 5 tisoč evrov, za obnovo spomenika žrtvam prve svetovne vojne, ki je eden redkih ohranjenih iz tega obdobja, 2 tisoč evrov in za programe kulturnih društev na osnovi javnega razpisa 9 tisoč tristo evrov. Občina bo določena sredstva namenila tudi za izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje kulturne dejavnosti. Za sanacijo Kulturnega doma Braslovče bo letos namenila 41 tisoč evrov in za vzdrževanje ostalih dveh kulturnih domov po 2 tisoč evrov.
T. Tavčar
Nekoga moraš imeti rad
»Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine ...« To so verzi iz pesmi Nekoga moraš imeti rad, pesnika Ivana Minattija, ki je bil osrednji gost letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Prebold. Njegove pesmi so bile rdeča nit celotne prireditve, ki sta jo organizirala DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold.
V polni dvorani, ki je bila prežeta s spominom na naj-večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so po Zdravljici, ki jo je zapel MPZ DPD Svoboda Prebold, ki deluje pod vodstvom Bojane
Hrovat, nastopili harmonikarski kvartet Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki deluje pod vodstvom Andreje Turnšek, Pihalna godba Prebold pod vodstvom Marka Repnika in recitatorska skupina DPD Svoboda Prebold, ki je prebirala pesmi Ivana Minattija. Člana recitatorske skupine Andrej Wassermann in Manuela Go-ropevšek sta ob glasbeni spremljavi Jožeta Škorjanca zapela Minattijevo pesem Nekoga moraš imeti rad, skladatelja Mojimira Sepeta, in pesem Pa bo pomlad prišla, skladatelja Atija Sosa. Idejna zasnova recitala Ivana Minattija je bila v rokah recitatorjev, ki delujejo pod vodstvom predsednice DPD Svoboda Prebold Mile-
ne Dolinar, in režiserja Cirila Jagriča.
Slavnostni govornik je bil Marko Repnik, novi vodja žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V svojem govoru je izpostavil pomen slovenskega kulturnega praznika in predvsem pomen ljubiteljske kulture, ki je najširša in najmnožičnejša oblika kulturnega delovanja.
Prireditev je s svojo pestrostjo in kakovostno izvedbo navdušila tudi osrednjega gosta Ivana Minattija, ki je na odru izrazil veliko zahvalo organizatorjem in vse čestitke izvajalcem programa, še zlasti recitatorjem in pevcema, ki so predstavili delček njegovega pesniškega ustvarjanja. Med gosti je bil tudi tokrat pesnik Ervin Fritz, častni občan Občine Prebold in častni član DPD Svoboda Prebold.	D. Naraglav

Polna preboldska dvorana na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku
Sprejem novih članov v ŠKD
Praznik kulture v Taboru
Prešeren na odru Doma krajanov Tabor na nekoliko drugačen način
V Občini Tabor je kulturno delovanje zelo bogato. Kulturno delovanje v kraju poosebljajo Moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor, moški, ženski in mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, Savinjski rogisti, KD Ivan Cankar s sekcijami (likovno,
gledališko ...), šolsko kulturno društvo in druga društva, ki delujejo tudi na področju kulture.
Letošnja osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila zelo zanimiva, za kar gre zasluga režiserki proslave Tanji Tkauc, ki je z igralci
gledališke skupine Teloh posegla v Prešernov čas in njegovo delo. S svojimi nastopi so proslavo obogatili šolsko kulturno društvo, likovna sekcija Mavrica, Moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Tabor, Pevsko društvo Tabor, dramska sekcija Teloh in Savinjski rogisti.
Slavnostni govornik je bil dolgoletni kulturni delavec in režiser domače in drugih gledaliških skupin Tone Kozmelj. V svojem govoru je poudaril pomen ljubiteljske kulture in nasploh slovenskega kulturnega praznika, s katerim se spominjamo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, da je njihova občina tako bogata in poznana po kulturnem delovanju, saj je to kruh, ki ga sicer ni mogoče jesti, je pa zelo pomembna duhovna hrana, ki ustvarja boljše razpoloženje in lepše medsebojne odnose, kar je tudi del splošne kulture nekega naroda.	D. Naraglav
Kulturni mozaik tudi z Indijanci
Mladi indijanci so poglavarjeve besede prevajali v slovenščino
V Osnovni šoli Prebold so v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili zanimivo prireditev, ki je potekala v znamenju letošnjega evropskega leta medkulturnega dialoga, ki gaje razglasil Svet Evropske unije, in 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, prvega moža za ohranitev slovenskega jezika in pisca prve slovenske knjige. Prireditev so v športni dvorani pripravili učenci glasbeniki, recitatorji, bralci in igralci ob sodelovanju svojih učiteljev. Glavne vajeti pa so bile v rokah Marije Smerke.
Na odru dvorane se je odstiral pomen evropskega leta medkulturnega dialoga. Z domačo glasbo so vmes postregli mladi glasbeniki, učenci šole, ki imajo svoj ansambel Trio adijo. V skeču so predstavili shengensko mejo. Prisluhnili smo lahko različni govorici evropskih narodov, za pravo doživetje pa je postregla skupina Indijancev s poglavarjem - Modrim Bliskom - Mitjem Horvatom iz društva Avantura Žalec, ki je govoril v indijanskem jeziku, mladi Indijanci pa so njegove besede prevajali v
slovenščino. Modri Blisk se je rokoval tudi z ravnateljem Milanom Jezernikom, ki so se mu ob tej priložnosti zahvalili za njegovo dolgoletno vodenje šole.
Veliko besed je bilo namenjenih Primožu Trubarju, ki se je pred 500 leti rodil na Dolenjskem v skromnem mlinu ob reki Rašici. O njem in pomenu njegovega dela za slovenski narod in slovenstvo je na prireditvi spregovoril preboldski župnik Damjan Ratajc, ki je prinesel na prireditev Dalmatinovo Biblijo - knjigo vseh knjig.
Ustvarjalci programa so
spomnili še nekatere druge može, ki so dali pečat kulturi in slovenskemu narodu. V dvorani je zadonela Prešernova Zdravljica, spregovorili so o Valentinu Vodniku, Otonu Župančiču in tudi drugih osebnostih, ki so ustvarjali v drugih krajih Evrope. V različnih jezikih je zazvenela povest o Rdeči kapici, harmonikarski trio je zaigral pesem Slovenija, prireditev pa so sklenili z besedami Jenny Craig: »Ni pomembno tisto, kar narediš od časa do časa, svet lahko spremeniš le s tistim, kar počneš iz dneva v dan.«	D. Naraglav
Na I. OŠ Žalec so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili prireditev, na kateri so v ŠKD sprejeli prvošolčke, podelili priznanja najzaslužnejšim učencem na področju kulture in pripravili bogat kulturni program.
Predstavili so se otroški pevski zbor z zborovodkinjama Zdenko Markovič in Anjo Krajnc Zakonjšek, drugošolci so se predstavili z igrico, pod vodstvom Cvetke Pušnik je zaplesala ple-sno-ritmična skupina, na kitaro pa je zaigrala Lucija Cestnik.
Kot se spodobi, so se ob slovenskem kulturnem prazniku z
recitacijo Zdravljice in dramatizacijo pesmi Apel in čevljar spomnili Franceta Prešerna. Učence sta pripravili mentorici Majda Jurač in Ksenja Bauer. Predstavili so se tudi novi člani ŠKD z mentorico Zdenko Virant.
Ob tej priložnosti so nagradili najaktivnejše učence na kulturnem področju. Ravnateljica Tatjana Žgank Meža je podelila 49 priznaj in 8 knjižnih nagrad. Prireditev so obiskali nekateri gostje, med njimi tudi vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Marko Repnik.	T. T.
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
Praznično tudi na Vranskem
V Občini Vransko so v dvorani Kulturnega doma Vransko pripravili osrednjo proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku.
Uvodoma je zbrane pozdravila in nekaj besed namenila kulturnemu prazniku direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Suzana Felicijan, nato pa je sledil koncert sopranistke Andreje Zakonjšek Krt.
Ob klavirski spremljavi moža Primoža Krta je zapela nekaj skladb in navdušila številne prisotne. Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, je predstavila razstavo starih fotografij in razglednic z naslovom Vranski utrinki, ki so jo prazniku v čast na ogled postavili v Občinski knjižnici Vransko. Razstava bo na ogled do 31. marca.	T. T.
agencija Savinja, m
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2 razvojna prioriteta: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2 informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (UL RS, št. 115/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 10. 3.2008 do 12. ure, 4.6.2008 do 12. ure in 14.11. 2008 do 12. ure. Dodatne informacije na spletni strani: www.mg.gov.si.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-naslov: erik.potocar@gov.si.
-	III. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu iniciative Matera ERA - NET (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo spletne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 28. 2.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 28. 4.2008. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel.: 01/478 46 24.
-	III. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu iniciative ERA-NET MNT (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo spletne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 28.2.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 28.4.2008. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel.: 01/478 46 24.
-	Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET HY-CO (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo spletne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 14.3.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 12.5.2008. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel.: 01/478 46 24.
-	II. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET PathoGenoMics (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo spletne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 29.2. 2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 15. 5.2008. Dodatne informacije: mag. Marta Šabec Paradiž, tel.: 01/478 47 39.
-	Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev (UL RS, št. 16/08) Rok za oddajo vloge je 14.3. 2008 do 14. ure. Dodatne informacije na spletnem naslovu: esrr-did.mvzt@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo velja do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma porabe sredstev. Dodatne informacije: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 - javni razpis za leto 2007 (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt od 17.12.2007 do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Dodatne informacije: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za strokovno usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribogojca (UL RS, št. 112/07)
Rok za oddajo vlog je 31.12.2008. Dodatne informacije na e-naslovu: dusan.bravnicar@gov.si.
-	Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribiškega gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt do zaprtja razpisa oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije na e-naslovu: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za izbiro koncesionarja za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu (UL RS, št. 122/07) Rok za oddajo vloge je 11.2.2008 do 12. ure. Dodatne informacije po telefonu: 01/478 90 36 ali 01/478 90 98, Maša Žagar.
-	Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati priporočeno na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od 4. 2. 2008 od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGP.
-	Javni razpis za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati priporočeno na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGP. Odgovorna oseba: Mojca Krivec, tel: 03/490 75 86.
-	Javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati priporočeno na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGP.
-	Javni razpis za ukrep Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati priporočeno na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGP.
Ministrstvo za zdravje
-	Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v letu 2008 (UL RS, št. 05/08) Rok za oddajo vloge je 11. 2.2008 do 12. ure. Informacije v zvezi z razpisom vsak dan med 10. in 11. uro na tel.: 01/478 60 38, elektronski naslov: leopoldina.petemel@gov.si.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za sofinanciranje programov promocije vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 8/08) Rok za oddajo vloge je 25.2.2008 do 14. ure. Informacije: Polona Šoln Vrbinc, tel.: 01/478 43 65, e-naslov: polona.soln@gov.si.
-	Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2008 (UL RS, št. 8/08) Rok za oddajo vlog je 7. 2.2008. Pomoč in informacije: Ksenija Predikaka, tel.: 01/478 43 53, Sašo Grujič, tel.: 01/478 42 51.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev dimnikarske javne službe za območja: Ajdovščina, Bistrica ob Sotli, Braslovče, Cerkno, Cerkvenjak, Destrnik, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Dornava, Gorenja vas - Poljane, Gorišnica, Horjul, Hrpelje - Kozina, Juršinci, Kidričevo, Kranjska Gora, Lenart v Slovenskih Goricah, Lendava, Logatec, Loška dolina, Majšperk, Metlika, Mirna Peč, Mislinja, Mozirje, Naklo, Nazarje, Osilnica, Odranci, Oplotnica, Pivka, Podčetrtek, Polzela, Rogatec, Sveti Jurij, Semič, Sveta Ana, Sveti Andraž
V Slovenskih Goricah, Šentjernej, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Trzin, Tržič, Velika Polana, Videm, Zavrč, Žetale, Žužemberk (UL RS, št. 08/08) Rok za oddajo vlog je 5.3.2008 do 10. ure. Kontaktna oseba: Jože Kaplar, e-naslov: joze.kaplar@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris) (UL RS, št. 16/08) Rok za oddajo vlog je 9.5.2008 do 14. ure. Informacije: vsak ponedeljek, sredo in petek med 10. in 11. uro ter v sredo med 14. in 16. uro, tel.: 01/280 40 20 (Petra Ulamec), e-naslov: petra.ulamec@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje programov okoljskih nevladnih organizacij za leti 2008 in 2009 (UL RS, št. 16/08) Rok za oddajo vlog je 14. 3. 2008 do 13. ure. Informacije: Milena Janežič, tel.: 01/478 73 35, e-naslov: milena.janezic@gov.si.
Ministrstvo za kulturo
-	Redni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2008 (UL RS, št. 08/08) Rok za oddajo vlog je 15. 3.2008. Informacije: Tjaša Urankar Dornik, tel.: 01/369 59 47, e-naslov: tjasa.urankar-dornik@gov.si, Katja Lukšič, tel.: 01/369 59 81, e-naslov: katja. luksic@gov.si.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 39OB08A (UL RS, št. 12/08) Kandidati se lahko prijavijo na razpis od dneva objave v Uradnem listu vse do zaključka razpisa, vendar najkasneje do 30.1.2009. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani eko sklada.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
-	Javni razpis za podelitev štipendije za podiplomski študij na European University Institute za študijsko leto 2008/2009 (UL RS, št. 122/07) Rok za oddajo vloge je 30.5.2008.
-	Krediti za študij v tujini (UL RS, št. 12/08) Rok za zbiranje prijav je začel teči 2. februarja 2008 in bo trajal do 31. januarja 2009 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 1.250.000,00 EUR. Informacije na e-naslovu: krediti@sklad-kadri.si.
-	Javni razpis za posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2007/2008 (UL RS, št. 12/08) Rok za zbiranje prijav je začel teči z dnem objave u Uradnem listu in traja do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 15. marca 2008. Informacije: Darinka Trček, tel.: 01/434 10 88, e-naslov: darinka.trcek@sklad-kadri.si.
Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Argentino v letih 2009-2011
(UL RS, št. 12/08) Rok za oddajo vlog je 31. julija do 13. ure 2008. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/ 400 59 69, e-naslov: katarina.sersen@arrs. si.
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije:
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Pridobitev KZ Savinjska dolina
Ob obnovljeni kmetijski trgovini
Kmetijska zadruga Savinjska dolina, ki deluje v Občini Prebold in Občini Tabor, je pred kratkim uresničila še eno investicijo iz programa obnove svojih objektov. Po prenovi strehe, zamenjavi oken in fasade na domu KZ v Preboldu so tokrat popolnoma prenovili trgovino Kme-
tijske preskrbe Prebold in jo 4. februarja slovesno predali svojemu namenu.
Na slovesnosti je zbrane najprej nagovorila direktorica Darinka Piki, ki je poudarila, da je za njihovo zadrugo danes vesel in pomemben dan, saj so uresničili še en zastavljeni cilj, ki so ga že dalj časa
načrtovali, a se ga zaradi nerešene denacionalizacije niso lotili.
O pomenu prenovljene trgovine sta na slovesnosti spregovorila predsednik Zadruge Savinjska dolina Milan Pusto-slemšek in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Slednji je poudaril, da je kljub ponudbi velikih trgovskih centrov za ljudi v lokalni skupnosti velikega pomena specializirana trgovina za kmetijstvo, kjer so zaposleni ljudje, ki znajo svetovati in pomagati izbrati.
Obnovljeno kmetijsko trgovino je odprl podpredsednik zadruge Viki Sopotnik ob prisotnosti župana Vinka Debelaka in direktorice Darinke Piki ter članov zadruge in drugih gostov. V prihodnje bodo obnovili tudi skladiščne prostore.	D. Naraglav
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, /13 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
24 UR
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
grafično oblikovanje tisk
«iTihUlAil
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Nagrade inovatorjem ob 10. obletnici Anica Rajh med najboljšimi
Prejšnji teden so v Žalcu podelili priznanja najboljšim inovatorjem za leto
2007.	Gre za akcijo, ki je del vizije Občine Žalec, ki skupaj z inštitucijami podjetniškega razvojnega podpornega okolja želi tudi na tak načini spodbujati inovativnost v gospodarstvu. Ob podelitvi priznanj 18. februarja v Hotelu Žalec so obeležili tudi 10-letnico delovanja Razvojne agencije Savinja. Dogodka sta se poleg nagrajenih inovatorjev udeležila najbolj inovativni slovenski kmet Boštjan Skrabar in med najuspešnejšimi na Slovenskem forumu inovacij Anica Rajh, oba iz Občine Žalec.
Žalska občinska komisija za inovacije v sestavi Ivan Podpečan (predsednik), Dani Zagoričnik, Marjan Volpe, Danilo Basle in Danica Jezov-šek Korent je za najboljše inovatorje za leto 2007 razglasila 10 inovatorjev, ki so prijavili 6 inovacij. Prvo mesto sta si razdelila skupina inovatorjev iz podjetja Novem Car Interior Design, nosilec inovacije Matjaž Omladič ter Izidor Či-žič, Vojko Završnik, Roman Hlačar za polirni stroj - koncept taktnega poliranja, in inovator Aleš Marko za pogonsko napravo za odvijanje vrvi. Slednji je prototip izdelal v podjetju Uniforest, d. o.
o., inovacija pa je opredeljena kot izum, ki bo pridobil potrditev tudi na slovenskem patentnem uradu. Tretje mesto si je za avtomat za pripravo zloženca furnirjev in lepilnih folij prislužil Matjaž Omladič s sodelavcem Izidorjem Čižičem iz Novema ter zunanjim sodelavcem Boštjanom Rebernikom. Pa tudi 5. in 6. mesto so si prislužili inovatorji iz največjega žalskega podjetja, in sicer 5. mesto za mobilno polirno napravo za produkt L322 in BMW E 90 Zoran Kovačič in Primož Vasle ter 6. mesto za inovacijo Ponovna uporaba izmetnih izdelkov lesenega dekorja serije 3 Peter Kočevar. Četrto mesto je pripadlo inovatorju Vernerju Perinu iz podjetja SIP Šempeter za vklop 1. ko-
tla preko GSM-omrežja.
Vse inovacije, razen omenjene na 2. mestu, so že implementirane v imenovanih podjetjih. Njihov skupni imenovalec, čeprav gre za različna vsebinska področja, pa je bodisi prihranek različnih vrst, energije, časa, materiala, racionalnejše in lažje delo za delavce, večja varnost procesov in učinkovitejše delo, ki prinaša konkurenčne prednosti. Priznanja je inovatorjem podelil žalski župan Lojze Posedel, ki je izrazil veselje nad tako plodno bero inovacij v letu 2007, zaradi katere so v Občini Žalec celo razširili nagradni sklad.
Na slovesnosti so nagradili tudi Anico Rajh in Boštjana Skrabarja za inovacije, ki so se uveljavile v širšem okolju.
Na čelu RAS je vseskozi Danica Jezovšek Korent, ki je na srečanju ob obletnici povedala, da je agencija v desetih letih razvoja zelo razširila področja svojega delovanja in se tudi kadrovsko okrepila, od ene same osebe do danes 5 zaposlenih v agenciji in načrtujejo zaposlitve tudi v prihodnje. Agencija ima status regionalnega referenčnega centra za e-Poslovanje, vstopno komunikacijske točke savinjske regije "Europe direct" in je vključena v pospeševalno mrežo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije.
Njene razvojne aktivnosti in projekti so poleg izbora Inovatorja leta oz. projekta Inovacij v malem gospodarstvu, vstopna točka VEM in e-VEM, civilna iniciativa Leader, vzpostavitev lokalne akcijske skupine (LAS), SSD javno zasebno partnerstvo, projekti Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Z inovacijami v turizmu zagotoviti kakovostnejšo turistično ponudbo, Turistična ekološka obogatitev ribnika Vrbje, Merjenje kakovosti v izobraževanju odraslih idr. RAS organizira različne oblike usposabljanja in nudi svetovalno pomoč preko vavčerskega sistema svetovanja, neposrednega strokovnega svetovanja na sedežu agencije, informiranja
o sredstvih, ki so na razpolago, in drugo.
V sklopu številnih nalog, značilnih za razvojne agencije, ki- so zadolžene za vzpostavljanje podpornih mrež, združevanje znanj in kapitala, za koordinacijo in pripravo skupnih razvojnih projektov, je v Razvojni agen-
ciji Savinja zanimiv poseben program spodbujanja poklicnega uveljavljanja žensk, kamor sodijo specialistično svetovanje promotork, identifikacija projektov ženskega podjetništva, razvoj modela družinskega servisa, odpiranje novih zaposlitvenih možnosti za ženske in spodbujanje samozaposlovanja žensk. Ciljne skupine programa so brezposelne ženske, ženske z nizko stopnjo izobrazbe, starejše ženske, ženske s socialnimi težavami in seveda tudi podjetnice in obrtnice.
Lucija Kolar foto: T. Tavčar
Anica Rajh
Na 2. Slovenskem forumu inovacij, ki je potekal 17. in 18. januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila v krog 40 najboljših izbrana tudi inovacija multivalentna peč naše rojakinje, Šempetranke Anice Rajh. Inovacija, ki je že leta 1993 dobila zlato priznanje na sejmu inovacij Eureka '93 v Bruslju in je za mnoge zaradi za tisti čas znatno nižje osveščenosti ljudi prišla prehitro, je naposled le dobila vsaj moralno in strokovno priznanje na domačem trgu inovacij. Medtem ko že ima tudi znak SQ in jo bolj pilotsko že koristi kar nekaj slovenskih zasebnih
uporabnikov, pa še čaka na partnerja in investitorja, ki bo zagotovil serijsko proizvodnjo.
Strokovna komisija na 2. Slovenskem forumu inovacij je inovacijo Anice Rajh med 40 najboljših uvrstila po izboru med 175 prijavljenimi. To je zelo velik uspeh, saj so se na razpis prijavile tudi inovacije inštitutov in velikih podjetij. Tako je njena inovacija -multivalentna peč - na razstavi Inovativni potencial Slovenije stala ob boku kemijskemu inštitutu, fakulteti za elektrotehniko, Do-melu, Iskri Avtoelektriki in drugim podjetjem ter inštitucijam, ki imajo za sabo velike razvojne oddelke in finančna sredstva.
Anica Rajh je po osnovni stroki gradbena tehnica in je precej let delala na področju gradbeništva, potem pa sta se s pokojnim možem, ki se je že prej ukvarjal z energetiko, lotila dela v skupnem podjetju. Multivalentni sistem je, kot pravi Anica, plod dolgoletnega dela pokojnega Aničinega moža, ki ga je soustvarjala in s svojim znanjem dopolnjevala tudi sama. Z njim sta inovacijo že leta 1993 predstavila na sejmu inovacij Eureka '93 v Bruslju, kjer je inovacija dobila zlato priznanje. A že takrat so po Aničinih besedah mnogi dejali, da, je za tako napreden izum 10 let prezgodaj, saj osveščenost glede varčne rabe energije in racionalnega odnosa do okolja in življenja še ni bila na takšni ravni kot danes. Po smrti moža, ko so se razblinile tudi ambicije po lastnih proizvodnih kapacitetah, je Anica Rajh nadaljevala z delom in sistem tudi s pomočjo dveh sinov še izpopolnjevala.
In kaj so prednosti te inovacije? Multivalentni sistem omogoča nadzorovano in zato najbolj ekonomično skupno koriščenje trenutno razpoložljivih energetskih virov, pa naj bodo to biomasa, solarna energija, energija toplotne črpalke, trdo gorivo, elektrika, plin, olje idr. Porabniki lahko sami kombinirajo in izbirajo med razpoložljivimi energetskimi viri, zato jih morebitni izpadi posameznih virov ali njihove podražitve ne morejo spravljati v zadrego. Poleg tega sistem temelji na varčnem in okolju prijaznenj pristopu h koriščenju energetskih virov, zato je za današnji čas še posebej aktualen.
»Sistem dela 365 dni v letu. Naravnan je tako, da najprej sprejme alternativne vire energije, šele potem dogoreva z glavnim virom. Ker je nizkotemperaturni, deluje po sistemu 50 : 70 (stopinj Celzija). Torej, temperatura sistemske vode je 70 °C in se ohlaja na 50 °C, mi samo dogorevamo akumulacijo sistemske vode. S pomočjo sistemske vode, ki jo koristimo za ogrevanje, pa segrevamo tudi sanitarno vodo,« prednosti mul-tivalentnega sistema pojasnjuje Anica. »Sistem nam omogoča tudi ogrevanje bazenske vode, pa tudi ostalih sistemov, denimo talnega ogrevanja. Zaradi same akumulacije je prihranek 10 %, z uporabo ostalih alternativnih virov pa se odstotek prihranka še povečuje, tudi za 24 %. Zelo pomembno ob tem je, da se sami odločamo, kateri alternativni ali redni vir koristimo glede na nam ugodnejšo uporabo virov. Pomembno je tudi, da je sanitarna topla voda v pretoku in je stoječe vode v izmenjevalcih zato le 2 li-
tra, tako da se ne morejo kopičiti škodljive legionele in podobni organizmi. Prav tako se ne moremo opeči, ko odpremo pipo, saj ima v pretoku voda med 32 in 55 stopinj. To so vse dodatni prihranki.« Sistem je primeren za individualne objekte, pa tudi javne objekte, denimo vrtce, turistične objekte. Ogrevamo lahko vsak trenutek, ker deluje skozi vse leto, z zelo racionalno rabo energije.
»Iz tega sistema se da še ogromno narediti, nekaj že imam v glavi, bomo videli,« pravi Anica Rajh, upokojenka, mati štirih odraslih otrok, dveh fantov in dveh deklet, najmlajše, maturantke, ki še kako kaže, da je tudi tretje življenjsko obdobje lahko nadpovprečno ustvarjalno. Anica ob tem ne pozabi povedati, daje zelo pomembno sodelovanje z ASI -aktivnimi slovenskimi inovatorji, s pomočjo katerih se je lani predstavila tudi na sejmu inovacij na Hrvaškem, prav tako pa tudi na zadnjem 2. Slovenskem forumu inovacij. Skupaj si prizadevajo za to, da bi država uvidela, kako pomembno je podpreti tudi individualne inovatorje. Tega tudi v teh modernih, razvojno usmerjenih časih po mnenju Anice še ne počne ravno z »veliko žlico«. Lani so ASI namreč organizatorji povabili na sejem inovacij v Niirenberg in jim zagotovili celo brezplačen prostor, pa niso dobili potrebne državne finančne podpore, ki bi jim pomagala k uresničitvi razstave. A stvari se premikajo na bolje ravno s pomočjo Slovenskega foruma inovacij, ki je bil letos šele drugič. Anica poudarja, da je zelo pomembna tudi podpora domače RAS oz. direktorice Danice Jezovšek Korent, ki ji je z nasveti pomagala v času, ko ji je bilo najhuje, in jo usmerila k ASI.
Tudi priznanje Občine Žalec, ki ga je prejela, jo je prijetno presenetilo in je predvsem pozitivna moralna spodbuda za delo. A za implementacijo inovacije oz. za zagon serijske proizvodnje je potrebno veliko zagonskega kapitala in v Sloveniji je do zdaj zaman iskala partnerja, investitorja. Kar je pravzaprav neverjetno, saj strokovnjaki potrjujejo, da takšni proizvodi na trgu manjkajo. »Poznam primer, pa najbrž ni edini primer slovenskih inovacij, ki je naletel na plodna tla v tujini, potem ko ni bilo interesa doma. Škoda bi bilo, da bi se tako zgodilo tudi s to inovacijo,« pravi Anica. Želela si je, da bi projekt ostal v Občini Žalec, a so njena prizadevanja padla v vodo. V zadnjem času je kar nekaj zanimanja iz tujine in nekaj resnih domačih ponudb, tako da je realizacija zagona najbrž zdaj že bližje.	L. K., foto: T. T.
Prednosti multivalentne peči:
•	manjša poraba goriva,
•	možnost priključitve kateregakoli alternativnega vira vanjo
(trdo gorivo, biomasa, toplotna črpalka, sončni kolektorji, elektrika ...),
•	manjša izguba toplote,
•	integriran pretočni grelnik, raztezna posoda,
•	možnost naknadnega dograjevanja sistema,
•	garancija 10 let,
•	izkoristek med 90 in 97 %,
•	izdelan iz kotlovske pločevine, po želji tudi izvedba INOX,
•	majhno zavzetje prostora,
•	enostavna montaža,
•	investicija se povrne v 5-ih letih.
Danica Jezovšek Korent ob predstavitvi
Ob tej priložnosti so obeležili 10. obletnico Razvojne agencije Savinja, ki se je prav pred desetimi leti, 17.2. 1998, preselila v obnovljene prostore in začela svoje delo kot GIC Podjetniški center Žalec. Leto kasneje se ji je v vlogi ustanoviteljic pridružila skupina 6 novonastalih občin, z razširitvijo delovanja na vsa razvojna področja pa se je preimenovala v Regionalno razvojno agencijo z 12 ustanovnimi člani. Leta 2001 se je iz regionalne preimenovala v tudi danes imenovano Razvojno agencijo Savinja, občini Braslovče in Prebold pa sta se takrat odločili za samostojno pot
10-letnice uspešnega dela RAS
svojega razvoja. V istenrletu so v agenciji zasnovali dneve podjetništva, ki so se iz enodnevnega dogajanja vse do danes razvili v nekajmesečno dogajanje. Število ustanoviteljev se je skozi desetletno zgodovino večkrat spremenilo, danes pa so ustanovni člani občin Braslovče, Žalec, Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Žalec in Izvira, d. o. o., Žalec, pridruženi so še občine Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Upravna enota Žalec, Zavod Racio Social Celje, Zavod RS za zaposlovanje, OE Celje, ter Urad za delo Žalec, KGZ Celje - Kmetijsko-svetoval-na služba Žalec in drugi.
februar 2008
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
Uspešni pri promociji Polzele
Izbor kmetice 2008 bo v Šempetru
angleškem in nemškem jeziku. Veliko dela so opravili ob zbiranju podatkov za novo panoramsko tablo občine, ki je nameščena ob parkirnem prostoru pri občinski stavbi. Pri organizaciji prireditev so v povprečju izpeljali eno na mesec, od katerih so nekatere postale že tradicionalne, na primer otroška maškarada, okrogla miza ob svetovnem dnevu Zemlje, kolesarsko srečanje, ocenjevanje ocve-tličenja hiš in drugih objektov v občini. Še posebej pa so polzelski turistični delavci veseli lanskoletnega drugega mesta v kategoriji manjših mest.
Opravljeno delo v društvu je pofivalil župan Ljubo Žnidar in med drugim poudaril, da je turistično društvo pomembno gibalo v celotnem družbenem življenju lokalnega okolja. Nekaj besed je namenil tudi začetku prenove gradu Komenda, kamor bosta občina in država vložili veliko nepovratni sredstev. K čestitkam za dobro opravljeno delu se je pridružil tudi predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik.	T. Tavčar
Tilka Drev med podajanjem poročila
REZ TRTE NIKOLAJE
potomke najstarejše trte na svetu
Sreda, 5. marca 2008, ob 17. uri pri obrabnem stolpu v Žalcu
9MCM1

0
schefenacker
Informacije: Leonida Bončina, tel:	7034 510, 7034 512, 041 400 615
zaDQSIitev@schefenacker-slovenia.com
skupaj s časopisnim podjetjem Kmečki glas avgusta v Šempetru v Savinjski dolini pripravili državno prireditev Izbor mlade kmetice 2008. Članice društva naj bi si do tega dogodka priskrbele blago za izdelavo enotnih oblek, sprejele pa so tudi sklep o včlanitvi v Zvezo kmetic Slovenije. Delo društva so pohvalili žalski župan Lojze Posedel, predsednik KS Griže Ivi Krašovec in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Zbora se je udeležila tudi kmetica leta 2006 Anita Štriban s Koroške.	T. Tavčar
SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold
Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo.
V Grižah so se na šestem letnem občnem zboru prejšnji četrtek zbrali članice in člani Društva podeželskih žena Občine Žalec, vseh je 78, in občni zbor popestrili tudi s predavanjem Igorja Kelenbergarja o vzgoji, negi in zasaditvi cvetja v korita in grede.
O delu društva je poročilo podala predsednica društva Tilka Drev. Društvo deluje v treh pododborih, lani pa so pripravili šest kuharskih tečajev, pet strokovnih predavanj, strokovne ekskurzije, sodelovali na prireditvah Začetek obiranja
hmelja, Gališki dnevi, Hmeljarski likof v Petrovčah, organizirali so razstave in pogostitve ob prazniku Občine Žalec, Mestne skupnosti Žalec, sodelovali na prireditvah Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in bili uspešni na izboru mlade kmetice leta 2007, na katerem je laskavi naslov osvojila Marta Rojnik iz Spodnjih Grušovelj. Letošnji program dela je podoben lanskemu. Poleg predavanj, kuharskih tečajev, kulinaričnih razstav, ekskurzij, planinskega pohoda, priprave brošure Izbor jedi z razstav z recepti bodo
Med podajanjem poročila predsednice TD Polzela Alenke Žnidar
Člani Turističnega društva Občine Polzela in drugi gostje so se v mali dvorani Kulturnega doma Polzela sestali na občnem zboru. V uvodu so se predstavili
učenci glasbene šole kulturnega društva Cecilija, predsednica Alenka Žnidar pa je podala poročilo o delu društva v preteklem letu.
Med drugim je povedala,
Naše stranke sodijo v sam vrh avtomobilske industrije, saj lahko SAPS-ove luči vidite na najprestižnejših znamkah kot so:
V naše vrste vabimo:
izkušene strokovnjake s področja strojništva in drugih tehničnih poklicev zlasti tudi strokovnjake za brizganje plastičnih mas, orodjarje, vzdrževalce, strojnike, tehnologe, nastavljala:, konstruktorje in vodje izmet
da je delo društva potekalo po načrtu. Veliko časa so vložili v promocijo občine, izdali zloženko Občine Polzela v
diplomante, študente, dijake in začetnike s področja tehničnih poklicev
možnost opravljanja prakse, priprave diplomskih del in seminarskih nalog, možnost zaposlitve
delavke in delavce za delo v proizvodnji
(brizganje plastike, metalizacija in montaža)
Pridružite se mladi ekipi v hitro rastočem podjetju, kjer si boste lahko pridobili bogate izkušnje v mednarodnem okolju.
Simona KODRIN, ; Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. -12. ure
PREGLEDI VIDA
-	četrtek, 28.2. 2008
-	četrtek, 13.3. 2008
-	četrtek, 27.3. 2008 NAROČITE SE LAHKO VSAKDAN OD 8. DO 18. ure na tel: 700 06 30!
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL!!!
.p.
jß f M	EDIT d.o.o., F alarm materiali
M	Wm	Podvrh 1,3314 Braslovče
yiJJ 8	Tel: 03 703 21 50
Smo dinamično podjetje s 15 letno tradicijo na slovenskem trgu. Zaradi širitve obsega poslovanja vabimo v svoje vrste:
-	SKLADIŠČNIK-1 oseba
-	POPRAVLJALEC LESENIH PALET-1 oseba
Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom na naslov: EDIT d.o.0., Podvrh 1,3314 Braslovče oz. na elektronski naslov info@edit. si
Podrobnejše informacije o razpisanih delovnih mestih najdete na www. edit, si - zaposlitev ali na straneh zavoda za zaposlovanje.
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje
PE Žalec: Ulica talcev 2, Žalec Tel: 03 713 32 10, fax: 03 713 32 11 GSM: 031 342 800 www.sz-atrij
e-mail: atrij.zalec@amis.net
V Ojstriški vasi v centru Občine Tabor v Savinjski dolini prodamo tri novozgrajena stanovanja, ki se nahajajo v sklopu desetstanovanjske zgradbe (P + 1) v obnavljanju.
Pritličje: 3-sobno stanovanje 80,75 m2 (predprostor, dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico, 2 spalnici, kopalnica, ločen WC, shramba).
Cena: 88.550 €.
1. nadstropje: 2,5-sobno stanovanje 62,10 m2 (predprostor, dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico, 2 spalnici, kopalnica + WC, shramba).
Cena: 67.424 €.
I.nadstropje:3-sobnostanovanje75,05m2(predprostor,dnevniprostorskuhi-njomjediinico,2spalnici,kopalnica+WC,shramba,balkon9m2najužnistrani). Cena: 89.320 €.
Etažna lastnina, CK olje, telefon, CATV, vsako stanovanje 2 parkirni mesti. Bližina avtoceste MB-LJ.
Informacije: 031 342 800, e-naslov: atrij.zalec@amis.si.
Delovni čas:
ponedeljek - petek.: od 8.00 do 12.00, torek: od 16.00 do 18.00
Mi vase počitnice jemljemo resno
Potovanja za I.Mai 2008: Korzika*SardiniJa, odhod 29.4., 6 dni. 437€/osebo; Rim*Vatikan*Poh!pejt*SoiTento*Neapeij*Amalfi, odhod 25.4,, 5 orsi. 303€/osebo Genova* Portofino'CinquB Terre, odhod 2.5., 2 dni, 219€/oiebe; San Gimignano*Siena*Elba*Pisa*Lucca, odhod 26.4., 3 dni, 2Q9C/osebo, Jezero Maggiore*Boromejski otoki*Milano, odhod 26.4., 2 dni, 128€/osebo 8eriin*Dresden*Postdam*Leipzig, odhod 26.4., 5 dni, 315€/osebo; Po poteh Primoža Trubarja, odhod 28.4., 3 dni, 259€/osebo; Regensburg* Walhalla*Z ladjo do Passau-a, odhod 2.5., 145€/osebo;Z!ata Praga in gradovi južne Češke, odhod 1.5., 3 dni, 182€/osebo: Budimpešta, odhod 3.5., 2 dni, 98€/osebo; VIS’BIS EVO ‘etnei an d Dalmati - žur za I.Maj, odhod 30.4., 5 dni, 209€/osebo; Beograd in Đerdap, odhod 1.5., 3 dni, 179£/osebo; Nacionalni park Brioni*Mootovun*Tartufi, odhod 27.4., 1 dan, 60€/osebo; Razkošnja doživetja TANZANIJE IN ZANZIBARJA, odhod 24.6., 14 dni, slovensko vodstvo, 3.490€/osebo; Karibu KENIJA, odhod 28.6., 8 dni, slovensko vodstvo, 1,349€/osebo IV PRODAJI TUDI POTEPUHOVO POLETJE 2008 lnfo@potepuh.si:www.poteDuh.si:PLAčiLO NA Več OBROKOV
Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje, t: 03/7Ì3 23 001 f: 03/713 23 08
POLITIČNE STRANKE
februar 2008
SDS

Kdo je lepši, kdo je boljši?
Razmišljanja o vlogi občinskega svetnika v Občini Žalec
Slovenska ljudska stranka
Vreme je sedaj podobno kot dejanja v državnem zboru. Sonce sije, a vendar je prekleto mraz. Tudi dogovor med predsednikom vlade Janezom Janšo in ostalimi poslanskimi skupinami je še do nedavnega veljal in vse je že kazalo na to, da bo pokrajinski zakon končno sprejet. Vendar si je nekaj dni pred napovedanim glasovanjem poslanska skupina SD iz prestižnih razlogov premislila in na koncu so za potrditev zakona, ki je nacionalni projekt in ki bi omogočil enakomeren razvoj Slovenije, premislili. Navkljub temu, da so si nekateri lokalni predstavniki in župani tudi iz opozicijskih strank prizadevali, da bi do sprejema pokrajinske zakonodaje le prišlo, so poslanci opozicije glasovali proti. Zaradi bližine volitev se je opozicija odločila, da ne bo dovolila uvedbe pokrajin. Kot je povedal Branko Grims, v praksi to pomeni, da bo v centralni blagajni ostalo milijardo in četrt sredstev, s katerimi bi samostojno upravljale in razpolagale pokrajine same in ki bi omogočal enakomeren razvoj Slovenije.
Povrhu vsega pa je zadnja raziskava pokazala padec podpore Borutu Pahorju in rast volivcev, ki bi volili SDS oz. Janeza Janšo. Strokovnjaki sicer menijo, da to ni povezano z dejstvom, da je predsednik vlade začel odkrit in javen boj
proti tajkunom, kajti ankete naj bi bile opravljene že pred tem. Lahko se vprašamo, ali je Pahorjev samooklicani premierski stolček le preranjena napoved, ali pa je ljudi strah, da bo inflacijo in z njo povezano fiskalno politiko ter zadolženost države reševal Mitja Gaspari, ki je v letih svoje ministrovanja korenito poslabšal fiskalno politiko. Borut Pahor je tudi obljubljal, da bo predstavil svoj program že v začetku januarja. Ali se je odločil, da to ni bila dobra volilna strategija ali pa programa preprosto nima. Ker ga pač ni sposoben pripraviti. Tako kot je sam pravilno ocenil svojo (ne) sposobnost in ni želel sprejeti delo premierja, ko mu je to v mesecu decembru ponujal Janez Janša. Pahor namreč zna z besedami, je mojster lepote in všečnega nastopa, a to mu ne bo pomagalo prepričati sindikate o potrebnih reformah na trgu dela (sindikati so namreč proti tem reformam), pa čeprav je predsednik socialnih demokratov. Na drugi strani pa je vlada pripravila in sprejela vrsto ukrepov v t.i. paketu socialnih zakonov, ki olajšuje položaj socialno šibkejših državljanov. Prav tako se je začel obrestovati tudi odkrit boj proti tajkunom. Mraz je torej lahko usoden za nekatere, ne glede na to, kako zelo zunaj sije sonce.
Robert Čehovin
Kar nekaj vode je preteklo od našega zadnjega prispevka na 13. strani Utripa, saj zaradi dogajanja in razgretih strasti v občinskem svetu občine Žalec nismo želeli prilivati olja na ogenj zaradi podpisa Dogovora z županom o nemotenem delu občine Žalec.
Ker ste nas v občinski svet izvolili Vi dragi občani, želim pojasniti zakaj je do podpisa prišlo, čeprav smo prej delovali v okviru Partnerstva. Kot v vsakem partnerstvu naj bi bili partnerji enakovredni ter naj bi upoštevali eden drugega, vendar tega občutka v naši stranki enostavno nismo več imeli. Partnerstvo je bilo na začetku dobro zastavljena ideja o povezavi strank, vendar so v njegovem sklopu začeli posamezni člani bojkotirati tudi dobre predloge občinskih strokovnih služb in župana samo zaradi nasprotovanja kot takega. Ko je bilo potrebno uskladiti predloge za proračun 2008 - 2009, smo bili na usklajevanjih pri županu v dveh terminih poleg župana in strokovnih služb edina stranka, ki se je teh usklajevanj udeležila, potem pa je župan sklical še tretji termin, kjer pa so leteli papirji po zraku in tudi besedni zaklad nekaterih je bil vse prej kot primeren za takšno ustanovo kot je občina. Saj se strinjam, da gospod Lojze Posedel mogoče nima vedno prav, ampak zato smo tukaj mi
svetniki, da mu to z glasovanjem in z dialogom to povemo.
V Stranki mladih Slovenije prav tako ne odobravamo »gostilniške« politike, saj je gospod, kateri je »izpadel« iz občinskih vrst, po vseh gostinskih lokalih Žalca oznanjal tistim, ki so ga bili pripravljeni poslušati, kako je Partnerstvo in njegovi člani nesposobno, po drugi strani pa nas je obtoževal (SMS namreč), da smo se »prodali za en nepomemben mladiski center v Šempetru«, saj nam ga je ob podpisu Dogovora obljubil župan.
Za nas mladinski center v Šempetru ni kar ena mala stvar, ampak bi nam takšna stvar ogromno pomenila, saj mladi v Kraju potrbujejo prostor za svoje aktivnosti, mi pa imamo dober program in tudi željo delati.
Torej zakaj bi vztrajali v eni nenaravni politični tvorbi, kjer se mnenja in stališča članic tako razlikujejo, čeprav pa želimo z nekaterimi vseeno sodelovati, saj je tudi v Partnerstvu nekaj zelo pozitivno naravnanih ljudi, kot naprimer gospod, ki je na eni izmed občinskih sej izjavil, da nehajmo tekmovati »kdo je lepši, kdo je boljši«, ampak skupaj zavihajmo rokave za dobro Občine. Pa ni važno na kateri strani ste.
Mi se strinjamo z Vami gospod. Dajmo!
Za LO SMS Žalec Robert Smodej
Občinski svet razumem kot najvišji občinski organ, ki izpolnjuje pričakovanja občank in občanov tako v okviru razpoložljivih finančnih sredstev kot siceršnjih uredb, ki pomenijo zakonske regulative proračunskih prihodkov, odhodkov, urejanje ter spremljanje procesov v javnih zavodih, pripravo razvojno prostorskih aktov, sodelovanje z ostalimi službami v javni upravi ter odzivanje na nepredvidene dogodke.
Vsekakor so za strokovno izvajanje navedenega pristojne strokovne službe občine, ki izvajajo sklepe občinskega sveta ter predhodno pripravljajo aktivnosti za dosego prej navedenega.
Predloge občinskih strokovnih služb razumem kot predloge in ne kot dejstva, ki jih ni mogoče spreminjati ali celo zavrniti, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi ali drugačna stališča posameznikov ali skupine.
Vsak od svetnikov ima o posameznih predlogih pravico dajanja pripomb oziroma konstruktivnih predlogov, ki se nanašajo na vsebino in nimajo političnega poudarka. Tako sem vsaj prepričan, da deluje ali bi moral delovati vsakdo izmed nas.
Žal pa ni tako, saj je vsakršno drugačno razmišljanje označeno kot napad na župana, napad na strokovne službe, nabiranje političnih točk, nastopaštvo, zavajanje javnosti in še kaj.
Sprašujem se kaj od predlogov partnerstva ni bilo sprejemljivo za občane in občanke Občine Žalec?
S čim smo jih oškodovali? Ali smo pod naše predloge natisnili pečat stranke?
Zakaj ta vprašanja? Zato, ker so se ali smo se vsi tisti, ki se nismo vedno strinjali s predlogi strokovnih služb oziroma župana, nenadoma označeni z zaviralci razvoja občine, oziroma tistimi, ki otežujejo normalno delo občine ter občinskega sveta.
Prizadevanja, da se utrdi večina, so uspela in nemudoma smo iz delovnih teles občine odstranjeni vsi, ki smo želeli konstruktivno prispevati ter opozarjati na problematiko, ki se nam je zdela pomembna. To se očitno ne sme, argument za zamenjave pa je za nekatere v komisijah in odborih celo žaljiv - strokovnost.
Ugotavljamo lahko samo, da je postal občinski svet enostavno mesto enoumja, kjer ni prostora za drugačno razmišljanje; kar pomeni, da se ga s takšnim načinom vodenja ne potrebuje. To je razvidno tudi pri koriščenju proračunskih sredstev po sprejetem proračunu za leto 2007, ko so nekatere postavke krepko prekoračene, nekatere ostale pa se niso izvedle brez obrazložitev.
Sposobnost vodenja je v doseganju konsenza in ne v iskanju popolne poslušnosti ter podrejenosti ljudi, ki so s svojimi videnji ter programi prisluhnili potrebam občank in občanov. Danes pa se daje občutek, da so takšni predlogi in razmišljanja naperjeni ravno proti njim. Kakšna pa je potem vloga in delo občinskega svetnika?
Vlado Majer
Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu
Cilj in pot jasna, pogovor in dogovor nujna
m
SOCIALNI

*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Bliža se konec mandatu; ali so zastavljeni cilji izpolnjeni?
DeSUS
»Socialni demokrati imamo v letošnjem letu en sam, vendar ne enostaven cilj. Na jesenskih volitvah ljudem ponuditi kompetentno ekipo zjasnim in uresničljivim načrtom ukrepov. To si ne želimo samo zato, da ponudimo izbiro tistim, ki s sedanjo oblastjo niso zadovoljni. Ljudi želimo prepričati, da lahko Socialni demokrati Slovenijo vodimo bolje. Torej ne želimo graditi samo na razočaranju, na podpori tistih, ki do vlade Janeza Janše gojijo negativna čustva. Nagovoriti želimo tudi tiste, ki ta mandat ne vidijo le črno belo, temveč razlikujejo med tistim, kar je ta vlada naredila dobrega in je potrebno nadaljevati in nadgrajevati ter tistim, kar je naredila slabega in je zato treba temeljito spremeniti. Skratka, nočemo zmagati zato, ker bi ljudje mislili, da je Janez Janša slab, temveč zato, ker bodo ljudje ocenili, da smo Socialni demokrati boljši.«
Tako je predsednik Borut Pahor pojasnil vzroke in razloge za dosedanja dejanja. Temu sledimo Socialni demokrati v Spodnji Savinjski dolini. Na tem območju sta dva volilna okraja z različnimi skupinami volivcev. Tem moramo ponuditi dve kandidatki oz. kandidata, ki bosta odražala stališča in energijo Socialnih demokratov, ter prinesla uspeh na volitvah. Na teh volitvah moramo Socialni demokrati staviti na pogovor in dogovor kot temeljno vodilo politike, ki mora spodbujati in združevati ideje in ljudi. Takšno razmišljanje je izhodišče naših priprav na septembrske volitve, saj je jasno, da imamo Socialni demokrati priložnost, da dobimo zaupanje za vodenje države. In temu primerno se želimo tudi pripraviti.
Pomembno je, da volivci SD in drugi prebivalci ugotovijo, da naša zmaga v Slovenijo vrača spoštovanje
dela, pravično nagrajevanje, enake možnosti za vse, predvsem pa družbo, ki ne bo dušila razmišljajočih in ne bo vsako nestrinjanje z vlado oz. uradno politiko označeno za narodno izdajstvo ter tožarjenje. Kritika bo vzeta kot dobronamerna spodbuda, ne pa kot nagajanje.
Dejstvo je, da je priprava alternativnega vladnega programa prišla do točke, ko imamo na posameznih resorjih pripravljeno oceno stanja ter programska izhodišča z različnimi predlaganimi ukrepi. V tej točki bo bistvena ravno ekipa, ki bo zaključila s pripravo programa ter določila tistih nekaj prednostnih točk, okrog katerih bo osredotočena pozornost naše vlade. Zato je predsedstvo podelilo Borutu Pahorju tudi mandat, da oblikuje ekipo, ki jo bo v kampanji predstavil javnosti in po volitvah ponudil našim koalicijskim partnerjem.
Socialni demokrati smo že pred dobrima dvema letoma sklenili in javnosti to tudi predstavili, da imamo pri morebitnem izbiranju naših vladnih partnerjev dva kriterija: programsko sorodnost ter kompetentnost predlaganih nosilcev odgovornosti.
Paradoksalno je, da Janši v boju proti SD lahko največ pomaga ravno ZARES. SD bo v dilemi, ali naj stopi v koalicijo s SDS, le v primeru, če bo na volitvah osvojila drugo mesto. V primeru, da bo SD prva na volitvah 2008, bo v koalicijo povabila LDS, ZARES in še kakšno stranko. Torej glas za Golobiča je dejansko glas za Janšo. Mi pa ne želimo, da Janša zmaga ponovno.
Odločitve na teh volitvah, bodo bolj daljnosežne kot vidimo v tem trenutku.
Socialni demokrati Žalec
VABILO!
LDS Občinski odbor Žalec in Maja Štamol Drolje
Vas ob mednarodnem dnevu žena
vabimo na srečanje s tremi zanimivimi sogovornicami.
Klepet bo v prostorih restavracije Hotela v Žalcu
v četrtek, 6. marca 2008 ob 19. uri
usmerjala Maja Štamol Drolje.
#W® / minljivosti časti uskladiti vsa miš* žulja iti pričakovanja: kako raspor aditi 24 ur dna va na M ga rabimo čisto zasa, na čas za dalo, za Mriaro na najrazličnajših področjih, za otroka) prijaialja, znanca; kako za šport, rakraacijo, kulturo?
Po razgovoru bo družabno srečanje ob kozarcu penine in spomladanskem prigrizku.
Prepričani smo, da boste na klepetu Maje Štamol s tremi zanimivimi sogovornicami še kako koristno in prijetno porabili delček časa. Delček časa, ki ne bo pozabljen ...
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite!
Vstop prost!
Prišel je čas, ko bo treba resnici pogledati v oči. Opraviti bo potrebno analizo, preveriti naše uspehe in kaj je z neuspehi in kako naprej. Res je, da se moramo zavedati, da bo letošnje leto za našo stranko še kako pomembno, saj se bo zopet odločalo z državljankami in državljani, našimi zvestimi volivci ali bomo prišli v DZ ali ne. Povedati moram, da sem osebno zelo optimističen, ne glede na polit barometre, ki nam kažejo različne odstotke. Čutiti je, da ima stranka podporo, da je v zaletu in da ljudje naši stranki verjamejo. V treh letih, odkar smo v Vladi, ki nam po ideoloških in drugih kriterijih niso blizu, a vendar je moja ocena, da bomo svoje cilje lahko uresničili samo tako, da smo del Vlade RS. Povedati je potrebno, da je eden izmed pomembnih razlogov za vstop v koalicijo le bil usklajevanje pokojnin z rastjo plač, ki žal danes ni dosledno in tako kot bi se mi štirje poslanci z Ministrom želeli.
Menim, da ne smemo biti preveč naivni, saj nam nobena Vlada do sedaj ni omogočila doslednega usklajevanja pokojnin z rastjo plač. Saj je vse povezano z velikimi vsotami denarja. Pred očmi moramo imeti vedno politiko, katera veliko obljublja in malo da, da se moramo na tak način kot zrela stranka zavedati kje so meje, kje je prostor, kje je lahko naša stranka uspešna in da bi bilo zelo slabo, če bi se morali navzeti filozofije, da v tej Vladi nismo nič naredili in da je to kar smo naredili premalo. Če ocenjujem naše delo lahko rečem, da smo storili veliko, doslej kot stranka največ v kakršnikoli Vladi, kar nam omogoča zelo specifičen položaj, ki ga imamo, saj
se vsakič izkazuje, da smo dejansko tehtnica v tej koaliciji in zato lahko dosegamo takšne uspehe oziroma lahko pridemo do določenih specifičnih sprememb. Povedati moram in to je tudi moje prepričanje, da takšnega usklajevanja pokojnin ne bi bilo, če bi nas Vlada ne potrebovala; nasprotno vedno bi nas opominjali na grožnje iz Bruslja, ki nam grozi z novo pokojninsko reformo in da so to stvari, kijih premalo poudarjamo in da smo preveč kritični do sebe, kar vedno mislimo, da smo storili premalo, čeprav brez nas v koaliciji vsega ne bi dosegli. Kljub temu pa se vprašujem ali bomo našim upokojencem znali pravilno prikazati, oziroma predstaviti volitve 2008 ali pa bomo nasedli dvomom nekaterih, da nismo dovolj storili.
Trenutno smo edina stranka, ki Vladi preprečuje tiste dele v pokojninski, zdravstveni in socialni politiki, da se stanje v prid starejše generacije ne poslabšuje. A pogled moramo imeti vedno pred očmi, ko gledamo, kaj smo v tem mandatu in teh letih dosegli in da je več stvari takšnih, ki smo jih kot poslanska skupina v parlamentu preprečili. Izpostaviti moram seniorske olajšave. Res pa je, da je prišel čas, da za starejše ljudi potrebujemo vedno več oskrbe, boljše specialne hrane, zdravstveno pomoč, saj gre za večjo ogroženost starejše populacije, zlasti srednji sloj, kamor spada tudi večina slovenskih upokojencev. Upam pa, da boste v naših prizadevanjih uvideli del svetle prihodnosti kateri smo pripomogli v letih 2004-2008.
Predsednik občinskega odbora DESUS Ivan Jelen
Šegav, zvedav in norčav pustni čas
Pustne maske so ustvarili v Savinovem likovnem salonu
Čas pustnih norčij in prireditev, ki so potekale v naši dolini, je že za nami. Ostajajo pa spomini, ki bodo v nas vsaj do naslednjega pustnega časa. Največji pustni prireditvi sta bili tudi tokrat karnevala na Vranskem in v Žalcu. Veselo in zabavno pa je bilo tudi v drugih krajih doline.
Tudi letos so pustni generali prevzeli pustno oblast na Vranskem že teden dni prej
in ustoličili pustnega župana, ki je vladal vse do pokopa pusta. Karnevala je obiskalo kakšnih osem tisoč ljudi.
Na Vranskem je tokrat organizatorjem nagajalo vreme, saj je vseskozi rahlo deževalo, a je kljub temu karneval minil v vsem svojem blišču in znamenju dobre organizacije. Karnevalska komisija je na podlagi največjega števila zbranih točk prvo mesto podelila motniškemu polžu, ki
Prva nagrada v Žalcu: Hmeljarstvo še živi
je prišel na Vransko snubit 700 kg težko polževko Joži-ja Križnika. Drugo mesto je komisija dodelila ansamblu Bik bend s Klobasekovim Pepijem na čelu, tretje mesto pa je osvojila Mesarija Prekopa. Pustno rajanje se je nadaljevalo pod šotorom, kjer je igral ansambel Prijatelji z Vranskega, in gostinskih lokalih Vranskega in okolice.
V Žalcu letos ni bilo toliko organiziranih pustnih prika-
zala po steni na Špičko v KS Ponikva, tretje mesto pa je komisija prisodila piratom iz Karibov, ki so zastopali KS Gotovlje. Karneval so tudi tokrat obiskali kurenti z Dravskega polja, med katerimi je že vrsto leto tudi Vlado Košir iz Levca, od koder so bile tudi mažoretke, ki so korakale na glasbo maskirane libojske pihalne godbe. Na čelu pustnega karnevala so korakali njihovi kolegi iz
Dvojčici osi sta bili med najmlajšimi maskami
zov kot morda lani ali kdaj prej. Pustnemu vzdušju je dajal ton narodno-zabavni ansambel Pohorski hlapci, komentator karnevala pa je bil pohorski klatež. Karnevalsko komisijo so tudi letos najbolj prepričali Veseli Pruhovčani iz Galicije, ki so predstavili pustno sliko Hmeljarstvo še živi. Na drugo mesto se je uvrstila pustna slika bližnje poroke premierja Janeza in zdravnice Urške, ki sta ple-
Godbe Zabukovica, ki so bili našemljeni v rdeče in črne hudičke.
Za otroke se je veselo pustno rajanje nadaljevalo v atriju Savinove hiše, kjer je otroke, oblečena v gusarskega kapitana, zabavala Romana Kranjčan.
Na pustni torek so pripravili svoj tradicionalni karneval v Latkovi vasi v Občini Prebold, že v soboto dopoldan pa so pustno rajanje s
Janez in Urška sta bila druga v Žalcu
podelitvijo nagrad pripravili v telovadnici OŠ Prebold.
Društvo prijateljev mladine Braslovče je na pustno soboto v dvorani Kulturnega doma Braslovče priredilo tradicionalno pustovanje. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje v dvorani pustno obarvano, otroci in njihovi starši pa so uživali ob zvokih glasbe in se popolnoma vživeli v pustno rajanje. »Veselja, smeha, plesa in pustnih norčij so se
razveselili tako naj mlajši kot tudi tisti malo večji, sicer pa si v pustni obleki lahko privoščimo marsikaj, česar si v vsakdanjiku ne moremo. V prostorih društva smo dva dni pred tem pripravili pustno obarvano delavnico, v kateri so otroci izdelovali pustne maske, okraske za pustni čas in odkrivali tehniko risanja na majice. Pri tem je prišla do izraza otroška domišljija. Največje veselje pa
Da ima kmečki punt dolgo zgodovino, je ugotovilo TD Petrovče
Tito s predstavniki nekdanjih jugoslovanskih narodov
V Preboldu so zaigrali tudi živi šah
Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje je tudi tokrat nasmejalo
Veselo rajanje v Braslovčah
Iz polzelske športne dvorane na pustno nedeljo
Pusta so sežgali v Vrbju
Med nastopom Damjane Golavšek
Prisrčne polzelske šeme
vrtcem, udeležilo kakih tisoč mask, skoraj enkrat toliko pa staršev otrok. Organizatorji so poskrbeli za zabavne igre, podelili vrsto nagrad, obiskali so jih kurenti, pevka Damjana Golavšek pa je s svojim nastopom razživela že tako hrupno prizorišče.
Nedelja je bila tudi v znamenju velikega pustnega rajanja pri POŠ Trje, ki so ga letos že sedmo leto organizirali Veseli Pruhovčani, v znamenju »hokejske« pustne tekme v maskah v Grižah in krajevne maškarade v dvorani DPD Svoboda Griže. To dopoldne so se zbrale maškare tudi v Gotovljah in od tam krenile na svoje pustno potepanje po Gotovljah in obiskale betežne in bolne krajane na domovih. Na pustno nedeljo pa je bilo veselo tudi v Taboru.
Tudi letošnje pustno rajanje seje končalo s pokopom oziroma sežigom pusta v Vrbju.
D. Naraglav, T. Tavčar
Na Ponikvi je mati samohranilka iskala očeta
je videti vesele obraze otrok v delavnicah ali na prireditvah, ki jih organizira braslovško društvo prijateljev mladine,« je povedala predsednica društva Branka Nerad.
Na pustno nedeljo se je tradicionalnega otroškega pustnega rajanja na Polzeli, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polzela v sodelovanju z osnovno šolo in
Vranski "Milkshop"
Pirati s Karibov iz žalske povorke
Smučajmo vsi, Utrip in vi
Dan po Valentinovem sta na Golteh, na smučišču Stari stani, ZKŠT Žalec, OE šport, in Smučarski klub Gozdnik organizirala smučarski dan z naslovom Smučajmo vsi, Utrip in Vi Žalec SKI SELAL-LENGE 2008. RTC Golte je omogočil brezplačno uporabo smučišča, podjetje Šport servis Celje pa je prispevalo nagrade in brezplačen servis smuči.
Vsi udeleženci so imeli s priloženim kuponom 20-odstotni popust na smučarsko karto, poleg tega pa so lahko brezplačno testirali 16 parov najnovejših Fischerjevih smuči, merili čas na veleslalomski progi in se pomerili na tekmovanju za odprto prvenstvo Občine Žalec v veleslalomu. Glavni organizator prireditve je bil programski direktor za šport pri ZKŠT
Žalec Uroš Vidmajer, tehnična organizacija tekmovanja pa je bila v rokah Smučarskega kluba Gozdnik na čelu s predsednikom Matjažem Baudkom.
V dolini je ta dan prevladovala megla. Ko smo se peljali z gondolo iz Žekovca proti gornji postaji žičnice, ni bilo nič boljše. Ob izstopu pa nas je že pozdravilo sonce. Še lepše je bilo kmalu zatem, ko smo se s sedežnico pripeljali do vrha
smučišča Stari stani, kjer je bil čudovit razgled proti Ka-mniško-Savinjskim Alpam in Raduhi. Kljub temu da se je megla ponovno prikradla, pa to ni bila ovira za izpeljavo zastavljenega programa in tekmovanja v veleslalomu.
Prireditev in tekmovanje je povezoval moderator Franci Podbrežnik, ki se je skupaj z nekdanjo vrhunsko smučar-
ko Natašo Bokal prvi podal po veleslalomski progi. V bližnji okrepčevalnici Stari stani smo lahko doživeli tudi pridih Južne Amerike, konkretneje Peruja, saj nam je stregla prijetna Pe-rujka, ki je svoje življenje ob najvišjem jezeru Titikaka in drugem največjem sladkovodnem jezeru v Južni Ameriki, zamenjala za Zgornje Savinjsko dolino. V Slovenijo jo je pripeljala ljubezen in poroka s Stanetom Hudejem, ki je oskrbnik okrepčevalnice že dvajset let s prekinitvami, ko Golte niso obratovale. »To delo mi godi in tudi moji ženi, ki ima raje nižje temperature, saj je živela na višini 3800 m, kjer je precej hladneje. Eno leto je, kar sva se poročila in odkar živiva v Sloveniji. Dobro se je vključila v življenje pri nas, vsekakor pa brez domotožja tudi pri njej ne gre,« nam je zaupal Stane Fludej.
Ta dan je bil zadovoljen tudi Uroš Vidmajer: »Zelo sem navdušen nad tovrstnim druženjem, ker sem tudi sam navdušen smučar, in da smo naredili nekaj, česar do zdaj še ni bilo. Se pravi dan smučanja žalske občine in vse Savinjske
Brezplačna izposoja 16 Fischerjevih smuči
■p ^*«1			v 1
i i			
Skupinska slika dobitnikov medalj in organizatorjev
smučarsko druženje.«
Alen Počej, absolutni zmagovalec veleslaloma, ki tega v trenutku, ko sem se z njim pogovarjal, še ni vedel:
»Akcija je super in bi si jih želel še več. Za samo vožnjo pa bi rekel, da sem zelo zadovoljen, saj sem bil letos prvič na tek-
mi.	Kako se bom uvrstil, pa ta trenutek še ne vem. Mislim da bom pri vrhu, če že ne najboljši. Vse čestitke in hvala organizatorjem za res lep dan.«
Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil Jan Vasle, ki se je skupaj z očetom kar nekajkrat prevozil progo:
»Na progi je bilo zelo dobro in vesel sem, da sem jo brez težav premagal. Smučanje je 'fajn' šport in zelo sem vesel, da sem danes tukaj. Danes sem drugič na Golteh in zagotovo bom še prišel.«
Tako pa zagotovo menijo tudi vsi ostali udeleženci tega smučarskega dne, kjer so lahko brezskrbno in neobremenjeno preizkusili svoje smučarsko znanje tudi z izmerjenim časom. Tekmovanje je bilo drugotnega pomena zato tudi rezultati niso pomembni. Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje. Najmlajši Jan Vasle pa je delil srečo z žrebanjem in tako pomagal organizatorjem razdeliti nekaj zanimivih nagrad. D. Naraglav
doline. Vesel sem, da smo šli z roko v roki s časopisom Utrip, s podjetjema Šport servis Celje in Vita, d. o. o., Fischer, Smučarskim klubom Gozdnik Žalec, ZKŠT Žalec in RTC Golte in tako pripravili res zanimiv smučarski dan. S skupnimi močmi se resnično veliko naredi. Vesel sem tudi, da se je našemu povabilu odzvala Nataša Bokal in dala nekaj dobrih nasvetov mladim smučarjem.«
v očeh. »To, da je akcija v takšnem okviru in na tak način, je zelo pohvalno in v veselje vsem nam, ki se radi smučamo. Danes za to priložnosti ni manjkalo in vsem, ki so vedeli, a niso mogli priti, je lahko žal.«
Predsednik Smučarskega kluba Gozdnik Žalec Matjaž Baudek: »Mi smo tudi sicer izvaj alci vseh zimskih športnih prireditev, ki jih organizirajo ZKŠT Ža-
Župan Vranskega Franc Sušnik na cilju
Nad organizacijo je bil navdušen tudi župan Vranskega in poslanec v DZ Franc -Sušnik, ki si je privoščil nekoliko zimskega oddiha na smučeh in se udeležil tekmovanja v veleslalomu. »Na progi je bilo kar dobro, zgoraj je bila slabša vidljivost, sicer pa je šlo. Z vožnjo nisem najbolj zadovoljen, saj ni bilo dovolj časa, da bi se ogrel in si ogledal progo, ker sem prišel tik pred tekmovanjem. Vsekakor je to zelo zanimiva pogruntavščina in organizatorjem vse čestitke. Najbrž pa bi veljalo narediti še malo večjo reklamo in sem gor pritegniti vse, ki radi smučajo in to iz vseh občin Spodnje Savinjske doline.« Nekaj je bilo tudi smučarjev iz drugih krajev Slovenije, ki so se z veseljem pridružili karavani savinjskih smučarjev.
Franci Podbrežnik je imel zasluge za to, da je bil ta dan kljub megli obsijan s »soncem« in iskricami zadovoljstva
lec in drugi. Zelo sem vesel, da je prišlo do današnjega smučarskega druženja, ki je najbrž edina takšna prireditev v slovenskem prostoru, kjer lahko vsi prosto smučajo po progi, si izmerijo svoj čas in svoje znanje tudi preizkusijo na tekmi. Mislim, da smo idejo, ki se je porodila med nami na čelu z Urošem Vidmajerjem, dobro »unovčili« in izpeljali in si pripravili dobro izhodišče, da postane druženje tradicionalno in predvsem res množično
Pridih Peruja na Starih stanih
Mark skupno tretji
Konec januarja je Postojna gostila najboljše karateistke in karateiste leta 2007. Mark Malis (KK Nestor) je v kategoriji mlajših dečkov v skupnem seštevku za pokal Slovenije zasedel tretje mesto.
Z dobrimi uvrstitvami na
tekmovanju za pokal Slovenije 2007 se lahko pohvalijo Kiti Smiljan s 4. mestom med malčicami, Špela Korošec s 6. mestom med st. deklicami. KK Nestor je med 70 klubi, ki tekmujejo v Sloveniji, zasedel 16. mesto.	L. K.
Mark Malis (prvi z leve)
Uspešna teniška sezona
Ponovno
žlahtni
Judoistke in judoisti so se pomerili še na enem tekmovanju za svetovni pokal, kije bilo hkrati tudi kvalifikacijsko za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu.
Članice so nastopile v Budimpešti. Tudi s tokratnega tekmovanja sta z velikim uspehom za slovenski judo odšli članici celjskega judo kluba Sankaku in občanki Občine Žalec. Urška Žolnir je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila prvo mesto, Lucija Polavder pa je bila v kategoriji nad 78 kilogramov druga. T. T.
Na občnem zboru Tenis kluba Polzela je bilo iz poročil razvidno, da je bilo lansko leto zelo pestro. Na štirih novih igriščih so pripravili ligo tekmovanj, kjer je skupaj nastopilo kar 22 moških in ženskih ekip, 62 igralk in igralcev se je udeležilo turnirja rekreativcev, 56 posamičnega prvenstva, za občinski praznik so pripravili članski turnir, za konec sezone pa se je 36 igralk in igralcev pomerilo v naključno izžrebanih parih. Uspešno so izpeljali začetni tečaj tenisa in teniškega vrtca. Tudi letos načrtujejo vrsto rekreativnih tekmovanj, tečajev in drugih aktivnosti.
Ob koncu zbora sta župan Občine Polzela Ljubo Žnidar
in predsednik Tenis kluba Polzela Jože Vrečko podpisala pogodbo, s katero je Občina Polzela predala klubu v uporabo tenis igrišče na Bregu pri Polzeli za dobo 41 Tet, klub pa bo plačeval 2.740 evrov
letne uporabnine. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da sredstva kluba, ugotovljena na podlagi izjave predsednika Jožeta Vrečka ter popisa izvedenih del pri gradnji igrišča, ki znašajo skupaj z zunanjo ureditvijo nekaj več kot 112 tisoč evrov in uporabnino, uravnata ob koncu tekočega leta.
T. Tavčar
Jože Vrečko im župan Ljubo Žnidar med podpisom pogodbe
OBČINA ŽALEC
Sobota, 1. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče vasi Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 1. marec, ob 19. uri
veseloigra »Primorske zdrahe« v izvedbi PD Svoboda Štandrež iz Italije;
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
Sobota, 1. marec, ob 19. uri
pomladni koncert LJUBEZEN V ZRAKU (Anja Ropotar, Rok Kosmač, Mateja Jan, Juhubanda, Vili Resnik, Danijel Popovič, Domen Kumer, Natalija Verboten, skupina Langa). Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 2. marec, ob 14. uri
koncert folklorne skupine Ponikva; Zadružni dom na Ponikvi (Kulturno društvo Ponikva,
041 911 531).
Ponedeljek, 3. marec, ob 18. uri
šolanje psov;
poligon KD Pluton na Ložnici pri Žalcu
(Kinološko društvo Pluton,
031 655 360).
Ponedeljek, 3. marec, ob 19.30
dobrodelni koncert za KARITAS; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 4. marec, ob 20. uri
V DRUGO GRE RADO, komedija; Mestno gledališče ljubljansko: za gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 5. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 5. marec, ob 17. uri
rez vinske trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu, pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 6. marec, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Agate Pavlovec;
Savinov likovni salon Žalec - razstava bo na ogled do 31. 3. 2008 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 7. marec, ob 18. uri
občni zbor Turističnega društva Šempeter;
Gostišče Rimljan, Šempeter (TD Šempeter, 700 20 56).
Petek, 7. marec, ob 19. uri
salonski večer: VEČER KOMORNE GLASBE, godalni kvartet in klavirski trio;
Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 7. marec, ob 19. uri
predstavitev delavnice PLESI V KROGU;
vabljeni vsi, ki vas plesi v krogu zanimajo;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 7. marec, ob 19.30
občni zbor Turističnega društva Ponikva;
Gasilski dom na Ponikvi;
Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Sobota, 8. marec, ob 7. uri
pohod po haloški poti, 4. del; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trje ob 7.15 (Planinsko društvo Žalec,
041 736 157).
Sobota, 8. marec, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS Griže (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Nedelja, 9. marec, ob 13. uri
21. pohod žena in deklet na Hom; odhod izpred OŠ Griže in iz Matk (Planinsko društvo Zabukovica,
041 200 196).
Nedelja, 9. marec, ob 17. uri
jubilejni občni zbor ob 50-letnici KUD Grifon Šempeter;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Nedelja, 9. marec, ob 18. uri
Opereta Melodije srca, 10. jubilejna predstava za občino Šoštanj in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 12. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 13. marec, ob 17. uri
ZAČARANI ŠTORKLJI, marionetna lutkovna predstava (Mini teater Ljubljana),
za Cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 13. marec, ob 18. uri
spominski Florjančev memorial; Klubski prostori (Šahovsko društvo Savinjčan Šempeter, 03,1 719 123).
Petek, 14. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 76 08).
Sobota, 15. marec, ob 7. uri
pohod po Savinjski poti; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica,
031 625 196 in 031 533 412).
Sobota, 15. marec, ob 8. uri
pohod na Smrekovec;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 15. marec, od 10. ure dalje
delavnica butar;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Nedelja, 16. marec, po 9. uri
Mučeniki na Bukovici;
Bukovica
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Sreda, 19. marec,
Jožefov sejem v Petrovčah
Program:
ob 8. uri maša v petrovški baziliki, ob 11. uri odprtje sejma, od 11. do 19. ure razstava v dvorani: mladi ambasadorji podeželja in kulinarična razstava;
Petrovče
(Kmetijska zadruga Petrovče,
713 33 70).
Sreda, 19. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
Sreda, 19. marec, ob 19. uri
salonski večer: PETER BENKO - pesnik se predstavi;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 20. marca, ob 15.30
Pokal Sprintko, 5. tekma;
I. OŠ Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Četrtek, 20. marec, ob 20. uri
koncert ansamblov ZLATI MUZIKANTI ter BUM; posebni gost večera TONI GAŠPERIČ,
za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 22. marec, do ponedeljka, 24. marca, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Sobota, 22. marec, ob 10.45
blagoslov velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Ponedeljek, 24. marec, ob 7. uri
pohod na Uršljo goro;
odhod izpred pisarne PD Zabukovica
v Migojnicah
(Planinsko društvo Zabukovica,
031 514 440 in 041 533 412).
Ponedeljek, 24. marec, ob 8. uri
planinski pohod na Mrzlico, Kal in Šmohor;
zbirno mesto pri Kili (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53, 041 250 325).
Ponedeljek, 24. marec, ob 9.30
konjeniški pohod na Šentjungert (Goro);
zbirno mesto na igrišču v Zavrhu (Turistično društvo Galicija, Konjeniška sekcija, 041 444 993).
Torek, 25. marec, ob 19. uri
salonski večer: Užitek ustvarjanja;
Savinova hiša
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 26. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 28. marec, ob 17. uri
občni zbor Planinskega društva Žalec; predavalnica I. OŠ Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Petek, 28. marec, ob 18. uri
proslava ob materinskem dnevu;
POŠ TRJE
(Kulturno društvo Galicija,
041 882 970).
Petek, 28. marec, ob 20. uri
GLASBENA SKUPINA JARARAJA; koncert za glasbeni abonma in izven: Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 29. marec, ob 8. uri
pohod po andraški poti, 2. del; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 8. uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (Planinsko društvo Žalec,
040	278 825).
Sobota, 29. marec, ob 10. uri
pohod Kopitnik, Gore; odhod s parkirišča Hotela Žalec (Planinsko društvo Žalec in Društvo za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec, Irena Potočnik, 040 833 037).
Sobota, 29. marec, ob 16. uri
Za mamice in očke;
Gasilski dom Levec (Turistično-kulturno društvo Levec,
041	504 981).
Nedelja, 30. marec, ob 6. uri
zimski pohod na Porezen; zbirno mesto pri Kili (Planinsko društvo Liboje,
031 881 726).
Nedelja, 30. marec, ob 10. uri
občni zbor Planinskega društvo Šempeter;
Reška planina
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501244).
OBČINA PREBOLD
Sobota,1. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 1. marec, ob 19. uri
tekma III.SKL člani - Prebold: ŠD Fenomeni;
Športna dvorana Prebold;
KK Prebold
(Aljoša Cvar, 041 450 445).
Petek, 14. in sobota,15. marec
FESTIVAL POTIC 2008;
-	14. marca do 9. ure dostava potic in ocenjevanje
-	ob 19. uri podelitev priznanj s kulturnim programom
15. marec od 8. do 12.ure razstava potic in predvelikonočna kmečka tržnica;
Dvorana Prebold in Prebold center; Občina Prebold in Društvo podeželjskih žena občine Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 15. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 15. marec, ob 19.30
gledališki abonma Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 15. marec, ob 7. uri
18. Arničev pohod na Raduho;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 15. marec, ob 19. uri
tekma III.SKL člani -Prebold : Svet nepremičnin Športna dvorana Prebold;
KK Prebold
(Aljoša Cvar, 041 450 445).
Nedelja, 16. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert: PESEM STARŠEM (ansambel GOLTE, MePZ DPD Svoboda, Šempavske iskrice, Bogosloski bend); dvorana Prebold;
Župnija Sv. Pavel - Prebold in Marija Reka
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Sobota, 22. marec, ob 8. uri
Velikonočna tržnica;
Prebold center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 29.marec
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Radeljič Milomir, 031 531 947).
Sobota, 29. marec, ob 7. uri
pohod Zasavska sveta Gora;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
OBČINA POLZELA
Petek, 29. februar, do nedelje, 2. marca,
tridnevno zimovanje za mlade planince na Gori Oljki (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 1. marec,
občni zbor hortikulturnega društva; mala dvorana Kulturnega doma Polzela
(Ferdo Glavnik).
Sobota, 1. marec, ob 6.30
Pohod po Jurčičevi poti; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe
(Erna Drofenik, 572 01 20).
Četrtek, 6. marec,
predavanje na temo zdravilna zelišča
v domačem vrtu;
predavatelj Anton Poler;
velika dvorana Kulturnega doma
Polzela
(Ferdo Glavnik).
Sobota, 8. marec, ob 16. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Kulturni dom Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 9. marec, ob 8. uri
pohod na Limbarsko goro -PO NAGELJ ZA ŽENO; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe
(Erna Drofenik, 572 01 20).
Nedelja, 9. marec, ob 13. uri
pohod družin na Hom;
zbirno mesto: športno igrišče Andraž
(Martin Ograjenšek, 041 278 328).
Petek, 14. marec, ob 17. uri
občni zbor planinskega društva; Planinski dom na Gori Oljki (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 15. marec, ob 9. uri
spomladanski sejem; parkirišče ob občinski stavbi (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Nedelja, 16. marec, ob 5.30
pohod po poti Srečka Kosovela; zbor pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja 16. marec, ob 16. uri
gostovanje gledališke skupine Polzela - veseloigra Ta veseli dan ali Matiček se ženi;
Kulturni dom Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Četrtek, 20. marec, ob 16. uri
118. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred bifeja Društva upokojencev
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Ponedejek, 24. marec, ob 7. uri
velikonočni pohod Oplotnica-Trije Kralji;
odhod avtobusa izpred občinske zgradbe
(Erna Drofenik, 572 01 20).
Nedelja, 30. marec, ob 6. uri
33. zimski pohod na Porezen; zbor pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 1. marec, ob 20. uri
abonmajska predstava »Ti moški« v Kulturnem domu Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Petek, 7. marec, ob 17. uri
prireditev ob mednarodnem dnevu žena v Kulturnem domu Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota in nedelja, 8. in 9. marec,
pohod na Triglavski dom na Kredarici;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Sreda, 12. marec, ob 17. uri
velikonočna delavnica v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Ponedeljek, 17. marca, ob 16. uri
velikonočna ustvarjalna delavnica v Knjižnici Braslovče;
Knjižnica Braslovče (Laura Jelen).
Ponedeljek, 24. marec,
pohod v zasnežene savinjske vrhove; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Ponedeljek, 24. marec, med 9. in 18. uro
razstava o gradu Žovnek na gradu Žovnek;
Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58).
Torek, 25. marca, ob 18. uri
ura pravljic za otroke v Knjižnici Braslovče;
Knjižnica Braslovče (Laura Jelen).
Četrtek, 27. marec, ob 18. uri
»Prebudimo pomlad v domačem vrtu«;
predavanje pod vodstvom Petra Ribiča, dipl. inž. agr. in hort., v prostorih Knjižnice Braslovče; Knjižnica Braslovče (Laura Jelen).
Nedelja, 30. marec,
Slomškova pot (V. del);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Katarina Šketa, 031 873 838).
OBČINA TABOR
Sobota, 29. marec, od 9. do 12. ure
čistilna akcija
(Občini Tabor, 705 70 80).
Četrtek, 6. marec, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič (potrebne prijave z vplačilom 2 €).
Torek, 11. marec, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige prim. Janeza Polesa, dr. med., POTI DO ZDRAVJA in pogovor z njim o zdravem načinu življenja.
Četrtek, 13. marec, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Avrelije Ostrožnik TIBET, DEŽELA, KI ODPIRA SRCE.
Torek, 18. marec, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec z nami bo Benka Pulko in POCESTNICA.
Torek, 25. marec, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec PO PRAVLJICI DIŠI - pravljična ura z Ireno Štusej.
VELIKONOČNE USTVARJALNICE Z IRENO VERBIČ
Prispevek udeleženca na vseh ustvarjalnicah je 2 EUR.
ponedeljek	4.3.2008, ob 16. uri	Krajevna knjižnica PONIKVA
četrtek	6.3.2008, ob 17. uri	Medobčinska splošna knjižnica ŽALEC (OBVEZNE prijave na telefon 03 712 12 52)
torek	11.3.2008, ob 14. uri	Krajevna knjižnica GRIŽE
sreda	12.3.2008, ob 18. uri	Občinska knjižnica POLZELA
četrtek	13.3.2008, ob 17. uri	Krajevna knjižnica PETROVČE
petek	14.3.2008, ob 17. uri	Občinska knjižnica VRANSKO
ponedeljek	17.3.2008, ob 16. uri	Občinska knjižnica BRASLOVČE
četrtek	20.3.2008, ob 17. uri	Krajevna knjižnica LIBOJE
Vseh 11 knjižnic v sistemu Cobiss
Prihodnje leto 110-letnica
Iz šempetrske knjižnice
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v računalniški sistem Cobiss vključena še zadnja izmed enajstih knjižnic v Spodnji Savinjski dolini, in sicer Krajevna knjižnica Šempeter. Kot je na slovesnosti povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, bo zdaj ročno izposojo nadomestila avtomatizirana, gradivo pa bo vidno na svetovnem spletu, kjer ga bodo lahko bralci rezervirali in naro-
čili tudi od doma. V sistem so žalski knjižničarji vnesli okoli
7.500	enot, ki jih bodo preko spleta lahko pregledovali tudi ostali slovenski bralci. V imenu Krajevne skupnosti Šempeter se je za to posodobitev zahvalil predsednik Silvo Udrih.
Ob tem pomembnem dogodku so učenci Osnovne šole Šempeter pripravili krajši kulturni program. Nakup računalniške opreme sta omogočila Krajevna skupnost Šempeter in Ministr-
stvo za kulturo Republike Slovenije. Knjižnica bo odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.30, knjižničarka pa je Jožica Bratuša. Vsi, ki imajo katerokoli člansko izkaznico Medobčinske splošne knjižnice Žalec, si lahko gradivo izposojajo v vseh 11 knjižnicah. Poleg klasičnega gradiva so na voljo tudi CD-ji, DVD-ji, elektronske podatkovne baze, za najmlajše pa so že lani začeli graditi zbirko igrač.
T. Tavčar
Primorsko podeželje v kipih
V Savinovem salonu v Žalcu bo do 3. marca odprta razstava kiparskih del Petra Černeta. O avtorju in razstavi je likovni kritik Boris Gorupič zapisal, da je Peter Černe študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi študij kiparske specialke.
Od leta 1960 do danes je imel več kot 60 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval je na številnih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti. Prejel je več nagrad in priznanj, med njimi tudi leta 1969 nagrado Prešernovega sklada. Na razstavi v Žalcu avtor razstavlja izbor svojih novejših del, v katerih obravnava naše značilno primorsko podeželje, občasno tudi z nekoliko idilične predstave, kar je prav
maž Milač je diplomiral na Visoki slikarski šoli v Ljubljani, živi in dela pa v Celju. Ponaša se že s številnimi razstavami. Mladi slikar in grafik razvija likovni obraz, ki ima številne posebnosti, prepoznavne za produkcijo postmodernizma. V njegovih novejših delih, ki jih v Savinovem likovnem salonu v Žalcu razstavlja prvič, .najdemo komponente nadrealizma, pop-arta in uličnih grafitov. Posamezne značilnosti pa govore še o prisotnosti mnogo starejšega slikarstva, znanega iz likovne zgodovine preteklih stoletij. V kulturnem programu je s kitaro sodeloval Zdravko Božič.
T. Tavčar
Razstavljal Tomaž Milač
Tomaž Milač na razstavi V Savinovem likovnem salonu je bila do 4. februarja odprta razstava likovnih del Tomaža Milača.
O slikarju in razstavi je na otvoritvi sredi januarja spregovoril umetnostni kritik Boris Gorupič. To-
gotovo ena od prepoznavnih značilnosti teh kipcev. Ljudska komponenta je poudarjena še z nanosi barv, ki prekrivajo dela, s čimer so še bliže okvirom tradicionalnega likovnega delovanja. Vse to avtor spaja z lastnim dojemanjem kiparstva.
V kulturnem programu je nastopil klavirski trio Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana pod mentorstvom Francija Rizmala. Razstavo je odprla programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli.	T. Tavčar
Kipar Peter Černe in likovni kritik Boris Gorupič med pogovorom ob odprtju razstave
Med prvimi v Občini Polzela je občni zbor pripravilo Kulturno prosvetno društvo Polzela. V uvodu so se s krajšim kulturnim programom predstavile vse sekcije društva, poročilo o delu društva pa je podal predsednik Marko Slokar.
Vse načrtovane kulturne dogodke so v celoti izvedli. Sodelovali so pri pripravi in izvedbi proslav, gostili gledališčnike iz Vrbja, premierno so uprizori-
li gledališko igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, pripravili deveto srečanje pevskih zborov Občine Polzela na Gori Oljki z naslovom Bomo eno zapeli, da bomo bolj veseli, likovna sekcija je pripravila prvi likovni ex tempore, 17. likovno kolonijo prijateljstva. Ob praznovanju 30-letnice mešanega pevskega zbora in 25-letnice vokalne skupine Lastovka so pripravili koncert. Na področju vzdrževanja kulturnega doma so postorili le
najnujnejše.
V program dela so zapisali, da bo osnovna dejavnost še naprej razdeljena po skupinah. Ker bo društvo drugo leto praznovalo 110-letnico, bo ena izmed glavnih nalog organov društva priprava na praznovanje jubileja. Delo društva je v imenu občine pohvalila direktorica občinske uprave Alenka Kočevar, ki se je zahvalila članom številnih sekcij za njihov prispevek k oblikovanju kulturne podobe občine. T. T.
Predstavili dve pesniški zbirki
V Savinovi hiši v Žalcu so kulturni praznik počastili tudi z literarnim večerom z naslovom Na drugi strani Tkanine življenja, na katerem so predstavili dve pesniški zbirki. Avtor prve, ki nosi naslov Na drugi strani, je Dani Bedrač iz Žalca.
Njegova lirika je podob-
na kot v njegovi dosedanji poeziji, ujeta v kontrastne podobe svetlega in temnega. Druga, Tkanine želja, pa prihaja izpod peresa Slavice Te-sovnik z Ljubnega. Je njena prva pesniška zbirka, v njej pa pesnica objavlja svoje pesmi v prozi, skozi katere sporoča svoje občutenje sveta in
smisel svojega bivanja, ki ga usmerjajo želje.
Zbrane je najprej pozdravila programska direktorica za kulturo pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, z avtorjema pa se je ob glasbeni spremljavi Electric Fish pogovarjal Mare Cestnik.	T. T.
Z leve Slavica Tesovnik, Mare Cestnik in Dani Bedrač
O rudarstvu v knjigi
V nabito polnih prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec so v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili predstavitev knjige dr. Jožeta Hribarja in Brede Veber Rudarska dediščina Za-bukovica-Liboje. Avtorja začenjata knjigo z informativnim opisom nastajanja premoga pred tridesetimi milijoni.
Opišeta začetek rudarjenja v Zabukovici in Libojah in pot obeh premogovnikov do njunega zaprtja. V obeh rudnikih - v Zabukovici in Libojah - so
začeli rudariti leta 1799. V 167 letih obratovanja zabukoviške-ga rudnika so nakopali 3,2 milijona ton premoga. V Libojah so rudnik zaprli po 173 letih obratovanja, nakopali pa so 1,3 milijona ton premoga. Knjiga je opremljena s preglednico pomembnejših podatkov, veliko je v njej fotografskega gradiva, poseben prostor pa je namenjen tudi predstavitvi Rudarskega muzeja Zabukovica-Liboje in drugim spomenikom v obeh krajih, ki negujejo spomin na rudarjenje. Izid prvega zvezka
zbirke Izviri naše dediščine sta omogočila Ministrstvo za kulturo in Občina Žalec. Založnik je Etnološko društvo Srečno.
Avtorja sta v pogovoru ob predstavitvi, ki ga je vodila Jolanda Železnik, izrazila željo in voljo po ohranjanju rudarskega izročila, kajti rudarska tradicija povezuje generacije in zagotavlja nepretrgano zvezo med preteklostjo in prihodnostjo. Ker je v družbi rudarjev vedno prijetno, so se mnogi prisotni z veseljem odzvali povabilu na rudarsko malico.
Ob predstavitvi knjige so na ogled postavili priložnostno razstavo, ki je bila na ogled do 9. februarja.	T. Tavčar
S predstavitve v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
Jubilejni ples
Društvo podeželske mladine Tabor je v soboto, 9. 2. 2008, organiziralo že 10. gala Valentinov ples.
Društvo se vsako leto izkaže z zelo dobro organizacijo plesa. Predsednik društva je Alen Kovačič, ki je kot aranžerski strokovnjak poskrbel, da je bila dvorana v znamenju Valentinovega. Za ples je poskrbel ansambel Malibu s Primorske, v goste pa so povabili vokalno skupino Cantemus iz Žalca. Dekleta iz njihovega društva so pod režiserskim vodstvom Tanje Tkauc priredile gledališko predstavo 5 žensk.com in nastopile kot 5 podeželskih žensk, com.	D. N.
Društvo podeželske mladine Tabor poskrbi tudi za kakšno presenečenje
Študentski klub Žalec organizira 15. marca 2008 veliki koncert Alye z bendom,
ki se bo zgodil v dvorani Krajevne skupnosti Šempeter. Večer bodo popestrile tudi številne predskupine iz vse Slovenije. Pijača po študentskih cenah!
Se vidimo!
Več informacij na: www.sk-zalec.org.
Opereta Janka Gregorca
MELODIJE SRCA
že 10. na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec. V nedeljo, 9. marca 2008, ob 18. uri. Ogled predstave je lahko lepo darilo! Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
SKUPINA JARARAJA
Petek, 28. marec 2008, ob 20. uri
v
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert za glasbeni abonma in izven. VSTOPNICE PO 10,50 EUR v TIC-u Žalec, tel.: 710 04 34
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
S

Mercator Trgovski center Levec
Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460
Sobota, 1. marec 2008 ob 9.uri ŽIVIMO ZDRAVO
Vabimo vas na brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
Sobota, is. marec 2008 ob io. uri OTROŠKA DELAVNICA; Izdelava butaric
Supermarket
o messnn opsihr
V sredo, 5.3.2008 od 17.15 ure dalje vam nudimo brezplačni preventivni okulistični pregled.
Z Bonus klub kartico Tukano, še do dodatnega 3% popusta ne glede na vrednost in način plačila.
! / vTGlaViii dobitek je1
t 10.000 EUR. ö
bar Potka
'Po	rvedzAAjzaJv vafr
AKC^A SHOP
Popolna razprodaja vseh artiklov po zelo ugodnih cenah.
Za 8. marec ob Dnevu žena vam nudimo veliko izbiro svežega cvetja in aranžmajev.
BERNARDA KOTNIK
DARILNI
*
°V£1LIČA**N
BUTIK
Svinjski vrst s.k. 5SSS 3,71 -
postrežno, _ cena za kg 3,94 EUR
I SALON NAJA
NOVO! Najnovejša tehnika podaljševanja las po zelo ugodni ceni.
Lucija in Rok športnika Žalca
Športnika leta 2007 Lucija Polavder in Rok Drakšič z Juretom Koširjem in Lojzetom Posedelom
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je potekala tradicionalna prireditev Šport 2007 v Občini Žalec, ki so jo pripravili Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zveza športnih društev Občine Žalec in Občina Žalec. Na prireditvi so podelili priznanja najuspešnejšim športnicam, športnikom, športnim ekipam, najuspešnejšim šolam v sistemu šolskih športnih tekmovanj in športnemu delavcu.
Uspešnih športnikov je iz leta v leto več, tokrat so podelili 76 priznanj, kar je gotovo zelo razveseljivo. Osrednji gost prireditve je bil smučar Jure Košir, vabilu na prireditev pa so se odzvali tudi košarkar Samo Udrih, predstavniki sosednjih športnih zveze in predstavniki športnih partnerjev
Šport servis Celje, Hervis, Linde in Kana. V programu so nastopili Moonlighting Orchester in
Plesna skupina Ladies je navdušila polno dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec.
plesna skupina Ladies, v posebni točki glasbeno-športne imitacije pa sta občinstvo v dvorani nasmejala povezovalca Franci Pod-brežnik in Peter Kavčič.
Za naj športnico Občine Žalec so razglasili judoistko Lucijo Polavder, ki je lani osvojila drugo mesto na članskem svetovnem prvenstvu, tretje mesto na evropskem prvenstvu, enkrat je bila prva, štirikrat druga in enkrat tretja v svetovnem pokalu, zasedla prvo mesto na državnem prvenstvu in osvojila naslov judoistke leta 2007.
Naj športnik Občine Žalec je judoist Rok Drakšič (oba doma iz Griž in člana Judo kluba Sankaku Celje), ki je lani osvojil peto mesto na svetovnem prvenstvu, sedmo na evropskem, eno tretje mesto v svetovnem pokalu in prvo mesto na državnem prvenstvu. Za najuspešnejšo športno ekipo so izbrali mladinsko ekipo RK Celeia Žalec, ki je osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu. Med osnovnimi šolami je zmagala v sistemu šolskih športnih tekmovanj OŠ Šempeter, posebno priznanje za športne delavce pa je prejel Milan Dolar iz RK Celeia Žalec.	T. Tavčar
Pokrovitelj prireditve
Najuspešnejša športna ekipa (RK Celeia Žalec - mladinke)
Priznanja tekmovalkam in tekmovalcem v judu, atletiki in konjeništvuje podelil Silvo Marič.
Smučarsko tekmovanje osnovnošolcev Aneja in Klemen državna prvaka
Na Goltehje tekmovalo sto mladih
Klemen Kozel na podelitvi priznanj
6.	februarja je na zasneženih Golteh potekalo osnovnošolsko tekmovanje celjske regije v smučanju in deskanju. Tekmovanje sta ob podpori RTC Golte organizirala Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, enota šport, in Smučarski klub Gozdnik Žalec. Tekmovanja se je udeležilo 11 osnovnih šol s celjskega področja, med njimi največ smučarjev in deskarjev z OŠ Petrovče, kar 31, ki so se ekipno uvrstili tudi na državno tekmovanje.
Skupno seje s časom spopadalo več kot 100 mladih nadobudnih ljubiteljev snežnih strmin, ki so se med sabo pomerili v 10 kategorijah, ločeno tudi glede na kategorizacijo. Tekmovanje je potekalo na progi Stari Stani, kjer je »stari smučarski maček« Gojmir Klinar postavil ritmično progo, ki ni terjala veliko odstopov, omogočala pa je enake pogoje tudi tekmovalcem z višjimi startnimi številkami.
Med kategoriziranimi veleslalomisti je zmagal Urban Gradič (OŠ Hrušica Šentjur), med kategoriziranimi veleslalomistkami pa je prvo mesto osvojila Maša Plahutar Kranjc (OŠ Braslovče). Med nekategoriziranimi mlajšimi učenkami je zmagala Špela Terbovc (OŠ Petrovče), med učenci pa Jan Kramberger (OŠ Zreče). Najhitrejša v kategoriji starejših učenk in učencev sta bila Tea Potočnik (OŠ Petrovče) in Aljaž Naglič (OŠ Zreče). Aljaž je z rezultatom 32,29 dosegel tudi absolutno najhitrejši čas med vsemi tekmovalci. »Snow-boarderka« Barbara Kumer (OŠ Prebold) je za nekaj stotink prehitela Petrovčanki Tino Šaver in Marušo Geršak, medtem ko je Blaž Mejač iz Rimskih Toplic prepričljivo opravil s konkurenco med starejšimi dečki. Absolutno najhitrejši med deskarji je bil s časom 48,89 s mlajši deček Jaka Čujež (OŠ Frana Kranjca Celje). Med kategoriziranimi
deskarji je zmagal Luka Kukovič (OŠ Petrovče).
Ekipno tekmovanje je potekalo v nekategorizirani konkurenci smučarjev. Tako so v mlajši kategoriji zmagali Petrovčani, pred OŠ Zreče in OŠ Šempeter. Med starejšimi sta si prvo mesto razdelili OŠ Petrovče in OŠ Zreče, pred OŠ Hrušica Šentjur. Ekipno je bila OŠ Petrovče za »pičle« 4 točke boljša od OŠ Zreče.
Tekmovalci so po končanem tekmovanju prejeli pokale in medalje. Na državno tekmovanje na Stari vrh se je uvrstilo pet najboljših posameznic in posameznikov v veleslalomu in deskanju v kategoriji starejših učenk in učencev ter ekipa OŠ Petrovče.	L. K.
Na državnem prvenstvu v rokoborbi, v grško-rim-
Aneja Simončič in Klemen Kozel sta konec januarja v Ljubljani na državnem posamičnem prvenstvu osvojila naslov državnih prvakov. Aneja je osvojila prvo mesto v skoku v višino v kategoriji U12 (under 12) in preskočila 120 cm, Klemen pa je slavil zmago v kraljevski disciplini - v teku na 60 m v kategoriji U14. Klemen je sredi februarja osvojil tudi naslov državnega prvaka v mnogoboju.
Uspeh na državnem prvenstvu konec januarja so poleg Aneje in Klemna dopolnili tudi drugi. Kaja Bajda je osvojila 5. mesto v finalu teka čez ovire v kategoriji U14, prav tako 5. mesto je osvojil Rok Mlinar, in sicer v finalu teka na 60 m v ka-
skem slogu za člane in kadete, ki je 10. februarja po-
tegoriji U14. Kot nam je povedal Lucijan Tominšek iz Atletskega kluba Žalec, so mladi atleti, ki so se do zdaj urili na stezi pod vodstvom strokovnega vodje Braneta Strožerja, v letošnjem letu dozoreli, kar
tekalo v Črenšovcih, je Žiga Pepel iz kluba Špartanec osvojil kar dve prvi mesti, in sicer v kadetski (do 63 kg) in članski konkurenci (do 66 kg).
Prvenstva so se udeležili tudi Grega Pepel, Marko Puncer in Evgenii Stoianov iz kluba Špartanec.
Grega Pepel je osvojil tretje mesto v konkurenci kadetov do 58 kg, tretje mesto je osvojil tudi Marko Puncer, ki je nastopil v konkurenci kadetov do 85 kg, v konkurenci članov do 74 kg pa je prvič nastopil Evgenij Stoianov in osvojil 2. mesto.	L. K.
dokazujejo s svojimi uvrstitvami na prvenstvenih tekmah oziroma državnih prvenstvih.
Klemen Kozel je sredi februarja osvojil še en naslov državnega prvaka, tokrat na državnem dvoranskem prvenstvu v mnogoboju v Slovenski Bistrici. Na tem prvenstvu je odlično četrto mesto zasedla Nina Perko.
»Po dveh napornih sezonah treningov je letos končno posijalo sonce tudi na žalsko atletiko in samo upamo lahko, da bodo žalski atleti skupaj z veterani še naprej dosegali tako visoke uvrstitve in da jim bo športna sreča naklonjena tudi v prihodnje,« nam je povedal Lucijan Tominšek. L. K.
Telefon: 03/712 12 80
Prvi med kadeti in člani
Uspešni tekmovalci kluba Špartanec
Barbara in Matic slavila v Preboldu
Mladi žalski rokometaši področni prvaki
Zmagovalec Kamnoseštvo Vogrinec
V	organizaciji Športno košarkarskega društva Koš Polzela se je končalo tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com. V ligi je letos nastopilo 10 ekip.
V	končnici za sedmo mesto je ekipa Brglez.com Polzela premagala Študentski klub Žalec (89 : 52), za peto mesto je ekipa Picerija 902 Gornji Grad premagala Veterane Pivovarne Laško (77 : 63), v igri za tretje mesto je bila ekipa Vrani Vransko uspešnejša od ekipe Celje Avtokontrol Žalec (76 : 71), v finalni tekmi pa je ekipa Kamnoseštvo Vogrinec iz Pariželj premagala ekipo Športnega društva Gomilsko (76 : 67).
Najuspešnejši strelec finalne tekme je bil Uroš Godler iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec, ki je dosegel 32 točk. Največ točk, 344, v rednem delu tekmovanja je dosegel Primož Skok jz ekipe Športnega dru-
državnega prvenstva v Šempetru med deklicami in drugim mestom med kadetinjami, s prvimi mesti na odprtem prvenstvu Slovenije med kadetinjami, na Mednarodnem turnirju Slovenije in zaključnem novoletnem turnirju. To bero zaokroža četrto mesto na odprtem prvenstvu Hrvaške.
Matic Potočnik je na različnih tekmovanjih bil dvakrat prvi, štirikrat drugi in štirikrat tretji. Zmago je slavil na 5. mednarodnem karate turnirju v borbah v Žalcu, prvi je bil tudi v četrtem kolu karate lige pri borbah in v istem kolu drugi pri katah. Druga mesta je osvojil še na 1. pokalni tekmi v Horjulu in 2. pokalni tekmi v Kobaridu ter na odprtem prvenstvu Slovenije v Šempetru pri Novi Gorici. Z bronastimi odličji pa se je okitil še na 2. pokalu Nestla Žganka, Odprtem prvenstvu Postojne, na državnem prvenstvu do 21 let in 35. mednarodnem karate turnirju v Trbovljah.
Za prijeten zaključek letošnje prireditve, ki jo je organizirala Športna zveza Prebold, so v avli dvorane poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Prebold.	D. Naraglav
Prof. Miran Jelen, Igor Radič, Tomaž Kozovinc, Dušan Kondič, Mitja Repas, Jure Gojzdnik, Tomaž Jelen, Matej Lavrič; (čepijo od leve proti desni) Bine Birsa, Matjaž Hudovernik, Luka Rojc, Tom Potisk, Tim Topolovec, Patrik Vaši (manjka Rok Govc).
Po zmagi na občinskem prvenstvu v rokometu je rokometna ekipa mlajših dečkov I. OŠ Žalec pod vodstvom Mirana Jelena slavila tudi na področnem
prvenstvu v Celju in presegla vsa pričakovanja.
Zelo razburljivo je bilo že na občinskem prvenstvu v rokometu za mlajše dečke, na katerem je
žalska ekipa osvojila prvo mesto, potem ko je po izvajanju kazenskih strelov premagala vrstnike iz Petrovč. V finalu so bili žalski rokometaši boljši od Šempetranov.
Z dobrimi igrami so nadaljevali tudi na področnem prvenstvu v Celju. V predtekmovanju so v skupini zasedli prvo mesto in se uvrstili na zaključni turnir. V polfinalu so gladko premagali OŠ Rimske Toplice, v finalu pa jih je čakala IV. OŠ Celje. Ekipi sta se ves čas tekme menjavali v vodstvu, v zadnjih minutah pa so Žalčani prikazali res dobro igro in na koncu slavili z rezultatom 17:11.
Najboljši igralec in strelec turnirja je bil Tim Topolovec iz Žalca. Ekipo je vodil profesor športne vzgoje Miran Jelen. M. C.
V polfinale
V telovadnici Osnovne šole Prebold je 12. februarja potekal četrtfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše deklice skupine D. Nastopile so štiri ekipe: OŠ Šoštanj, OŠ Brežice, OŠ Litija in OŠ Prebold. V polfinale sta se uvrstili zmagovalna ekipa OŠ Prebold in ekipa OŠ Šoštanj.
Organizacija tekmovanja in vodenje ekipe OŠ Prebold je bila v rokah profesorjev športne vzgoje Matjaža Končine in Marjana Plavčaka. Pri tem se je pokazalo tudi dolgoletno sodelovanje z OK Prebold, kot trenerka je na tekmovanju sodelovala Katja Kronovšek. Ekipa OŠ Prebold je zmagala vse tri tekme in tako
Ekipa OŠ Prebold s prof. Marjanom Plavčakom in prof. Matjažem Končino ter tre-nerko OK Prebold Katjo Kronovšek
osvojila prvo mesto. Ekipo OŠ Litija je premagala z rezultatom 25:8 in 25:2, OŠ Brežice z rezultatom 25 :4 in 25 : 3, medtem ko je bila ekipa OŠ Šoštanj nekoliko trši oreh, saj so morale odigrati tri nize. V prvem so Preboldčanke z rezultatom 25 :14 premagale Šo-
štanjčanke, drugi niz so izgubile z rezultatom 22 :25, za zmago so se borile v tretjem nizu, ki so ga dobile z rezultatom 15:11.
Na koncu je ekipa OŠ Prebold osvojila 6 točk, Šoštanj 4, Litija 2, Brežice pa so ostale brez točk.
D. N.
Z ene od zadnjih tekem ženske ekipe Alianse Šempeter
Člani OK SIP Šempeter še vedno trdno stojijo na 1. mestu 2. državne odbojkarske lige, kar je dokaz, da so res odločeni priti v 1. DOL v naslednji sezoni.
V	zadnjih štirinajstih dneh so v gosteh premagali drugouvrščeno ekipo na lestvici Termo Lubnik, kar jim prej še ni uspelo. Premagati jim je uspelo tudi ekipo Kekooprema Žužemberk.
V	nadaljevanju jih čaka še nekaj tekem, ki naj ne bi vplivale
na razporeditev na lestvici. V prihajajočem tednu jih čaka tekma s Kekoopremo Žužemberk, ki je bila v prvem delu prvenstva zaradi napake sodnikov razveljavljena. Nato sledita še tekma z ekipo Frama, ki je trenutno tretja na lestvici, in tekma s če-trtouvrščeno ekipo iz Hoč, ki jo bodo odigrali v domači dvorani, kamor vabijo vse svoje navijače. Po teh dveh kolih jih čaka razi-gravanje za prvi dve mesti v ligi, ki vodita v 1. DOL.
V klubu uspešno delajo tudi z mladimi selekcijami. Starejši dečki so v B-ligi brez poraza na prvem mestu. Kadeti so še vedno v A-ligi in se borijo za mesta, ki vodijo na finalni turnir. Ekipa male odbojke se je že uvrstila na četrtfinalni turnir, medtem ko je mini odbojki uspelo priti v 3. krog.
Uspešne so tudi odbojkarice ekipe Aliansa Šempeter, ki prav tako nastopajo v 2. DOL. Na lestvici so na prvem mestu in imajo tako vse možnosti, da se uvrstijo v 1. DOL. Odigrale so že 15. krogov tekem iz tekmovalne sezone 2007/08. Konec januarja in v februarju so dosegle tri gladke zmage in en poraz. V domači telovadnici so 26.1. z rezultatom 3:0 premagale ekipo lanskoletnega prvoligaša Calcit Kamnik, z enakim rezultatom pa potem 2. februarja DŠR Murska Sobota in 16. 2. Comet Zreče. Edini poraz so zabeležile 9. februarja, ko so v gosteh z izgubile z ekipo Formis Bell (Miklavž na Dravskem polju) z rezultatom 3:2.	T. T.
Zupan Ljubo Žnidar podeljuje prstane članom zmagovalne ekipe.
Adi Vidmajer podeljuje plaketo športniku leta Maticu Potočniku
V soboto, 16. februarja so v dvorani Prebold že petič zapored razglasili najboljšo športnico in športnika ter najboljšo moško in žensko ekipo v Občini Prebold. Med nominiranci sta naj športnika za leto 2007 postala Barbara Stiplošek iz Ju Jitsu kluba Aljesan Šempeter in član Karate kluba Nestor Griže, Matic Potočnik, ki je bil izbran za najboljšega športnika že za leto 2006. Za najboljšo žensko ekipo so razglasili ekipo kadetinj Odbojkarskega kluba Prebold, ki je osvojila prvo mesto v B ligi Odbojkarske zveze Slovenije, za najboljšo moško ekipo pa je bila izbrana pionirska ekipa Košarkarskega kluba Prebold, ki je v II. SKL v kategoriji pionirjev dosegla 1. mesto v II.
državni košarkarski ligi.
Aleksander Govc, ki si je s soigralci iz ekipe Veterani KK Pivovarna Laško v Portoriku priigral naslov svetovnega prvaka. Njemu so ob tej priložnosti podelili tudi posebno priznanje za vrhunski športni dosežek. V programu prireditve so nastopili glasbena skupina Rešpard, Instrumentalna zasedba Orfeki, Pihalni orkester Prebold, Gledališka skupina DPD Svoboda Prebold in otroci vrtca Prebold z mentoricama.
Barbara Stiplošek, ki se podelitve ni mogla udeležiti, sije prvo mesto v točkovanju prislužila z zmagami na turnirju dečkov -kadetov v Tacnu, kjer je suvereno zmagala med deklicami in bila druga med kadetinjami. Ponaša se tudi s prvim mestom iz
vanju za slovenski pokal 2008 je nastopilo 223 udeležencev iz 29 klubov, ki so tekmovali v štirih slogih in v 13 kategorijah. Po številu udeležencev je bila to največja lokostrelska tekma v Sloveniji.
Med najuspešnejšimi tekmovalci Lokostrelska kluba Žalec sta bila Antonija Jakop pri članicah v slogu goli lok in Jaka Jager pri mladincih v slogu sestavljeni lok. Pri članih je v kategoriji goli lok Roman Vr-
Utrinek s tekmovanja
štva Gomilsko, ki je bil tudi najboljši strelec trojk, dosegel jih je 42, pri izvajanju prostih metov pa je bil s 86 odstotki najboljši Primož Bizjak iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec. Pokale najboljšim trem ekipam in zmagovalne prstane igralcem prve ekipe je podelil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Ob koncu lige je nastopila plesna skupina Kobre iz
tekme pa si je ogledalo približno 500 gledalcev.
Pri pripravi tekmovanj so jim pomagali: 1 TV Brglez, s. p., Polzela tovarna nogavic, d. d„ Relax TA Celje, Garant, d.d., Polzela, GG Steklarstvo Polzela, Tehnični pregledi Avtokontrol, d. o. o., Žalec, Gorenje Tiki, Gostišče Štorman Parižlje, Radenska, Pivovarna Laško.	T. Tavčar
223 lokostrelcev v Žalcu
lok je prav tako drugo mesto osvojil Zlatko Ulaga, pri kadetih v kategoriji ukrivljeni lok je drugo mesto slavil tudi Luka Kolenko, pri mladincih v kategoriji goli lok pa je prvo mesto zasedel Luka Pevec iz LK Sokol
Ložnica pri Žalcu. T. Tavčar
V odlični organizaciji Lokostrelskega kluba Žalec je v dvorani I. osnovne šole Žalec potekala lokostrelska tekma Indor 18 metrov. Na tekmo-
hunc zasedel tretje mesto, pri veteranih v kategoriji sestavljeni lok Peter Jerin drugo mesto, pri veteranih v kategoriji goli
Anketa	---------
V prostem času čim več športa in dobre volje
Tudi na OŠ Griže so organizirali šolski otroški parlament na temo zabava in prosti čas mladih. V goste so povabili nekaj zanimivih gostov in pripravili tudi zanimivo okroglo mizo. Na razpravo so se učenci dobro pripravili in postregli z resno debato, poskrbeli pa so tudi za zanimiv skeč, ki je nasmejal udeležence parlamenta. Nekaj gostov, nekdanjih učencev šole, in dve devetošolki smo ob tej priložnosti povprašali, kaj njim pomeni prosti čas in kaj predlagajo mladim.
Lucija Polavder: »Prosti čas je zame kot za vrhunsko športnico zelo .omejen. Pravzaprav ga imam zelo malo in zato se ga trudim čim bolj izkoristiti in to ne s kakšnim poležavanjem, ampak predvsem aktivno, s sprehodi v naravo, ogledom kakšnega filma in podobnimi aktivnostmi. Mladim bi svetovala, da se veliko ukvarjajo s športom, ker je to dobro za zdravje, tudi lažje se bodo učili in počeli stvari, ki jih imajo radi, ki jih bodo osrečevale in odvračale in branile pred pastmi ulice.«
Rok Dragšič: »Zame je prosti čas neke vrste darilo, zato ga kar se da izkoristim, ko je to mogoče.
Izkoristim ga za razne športne aktivnosti, kakšen sprehod in druženje s prijatelji. Če si vrhunski športnik in hočeš dosegati dobre rezultate, potem
moraš to vzeti v zakup. To je postal moj način življenja, srečen sem in zadovoljen. Mladim bi svetoval, naj v prostem času ne počnejo neumnosti in naj se ukvarjajo s koristnimi dejavnostmi zase in za družbo.«
Damir Vrbanič: »Mislim, da je vedno manj prostega časa, zato je res škoda, če ga damo v nič, brez neke vsebine in koristi za svoje zdravje in, kar je še najbolj tragično, če ga zapravimo za popivanje in uživanje drog, ki uničujejo kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Sam se aktivno ukvarjam s športom že 26 let, prej kot tekmovalec, zdaj kot trener. Ukvarjanje s športom ali katero drugo dejavnostjo je veliko zagotovilo za normalen razvoj in delo mladih. To govorim iz izkušenj, saj so naši člani, ki trenirajo, dobro vzgojeni in tudi v šoli jim gre dosti bolje.«
Valerija Pukmajster: »Veliko svojega prostega časa namenjam gasilskemu udejstvovanju, sicer pa se odpravim na kakšen izlet v naravo in se ukvarjam tudi z drugimi rekreativnimi in športnimi aktivnostmi. Delovanje v gasilskih vrstah je zanimivo in daje veliko možnosti za druženje, nabiranje znanj in preverjanje sposobnosti. Mladim bi svetovala, naj se vključijo v gasilsko ali kakršnokoli drugo društvo in tako zapolnijo svoj
prosti čas koristno in v splošno zadovoljstvo vseh, predvsem pa v svoje zadovoljstvo.«
Sebastjan Pukmajster: »Meni je v veselje delati v gasilskih vrstah, saj sem se gasilcem p r i d r u -žil že kot osnovnošolec. Veliko svojega prostega časa izkoristim za gasilsko dejavnost, ki je spoštovana in priznana, saj smo gasilci vedno pripravljeni pomagati. Mladi se učimo od starejših in ob vsestranski angažiranosti nas to na nek način varuje pred ulico in nekoristnim in škodljivim življenjem, ki smo mu priča že skoraj na vsakem koraku. Pozivam mlade, naj se vključijo v razna društva in tam izkoristijo svoj prosti čas.«
Ana Kloar: »Prosti čas je zame čas, ko sem sama v sobi, ko berem knjigo, sem za ra-čunalni-kom, ko se spočijem od napornega dne.
Lenarim, drugače pa sem precej aktivna. Delujem na področju kulture, sodelujem v dramski
skupini, pevskem zboru, novinarskem krožku, s športom pa se ukvarjam le rekreativno in še to ne najbolj zavzeto. Svojim vrstnikom priporočam, naj svojo mladost čim bolje izkoristijo, naj ne začnejo že pri rosnih letih misliti na lokale, v katerih se bodo zbirali, ampak lahko to počno v naravi, na izletih, na športnih igriščih, v raznih društvih in drugih okoljih brez popivanja ih omamljanja, kar uničuje življenje.«
Anja Vasle: »Pravega prostega časa, ko človek lahko počne, kar se mu zdi, imam bolj malo. Sem namreč aktivna športnica in veliko časa porabim za treninge in tekmovanja. Takrat, ko imam res čas, delam tisto, kar mi je všeč. Običajno sedem za računalnik ali pogledam kakšno oddajo po televiziji. Kot športnica bi mladim priporočila, naj bodo športno aktivni, naj svoj prosti čas porabijo v dvorani ali na nogometnem igrišču, ne pa za kakšnim vogalom z alkoholom, drogo ali čim podobnim. Šport je v vseh pogledih dober za krepitev duha in telesa in tega bi se morali vsi čim bolj zavedati.« D. Naraglav
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasievvicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Pisma bralcev
Ne pozabi na veselje!
Bil je lep sončen dan 10. januarja, ko smo se pred gostiščem Štorman v Parižljah zbrale nekdanje članice bra-slovškega aktiva kmečkih žena. Z nasmehi na obrazih smo nazdravile novemu letu in prihodnosti. Pred dvajsetimi leti se je začelo naše skupno druženju, ki je skozi desetletje obrodilo sadove našega dela, učenja, ustvarjalnosti in iskrenega prijateljstva. Prijetni so spomini na tečaje, ko smo pekle, kuhale, aranžirale, pletle, kvačkale, šivale, slikale ... Med aktivnostmi, pri katerih smo se neizmerno zabavale, so bili tudi tečaji plavanja in telovadbe. Ob okusnem kosilu smo obujale spomine na prijetne dogodke z naših razstav, pogostitev, sejmov in drugih družabnih srečanj. Še lepši so spomini na naše izlete, strokovne ekskurzije, planinske pohode ter obiske predstav v operi in gledališču, kar je bila zelo dobrodošla sprostitev ob vsakdanjem delu na kmetijah.
Razšle smo se z zadovoljstvom na obrazih in z lepimi spomini, ki jih velja obnavljati, kajti če jih enkrat pozabimo, se ne vrnejo.
Ida Rojnik, Braslovče
Srečanje
upokojencev
Člani kluba upokojencev Feniksa in nekdanjega Ferrali-ta iz Žalca so ob božično-no-voletnih praznikih pripravili srečanje.
Srečanja se je udeležilo skoraj petdeset upokojencev nekdanjega Ferralita, pridružili pa so se jim tudi upokojenci Feniksa. Po besedah direktorja Feniksa, dipl. inž. metalurgije Boruta Triplata, se je sedanja tovarna, po stečaju Ferralita, razvila v sodobno tovarno, kar so mu upokojenci, ki so si »svojo« tovarno ogledali, tudi pritrdili.
Po predstaviti in ogledu Feniksa so upokojenci med družabnim srečanjem v veselem razpoloženju nadaljevali s pogovori in ugotovili, da so Ferralit »zapustili« dobremu vodstvu, kije sposoben sedanji Feniks ohraniti kljub težavam na visoki tehnološki ravni.
Upokojenci, v večini člani kluba Ferralita - Feniksa, upajo, da se bodo tudi v prihodnje srečevali na ekskurzijah, ki jih vodstvo kluba s pomočjo Feniksa organizira vsaj dvakrat na leto.
Člani kluba želijo vsem, ki se srečanj zaradi bolezni, starosti in drugih vzrokov ne morejo udeleževati, srečno v letu
2008.
Oto Eberlinc, Petrovče
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
Nočem, da mi rečete star, stara
Od rojstva do smrti si nabiramo leta, se staramo. Srečen tisti, ki je dočakal visoko starost, v primerjavi s tistimi, ki so umrli mnogo prezgodaj. Pa vendar se starosti večina nas boji.
Ne želimo uporabljati besede star, ki je v stopnjevanju pred besedo starejši. Nekaterim se zdi izraz star omalovažujoč. In koliko je negativnih stereotipov o starosti, starih, staranju? Kako se počutite, ko vas kdo pokliče ta stara, ta stari? Ne dovolite, da vas tako kličejo? Vas ta izraz poniža? Se počutite omalovažujoče, kot da ste že za »odpis«? Koliko je bilo smeha, zgražanja, prikimavanja ob izrečenih besedah okoli upokojencev, ki se naj ne bi bali drugega kot »Matilde«. Ali ste ob izrazu star ponosni, ker zaznavate spoštovanje do svoje prehojene življenjske poti, ki je še vedno polna izzivov in idej? Vaši otroci so že možje, žene, imate vnuke, ste polno aktivni na mnogih področjih, ki vas veselijo.
Starejšim marsikje na svetu vzamejo hišo, posest in hrano. Preko sovražne propagande nas skušajo oropati samozavesti in nas odvrniti od vere v naše poslanstvo. Vzeti nam hočejo veselje do življenja. Ne smemo si dovoliti, da nam vcepijo v možgane misli, da se vsi postaramo, zbolimo, postanemo senilni in slabotni. Spoznati moramo, da je to laž. Da, vsi bomo sčasoma umrli, ni pa nam treba zboleti, postati senilni in šibki. Ne smemo pristati na take strahove. Verjamemo celo, da je druga polovica življenja lahko čudovitejša od prve. Če si želimo srečne starosti, se moramo zanjo zavestno odločiti. Misli, besede, predstave naj bodo pozitivne. Imamo moč misli in besed. Ko spreminjamo svoje misli in besede, spreminjamo tudi doživljanje.
Pranje možganov, ki smo mu nenehno izpostavljeni, nas je prepričalo, da smo »dobri« le, če damo prednost potre-
bam drugih. Duša ne pozna manjvrednostnega položaja, kajti nima spola! Um nenehno prenaša misli telesnim celicam. Luise L. Hay pravi, da jih dnevno oblikujemo okoli 60.000 in njihov učinek se kopiči. Strupene misli zastrupljajo telo. »Samopožrtvova-nje ubija tistega, ki se žrtvuje. Ni nam treba zboleti, da bi si nekako odpočili. Mislim, da veliko ljudi zboli zgolj zato, da bi si lahko malo opomogli. Bolezen je edino opravičilo, ki si ga dovolijo, da bi se umaknili. Šele ko obležijo, so sposobni reči ne.«
Zdravnik Etienne Emile Baulieu in predsednik inštituta za dolgoživost in staranje v Franciji navaja, da se staramo zaradi utrujenosti, izrabljenosti. »Že sedaj se starost podaljša za tri mesece na leto ... A ni izključeno, da bi na primer v 10.000 letih z genskimi spremembami človek lahko dosegel 300 let.« Predlaga, da bi namesto star uporabljali
besedo PRILETEN. Beseda, ki pomeni, da si je oseba nabrala določeno število let. Namesto starati se mu je ljubši izraz NABIRATI SI LETA.
Zgodovina poimenovanja starega človeka V slovenščini je paleta oznak, izrazov in poimenovanj za starejše ljudi:
-	nevtralen starec ali starka,
-	častitljiv in dostojanstven starosta in senior,
-	slabšalen in zaničevan staruha ali starina.
Iz antičnih, starodavnih homerskih korenin pa izvira beseda NESTOR kot nekakšna siva eminenca. V odlomku iz Odiseje, kjer Odisejev sin Telemah sprašuje Nestorja po usodi trojanskih junakov, se Nestor ne odlikuje kot eden najboljših govornikov, ampak slovi tudi po modrosti, pravičnosti, poštenosti z neustrašnim pogumom in hrabrostjo. V samokritičnosti se zaveda, da v vojskovanju ni več tako prožen in gibek kot v mladih letih. »Milo se mu stori, ko se spominja svojih mladih junaških podvigov v
bojih s sovražnim plemenom Enej cev, vendar kljub svoji šibki fizični kondiciji opravlja druga, nič manj pomembna dela. Kljub zdajšnji šibkejši fizični kondiciji pa Nestorjev delež v bojih ni zanemarljiv. Ne podaja se sicer več v boj v prvih vrstah, zato pa opravlja drugo, nič manj pomembno delo. Ko kretski poveljnik Idomenej opazi, da je zdravnik Mahaon, ki ga je zadela sovražna puščica iz loka, nevarno ranjen, zavpije Nestorju (XI, 511-515):
»Nestor, ki sin si Nelejev, ti velika slava Ahajcev, brž povzpni se na voz in vzemi Mahaona k sebi, k ladji obrni in goni, kar moreš ju, konja kopitna! Več je vreden zdravnik kot sto navadnih Zemljanov, saj izrezuje puščice, zdravila blažilna polaga!« Nestor res takoj vskoči, vzpne se na voz, poleg sebe pa posadi ranjenega Mahaona, sina samega boga Asklepija, nepreko-sljivega mojstra v zdravilstvu. Tako Nestor v vojni opravlja najplemenitejše humano poslanstvo - rešuje ranjence. Kadar koga označujemo kot
Nestorja, npr. nestorja slovenskih pesnikov, prevajalcev, pravnikov itd, si predstavljamo neko ugledno, vplivno in neoporečno osebnost, v kateri se leta visoke starosti družijo z življenjsko izkušenostjo in modrostjo, s trezno preudarnostjo in umirjenostjo. To je človek, ki je kljub starosti še vedno vitalen, svež in dejaven.« (Kakovostna starost, št. 4, letnik 2007)
Nestor je prešel v antično izročilo in v latinščini se tako visoka starost pregovorno označuje kot Nestorjeva leta (Nestoris anni, Nestoris aetas, Nestorea senecta). Če je kdo dosegel legendarno visoko starost, se je po latinsko o njem reklo vivat Nestora totum - živel je celega Nestorja.
Življenje je sestavljeno iz obdobij učenja in razvoja. Kar razmišljamo in verjamemo danes, bo oblikovalo naš jutri. Bodimo kot potniki na letalu, ki se prebija iz neurja in megle v sončen dan in jasno noč, posuto z zlatimi zvezdami.
Mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Kulturni dan na POŠ Trje
Na kulturnem dnevu je nastopilo 21 otrok
Vsako leto dan pred pomembnim slovenskim praznikom na šoli preživimo drugače, praznično, v znamenju kulture.
Predvsem pa je to pomemben dan za učence prvega razreda, ki jih sprejmemo v šolsko kulturno društvo in so tudi častni gostje na osrednji proslavi, na kateri se predstavijo vsi oddelki z razredničarkami s pesmijo, plesom, recitacijo ...
Pravzaprav v znamenju kulture preživljamo vse dni v februarju, ko razmišljamo, beremo, rišemo, raziskujemo, pripravimo razstavo o našem velikem pesniku ...
Že veliko prej pa so se na nastop pripravljali učenci gledališkega in folklornega krožka, ki so navdušili s predstavo z naslovom Prvo srečanje s Prešernom.
V dvajsetminutni igri, je
nastopilo 21 otrok, ki so se prelevili v pravljične junake - palčke, čarovnico, Kekca, Prešerna, ki je otrokom delil tudi fige, tako kot je to počel dr. Fig. Zagotovo pa je bil nekaj posebnega računalnik, ki je v predstavi oživel in glavni junakinji Leji pomagal, da je odkrila, kaj beseda kultura pomeni.
S plesom folkloristov in dobro igro šolskih gledališčnikov je vsem nastopajočim in mentoricama Heleni Turnšek in Nataši Grobelnik uspelo pričarati čarobnost praznika.
Predstavo smo zaigrali tudi otrokom iz Vrtca Trje in planincem PD Galicija, ki so se na predvečer kulturnega praznika že tradicionalno zbrali v šoli, od koder so se potem odpravili na nočni pohod na Goro, priljubljeno planinsko točko.
S Prešernom pa se bodo srečali tudi oskrbovanci Doma Nine Pokorn Grmovje, ki jih bomo obiskali v prihodnjih dneh.
Nataša Grobelnik, POŠ Trje
Dež, sanje in ljubezen
Zunaj je deževalo. Majhne prozorne kapljice, ki so zapuščale svoj nebesni dom. Kdo jih je nagnal? Zakaj jih je nagnal? Kot da bi se jih tisti tam zgoraj naenkrat naveličali in se odločili, da vso njihovo lepoto in bisernost podelijo z ljudmi
Z vsakim novim korakom je čutila bolj moker in bolj mrzel "špljuc" v čevljih ...
Vsak trenutek se ji je nov las prilepil na obraz. Z vsake konice posebej so curljale dežne kapljice. Sodeč po konicah hlač, bi rekli, da se je kopala ali vsaj brodila po nižji vodi. Lasje, sedaj nalepljeni že na hrbet, so postali tobogan kapljic, ki so od lasnih konic potovale naprej po sledi njenih kosti.
Naenkrat so koraki utihnili. Ustavila se je in popolnoma obmirovala. Obraz so zakrivali lasje ... Nekje, ne daleč stran, se je slišala pritajena glasba. Srce je začelo hitreje biti. Ključnici ob vratu sta se napeli... Obraz je dvignila k nebu in pustila, da je dež udarjal po njenih licih ...
Nato se je nasmehnila ... Poletni dež ... mešanica dišav, rožmarin, prezrela pšenica, slano morje ... ozke zakotne ulice, vonj po sveže pečenem bureku in razposajeni otroški smeh ... čofotanje po lužah ... ples v dežju ... prazna glava, le zaznavanje vedno novih vonjav ... občutek popolne prostosti ... neodkritosti sveta... želja po spoznavanju vsega novega in nov naval energije
"Krc" je zaškrtala kost na roki ob nenadnem gibu, ko je stegnila roko visoko v zrak. Kot majhna deklica, ki poskuša ujeti dežne kapljice ... na prstu se je zalesketal srebrn zaročni prstan. Še malo se je nasmehnila...
Z mislimi je potovala nekam naprej ... bela obleka, krvavo rdeče vrtnice ... občudovanje na obrazih prisotnih ... zaljubljenost v njegovih očeh ... čista iskrenost ... nasmeh na njenih rdeče obrobljenih ustnicah ... srebrne iskrice v očeh ... veselje ... otroška razigranost malčka s prstani ... popolnost...
Potem je roka omahnila. Vendar se nasmeh ni izbrisal z njenega obraza.
Po ozki, z makadamom tlakovani ulici so se zaslišali novi "špljuci”... Stekla je naprej. Začutila je mrzloto vetra in še ' pospešila.
Samo še ulico naprej je stala oseba. Z istimi občutki. Istimi sanjami. Istim pogledom ... in čakala.
Kako bi sodobni Romeo Juliji izpovedal ljubezen?
Jutro. Dan se prebuja. Ribiči pospravljajo mreže in postavljajo stojnice s svežimi ribami. Počitnikarji se odpravljajo na križarjenje. Jutranja zaspanost ...
Opoldne. Vrvež na ulici. Ljudje v naglici hitijo drug mimo drugega. Nihče se ne ustavi, vsi imajo neke opravke, neke pomembnejše stvari, ki jih je potrebno opraviti. Vrhunec dneva, ko so ljudje v največji zagnanosti...
Večer. Vrvež na ulicah se umiri. Ostareli ljudje se poskrijejo v domove, otroci v postelje, odrasli utrujeni obsedijo pred televizorji... takrat pa se šele dobro začenja dan v svetu mladih ...
Hodila je po ulici. S špičaki se je zapletala v razpoke makadamsko tlakovane ulice. Zavije desno in že stoji pred diskoteko. Izza zvočno izoliranih vrat se sliši pridušeni zvok odmevajočega rava.* Varnostniku
pokaže karto in odprejo se ji vrata v svet zabave, plesa, alkohola in flirta.
Ni vedel, zakaj, pa vendar se je v nekem določenem trenutku ozrl proti vhodu diskoteke. V tistem trenutku jo je zagledal, ko se je elegantno spustila po stopnicah v nižji del in ga ošinila s sinje modrim pogledom. Počasi se mu je približevala skozi sredino plesišča, potem pa je naenkrat obstala. Pomešala se je med množico in plesala. Nekaj časa je še upajoče stal ob šanku in jo iskal s pogledom, potem pa se je odlepil od svoje pijače in se ji pridružil na plesišču.
S plesom se je pomešala med ostale in se zlila z množico. Nihče je ni obsojal ali godrnjal nad njenim načinom plesanja in ta občutek ji je bil všeč. Tiho je upala, da se ji bo pri plesu pridružil tudi neznanec ob šanku. Še naprej se je prepuščala glasbi, ki je za tistih nekaj trenutkov nadomestila kri in se namesto nje pretakala po njenih žilah. Naenkrat je v neposredni bližini začutila tistega neznanca. Njegove roke na njenem telesu so plavale po zračni sledi njenih bokov. Nemo sta plesala še ves večer.
Brez besed sta se vrtela po plesišču. Izgubljal se je v nebesno modrih očeh, se zapletal v njenih medeno rjavih kodrih in raziskoval njen vrat.
Ona se je skupaj s tihim neznancem predajala užitku rave glasbe in v njegovem objemu plesala še pozno v noč. Naenkrat ji je v roko potisnil flomaster in si odprl srajco. Na gole prsi mu je napisala svojo telefonsko številko in jo okrasila s srčki ter svojim imenom. Dobila je še zadnji poljub in potem je izginil. Brez besed. Tako kot je prišel, je tudi odšel.
*Rave - zvrst glasbe
Tina Korošec, 9. a OŠ Polzela
Gusarski dan
Mi smo strašni gusarji, pravi morski roparji, ko zastavo dvignemo, že po plen gremo ...
(M. Šarac)
Pustni torek je bil na Podružnični šoli Gomilsko zares zanimiv. Učilnice so se spremenile v gusarske ladje, učenci pa v gusarske tolpe. Vsaka skupina si je izbrala ime, sestavila svojo himno, izdelala zastavo in se spremenila v čisto prave gusarje. Razbojniki, s kapita-
Namesto učilnic, gusarske ladje
nom na čelu, so tekmovali v še gusarski ples. Dan je minil
svoji izvirnosti in gusarskih hitro in »piratsko«.
igrah. Za konec so se naučili	POŠ Gomilsko
Pustno rajanje
Tudi letos smo učiteljice in vzgojiteljice Podružnične šole Gomilsko ter Podružnične šole Trnava in Vrtca Trnava pripravile otroško maškarado. Majhne in velike maškare smo se zbrale na pustno soboto v telovadnici v Trnavi. Ob živi glasbi smo zaplesali pikapolonice, miške, čebelice, gusarji, kavboji, princeske, vile, čarovnice ... Posladkali smo se z bonboni in velikim krofom. Verjamemo, da smo pregnali zimo! Alenka Drča
Otroška maškarada v Trnavi
Iz otroške delavnice
Da pustne šege niso kar tako, so poskrbeli otroci iz vrtca pri glasbeni šoli Enota Žalec I pri Ireni Solar in njeni pomočnici Darji. Skupaj s starši so na predpustne dneve pripravljali maske takšne in drugačne, vesele in strašljive, smešne in domiselne. Otroci so navdušeno pokazali svoje spretnosti, ki smo si jih lahko ves februar ogledovali na razstavi. L. K.
Ročno izdelane maske
Prosti čas
Adijo šola,
prihaja popoldanski čas, zabava, igra in narava vabi nas.
Hip hop čez drn in strn, vmes pa preišči vsak grm.
Zdrav duh za zdravo telo, nagajivost pa šviga v nebo. Navihani smo radi, saj smo mladi.
Prosti čas -to je nekaj za nas.
Nika Kač, OŠ Griže
Sanje
Zmeraj, ko ležim, zraven spim.
Ker se v sanjah rad smejim, se v sanjah izgubim.
Odpotujem v deželo Tuka Taka, kjer me mamča čaka.
Tam se voziva s sanmi, kjer po snegu vse drsi.
Ko snežaka narediva, ga odpelje teta zima.
Ko domov odhitiva, zjutraj v postelji se zbudiva.
Sanjati res bilo je lepo, upam, da bo kmalu spet lepo.
Saša Kač, OŠ Griže
Jaz in moj prosti čas
V prostem času rada igram kitaro, gledam televizijo, se drsam, plešem in igram s prijatelji in sestrico. Kadar igram kitaro, moram imeti mir, da kitaro uglasim in se zberem ter osredotočim samo na note in takt. Takrat me nič ne sme motiti, drugače sem tečna. Pri gledanju mojih najljubših nadaljevank pa sem seveda zelo vesela, včasih se prav na glas smejim, včasih pa na skrivaj potočim tudi kakšno solzo, ker se prav vživim v film in sočustvujem z osebami v filmu. Kadar plešem in drsam, pa se razživim, posebno če mi je všeč kakšna glasba, na katero plešem ali drsam. Potem se počutim zelo dobro, saj se s takšnim intenzivnim plesom ali pri drsanju zelo dobro razmigam.
Lara Tanšek, OŠ Griže
Sreča
Sreča te spremlja vsepovsod, človeku polepša vsak dan, čeprav je kisel ali razigran.
Ko že misliš, da si sam, se sreča prikaže kot beli dan.
Sreča je vedno s teboj, lahko je vesela, lahko pa je čisto tiho in se ne prikaže niti v dihu. Takrat si sam in niti malo razigran.
Ko te sreča zapusti, že misliš, da nikoli več ne boš videl njenih srečnih oči, takrat imata jeza in strah vse moči. Ko se sreča vrne, jeza zbledi.
Žiga Kreča, 5.a I. OŠ Žalec
Ljubezen
Lepo je verjeti v ptice, ki ponosno letijo pod nebom.
Lepo je verjeti v veter, ki ti šepeta pesem srca.
Lepo je verjeti v nekoga, verjeti v to, da te rad ima.
Kaja Voglar, 5. a I. OŠ Žalec
Sreča
Kadar je človek srečen, je jeza brez moči.
Iz hiš se smeh razlega, vsa vas se veseli.
Sreča je vsepovsod okoli nas, svoje veselje prinese v našo vas.
Ker sreča je srečna, smo srečni tudi mi, prav zaradi tega vsa vas se veseli.
A kadar nam sreča hrbet obrne, se človek žalosti, ko pa se spet k nam obrne, se zopet veseli.
Pijanček je srečen, ko ob vinu sedi, delavec, ko plačo dobi, prav nihče se ne žalosti, ker sreča z nami poje si.
Rok Dolinšek, 5. a I. OŠ Žalec
Janko Melanšek z Bloudkovo plaketo
Med letošnjimi dobitniki Bloudkovih plaket je tudi Žalčan Janko Melanšek. Ta visoka slovenska priznanja za šport so v Spodnji Savinjski dolini prejeli že leta 1978 Adi Vidmajer, leta 1980 Šolsko športno društvo OŠ Prebold in leta 2000 Stane Skok iz Prebolda. O priznanju in raznoterih dejavnostih smo se pogovarjali z letošnjim dobitnikom Bloudkove plakete Jankom Melanškom, odličnim strelcem, trenerjem in predsednikom Strelskega društva Juteks Žalec.
Janko Melanšek se je rodil leta 1938 v Žalcu. Kot mlad fant je obiskoval krožek streljanja, ki ga je pod takratnim nadzorom Policijske postaje Žalec vodil njihov uslužbenec v majhni garaži. Strelišč, kot so danes, takrat ni bilo, pa tudi zračne puške so bile času
primerne. Vendar je bil to čas mnogih krožkov in izvenšol-skih dejavnosti. V času šolanja v Ljubljani je za nekaj časa opustil strelstvo in se posvetil drugim hobijem.
Kaj kmalu se je v njem zopet prebudila prva ljubezen in kot zaposlen pri takratnem Tajništvu za notranje zadeve in kot član Strelske družine Miličnik iz Celja je nastopal v ekipi na vseh takratnih strelskih tekmovanjih. Leta 1982 je na pobudo nekaterih strelcev iz Žalca in okolice ustanovil Strelsko družino Žalec. Z udarniškim delom so si strelci uredili avtomatsko strelišče na začasno opuščenem kegljišču, kjer so potekali vsakodnevni treningi in kmalu tudi tekmovanja. Med odličnimi strelci je bil tudi Jankov sin Mladen, ki je kasneje v ekipi v streljanju z vojaško puško trikrat osvojil
naslov republiškega prvaka in republiški rekord med posamezniki.
Leta 1986 so se morali strelci preseliti v šolsko zaklonišče. Z udarniškim delom so uredili devetmestno strelišče. V tistem času so pridobili tudi sponzorja JUTEKS iz Žalca, po kateri se društvo tudi imenuje. Pogoji za delo in vadbo so slabi, v bližnji prihodnosti pa si obetajo novo sodobno strelišče. Janko se rad spominja časov, ko je kot trener z generacijo uspešnih pionirjev leta 1995 v Črenševcih prvič osvojil državno prvenstvo. Zelo rad se spominja let, ko so s strelci iz Zasavja organizirali prvo ligo za pionirje, ligo pokal prijateljstva, ki je zdaj prerasla v državno ligo. Kot član Komisije za delo z mladimi pri Strelski zvezi Slovenije je s kolegi in preko predsednika komisije dosegel, da tekmujejo danes v državni ligi tudi mlajši mladinci in mladinke. Eden največjih uspehov Janka Melanška v vlogi trenerja je vsekakor vzgoja strelke, ki bo leta 2008 že članica in je že pet let redna članica državne reprezentance, to je Polona Bitenc. Nastopa na različnih velikih mednarodnih tekmovanjih in je v klubu pravi vzor mladim strelkam in strelcem.
Janko se rad pohvali tudi z dobrim sodelovanjem s I. OŠ Žalec. S šolo je odlično sodeloval v času, ko je bil ravnatelj še Adi Vidmajer, in to sodelovanje je ohranil tudi po nje-
govem odhodu. Pod njegovim mentorstvom je ekipa I. OŠ Žalec trikrat osvojila naslov šolskega državnega prvaka in mnoge druge ekipne in posamične naslove. Vsako leto v sklopu izbirnih šolskih vsebin organizira tudi šolo streljanja, kjer se nauči streljati več kot 450 osnovnošolcev.
Janko se zelo rad udeležuje državnih lig, saj se na tekmah srečajo z dolgoletnimi prijatelji iz vse Slovenije, ki skrbijo za mlade strelce. Ni ravno veliko novih obrazov. »Že 15 let vedno isti,« pravi Janko. Kje je vzrok pomanjkanja novih, mlajših trenerjev in mentorjev? Tudi sam ima težave v lastnih vrstah, vendar si kljub temu v prihodnosti obeta sodelovanja mladih nadobudnih strelcev. »Malo nas je še volun-taristov,« pravi.
Trenutno je Janko član organizacijsko kadrovske komisije pri Strelski zvezi Slovenije, član UO Zveze športnih društev Občine Žalec ter predsednik in trener Strelskega društva JUTEKS Žalec, ki ima pridne in uspešne pionirje, mlajše mladince, mladinke in člane, ki nastopajo v drugi državni ligi.
Pred leti je Janko v Mariboru prejel diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja za nesebično prostovoljno delo na področju strelstva. Predlagala ga je Zveza športnih društev Občine Žalec, katere predsednik je bil en mandat, zdaj pa je član Upravnega odbora. Zveza je zelo učinkovit koordinator med društvi in občino, predvsem pa s svojim strokovnim delavcem oz. programskim direktorjem za šport pri ZKŠT
Žalec uspešna gonilna sila vseh športnih akcij v Žalcu. Njegovo odlično sodelovanje z društvi se kaže tudi v sodelovanju s SD Liboje. Kot pravi predsednik društva Emil Toplak, je ravno Janko tisti, ki mu je utrl pot v strelstvo in ga vzpodbujal za delo z mladimi.
Janko je dejal, da mu je bilo še posebej prijetno, ko so mu ob prejemu letošnje Bloudkove plakete prve čestitale naše strelke veteranke, ki so lani postale državne prvakinje med upokojenci, in sicer Pavlina Glušič, Romana Jurhar, Karolina Ferme, Tilka Breznik in Katica Petrin.
Ob Bloudkovi plaketi in toliko različnih »strelskih« funkcijah velja omeniti, da je Janko za svojo dejavnost ob raznih jubilejih prejel že vrsto pomembnih priznanj na drugih področjih. Njegova velika strast je poleg strelstva tudi slikarstvo, kjer je kot realist eden najboljših v celjski regiji. Pripravlja samostojne razstave, nazadnje v prostorih Elektra Celje.
Sicer pa mnogi ne vedo, da je Janko že v rani mladosti (ko je
v Ljubljani za nekaj časa opustil strelstvo) ustanovil lastni orkester, v katerem je igral harmoniko. Orkester je uspešno nastopal na mnogih mladinskih plesih v Ljubljani in okolici. Prišel je čas, ko je, kot vsi ostali fantje, moral v vojsko. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil v Žalec in kmalu sestavil ansambel Combo, ki je po letu dni vadbe že uspešno nastopal po Savinjski dolini. Ansambel je igral predvsem komercialno glasbo in dbdland.
Malokdo ve, da je Janko v tistem času pisal tudi lastne skladbe. Ena najbolj znanih je popevka z naslovom Savinjska idila, ki jo je uspešno aranžiral Mario Rijavec za ljubljanski jazz ansambel Optimiste in takrat popularno pevko Marjano Deržaj. V trenutku je popevka osvojila Slovence, saj je bila v oddaji »Izberite melodijo tedna« šest tednov na prvem mestu lestvice. Še kar nekaj je bilo skladb, za katere je napisal melodijo in tekst, izvajali pa so jih takrat popularni Majda Sepe, Rafko Irgolič in pevec z žametnim glasom Franc Babič iz okolice Brežic. T. Tavčar
V perujskih Andih
Zlati in trdni kmečki korenini
V Krajevni knjižnici Liboje poleg izposoje knjig poteka še vrsto drugih aktivnosti. Do zdaj so pripravili kar nekaj tematskih delavnic, vrsto razstav in raznih predavanj. Zadnje predavanje je občinstvo popeljalo po poteh Peruja, na vrhove perujskih Andov, kjer sta bila lansko leto Roman Toplak in njegova hči Tanja, člana alpinističnega odseka Planinskega društva Grmada Celje.
Trinajstčlanska odprava je odšla na pot 25. junija lani iz Celja in preko Benetk in Madrida prispela v Limo dan zatem. Njihova izhodiščna točka je bilo mestece Huarez na višini 3090 m. Nekaj dni so se prilagajali na višinski zrak in se ob tem povzpeli do lagune
Charup (4550 m). Prvega julija so se odpeljali z avtobusom do lagune Lianganuco, Cebo-Lapampa (3800 m) naslednji dan pa do Morain campa pod Piscom na višini 4950 m. Vrh Pisca (5752 m) so dosegli naslednji dan, 3. 7., med 9. in 10. uro. Naslednji njihov cilj je bil Chopicalqi (6345 m), ki pa so ga osvojili le do višine 6000 m, ker jim je zaradi izredno težavnega in počasnega napredovanja zmanjkovalo časa, vprašljiva pa je bila tudi že varnost. Po vrnitvi v bazni tabor in počitku so se podali še v dolino Ishince, od koder so osvojili vrh Ishince (5536 m) in vrh Urus (5495 m). Gregor Videmšek je skupaj z gorskim vodnikom Eloyem Salazarjem osvojil še 6036 m visoki To-
cclaraju. Sedemnajstega julija se je glavnina članov odprave podala nazaj v domovino. Vodja odprave Iztok Ivakič in Gregor Videmšek pa sta imela namen osvojiti še vrh Arten-soraja (6025 m), ki je najmar-kantnejša gora v tem delu Andov, vidimo jo lahko v najavni špici filmske družbe Paramo-unth, vendar jima sreča ni bila naklonjena.
Petra, Tanja in Marko so se podali do inkovskega mesta Cuzco in do znamenitega Macu Piccha, pozneje pa še na jezero Titikaka, kjer so spoznavali inkovsko zgodovino in življenje ljudi ob jezeru, ki je najvišje jezero na svetu (3821 m), kjer je mogoča komercialna plovba. Z 8300 kvadratnimi kilometri je tudi največje sladkovodno jezero v Južni Ameriki. Polni lepih vtisov in doživetij so se znova dobili v Limi z Iztokom in Gregorjem in 31. julija odpotovali domov.
Del tega sta v sliki in besedi Iztok Ivakič in Petra Gregorc pričarala v libojski knjižnici in komu uresničila delček sanj ali prebudila željo po tovrstnih avanturah in doživetjih. Prijetno pa je bilo pozneje tudi ob kozarčku in prijetnem klepetu, kjer so Iztok, Petra, Roman in Tanja povedali še kakšno zanimivost ali anekdoto s poti. D. Naraglav
Dokaj trdnega zdravja sta konec januarja praznovala zlato poroko 71-letna Marija in 74-letni Franc Novak iz Zaplanine v Občini Vransko. Cerkveni obred je v župnijski cerkvi v Šentgotardu, kjer sta pred petdesetimi leti prvič rekla da, opravil domači župnik Drago Markuš. Civilnemu obredu, ki ga je v gostišču na Trojanah opravil vranski župan Franc Sušnik, je prisostvovalo več kot petdeset svatov.
Mici, kot jo vsi kličejo, se je
rodila na Limovcih v Mihetovi kmečki družini kot naj mlajši otrok, Franc pa se je rodil na sosednjem hribu v Zaplanini, po domače pri Mlakarjevih, tudi kot najmlajši. Po sklenitvi zakonske zveze sta si pri Mlakarjevih zgradila topel dom in pomagala ostarelim in bolnim staršem in kmetovala. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Franc, ki zdaj gospodari na kmetiji, Marija, Vera in Mirko, ki pa je žal umrl v prometni nesreči, star komaj 21 let. Imata že osem vnukov in štiri pravnuke.
Glede na to, da sta še čila in zelo marljiva, še vedno veliko postorita na 15-hektarski kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo. Njuni otroci so jima zelo hvaležni, da sta jih z veliko mero ljubezni vzgojila v delovne in poštene ljudi, da se imajo radi in da je njihov dom tudi zdaj, ko je gospodar sin, vedno odprt in so v njem vedno dobrodošli. Tako kot vsem dedkom in babicam so tudi Francu in Mariji v največje veselje njuni vnuki in pravnuki, ki ju z veseljem obiskujejo.	T. Tavčar
Udeleženci odprave na predavanju skupaj s knjižničarko Sonjo Feldin (prva z leve)
Z obreda civilne poroke
SAVINJSKE ZGODBE
februar 2008
Zdravilne rastline - dar narave
Na Kozjanskem se nahaja zeliščna kmetija Kalan Ka-lobje. Slednji so na povabilo zeliščarske sekcije DU Prebold in Čebelarskega društva Prebold v Dvorani Prebold pripravili zanimivo predavanje o pridelovanju zdravilnih rastlin in njihovih zdravilnih učinkih.
V prvem delu predavanja je Milan Kalan predstavil njihovo kmetijo, ki se je povsem posvetila pridelovanju zdravilnih zelišč. Z ljubiteljskim zeliščarstvom se ukvarjajo že več kot 30 let. S poklicno potjo zeliščarstva so začeli leta 1995, danes pa pridelujejo več kot 50 vrst rastlin in jih v naravi skoraj ne nabirajo več.
»Nas svojih poljih nimamo posajenih krmnih rastlin, ampak samo zdravilne rastline. Pri pridelavi in predelavi zdravilnih rastlin strmimo k temu, da pridelamo ali naberemo zelišča visoke kakovosti. Zavedamo se, da zaradi geografske
lege naše kmetije ne moremo pridelati velikih količin zelišč, lahko pa pridelamo visoko kakovostna zelišča, kakršnih je v svetu zelo malo. Obdelava je večinoma ročna, saj je večino polj zaradi strmine strojno nemogoče obdelati. Kemičnih gnojil ne uporabljamo. Polja gnojimo samo s predelanim, uležanim hlevskim gnojem, ki ne vsebuje kemičnih snovi. Da so naša zelišča kljub temu lepa, s pridom izkoriščamo kolobarjenje in raznolikost posevka. Vsa zelišča ročno očistimo in posušimo v sušilnici za zelišča. Ko jih posušimo, jih hranimo v skrbno nadzorovanem skladišču, kar tudi omogoča največjo možno kakovost,« še poudari Milan Kalan.
Kmetija Kalan je zelo navezana tudi na Savinjsko dolino in je večkrat prisotna s svojimi zdravilnimi čaji na raznih prireditvah. Na Savinjsko dolino pa jo veže tudi sodelovanje z Inštitutom za hmeljarstvo in
pivovarstvo Žalec, kjer dajejo velik poudarek tudi zdravilnim rastlinam. Že leta 1998 so v sodelovanju s strokovnjaki z inštituta del svojega zemljišča, izpostavljenega nenehnemu božanju sončnih žarkov, zasadili z žajbljem (Salvia Officinalis). Vsakoletni pridelek jim daje presenetljive rezultate. To pa je še kako pomembno, saj je zeliščarstvo njihov poklic. Trenutno poleg žajblja pridelujejo še baldrijan, drobnocvetni vrbovec, meliso, pegasti ban-delj, ognjič, plahtico, poprovo meto, rman, sivko, ameriški slamnik, artičoko, kolmež, lučnik, ožep, sladki janež, srč-nico, veliki oman, borago, citronko, dobro misel, gladišnik, gosji petoprstnik in še nekatere druge. V naravi nabirajo samo tista zelišča, ki so v izobilju, in predvsem z zeliščarsko etiko. So pobudniki in ustanovitelji Društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin Arnika, ki ima svoj sedež v
Žalcu. Prav tako pa so člani društva zeliščarjev v Ljubljani in Mariboru in člani slovenskega ekološkega gibanja. Leta 2002 so prešli na nadzorovano ekološko pridelavo in tako tudi uradno postali ena od slovenskih ekoloških kmetij.
»Vse več ljudi se v zadnjem času želi vrniti k naravi, zaživeti želijo, kot so živeli nekdaj, ko jim je narava nekaj pomenila in so iz njenih nedrij črpali moč in zdravje. Zelišča so vsem nam poznana kot čudežna moč narave. Ko stopimo na travnik ali v gozd, se v nas prebudi skriti čut po samozdravljenju in že nabiramo vse, kar raste iz zemlje. Z zelišči, kijih prinesemo domov, velikokrat nismo zadovoljni, ker nismo dosegli, kar smo od njih pričakova-
li.	Suha zelišča so spremenila barvo, nimajo več vonja, nekatera so začela plesneti ali pa so iz njih prilezle male živalce. Vsakogar obišče trenutek, ko se zdravje nekoliko poigra z nami in takrat običajno na zdravilna zelišča pozabimo, saj velikokrat ne vemo, kako iz njih pripraviti čaj. S pogle-
O pridelovanju zdravilnih zelišč v Preboldu
dom na vsa nabrana zelišča ne vemo, kaj bi v danem trenutku popili, da bi nam odleglo, zato se raje odločimo za obisk zdravnika. Domov prinesemo vrečko zdravil. S prebiranjem navodil za uporabo se nehote ustavimo pri stranskih učinkih in spet pridemo v dilemo, kaj uporabiti, da se nam zdravje povrne. Da teh dilem ne bi bilo, smo se odločili, da organiziramo zeliščarske delavnice. Udeleženci teh delavnic izvedo, kako pravilno nabirati zelišča ali jih celo pridelovati, na kaj je treba paziti, da ne naberemo strupenih rastlin, kako
nabrana zelišča pravilno posušimo, kje jih hranijo, na kaj morajo paziti, če poleg zelišč uporabljajo še zdravila, kdaj je uporaba zelišč smotrna in kdaj je bolje, da obiščete zdravnika, kako se pravilno pripravi zeliščni čaj in ne nazadnje, katero zelišče uporabite za bolezen, ki vas tare.«
Zakonca Kalan sta v Preboldu poleg predavanja razstavila svoje delo skozi široko paleto raznovrstnih zeliščnih čajev, ki pomagajo zdraviti najrazličnejše bolezni. Zelišča je bilo ta dan mogoče tudi kupiti.
D. Naraglav
»Cartanje« s kavico
Ena od ljudskih modrosti pravi, da podari oče največ svojem otrokom, če ljubi njihovo mater. Tega daru sta bila prav gotovo deležna otroka zlatopo-ročencev Anice in Ivana Čakša iz Žalca. Tako vsaj potrjujejo njune misli ob 50-letnici zakona njunih staršev. Prav zato sta Ivi in Valerija skupaj z otroki Ditko, Simono, Anžetom in Ti-monom staršem in starim staršem pripravila tako veličastno slavje, na katerem se je zbralo kar 135 svatov.
Obred cerkvene poroke je v petrovški baziliki opravil žalski pater Jože Rupnik, civilnega pa v dvorani Zadružnega doma Petrovče žalski župan Lojze Posedel in matičarka Zdenka Leber. Po-
ročni priči sta bili isti kot pred 50 leti, to sta bila Jože Naraks in Martin Krušič.
Anica se je rodila leta 1935 v Galiciji, kjer je preživela otroštvo. Izučila se je za trgovko in se upokojila kot poslovodkinja v trgovini Galicija. Ivan je sedem let starejši, rodil pa se je kot četrti izmed sedmih otrok v Rogin-ski gorci (Pristava pri Mestinju). Tudi on se je izučil za trgovca in se zaposlil v Galiciji, kjer je spoznal Anico in kmalu sta se poročila. Ivan je zadnja leta pred upokojitvijo delal kot poslovodja Blagovnice v Šempetru.
Po upokojitvi leta 1990 sta se preselila v Žalec, kjer ju njuni potomci vsak dan obiskujejo. Še vedno dobrega zdravja z vese-
Zlata Ana in Franc
Med zlatoporočenca sta se te dni vpisala tudi 77-letna Ana in 75-letni Franc Vidovič iz Migojnic. Obred civilne zlate poroke sta v Savinovem salonu v Žalcu opravila žalski župan Lojze Posedel in matičarka Tatjana Lukač.
Zlate svate je pred Savi-novo hišo pričakala v špalir postavljena uniformirana
rudarska četa upokojencev Rudnika Liboje-Zabukovi-ca, za popestritev obreda pa je poskrbel harmonikarski kvartet Glasbene šole Risto Savin Žalec. Cerkveni obred je v griški župnijski cerkvi opravil domači župnik Jože Planinc. Za to priložnost je hči Nataša svojim staršem pripravila nagovor v verzih.
T. T.
Z zlate poroke v Savinovi hiši
Žalski župan Lojze Posedel izroča darilo zlatoporočencema.
ljem obdelujeta vrt, delo v vinogradu pa sta prepustila sinu Iviju in snahi Suzani. Ivan rad šahira, dnevno prebere časopis, rad rešuje križanke in sudoku, Anica pa rada pospravlja in kuha, ljubi petje in »carta« svoje vnuke. Ivan svoji Anici še vedno vsako jutro
skuha kavico in pripravi zajtrk. Kot je zapisala njuna hči Valerija, je treba, če hočeš vedeti, kaj je ljubezen, kaj pomeni imeti rad, poznati Anico in Ivana. Znala sta svojo ljubezen prenesti na otroke, ki so kot družina zelo povezani in se imajo radi. T. Tavčar
POLZELA
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela
Tel. 03 7037130,7037131
VELIKA VELIKONOČNA PRODAJA POHIŠTVA DO 26. MARCA
. PESTRA PONUDBA POHIŠTVA ZA VSE BIVALNE PROSTORE . POPUSTI, HITRI KREDIT, TAKOJŠNJA DOBAVA . NOV PROGRAM SPALNIC DORINA
IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS CIMPREJ OBIŠČITE!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POI IIŠTVO ZA VAŠ DOM!
' :
_____________j
Otro/kc trenerke ] odi 8.69 EUR “ dalje!	j
od O do 16 let | OPRCmfi zn DOIERČKE - perma izbiro igrač
PUB PRI VESELEM BIKU LATKOVA VAS išče natakarico
V mlad in prijeten kolektiv vabimo dekle, ki ima veselje do strežbe.
Nudimo: redno in stimulativno plačo, redno zaposlitev s preizkusno dobo 3 mesecev. Informacije: PUB PRI VESELEM BIKU, Latkova vas 221 a, Prebold, kontaktna oseba Boštjan Veber, tel.: 041/624 282 ali po e-pošti info@veltrag.si.
I	PUB J
f veselem BIKU \
Ob 95-letnici: Zgodovine se ne da izbrisati
Fanika ima na roki vtetovirano taboriščno številko iz Auschwitza.
Daleč je že tisti čas, ko je po naših tleh udarjal škorenj nemške soldateske, ki je pod Hitlerjevim vodstvom hotela skupaj s svojimi pomagači podjarmiti ves svobodomiseln svet Evrope in sveta. Kljub časovni oddaljenosti pa spomini v mnogih, ki so preživeli strahote vojne, niso pozabljeni. Tudi v tem času smo priče nerazumnega divjanja in ubijanja v marsikaterem delu sveta. Fanika Raček iz Latkove vasi je preživela strahote zloglasnih taborišč Auschwitza in Ravensbriicka.
Fanika Raček, rojena Vipotnik, je bila med redkimi ženami, ki so leta 1941 z možmi odšle v partizane in se vključile v boj proti okupatorju. Pred dobrima dvema tednoma, natančneje 10. februarja, je praznovala svoj 95. rojstni dan. Ob jubileju smo Faniko Raček obiskali skupaj s predstavniki borčevske organizacije Občine Prebold. Fanika je zelo vitalna, gladkega lica in iskrivih oči tako, da ji nihče ne bi prisodil več kot kakšnih sedemdeset, osemdeset let. Njena sicer šibka konstrukcija telesa bi najbrž klonila pod težo taboriščnega življenja, če ne bi imela v sebi tako velike volje do življenja, posebne trme
in močnega duha. Danes ne bi bila takšna, kot je, če ne bi živela v sožitju z naravo in njenimi zakonitostmi in če ne bi imela močnih genov po očetovi strani, saj so vsi njeni strici in tete živeli več kot 80 let.
Iz družine revolucionarjev
Fanika Raček je bila rojena v znani proletarski družini Vipotnikovih v Zabukovici. Bila je ena od petih otrok očeta Franca in mame Helene. V letih pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje in si tako »prislužila« črno piko med takratnimi oblastniki, ki so bili pozneje v veliki meri v službi okupatorja, njihova družina pa obsojena na internacijo. Poročila se je s Pon-gracem Račkom, ki je bil skupaj z njenim bratom Albinom delavski zaupnik zabukovških rudarjev. Bili so revolucionarji, skojevci, komunisti, ki so že daleč pred okupacijo Hitlerja opozarjali, kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu, in so bili skupaj s svojimi somišljeniki trdno odločeni braniti svojo domovino in identiteto slovenskega naroda.
»Danes mnogi ne razumejo tistega časa, toda če bi živeli v razmerah, v kakršnih smo mi
takrat, bi mnogi najbrž ravnali enako. Življenje, ki ti ne daje prave perspektive in ob tem še Hitlerjev imperializem, ki je hotel podjarmiti skupaj s svojimi pomagači tudi naš narod, je v tistem času kar klicalo po vstaji in borbi za svobodo. Temu klicu sem se skupaj z možem odzvala tudi jaz, saj sem bila kot skojevka in od leta 1940 tudi kot članica KP, v katero me je sprejel Slavko Šlander, vpeta v ta revolucionarni čas že nekaj let,« je v uvodu najinega pogovora dejala Fanika Raček.
S spomini zajadrava v predvojni čas, na znamenita delavska praznovanja 1. maja na Mrzlici, ki so bila trn v peti takratnim oblastnikom.
»Lastniki podjetij niso dovoljevali praznovanja našega praznika, zato so že nekaj dni opozarjali na kazni, ki bodo doletele vse tiste, ki ta dan ne bodo prišli na delo. Vendar odločnost rudarjev, ki so s svojo sindikalno organizacijo pod vodstvom ilegalne KP tako organizirali prvomajsko praznovanje, da je le peščica slabičev ostala na delu, ni bilo mogoče priti do živega. Spominjam se leta 1939, ko so se trume delavcev odpravile v objem Mrzlice, ki je sprejela delavce iz temnih in vlažnih rudarskih rovov in zatohlih tovarniških obratov, da se naužijejo čistega planinskega zraka in da razvijajo delavsko solidarnost in idejo o preobrazbi družbenih odnosov. Že pred odhodom na Mrzlico sva z bratom ob petih zjutraj veselo igrala pred domačo hišo in tako oznanjala naš praznik. Zmotili so naju orožniki in nama prepovedali igrati. Ker je bil že čas za odhod na Mrzlico, naju to ni preveč prizadelo. V skupini, v kateri so bili še moji sestri in šest mladincev iz Liboj in Zabukovice, smo jo veselo mahnili proti cilju. Med potjo smo znova imeli opravka z orožnikoma iz Žalca, ki sta nam prepovedala hoditi v skupini. Ubogali smo jih, a kmalu zatem že bili ponovno skupaj in nato tudi kmalu na cilju, kjer je veselo igrala rudarska godba iz Trbovelj Delavski pozdrav. Pesem je odmevala pod krošnjami visokih dreves in v naših srcih budila revolucionarno zavest. Dan je bil čudovito lep, njegovo lepoto pa sta mračila le orožnika, ki sta sedela na vzpetini in budno pazila, da ne bi prišlo do kakšnih govorov. Tako je bilo le nekaj časa, potem pa se je iz naših grl vsul plaz revolucionarnih gesel, ki jih je s Slavkom Šlandrom na čelu spodbudila revolucionarna pesem, ki so jo peli v zaporih v Sremski Mitroviči. Orožnika sta hotela posredovati, vendar sta se pod pritiski množice raje umaknila. To je bila za nas posebna zmaga. Domov smo se vračali veseli in prežeti z duhom revolucionarnosti s trdo vero in upanjem v lepši čas, ki nas bo osvobodil spon izkoriščevalskih družbenih odnosov,« je dejala Fanika,
preden sva se predala spominom na vojni čas.
Čas vojne in trpljenja
Ko je nemška soldateska preplavila Jugoslavijo, je gestapo najprej začel vohljati za komunisti in njihovimi somišljeniki. Fanikina brat in sestra sta bila že v ilegali, ko so Vipotnikovi dobili sporočilo, da jih bo prijel gestapo. Na to jih je opozoril zaupnik Karli Kolar s Šmohorja. Ob tej novici so hitro odšli domov in med tem, ko sta oče in mati oprezala okrog, da jih ne bi presenetil gestapo, so ostali člani družine polnili nahrbtnike s hrano in obleko in ostalimi najnujnejšimi potrebščinami.
»Kmalu sta v hišo pritekla oče in mati in povedala, da prihaj ajo gestapovci. Še pravočasno smo se umaknili v smeri Zagrebena. Gestapovci pa so povpraševali takrat le po bratu Albinu. Med tem časom sem zbolela in sem nujno potrebovala nekaj obleke in zdravil. 22. julija zvečer sem se prikradla domov z upanjem, da me ni nihče opazil. Žal sem bila v zmoti, kajti opazili so me in me kmalu nato tudi aretirali. Znašla sem se v zaporu v celjskem Starem piskru. Iz zapora me je hkrati še z dvema jetnica-ma rešil nek zdravnik, ker smo bile noseče. Doma v Zabukovici sem se takoj povezala s terenci, čeprav je gestapo budno pazil na nas. Avgusta 1942 nas je vse aretiral in s starši vred so nas odpeljali v koncentracijska taborišča. Znašla sem se v Auschwitzu, očeta in mamo pa so strpali v drugo taborišče na Bavarskem.« Čeprav je bila bolj šibkega zdravja, je pogumno in z neverjetno trdno voljo premagovala strahote taborišča. Prebolela je tifus, dobila je gnojno vnetje in kmalu bi umrla, če je ne bi rešil zdravnik Poljak, ki je bil tudi taboriščnik. Gnojne bule ji je prerezal z navadnimi škarjami. Neprestani apeli, težaško delo od jutra do noči, slaba hrana, vse to je zrahljalo njeno telo in če bi takrat zapadla v malodušje, ne bi preživela.
»Hotela sem živeti, hotela dočakati slast svobode in ideale življenja, ki sem jih nosila v svojem srcu. Uspelo mi je, morda tudi zaradi tega, ker sem bila premeščena pozneje v drugo taborišče, kjer sem delala kot šivilja v taboriščni delavnici, kjer je bilo vsaj topleje, razmere pa so bile tudi znosnejše v primerjavi z Auschwitzem. Od 333 žensk, kolikor nas je bilo skupaj ob transportu v internacijo, nas je ostalo živih le petinšestdeset. Še danes sama sebi ne morem verjeti, da sem prestala vse to gorje Auschwitza in dočakala svobodo. Svobodo so dočakali tudi starši in sestra Marija. Sreča je bila tudi na strani moža, brata Albina in sestre Anice, ki so vsa štiri leta preživeli v partizanih.« Fanika je od leta 1964 krajanka Latkove vasi, kjer sta si z možem Pongracem zgradila hišo.
Življenje v sožitju
Fanikino življenje je bilo po
vojni prepredeno s številnimi aktivnostmi na raznih področjih društvenega in družbenopolitičnega življenja. Za svoje delo je prejela številna priznanja. Med drugimi tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Leninovo značko, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Ves čas deluje v organizaciji zveze združenj borcev, vseskozi pa je bila vključena kot aktivistka v delovanje Rdečega križa in je tudi najstarejša aktivna članica Občinske organizacije RK Prebold. Živi skupaj z Majdo in njeno družino, ki je, čeprav ni z njimi nič v sorodu, tudi njena družina. Majda je prišla k njej že pred več kot 25 leti, potem ko je umrl Fanikin mož Pongrac. Z Majdino mamo sta bili prijateljici že iz mladostnih let. Živijo v sožitju in medsebojnem spoštovanju. Vse do devetdesetega leta je skrbela za gospodinjstvo, zdaj pa je gospodinjska dela prepustila Majdi. Veliko hodi
na sprehode, zelo rada bere, dela na vrtu in gre na kakšen izlet skupaj z borčevsko organizacijo ali Rdečim križem.
S Faniko Raček je pogovor vedno zanimiv, bogat, tako kot je zanimivo in bogato njeno življenje. Človek od nje odhaja poln življenjskih resnic, ki so rdeča nit njenih spominov, njenega pogleda na svet in sedanjega trenutka, ki jo po svoje žalosti, saj je kljub tako opevani demokraciji priča težkim socialnim stiskam, brezposelnosti in vse manjšim delavskim pravicam, ki razblinjajo tudi njene nekdanje sanje o socialni pravičnosti in enakosti, zaradi katerih je bila preganjena in izpostavljena predvojnim oblastnikom in nemškemu škornju. Ob odhodu je dejala: »Zgodovine se ne da izbrisati, naj nam bo vsem v spomin in opomin, da si z vsemi sredstvi prizadevamo, da se takšna zgodovina nikoli več ne ponovi.« D. N.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
Kinološko društvo Pluton Žalec organizira tečaj osnovne socializacije psov in tečaj male šole psov. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 3. marca 2008, ob 18.00 na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu. Ostale informacije dobite na telefonski številki 031 655 360 (Marjetič Petra).
Če želite, da bodo vaši ljubljenci lepo vzgojeni, prisrčno vabljeni.
Kinološko društvo Pluton
Šolska ulica 11
3311 Šempeter v Sav. dolini
Zaveza Hermana Vašla
Ob proslavi kulturnega praznika v Andražu nad Polzelo so posebno pozornost namenili slikarju in pleskarju Hermanu Vašlu, ki je bil rojen leta 1879 v Zgornjih Grušovljah v Savinjski dolini in je vrsto let preživel tudi v Andražu. Herman Vašel je sebe imenoval umetni, dekorativni, baročni slikar in ta naziv je ohranjen tudi na njegovi baročni štampiljki. Šolal se je v Gradcu. Slikal je po Savinjski dolini in Sloveniji.
Na Dunaju in v Gradcu je imel tudi svoje razstave. Herman Vašel je bil za tiste čase pravi umetnik, vedno lepo opravljen, s palico, cilindrom in metuljčkom. Ljudje so mu rekli ljudski umetnik, saj je poleg slikanja nastopal tudi v igrah, igral na citre in lepo pel. Poročil se je leta 1922 na Sevč-nikarjevo domačijo v Andraž. V zakonu z ženo Marijo se jima je rodil sin, ki pa je med II. svetovno vojno padel v Po-
horskem bataljonu, star komaj 20 let. Večino življenja je preživel v Zgornjih Grušovljah, v lesenem objektu sredi vasi, kjer je nekdaj stala njegova domačija. Med letom je hodil po svetu s svojim kovčkom s slikarskim orodjem in slikal, pozimi pa živel v svoji bajti in slikal oljne slike.
Slikar Herman Vašel nam je zapustil bogat slikarski opus poslikav kapel, cerkva in drugih objektov. Tako imamo ohranjene izvirne freske v Andražu na Andrejčevi, Je-lovškovi in Bizjakovi kapeli. Umrije v Zgornjih Grušovljah leta 1954, star 75 let. Zapustil je tudi številne oljne slike in odrsko zaveso z letnico nastanka 1948, ki je restavrirana in uokvirjena. Restavriral jo je Božidar Ščurek iz Laškega. Ta odrska zavesa je dobila po 50 letih svoje stalno mesto v dvorani Doma krajanov Andraž ravno na kulturni praznik.
T. Tavčar
Restavrirana slika Odrska zaveza v dvorani Doma krajanov Andraž
Lednik
&
Lednik
GSM 041 736 007
avtor
JANEZ
KORENT
GR.
BOGINJA LEPOTE IN LJUBEZNI
ABSOLVENT
SREDNJE
ŠOLE
PRIPADNIK
«ATOL.
REDA
KELTSKO LJUDSTVO V FR. BRETANJI
PLAVALEC
THORPE
TONI
NIEMINEN
GORA V ISTRI
CESAR
FRANCK
REKA V GRUZIJI
GR. OTOK VSARON. ZALIVU
NATRIJ
DEL
CELOTE
BELOROKI
SL.
ROKOMET.
(MATJAŽ)
ZNAK ZA POUDAREK
KOKOŠJI
MLADIČ
FR. PISATELJICA
RONALD
REKA V FRANCIJI IN BELGIJI
KOS
SUKANCA
ALFRED
KARL
ERJAVEC
SPORT Z LOPARJI
SPAJKANJE
JULES
ROMAINS
EVROP.
VELETOK
OLIVER
TWIST
NEVESTINO
IMETJE
KATRAN
SVIC.
ALPSKI
SMUČAR
(PAUL)
BELI
CIMET
SKLADBA
ZATRI
BAJTA
KONJSKI
TEK
TOLAŽBA
TRAVA 3. KOŠNJE
GL. MESTO TIROLSKE (AVSTRIJA)
SL.
FILOZOF
(ANDREJ)
GLASBENIK
ARGENT.
PLES
JANKO
RAVNIK
II
POPEVKAR
GL. MESTO ERITREJE
AM. FILM. IGRALEC (ALAN)
BIZMUT
FR. FILM, IGRALKA (CATHERINE)
OSEBNO
ŽIVLJENJE
DEL EL. STROJA
MARKO
ELSNER
BOLN.
HRANA
OZEK
USNJEN
TRAK
EVAIRGL
PRESEŽEK
DOHODKOV
AM. GORSKI LEV
SL.GLED.
IGRALKA
(JANJA)
IGRALKA
PARKER
TROPSKA
RAVNINA
ZVEZNA DRŽAVA V INDIJI
SEDMI MESEC V JUDOV. KOLEDARJU
VIDA
JUVAN
GLAVNATA
KAPUSNICA
AFR.
VELETOK
NEON
DEPARTMA V FRANCIJI
HOLAND. SLIKAR (AERT VAN DER)
UTRIP
IZDA-
JATELJ
MENICE
BREZBARV.
PLIN
IZDELOV.
RAKET
PRITOK RENA V ŠVICI
STOLETJE
BOGINJA
JEZE
SINKO
SAHIST
SKAND.
DROBIŽ
RUDAR
DIŠAVA ZA SLADICE
VINORODNA
RASTLINA
DEL TEN. IGRE
ŽULJ OD OBUTVE
PREBIV.
ASIRIJE
PREBIV.
ZREČ
SL.PIS.
(ANTON)
HUNSKI
VLADAR
NEKD.
JUDOVSKA
SEKTA
FR. FILM. IGRALKA (LESLIE)
IDEAL
RADIJ
DELOV
FEVDA-
LIZMU
KRAVANJA
PREBIV.
ALŽIRIJE
JADRAN.
OTOK
ST.PLOSC.
MERA
IGRALEC
GRADBENI
MATERIAL
RAZTE-
LEŠEVALEC
IZVAJALEC
ANT. MESTO H0M3 V SIRIJI
KRAJ PRI CRIKVENICI (HRV.)
GLASBENIK
SMOLAR
REKA V ITALIJI
POKRAJINA V GRČIJI
4. ZNAK ZODIAKA
ZELIŠČ AR
KONRAD
ADENAUER
GIBANJE
ZRAKA
PAPEŽEVA
KRONA
SL. SLIKAR
POLJSKI
SLIKAR
LJUBLJANA
KERSNIKOV
ROMAN
SOL
MLEČNE
KISLINE
NOBELU
NEKD. JUG. REPUBLIKA
ŠTEVILO
TISKANIH
IZVODOV
SL. PUBLICISTKA (KATARINA)
VERSKI
OBJEKT
IGRALEC
DELON
VOJAŠKA
STOPNJA
OTOK V TUAMOTU
PISATELJ.
ŠIROVNIK
IRSKA
FR.PIS.
(EMILE)
PTIČJI
DOM
MESTO V NIGERIJI
KOBALT
MLADO
GOVEDO
VLADAR.
SIMBOL
ERBIJ
MAKED.
KOLO
IZTOK
MLAKAR
IGRALEC
REED
DUŠEVNA
MOTNJA
ZELEZOV
OKSID
DEBENJAK
ORIENT.
BLAZINJAK
TITAN
ZGODNJE
VINO
NEKD. ALB. VODITEU
NAPAD,
NASKOK
RENU
DROG NA VRHU SEN. VOZA
MOKA IZ SAGOVE PALME
FRCANJE
LESEN
PLUG
GLASBA ZA ENEGA
IGRALKA
KODAR
UTRIP
SAMOGOVOR
CLAN
AKADEMIJE
STRAST
IT.
PESNIK
(UMBERTO)
NEKD.
PROVINCA V ALPAH
ATLET
ZATOPEK
ZMIKAVT
FR.
SKLAD.
(JULES)
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
METLICA
VULKAN NA SICILIJI
KRAJ PRI CELJU
GR. ČRKA
PRITOK DONAVE V NEMČIJI
ZADNJICA
(VULG.)
HUDOBIJA
PREDLOG
POLIT.
ZAVETJE
TRAVA 1.KOŠNJE
CAPEK
KAREL
KOSITER
NOŠENJE
TELE
(LJUBK.)
LUTKAR
SIMONČIČ
BOGASTVO
GOZDOV
LOJZE
KRAKAR
KISLINA
IMETNIK
VELIK
SESALEC
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: MONTAŽA-VSEH-VRST-PNEVMATIK-PNEVMATIK-CENTER-SKIRO-ZMAGOVALCA-HELLA-RALLYA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Vida Frank, Ul. Savinjske čete 2, Žalec, 2. Mija Lamper, Griže 117, Griže, 3. Alojzija Hrastovec, Prapreče 19/c, Vransko. -Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je LEDNIK&LEDNIK, d. o. o., Petrovče. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 10. marca 2008.
Pravi čas za setev jarih žit
Jara žita v strukturi setve v Sloveniji v zadnjih letih pridobivajo vse večji pomen. Med jarinami, kot jim tudi rečemo, prevladuje setev jarega ječmena, v porastu pa je tudi delež jare pšenice in ovsa.
Novejše sorte jarih žit se odlikujejo z odlično kakovostjo in tudi pridelki, ki v optimalnih letih ne zaostajajo prav veliko za ozimnimi žiti.
Sicer jara žita spadajo med rastline dolgega dne, kar pomeni, da pri daljšem dnevu hitro preidejo iz vegetativne v generativno fazo razvoja. Zato je za visok pridelek zrnja pomembnejša čim bolj zgodnja setev, da se rastline čim dlje razvijajo v pogojih krajšega dneva. Sejemo takoj, ko je zemlja godna za setev. Pri poznejši setvi se rastline slabše razraščajo, imajo manjše število zrn v klasu ter drobnejše zrnje, posledica tega pa so nižji pridelki. Če s setvijo iz kakršnih koli razlogov zakasnimo, je med jarimi žiti najprimernejša setev jarega ječmena, ker ta pozno setev najbolje prenese.
V severovzhodni Sloveniji imamo najboljše izkušnje s setvijo jarih žit ob koncu februarja in v začetku marca. V podobnih terminih so kmetje navajeni sejati jara žita tudi na Štajerskem - v Podravju in v Spodnji Savinjski dolini ter v osrednji Sloveniji.
Pri zgodnejših setvah, ob koncu januarja in v začetku februarja, obstaja možnost, da v toplejših obdobjih žita vzniknejo, ker pa še niso dobro ukoreninjena, lahko
pri zamrzovanju in odmrzovanju tal pride do trganja koreninic in izsuševanja rastlin. Zato pridelovalcem priporočamo, da se, če je mogoče, držijo dosedanjih izkušenj in optimalnega časa setve. Ta se v tako toplih zimah, kot je letošnja, prestavlja v sredino februarja, še posebej, če so pogoji za setev na poljih tako primerni kot letos. Za zgodnejše setve so primerne sončne in toplejše lege, kjer je nevarnost močnejših pozeb in slan manjša. Pri tem velja poudariti, da je kakovostna setev in zadelava semena v setvenico še posebej pomembna. S pravilno zadelanim posejanim zrnjem bomo kalečim rastlinam jarih žit omogočili kakovosten oprijem in jih na tak način pripravili na morebitne ekstremnejše rastne razmere.
Če želimo dosegati visoke hektarske pridelke jarih žit, morajo biti tla strukturna in dobro pripravljena, kar je mogoče le, če je bila njiva preorana pred nastopom zime. Spomladi je najugodneje, če lahko njivo pripravimo za setev v enem ali dveh prehodih s predse-tvenikom. Če predsetvenik nima spredaj ravnalne deske, je pred uporabo setvenika priporočljivo brazdo poravnati s planimo desko. V skladu s kemično analizo tal in založenostjo tal s hranili ter izdelanim gnojilnim načrtom v tla zadelamo mineralna gnojila s pomočjo uporabe predsetvenika.
Za gnojenje v tem zgodnjem terminu, februarja in marca, priporočamo uporabiti mineralna
gnojila, ki ne vsebujejo veliko dušika, kot je npr. NPK 8 : 26 : 26 ali NPK 7 : 20 : 30. Preostali potrebni dušik jarim žitom dodajamo kasneje, ko se začne intenzivnejša rast posevka.
Vloga predsetvenika je v pripravi rahlega in na globini 3-5 cm drobno grudičastega sloja, pod to globino pa poskrbi za sklenjeno ležišče za seme. V tako pripravljeno setvenico opravimo setev do globine 2-4 cm. Količina semena za setev je odvisna od sorte in od absolutne teže semena. Pri setvi jare pšenice sejemo okrog 450-550 kalivih zrn/m2, oziroma 200-230 kg/ha, pri setvi jarega ječmena 400-450 zrn/m2, oziroma 200-250 kg/ha. Ovsa sejemo okrog 400 zrn/m2 oziroma okrog 180-200 kg/ha.
Za izbor ustreznega sortimenta priporočamo, da se pridelovalci obrnejo na zastopnike semenar-skih hiš ali svojega kmetijskega svetovalca. Na slovenskem tržišču so v prodaji naslednje sorte jarin: med pšenicami LEGUAN, MUNK, NANDU, EGON, REMUS, med ječmeni JARAN, MARGRET, JOSEFIN, CRISTALLI ORTHEGA, BRITTA ter pri ovsu VALIANT, EXPANDER, CAVALLO, TICCO in PRAM. V ponudbi nekaterih semenarskih hiš so tudi BIO jara žita.
Za pravočasno setev pridelovalcem priporočam, da pravočasno opravijo nakup semena jarih žit, da jih ne bi zgrešili oz. bi jih morebiti že zmanjkalo.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., specialist za poljedelstvo in vrtnarstvo, okrasne rastline KGZS - Zavod CE
Prvo dognojevanje ozimnih žit
Za prvo dognojevanje ozimnih žit so lahko primerni že zadnji dnevi februarja, prvi dnevi meseca marca, še posebej, če polj ne prekriva snežna odeja in se je vegetacija že začela. Dobro je, da to opravilo opravimo nekje v sredini marca oziroma takrat, ko se ogreje nad 5° C, ko ozimine ponovno začnejo rasti. S ponovnim začetkom vegetacije in nadaljevanjem rasti rastlin bo PRVO dognojevanje ozimnih žit postalo zelo pomembno poljedelsko opravilo.
Prvo spomladansko dognojevanje najprej opravimo na posevkih, ki so redki, slabo razviti in poškodovani zaradi zime, dolgotrajne snežne odeje ter nizkih temperatur. V takšnih posevkih, ki so slabo preživeli zimske razmere in že ob pogledu dajejo slab videz, zaostajajo v rasti, so razredčeni, slabo olistani, svetlo zelenkasto obarvani, moramo ukrepati takoj, ko se začne vegetacija. Za oskrbo posevka z najpomembnejšim rastlinskim hranilom, to je dušikom, tako uporabimo mineralna gnojila. Ustrezna količina dušika je za kakovostno rast po zimskem premoru odločilna v fazi razraščanja ozimne pšenice in oblikovanja večjega števila stebel, na katerih bodo potencialni klasi z zlatim zrnjem.
Za optimalno preskrbljenost ozimin v času razraščanja le-te potrebujejo v tleh 120 kg N/ha. Natančno količino dušika lahko določimo z ustreznim hitrim nitratnim testom, ki ga delamo iz rastlin ali iz odvzetega vzorca tal. Najboljše in zelo natančne podatke o trenutnih razpoložljivih količinah dušika dobimo z opravljeno Nmin analizo tal in nato glede na dobljene rezultate
določimo natančno količino dušika za dognojevanje. V primeru opravljene analize dobljeni podatek za razpoložljiv dušik v tleh odštejemo od vrednosti 120 kg N/ ha in tako gnojimo le z dobljeno razliko. Npr. (120 - 60 = 60 kg N/ ha za prvo dognojevanje). Sicer pa se lahko za prvo dognojevanje držimo priporočila o potrebah ozimin po dušiku v tem obdobju, ki pravi, da ga rastline potrebujejo v količini od 40 do 80 kg N/ha za ozimno pšenico in od 30 do 70 kg N/ha za ozimni ječmen.
Slabo razvite, bledo zelene in redke posevke ozimnega žita v prvem dognojevanju pognojimo z višjimi količinami dušika. Zelo goste in bujne posevke na rodovitnih tleh zelo previdno dognoji-mo v manjših količinah dušika po enoti površine.
Za dognojevanje ponavadi uporabljamo mineralna gnojila, kot je KAN (27 %), UREA, gnojila NPK (npr. 18-12-12, 22-6-6 ...) z višjimi vsebnostmi dušika v gnojilu.
Za potrebe prvega dognojevanja pa priporočamo uporabiti tudi tekoča organska gnojila, kot je gnojevka in gnojnica (15-20m3/ha). Ob uporabi tekočih organskih gnojil velja poudariti uporabo razredčenih gnojil vsaj v razmerju 1 : 1 (voda : organsko gnojilo), da ne bi prišlo do zaskor-jevanja in prekrivanja posevkov ozimnih žit s predebelo plastjo razredčenega organskega gnojila. Uporaba razredčene gnojnice je zelo dobrodošel način oskrbe ozimin z dušikom, saj dušik dodajamo preko listov in ga zato rastline hitro sprejmejo in uporabijo za nadaljnjo rast.
Uporaba dušika bo tudi ob začetku letošnje vegetacije odlo-
čilno vplivala na količino in kakovost razraščanja in oblikovanje številčnejših stranskih poganjkov in s tem povečanega števila potencialnih klasov. Pravočasno in dobro opravljeno prvo dognojevanje ozimnih žit z dušikom je ključ do uspešne pridelave zelo kakovostnega zrnja ozimnih žit. Žita so marsikje prizadeta zaradi »suhe« zime, ki nam ni ponudila obilnejše snežne odeje. Preplitvo posejana žita so marsikje že zdaj, sredi februarja, precej prizadeta. Mnogi posevki ječmena rumenijo tudi zaradi zbitih tal, prepozne in preplitve setve. Pomanjkanje dušika NI VZROK porumenelosti ječmena. Ječmen je ozimno žito, ki v pozni zimi in zgodnji pomladi mnogokrat močno porumeni. V takšnih posevkih NE smemo pretiravati s prvim gnojenje z dušikom, ker bo ječmen s časom izgubil porumenelost in bodo prvi lističi, ki so v tem času še porumeneli tako ali tako propadli.
Ozimna žita so lahko prizadeta tudi zaradi PREPLITVE setve, kjer imajo mlade rastlinice žit večino korenin nad zemljo. Takšni posevki žit bodo imeli velike izpade, če jih ne bomo pravočasno še dodatno povaljali in v primernem trenutku dognojili z dušikom. Z valjanjem bomo privzdignjene rastlinice pritisnili ob in v tla ter koreninam omogočili stik s talno vlago in potrebnimi hranili.
Vsem pridelovalcem tako priporočam, da so pozorni na opravilo - dognojevanje žit in v skladu s potrebami in stanjem žitnih posevkov le-te tudi dognojijo.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., specialist za poljedelstvo in vrtnarstvo, okrasne rastline KGZS - Zavod CE
Cilj tudi letos strokovnost
Z letne skupščine sadjarjev celjske regije
Njihov osnovni cilj bo tudi letos strokovno izobraževanje. Čez leto se bo zvrstilo več predavanj s praktičnimi prikazi. Prvo predavanje s praktičnim prikazom so imeli pred letošnjo skupščino, drugo bo 4. marca na kmetiji Cestnik na temo tehnologija pridelave pečkarjev ter novosti pri varstvu sadnega drevja s praktičnim prikazom potrebnih tehnoloških znanj za pečkarje, konec julija bodo na kmetiji Glušič pripravili praktični prikaz določanja zrelosti jablan, nato pa se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo, in sicer na ogled znanega podjetja Zlati grič v Slovenske Konjice. T. T.
Sadjarji društva celjske regije so se zbrali v Sadjarstvu Mi-rosan v Kasazah pri Petrovčah, kjer je mag. Zdenka Gutman Kobal z mariborskega zavoda za kmetijstvo pripravila prikaz zimske rezi jablan, nadaljevali pa so z redno letno skupščino društva. O delu društva, ki šteje 48 članov, je poročal predsednik mag. Ivan Glušič. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto.
Sadjarji in vinogradniki sekcije Društva upokojencev Petrovče so se prejšnji konec tedna zbrali v nasadu jablan in vinske trte mag. Ivana Glušiča iz Arje vasi. Želeli so se namreč pravočasno in strokovno seznaniti z opravili v sadovnjaku in vinogradu.
Na predavanju so govorili o obrezovanju jablan. breskev, češenj in vinske trte s posebnim poudarkom na pravilni rezi. Posebej je
bilo prikazano upogibanje eno- in večletnih; poganjkov, kar se opravi aprila in maja. Sadjarjem so bili dani tudi strokovni napotki za gnojenje v tem času in za spomladansko škropljenje sadnega drevja, varstvo breskev, zlasti za škropljenje proti breskovi kodravosti in preventivo v tem času. Mag. Ivan Glušič je odgovarjal tudi na vprašanja sadjarjev in vinogradnikov.	T. T.
Varoza uničila čebelje družine
Člani polzelskega čebelarskega društva so se udeležili kar nekaj izobraževanj in tudi sami pripravili izobraževanje na temo vzreja matic in novih čebeljih družin. Sodelovali so v akciji Čebelarske zveze Slovenije Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih, s polzel-skim turističnim društvom na sejmih, ob občinskem prazniku so pripravili dan odprtih vrat, čebelarsko razstavo in skrbeli za okolico čebelarskega doma.
Zbor polzelskih čebelarjev je pozdravil predsednik Zveze čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline Mile Gržina, v imenu Občine Polzela pa Stanko Novak. Med najpomembnejše naloge za letos so zapisali organizacijo na raznih strokovnih predavanjih, nakup čebelarske uniforme za praporščaka, sodelovanje z drugimi društvi in na prireditvah ob občinskem prazniku.	T. T.
Člani Čebelarskega društva Polzela so se zbrali na letnem občnem zboru v čebelarskem domu na Polzeli. Poročilo o lanskoletnem delu je podal predsednik Radivoj Verbnjak.
V društvu je lani delovalo 27 članov in čebelarilo s približno 125 čebelnimi družinami, bera
medu je bila podpovprečna. Lani je zajedavec varoza še bolj napadel čebele kot prejšnja leta, to pa zaradi lanske dokaj tople zime, ko je imel za razvoj dobre pogoje. Kljub zdravljenju in zatiranju je bil jeseni padec čebeljih družin precejšen ne samo v Občini Polzela, ampak po vsej Sloveniji.
Z občnega zbora polzelskih čebelarjev
Kmetijskosvetovalna služba Slovenije in KGZS - Izpostava Žalec, Žalskega tabora 1,3310 Žalec
Tel.: 03 710 17 86, faks: 03 710 17 81, tel.: 041 498 266 - Maja, tel.: 03 710 17 83, faks: 03 710 17 81, tel.: 051 440 119 - Mira, tel.: 03 710 17 80 faks: 03 710 17 81, tel.: 041 475 480 - Marko.
Obvestilo vlagateljem subvencij za kmetijstvo 2008 V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI
Nasveti in navodila za subvencije 2008
petek, 22.2. 2008, ob 10. uri v sejni sobi Hmezada KZ Braslovče ponedeljek, 25. 2.2008, ob 10. uri v Gasilskem domu Trnava torek, 26.2. 2008,	ob 10. uri v sejni sobi KZ Šempeter
sreda, 27.2.2008,	ob 10. uri v dvorani Hmezada KZ Petrovče
četrtek, 28. 2.2008,	ob 10. uri v sejni sobi KZ Polzela
petek, 29. 2. 2008,	ob 10. uri v dvorani Hmezada KZ Gotovlje
torek, 4. 3. 2008,	ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko
sreda, 5. 3. 2008, ob 19.30 v Gasilskem domu Latkova vas četrtek, 6. 3. 2008,	ob 10. uri v dvorani Občine Tabor
petek, 7.3. 2008,	ob 10. uri v dvorani KZ SD Prebold
Dne 3.4. 2008 ob 10. uri bo ogled posevkov na Vranskem (poleg DARS-a). Ogled s strokovnim vodenjem šteje v sklop izobraževanja SKOP/KOP.
Elektronsko izpolnjevanje vlog za subvencije se začne 5.3. 2008 in konča 15. 5. 2008, Sledi 25 dni možnosti vlaganja z odbitki 1 % dnevno. Za elektronski vnos se lahko prijavite po 5.3.2008 vsak delovni dan od 7. do 8. ure pri svojem svetovalcu na telefonsko številko,ki je navedena na prvi strani.
Izpostava KGZS Žalec
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
IVI Centerjtghnike m g
Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 65 92
M Center tehnike in g
Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87«
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR.
Sušilnik las BaByliss 5480 CIE
2000 W
Redna cena: 37,88 EUR / 9.078 SIT A
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
Parni likalnik Braun SI 6550 FreeStyle
Redna cena: 67,20 EUR / 16.104 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:	a
Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času do 3.3. 2007.
Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času do 3. 3. 2007.
Prihranek se ne sešteva in se obračuna pri blagajni in velja ob plačilu s kartico Mercator Pika, razen ob plačilu s poslovno kartico Mercator Pika.
	is.:; >' ! I d
	1 jp
	H§ jtt
	M'
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.
Mercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč je od nas za vedno odšla...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
ZDENKE TERŽAN
iz Petrovč 209 (9.2.1928-29. 1.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Še posebej velika hvala prijaznemu in strokovnemu osebju oddelka za intenzivno interno medicino SB Celje, za nego in lajšanje bolečin med njeno »kratko« in hudo boleznijo.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so kakorkoli sodelovali in prispevali svoj čas pri organizaciji zadnjega slovesa od moje mame.
Žalujoči: sin Dušan z družino
Srce ljubeče zdaj mirno spi, še vedno vse je tiho, tebe ni.
Le svetla luč spomina je ostala,
za vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dal.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
JAKOB KLENOVŠEK
iz Šešč 8, Prebold (25.4.1929-6. 2. 2008)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gospodu župniku, rudarski četi Velenje in Zabukovica ter Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje.
Hvala govorniku Vikiju Hrastlu za besede slovesa, oktetu Lastovka, cerkvenemu zboru, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga 28. februarja 2008 pospremili na pokopališče v Preboldu.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in življenjskega sopotnika
MARTINA PRAVDIČA
iz Žalca, Kidričeva 3 (6.10. 1928-26.1. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala župniku g. Jožetu in vsem, ki ste z nami sočustvovali ter ga pospremili na zadnji poti.
Sinova Milan in Janez z družino ter življenjska sopotnica Ančka
ZAHVALA
V 86. letu starosti je umrla naša mama, babica in prababica
IVANKA HROVAT
iz Žalca
Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih.
Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je tiho in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in stari oče
JOŽE VIDIC
z Brega pri Polzeli 91 (2.9. 1934-29.1.2008)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za izrečena sožalja ter spremstvo na zadnji
poti.
Zahvala tudi gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Polzela za zapete pesmi, ZŠAM Savinjske doline in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: žena Dragica, hči Blanka, vnuk Jure in vnukinja Alenka z družino
»Korak za korakom se poslavlja otroštvo, mladost, življenje ni večno, ostajajo le spomini... «
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama
PEPCA VITANC
iz Šmatevža 31
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala pevcem, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
»Srce je dalo, kar je imelo...«
ZAHVALA
V 96. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ČRNILA, roj. VASLE
iz Dolenje vasi
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in sveče.
Hvala tudi gospodu Ludviku Kukovcu za poslovilni govor, Godbi na pihala Zabukovica in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči: vsi njeni
SPOATMArfJUr JPOmšSTTfJF
Kamnoseštvo Marjan Amon Iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenika, naročene do konca marca.
Naročila na OSM: 041 011-087
MARIJA
Bolečino se da skriti, tudi solze je moč zatajiti, le praznine, ki ostaja, sene da nadomestiti...
V SPOMIN
19. februarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ati, zet, brat, stric in svak
IVAN AMON
iz Orle vasi
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
FRANCA SAVINEKA
iz Rakovelj 37, Braslovče,
se iskreno zahvaljujemo Rudiju in Greti Sedovšek za izkazano nesebično pomoč v času njegove bolezni in ob slovesu.
Od dragega pokojnika smo se poslovili 19. januarja v najožjem družinskem krogu na pokopališču v Braslovčah.
Žena Mira, sin Matjaž s Katjo ter hči Diana z družino
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
Za vedno me je zapustil ljubljeni mož
JANEZ PENCELJ
s Polzele 200 (6. 5.1927-4.1. 2008)
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, posebej pa se za nesebično pomoč v času bolezni zahvaljujem vsem dobrim sosedom.
Hvala za vsa izražena sožalja, darovane sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Betka, brat in sestri
»Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti...«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
ANE MARIJE JELEN, roj. ŠKOBERNE,
iz Dolenje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše, darovana sredstva za Anin dom ter za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: mož Martin, sin Boris z Ireno ter vnuka Ana in Žiga
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 13. marca 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
ijU/up/
__Sauini&he'. do-fatt#,*.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in sestre
FRANČIŠKE MASTNAK, roj. GOLAVŠEK,
iz Šempetra
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam bili v teh težkih dneh v oporo in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Splošne bolnišnice Celje za nesebično pomoč in lajšanje bolečin mami, da so bili sicer lepi praznični dnevi tudi njeni umirjeni dnevi poslavljanja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali prelepo cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar za dostojanstven in lep obred zadnjega slovesa.
Vsi njeni
Je čas, ki da, in čas, ki vzame.
Menda je tudi čas, ki celi rane.
Inje čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
DRAGOTU GAJŠKU,
posestniku iz Latkove vasi,
(23. 8. 1949-14. 2.1998)
Februarja 2008 mineva žalostnih deset let, odkar smo te izgubili. Ničesar te ne moremo vprašati, se pogovoriti s teboj, le spominjamo se lahko srečnih dni. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki postojijo ob tvojem grobu, ti prižigajo sveče.
Posebno pa se zahvaljujemo PGD Latkova vas in vsem gasilcem, ki se letno udeležujejo memoriala, saj nam tako pomagajo ohranjati spomin nate in na tvoje delo.
Vsi njegovi
Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom, ostala je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom.
V SPOMIN
Mineva deseto leto, odkar nas je za vedno zapustil mož, oče in prijatelj
MARJAN ŽAGAR
iz Vrbja pri Žalcu
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njegovi
V hladnem grobu mirno spiš, z nami v naših srcih pa večno živiš...
V SPOMIN
15. februarja 2008 je minilo 15 let, odkar nas je zapustil
RUDOLF GODLER
iz Kasaz
(17.4.1913-15. 2.1993)
Hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in prižgete sveče v njegov spomin.
Vsi njegovi
POGREBNE STORITVE
Ivan Ropotar, s.p.
tet.: 700 14 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 748 904
Staročaška ut. 12, Šempeter
Detoi/ni čas: od 00. do 24. ure
V SPOMIN
21. januarja je minilo leto dni, kar nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ŠTEFANIJA COKAN
iz Gotovelj
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in se je spominjate z lepimi mislimi.
Vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
MIRKO VRBANIČ
iz Žalca, Florjana Pohlina 2 (1955-2008)
Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo Slovenskemu društvu HOSPIC za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Vsi njegovi
Tiho in hitro si odšla, rešena vseh si bolečin, a naša bolečina v srcu ostala bo vse dni.
ZAHVALA
Težko je najti besede, ki bi lahko opisale bolečino v srcu ob smrti naše drage mame
ČVAN, roj. FARČNIK,
iz Tešove pri Vranskem 14 (6.4.1942-14.1.2008)
Hkrati je težko najti besede, ki bi lahko povedale, da smo hvaležni vsem, ki ste jo imeli radi ter jo spodbujali tudi v težkih trenutkih, ko je mama nase nadela križ bolezni in trpljenja. Besede povedo premalo. Le s preprostim hvala se želimo zahvaliti sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, pogrebni službi, gospodu župniku, pevcem, zdravstvenemu osebju.
Naša mama je velikokrat na kakšen kos papirja napisala Gregorčičeve besede: »Človek, glej življenje svoje, danes srečen si, vesel, jutri že ti zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel.«
Kruta resnica življenja, a tolaži nas misel na večno življenje.
'Žalujoči: vsi njeni
SPOMIN
V teh dneh mineva tudi 6 dolgih mesecev, odkar nas je zapustil naš dragi ati
FRANCI OREHOVEC
iz Tešove pri Vranskem 14
Hvala vsem, ki se ga na kakršen koli način spominjate.
Vsi njegovi najdražji
ANGELE
Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
IVANU GROBLERJU
22. februarja je minilo 25 let od tragičnega in žalostnega dogodka.
Vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu z lepo mislijo in mu prižgete sveče, iskrena hvala.
Sestri Marinka in Jožica ter brat Franci z družinami
»Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni... «
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšel od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek
ALOJZ ČATER
s Polzele
(12.6.1919-24. 1. 2008)
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, se iskreno zahvaljujemo.
Iskrena hvala tudi gospodu dekanu Kovačecu za opravljen pogrebni obred.
Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana.
Žalujoči: žena Ivanka, hči Mihelca in sin Milan z družinama
»Utrgaj belo si planiko, iz naše zemlje zrasla je, v njej je vsa ljubezen moja, ki me vlekla je v gore...«
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi ati
VALENTIN KRULEČ
iz Prebolda, Reška c. 30
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja ter za spoštljivo zadnje slovo.
Žalujoči: vsi njegovi
Življenje teče kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MATILDE ANTLOGA
iz Gotovelj
(13.3.1918-18.1.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokrajanom in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru, govorniku gospodu Henriku Krajncu za lepe besede, pogrebni službi Ropotar.
Iskreha hvala gospe Zvonki Kačnik in dr. Toniju Joštu za pomoč ob njeni hudi bolezni.
Žalujoči: vsi njeni
Čas maturantskih plesov
V tem mesecu se je zvrstilo več maturantskih plesov. V hali Golovec je zaplesalo
tudi veliko dijakov iz občin Spodnje Savinjske doline, vsem pa so bili skupni zado-
voljstvo, sreča, razigranost in odločenost, da zdaj, ko bodo prestopili zrelostni prag, nadaljujejo s šolanjem. Z njimi so se veselili njihovi starši, profesorji in predstavniki šol.	T. Tavčar
Z maturantskega plesa Gimnazije Lava Celje
Valentinova torta velikanka
Roman Brglez je na Valentinovo, po abonmajskem koncertu ansambla Golte iz Mozirja in ansambla Be-gunjci iz Begunj, pripravil posebno presenečenje. Prav
vsi obiskovalci so se namreč lahko posladkali s torto velikanko, ki so jo izdelali v njegovi slaščičarni.
S sladkimi užitki obiskovalcev narodno-zabavnega
abonmaja se je namreč poklonil prijatelju vinogradniku in vinarju Jožetu Slavincu iz Ormoža. Brglez in Slavinec sta sicer že dve leti donatorja narodno-zabavnega abonmaja ZKŠT Žalec in poskrbita tudi za sladka in tekoča presenečenja po koncertih.	D. Naraglav
t ■g wtm ;		B mi	1 Jrajpr 1 jipH JHh
	1 Hr i		
Jože Slavinec med prerezom torte
Žalski šahisti zmagujejo
ŠK Žalec je organiziral regijsko prvenstvo v šahu za fante in dekleta od 8 do 14 let. Na tekmovanju je nastopilo 28 igralk in igralcev, ki so zastopali šahovske klube Šentjur, Celje, Šempeter, Šmarje in Žalec.
Pri dečkih so bili najuspešnejši šahisti iz Žalca, pri deklicah tekmovalke iz Šentjurja in Celja.
Od igralcev ŠK Žalec se jih je kar pet uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo od 24. 2. do 2. 3. v Postojni. ŠK Žalec bodo zastopali
David Brinovec, Andraž Stariha, Miha Bombek, Nejc Flander in Žana Flander.
Na osnovnošolskem regijskem prvenstvu je ekipa OŠ Žalec med devetimi ekipami osvojila L, ekipa OŠ Šempeter 2., ekipa OŠ Gotovlje pa 4. mesto. Zmagovalci celjske regije bodo 19. aprila nastopili na državnem prvenstvu.
M. C.
Udeleženci in organizatorji regijskega klubskega prvenstva
Kapljični sistem od zgoraj
Na Rojnikovi kmetiji v Spodnji Grušovljah v občini Žalec obdelujejo hmeljišča na 30 hektarjih. Zaradi vsako leto slabših vremenskih razmer, predvsem vročine, je potrebno hmeljišča zalivati, da se ohranita pridelek in vitalnost rastlin.
Ker pa je to delo prenaporno, saj je potrebno stalno nadzorovati in premikati namakalnike po hmeljišču tudi ponoči, se je gospodar Lojze z ženo Marto (kmetico leta 2007) odločil za uvedbo lažjega sistema zalivanja, to je za kapljični sistem, ki ga napeljejo na zgornjem delu žičnic. Lojze je med prvimi hmeljarji v Sloveniji, ki uvajajo kapljično namakanje od zgoraj. Zalivanje poteka samodejno s pomočjo regulatorjev in črpalk. To je ugodno tudi z ekonomskega vidika, kajti cevi ostanejo na enem mestu več let in jih ni potrebno menjati, kot na primer pri klasični postavi-
tvi kapljičnega sistema.
Ta tehnologija je novej-
ša, pa tudi z vidika varstva okolja prijaznejša, saj se pri tovrstnem zalivanju porabi bistveno manj vode kot pri klasičnem zalivanju z rolo-mati.	T. Tavčar
Rojnikovi pri namestitvi namakalnega sistema
Ob trideseti obletnici posadili lipe
V Andražu nad Polzelo je 28. januarja minilo natanko 30 let od ustanovnega občnega zbora Športnega društva Andraž. V spomin na ta dogodek so člani Športnega društva Andraž na zemljišču
med igriščem in parkiriščem posadili sedem lip, ki so jih pripeljali iz različnih naselij Andraža in Dobriča.
Na tem mestu že rasteta lipi, posvečeni nastanku samostojne Slovenije in vstopu v EU.
Kot je povedal predsednik Športnega društva Andraž Simon Ograjenšek, bodo zaradi posaditve večjega števila lip ob igrišču in okolici prostor poimenovali ŠPORTNI PARK LIPA ANDRAŽ.	T. T.