73. številka. Ljubljana, četrtek 1. aprila. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, iivzemAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pr.jcman za avstro- oporoko deželo za celo leto 16 |L za pol leta H mL %h četrt leta 4 (rld. — /a Ljubljano brez poftdjanja na dom za celo leto 13 za četrt leta 3 gld. ;<0 kr., za en mesec 1 ^1*1 10 kr. Za pošiljamo na doni le računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznssa. — Za gospode učitelje na Ijtidskili sol' h in ** d«j»ke velja znitiina cena m Hicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J jrhl. 50 kr., po poftti prejeman za četrt leta ."I golti. _ Za oznanila so plačni« od četinstopne petit-vrste h kr., će se oznanilo enkrat, tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če hc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se no vračajo. — U red ni At vo je v Ljubljani v Franc Koltnatiov.j MM fit. 8 .gledališka stolha". O pm v ni A t v o, mi katero naj ne blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolimuiovej hiši. Meščan je! Naši kandidat je za volitve v mestni zbor so: za III. razred, ki voli 5. aprila: Frail IIII Čar, hišni posestnik. I Josip Krhali, hišni posestnik. za II. razred, ki voli (J. aprila: Frail Itavililftar, deželni blagajnik. I Dr. A IIon* ]?1on4\ odvetnik. Peter UraSKClIi, hišni posestnik. I Ur. Josip Start\ koneipist pri finančnej prokuraturi. za L razred, ki voli 8. aprila: Dr. li are I A liačič, odvetnik in hišni posestnik. I Tliha PakIČ, trgovec in hišni posestnik. Karel Tavčar, hišni posestnik. I Dr. Fran l*ai»ež, odvetnik. Narodni mesraiiski volilni odbor. Pred volitvami. —!—Jednajst let je, odkar je na ljubljanskem županskem stoli s rdel zadnji župan domaće slovenske stranke, odk^r je bila večina mestnega zbora narodna, vzeta iz domačih ljudij. Jednajst let, dolgo let! Itaš takrat jo Ljubljuna zgubila svoj stari pošteno domači obraz, ko se je nada avstrijska notranja politika jela nam Slovanom sovražno preobračat i, ko so prišli na krmilo dunajske vlade taki možje, ki so v svojem sovraštvu do Slovanov, tedaj do svojih Sodržavljanov, izdali gasio: „ustavoverstvo". S tem krikom so padli nad Slovane avstrijska, in ker se ti nijso hoteli jim zvaliti kar pod noge, zato so jih proglasil za sovražne državi. Ker so izdali to ustavoversko gaslo vladni možje, zato so :so tega gusla oklenili tudi samo -uradniki, c. kr. služabniki. Tako je nastala ustavo-verna stranka; in s to stranko, tedaj samo s e. kr. uradniki, so vladu le prejšnje dunajske vlade. S pomočjo te birokratske stranke, s pomočjo e. kr. služabnikov je Auer-spergova vlada pritiskala nas ob steno, zato, ker smo se v boj postavili zoper to 1 azili stavoverstvo; a dunajski visoki možje so nas hudo kaznili: Npojivši visoko politiko z občinskimi zadevami so nam najprej vzeli mostni zastop v Ljubljani, potem trgovinsko zbornico in naposled deželni zbor, — čuda še, da nas domačinov nijso telo spodili iz dežele. Prejšnje vlade so vrgle politiko v občinske zadeve, ker jim je to kazalo, da so se mogle vzdržati; politika jun je služila, da so razpusčale narodne občinske zbore. S tem so občane silno oškodovale na njihovem blagostanji, kajti v občinskih zborih so nastale stranke, katere so vodili samo politični nagibi, da so se jele pobijati druga drugo. Občinske /adeve so zastajale in trpele zbog te nesloge, ki pa je prešla potem t udi mej občane. Iti a g o s t a n j e j e pričelo hirati zbog tega, ker je z Dunaja pihala kužna sapa „ustavoverstva", ker so dunajske vlade pristaše „ ustavo verne" stranke povzdi-gavale in podpirale, zatirale pa vse domače. V Ljubljani nam je županoval renegat Dež man in tujec Lasehan. Od prejšnjih vlad navdihnem so ljubljanski „ustavoven i,f pri vsakih volitvah v mestni zbor ljubljanski izdali gaslo: „ustavoverstvo", — letos tega več nehčejo, letos pravijo isti možje nasprotne nam stranke, ki so v mestnem /.boru ljubljanskem največ naglašali ustavoverstvo in politiko, da v mestni zbor ne gre politika. Neusojena ljubica. vUulj«.j Opazivše odlične goste, so plesalke nekoliko prestale. Toda, ko jih je grof prijaznjivo pozdravil in jim dejali naj se ne dado motiti, pričela se je zopet prejšnja radost. Vnovič so se poprijela dekletca ter s početka v počasnih kolobarjih a potem vedno bitrej&e vrtela tw po mehkej grivi. Naposled bo se razredila v dva polukroga, katera sta tako-le pevula in si odpevala: „1 loja dunda hoja, ki nI j (ca nas poSilja, boja dinnla hoja! lloja đunđa hoja, [K) kuj vas jo poslala? boja dundu hoja! lloja đunđa boju, pO tri vozove kamenja, boja dunda hoja! lloju dunda hoja, čemu vam bode kamen V hoja dmnla b.ija! lloju dundu boja, postavimo ^bit moatek, boja dunda hoja! litija dunda boja, dovolite li nam če/, inostek, hoja dunda hoja! Hoja dunda boja, kaj hodeto nam dali V boja dunda boja I lloja dunda hoja, deklrtee črni.oko, boja dimila hoja! Ili>ja đunđa hoja, t eett e dakle pđnjC brf, boja dnuda hoja !u Ko je bila okončana ta igra, zasukale so se mladenke ter plesale mazurko in pele mi rodnih „uiajovek" (niajiukovih pesuij). Anilin je vse, kar se je poleg njega vršilo, opazoval samo se polovičnim zanimanjem. Oko mu je obviselo na onoj prezalej deklici, 0 katerej si nij mogel stolmačiti, kakd j'' zašla v kinoliško družbo in nosila narodno obleko. Magd uska je v tem, ko so nje tov&riSice plesale, stala na strani ter slonela z roko na rameni mladeniča, kateri je svojo desnico imel položeno njej okolo ledij. Ona je bila mej vsemi naj ki asnejša. Arininu se je najbrž v tem hipu zdela najlepša deviea na vsem sireni sveti. Nigdar mi nij dovolj natanko mogel opisati ovratnika iz rudečdi koral, vijočega se okrog nje vratu in vrat sam, nego je vselej, porabivši vseh izrazov, kar jih ima jezik za jednake opise na razpolaganje, dejal ves utrujen: „Oj, to še vse nič nij!" M a g d u š k a , Ugleda VSa mej grofovimi ".osli tudi Arinina, ga je pogledala nedolžno ter se potem zopet obrnila od njega. Toda, opazivša, da je nekako prevzet jo neprestano zrl, nij jej bilo nič kaj prijetno v srci, bila je v zadregi. Svojo roko je dela z mladeničevega ramena ter so osvobodila njega objema. Videti je bila vsa pobita, ozbiljna, in nij si upala vzdvigniti oči j. Po plesu je bil kratek odmor. Grofje, tO priliko uporahivši, stopil mej veseljaki' in je svojemu gostu, katerega je imenoval kneza umeteljnosti, pokazal dve najlepši dekleli, ROŽO in H roni s lavo. Osupneni sta menda Obe mislili, da je njih gospoda beseda istina, zatorej ste se t njen klonili tlo kolen in mu poljubili suknje rob. Magduškeniu grof nij pozval. Drugi dan, ko je Ar min zopet slikal pri sokatcdralnej cerkvi v Kopru 6 kanoni-katov (1 prazen) in 3 častne korarije. V 11 de-kanijah ima 92 župnij (20 praznih), 22 kuru-iii (7 praznih). !">0 kaplanij i 1 "> praznih), in 9i> kooperatur (36 praznih.) Duhovnikov v pastirslvu šteje 229, katchctov 18, v dragih službah 17, vojaških duhovnikov pri mornar Btvu f>, pokojnikov 43, v višjih atudijah ; dakle vkupe 815 duhovnikov. — lledovndi duhovnikov je v 7 samostanih 49, namreč: 7 benediktincev, 3 mehitaristi, 18 frančiškanov, 21 kapucinov ; lajikov je v vseli samostanih 27, a klerikov 11. Uedovnie (benedikti-naric) je 27. — Dogoslovcev je v goriškem (semenišči f», in sicer: 1 v I. leti, 3 v 11., 1 v III., v IV. leti nij nobednega. L. 1879 je umrlo 8 duhovnikov, a letos trye — vkupe 12. Tržaško tkolijstvo ima 806*027 vernikov. Ha/,ne vesli. * (Majheno zvezdo premic n ieo) je odkril Une 10. t. m. profesor Peten v Clintonu (Severna Amerika). Izmej dosle znanih astrojidov je ta po Atevili 215. * (Dolgo spanje.) V Trnovem, mesti na (Jnbskein, imajo v bolnici 24letnega izraelita, kateri uže (levet tednov neprestano spi. Probuditi ga ne mogo niti z elektrizovanjem. Bolnik dobiva hrano po eevi, katera je skozi gol-tanec napeljana v želodec. Dr. Kovalski, kateri ima skrb o bolniku, je pozval več zdravnikov iz Krakova, da pridejo opazovat ta izredni slučaj letargičnega sna. Javna zahvala. Slovansko povnko društvo v Koći je priredilo zabavo na korittt Btradajoeiiu Intrunoiu, kojc cisti dom m k 186 vidi BO kr. jo predsednik društva, gospod dr. ,1. Lcnoch, dnu 23. t. in. poslal odboru za stradajoče v Istri. V iun-nii ravnokar imenovanega odbora m posebno gospodu dvornemu in Hodmjnkouiu OđVOttllkll g. dr. .). Lehoohu, potem poveljinštvu 17. polka barona K nI i m ■ \ e#a iu njega godbu kapelniku g. J, r. Boroiranskenu, pevovodjl društva gospodu A. A. Hucliti iu vsem onim, ki ho pripomogli, da n Jo M našo brate v Istri tolika svota nabrala, uajsreneje in toplije zahvuliijo odborov tajnik : j. lterbue, e. kr. giinii. profesor. \' Tazinu duo 25. niarcija 18H(». Zahvala! Smatramo si za h.o|o dolzmiHt zahvaliti se presretni tukajšnjemu železniškemu načelniku gospodu J. Auerju in njegovim delavcem za hitro in Izdatno pomoć o priliki požara, ki je nastal pretekli četrtek na tukajšnth pašnikih bi zo kolodvora in kateri bi bil zbog nezgodne sape. pieduo bi prišla pomoć iz vasi v bližnjem našem gozdu napravil nccenljivo ikodo in strašno nesrećo. t, 1.8) Dolenji Logatec dne 28. marca 18M0. Več občanov Dolenje Logaških. Vabilo na naročito. S koncem toga meseca poteče naročnina za prvo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hot<5 list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja ua dom: Za pol leta......(1 gld. 50 kr. Za četrt leta.....8 „ 80 „ Za en mesec ..... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, .'JO kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: — kr. Za pol leta...... Za četrt leta..... Za en mesec..... Za gospode učitelje šola h in za dijake velja in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta '2 gld. BO ki Po p o s t i prejeman ,,_„ 3 —- „ H gld 4 „ - ■ J n 40 n na ljudskih z n i ž a n a cena Dunajska borza 80, marca. (Izvirno telegratično poroćdo.i Enotni dri. dolg v bankovcih . . 73 gid. :tr» k( Enotni drl. dolg v srebru - 73 . 80 /.i.-'.u renta........ . m , »i» r l-.oO drž. posojilo..... . 11* „ 50 - 9 •lil London ......... . lis „ 7 i 9 — 47 (J. kr. cekini . . . . . 58 9 iHrftavB« in u ki« .... a > r Loterij n«' sročite. Na Dunnji 27. marca: 20, 83, 15, 30, 85. V Gradci 27. marca: 63, 84, 08, 81, 60. titev. 43-22. -tiazglas. ,124-3; V splošno vednost javlja se, da bode za leto 1880 določeno prvo srečka nje lozov loterijskega posojila mesta Ljubljane •In«1 «. aprila 1**4» ol> lO. url n- 9 «r v i „ » « ; '.."4 s *«J2i ■ P ur CT1 a-iS: a P« K K" g- K ■ n """ 0 - I g -i B If iS o ° r E.S- tif ■ ? s. k. a 3 E O 2" O- 2; S f i ■ I fiiil N' «1 , »IT I/mI »|a2 "ftelŽn"* H 1 i* o- rrtfi 2 » 3. o- o li|«*đ g" S" co CD -«ai> B as e E II 2 B I S ? I - *15 • ■ r ■ 3 " «2. E. Št. 1802. Razglas. (119-2) Leta 1880 stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci i/, mestnega zbora: iz 111. volilnega razreda: dr. Karel Aliačič, Josip Etegalij iz II. volilnega razreda: dr. V. vit. Kaltenegger, It. Zehuber pl. Okrog, Leopold Iliirger, Anton Laschan; IZ I. volilnega razreda: Aleksander Dreo, Karel Dtschmann, Peter Lansiuk, dr. Atlolt Scliaffer. V mestnem zboru pa ostanejo še naslednji gospodje svetovalci: dr. Karel Dleivveis, Franc, Doberlet, Anton vit. Gariboldi, Franc vit. (iariboldi, Franc Goršič, Janez Nep. Ilorak, Josip Jurčič, dr. F. Keesbacher, Karel Leskovic, Jotef Lukmann, Frane Peterca, Vaso Petričič, dr. Anton Pfefferer, Kaimund Pirker, Franc Potočnik, dr. Robert pl. Schrey, dr. Jožef Suppan, dr. F. Suppantsebitsch, dr. Valentin Zamik, Franc Ziegler. Dopolnilne volitve se bodo po sklepu mestnega zbora vršile od 20. t. m. naslednje dni: III. volilni razred voli 5. aprila 1880 dopoludno od 8. do 12. ure. Če bode o/ja volitev potrebna, vršila se bode istega dne popoludne od 3. do 6. ure. II. volilni razred voli, 6. aprila 1880 dopoludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do 6. ure. I. volilni razred voli 8. aprila 1880 dopoludne od 8. do 12. ure, v morebiti potrebnoj ožjej volitvi pa popoludne od .:. do 0. ure. Razpise volitev, glasovne listke in volilne liste dohodi) gospodje volilci o pravem času. To se naznanja s pristavkom, da smejo izstopivši mestni odborniki zopet voljeni biti in da se more kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje osem dni po končanoj volitvi predložiti mestnemu zboru. Mestni magistrat v Ljubljani, dno 21. februarja 1880. /upan: Laschan. ^ — Si >o iN e« hI g A 'i 5 1 S^hS 5 c , tu ~ •• Tj (V ■>NJ3 a 2 ■i i rt cj O) ^3 o ,6 •U-. "" .. -? e I ■ Q 1 i •c a . -c — " iT C rt (-) m Najboljše in najvplivnejše pomuhljevo jetrno olje zoper bramore, krviee, susico, kašelj i< lir., z železnim jodovoeiu pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali ki hi jo hočejo Bolstltl, posebno koristen, v sklenioah t ^ia. prodajo in ra/.p iisilja h poštnim pov/.clji-m „ Q_ «p>ioooli^ lokama „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti. Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 6335 8188 0469 trebo, da se napravijo. Zdaj, ko sta ta dva gospoda prevzela o tem dolžnost in skrb v svoje roko, se je nadejati, da tukajšnja dvo-razredniea dobode v kratkem vseh potrebnih učnih pripomočkov, in polog njih tudi sliko presvetlega cesarja, da bode zaljšala Šolsko sobo in vnemala šolsko mladež do pravegu domoljubja, katero pristoji vsakemu pravemu Avstrijcu. 1% K.riin|n 28. muca. [Izv. dop | Kdor prebira revne lističe, s katerimi g. dr. Kraus poterpežljive kranjske ustavoverce dan za dnevom pita, mora. ako ima le količkaj objektivnosti, pri/nati, da ta iz nemškega Gradca poklicani urednik svoj dnevnik t/»ko ureduje, da mora sam gospod Rog usmiljenje imeti nad to revščino. Videti je, da hoče dr. Ilans Kraus nekakega vodnika igrati mej ljubljanskimi ustavo verci. Kjer koli se zbirajo, tam ima gospod doktor gotovo svoj nos. (-e so le kje trije slo-.venski Nemci skupaj, se jim dr. Kraus izvestno pridruži. Nobedna resolucija mu nij po volji. Če konstitucijonalci sklenejo kako bedarijo, takoj gospod dr. KraUfl predlaga še bedastejši pristavek! Tega Krausovnnia nij konca ni kraja! V svojem listu obravnava, kakor da bi mu listič imel na tisoči naročnikov, vsa imenitna vprašanja, in to na tak način, da se morajo od groze jeziti lasje celo njega prijateljem. Nobeden minister nij varen pred njegovo jezo, in brez dvombe bode gospod Andrej Winkler, naš deželni predsednik, nemogoč, ker ne sije nanj jasno solnce Krausove naklonjenosti. Tudi v naše slovstvene razmere vtika, ta glasoviti novinar svojo grivasto glavo, boteč dokazovati, da naš rod nema nikakšne prihod-njosti. ker baje Slovenci niti ne vemo, ali naj bi rekli „konjederee" ali „koŽederecw. Mož je smešen! A mi bi temu homunkulu od srca privoščili vse veselje, ako bi hotel samo po ljubljanskem tlaku prekucevati svoje kozolce ! Ven dar to mu, kakor je videti, ne zadostuje. Tudi v našem mesteci ima nekega dopisima, ki mu časih pogreje kakšno neslano jed, katero pa gospod dr. Ilans Kraus použije vselej se strastjo. Totem pa beremo v ljubljanskem „Tug-blattu" strahovite reči, da nam kar kri zastaje po žilah. Moritve, poboji, noži, sekire, polena in vsa druga takšna grozovita orodja se navajajo v tistih dopisih. Človek, ki ne pozna naših razmer, si mora misliti, da — živimo v tolovp jskej jami, da se po našem tlaku vsak dan preliva kri, da si ni jeden hip nijsmo življenja varni, da moramo z revolverjem hoditi po ulicah, in da so naše razmere še silo-vitejše, nego li v Peterburgit, kadar razsajajo nihilisti, — se ve, po »nepristranskih" nemških novin poročilu! Zadnji „Tagblattov" dopis pripoveduje o vojaškem letošnjem nabiranji kaj čudne reči. Človeku je, knkor da bi bral Ilijado, kjer se skoraj na vsakej strani govori o pobitih junakih! Dopisun našteva toliko morilnega orožja pretepov, razsajanja in druzih hudobij, da se bralcu tema dela pred očmi! In vendar je bilo pri nas letošnje vojaško nabiranje vsekako precej mirnejše, kakor druga leta. Da pa se pri tacih prilikah časih vrte* tudi neredi — je povsem jasno, Tako je povsodi in niti vvNem-cih nij boljše! Naj gredo ti naši „Nemci" k vojaškim nabiranjem na spodnje ali zgornje Avstrijsko! Tam bodo našli jednako če morebiti ne mnogo hujSe razsajanje! Mladi (Jermani si grizejo nosove, se zabadajo v trebuh, ter si pretepajo kosti, in kriče tako, da človek pri njih pogledu ne čuti niknkega diha nemške proslavljene „olike" ! A kedaj se bere v nemških dunajskih listih dopis o takih stvareh? Nigdar ne! Dunajski židje predobro čutijo, da je to bolezen, katera se bode počasi zatrla, o katerej pa nij treba, da bi se trobilo po svetu. In kaj koristijo taki dopisi? Ničesar! Deželo pripravljajo v slab glas in v tujcih se potem misli, da so naše razmere divjaške in slabejše, nego pri kozakih v stepi. In sedaj, ko se bliža vzpondadi najmilejša doba, ko se tujci odpravljajo, da bi prišli na poletje v deželo, sedaj so taki dopisi popol noma škodljivi. Kdor čita tisti krvavi dopis v „Tagblattu", ta si gotovo ne želi priti v kranjsko mesto. In če vse to, kar je pisanega, za resnico vzame, gre uže rajšo v Posno ali pa k Culukafrom. In taki ljudje govoričijo še o ljubezni do dežele, do našega narodu! To so muhe, ki nam zrak kužijo, ter nam sesajo kri iz žil! Zadnji čas je, da bi kdo take eksistence in ž njimi gospoda dr Kravsa pometal črez mejo, črez gore v — deveto deželo ! —x. Domaće stvari. — (Nemčurska volilna agitacija.) Skrajni čas pred ljubljanskimi dopolnilnimi volitvami v mestni zbor so gospodje kazinci osobito prijazni in zgovorni. Neki narodni meščan je te dni namreč šel po opravkih skozi zvezdo, kar ga lepo pozdravi in ogovori neznan mu glas. Pogleda okrog sebe in vidi — glasovitoga kazinca pred soboj, laskavo govorečega o prihodnjih mestnih volitev nem-čurskih kandidatih. Agitator nemSkovnlni, kateri je drugače preponos^n na svoje „vi-težtvo", ponižal se je v sili in potrebi, da je omenjenega narodnjaka, katerega sicer, kadar se srečata, niti ne pogleda, pozdravil kakor starega prijatelja ter ga h tel spraviti v nasprotni tabor. Nov junalk čin slavne knzinske garde! Izvršil ga je — ime naj se z zlatimi slovi zapiše v knjigo nem carski h agitatorjev — nam uže dobro znrni kazinec — „der schdne Toni". — (Matica Slovenska) je svojim udom razposlala vabilo k Šestnajstemu občnemu zboru, kateri bode dne 14. apr. t. I ob 4. uri popoludne v ljubljanske čitalnice dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo o delovanji odborovem od dno 1. januarja dokonča decembra 1879. I. 3. Račun od dne 1. januarja do konca decembra 187!). 1. 4. Proračun od 1. januarja do konca decembra 1880. 1. 5. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu po § 0. Matičinih pravil. G. Nasvetje posameznih udov. 7. Volitev devetih novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki po § 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg.: M&m Josip, Praprotnik Andr., Cigale Matej, Einipieler Andr., Grnbrijan Jurij, šolar Janez, dr. Šust Janez, in na mesto umrših: Kozler Peter in Parbo Josip, grof. (Opomnja: a. Tri volitvah odbornikov „Matice Slovenske" ušte-vajo se tUdI volilni listi takih družabnikov, ki sicer nijso mogli sami k zboru priti, a so vendar volilne liste se svojeročnim podpisom odboru poslali, tako da nij suma zarad kake prevare (§ 11 Mat. pr) b. Račun za minolo proračun za prihodnje leto in volilni listi se raz-deld navzočiiim gg. družabnikom.) — ((J o s p. Simon <) g r i n ), naš na-dejepolni mladi slikar, na katerega smo uže mesta, da nasliče podobo gospe grofice, in tudi mene hče slikati, ker sem mu po všeči." „Kj, to je res lepo", odgovori (ireguš, „samo milostivi gospod ne bode mož-beseda". „Z;d, bojim se da sva svojega dragega gosta še bolj učemerila, hoteča ga zabavati", je rekla nekega dno grofica svojemu soprogu v navzočnosti Arminovej. „Drago mi je, da je moja slika skoraj dovršena, kajti naše podnebje ne prija našemu umete'jniku". „Motite se, milostiva grofica", opomni Ar m in, „nasprotno bi vas prosil, da mi dovolite še nekaj časa ostati tukaj, dftklcr iz-gotovim doli v vasi sliko kmetiške dekline Mag duške, ki jo delam zase". (Jrofu in grofici seje posilil glasan smeh. A ini i n je obledel. Res je bil pričel slikar delati podobo krasnega dekleta, ali slikal jo c počasi, dasi s krilato dušo, z gorečim srcem. Sleherni dan je hodil v vas, v očetovo hišo Magduškino. Tam je bilo njega platno razpeto, in (ireguš sam je umeteljniku stesal stojalo. Pred njim je sedelo najblažje dekle, neizrecno ginljivo v svojej preprostej dražesti, o katerej niti sama nij vedela. Čim bolj je mladenič to prekrasno podobo oživljal na platnu, tem globoeje mu je segala v omamljivo njega srce. Polotila se ga je ona zamišljenost in tožnost. katera napoveduje ozbiljno strast. A MagduSka je bila vedno zaupljivejša, veselejŠa in zgovornejša. A r m i n u je v malo dneh razkrila vso svojo dušno zadovoljnost. Izprva so bili pri slikanji navzočni Magd uškini roditelji in tudi (Jre-g u š, in zaročenca sta se prav po otroški radovala, videča, kako je slika zadobivala pri vsakej potezi s čopičem večjo podobnost. Poznejše se je pripetilo, da sta bila slikar in dekle skoraj vedno sama. Tedaj stil se zabavala mnogo svobodnejše. Če ja je potem izne nadil G reguš, sta oba na hip utihnila. A rmin je ves v zadregi molčal, Magd uš k a je bila videti zlovoljna, ter se je tudi tako vedla. Dan je tako mineval za dnem. Nekoč —-bilo je pri obedi — opazi A rmin, da sta njega visoka prijatelja precej slabe volje. Grofu se je videlo na lici, da mu nekaj teži srce, in grofici takisto. Intendant, kateri je bil takrat povabljen h kosilu, imel je stvar sprožiti. Ko so prinesli na mizo po končanem kosilu vina, vpraša grof Ar mi na, v koliko je podoba dekleta iz vasi dovršena, in je poznejše pogovoru uplel se slabo prikrivano prostosrčnostjo opom-njo: ,.Ali znnte, dragi moj, da vi so svojimi vsega priznanja vrednimi študijami morebiti lehko prouzročite zelo resno nesrečo V" „Kako naj si to mislim V" vpraša Ar m in. „Vi nijste sami. tekmeca imate", naglasi grof polu smihajoč se a polu ozbiljno misleč. „V nepokvarjeno srce preprostega kmetiškega mladeniča ste zasijali seme ljubosumja, in zdaj razmišljajo jedino, kako bi se usmrtil, ali celo, kako bi učinil strašno hudodelstvo". „Vi se šalite, gospod grof", reče slikar, „toda šalite se, kakor menim, neimejoči uzroka", dostavi potem. Rudočiea mu jeoblila lice, in v dusi se je nekoliko prestrašil. „Dakle, potrdite vi umje besede, gospod Diziua, ter povedite našemu predragemu gostu, kaj ste včeiaj čuli iz ust Greg u ševi h", pozove grof intendanta svojega. (Dulje prih.) Tepa načela smo bili baš mi, ali denes pa moramo reči: karje za vas prav, bodi tudi za nas, kar je vas spravilo na konja, s tem bodemo vas vrgli raz njega. Se ve da, kadar so volitve tu, takrat treba, da stranka, ki je vladala, a je tudi grešila, se obleče v spokorno obleko, ter se potrese s pepelom. D e ž m a n u in L a s e h a n u je pomagala politika na županski stol mesta ljubljanskega, politikainustavoverstvo, ono ustavoverstvo, ki se denes prodaje javno po pet kop za krajcar, ki je pa v svojem časi bila molzava krava ustavovernej ali prav za prav birokrat a kej stranki ljubljanskej, da so jo molzli za svoje sebične in čestihlepne interese, — če je pri tem propadala javna morala, je rušilo se zadovoljstvo ljubljanskih meščanov, kaj je to brigalo „ustavoverniu tri-folij Dcžman-Kaltenegger-Schrev! Namesto skrbi za napredek in blagostanje ljubljanskih meščanov je bilo merodajno nem-črnskim gospodom mestnim odbornikom jedino samo nemško liberalno ustavaštvo, iu kakor uže rečeno, podporo so dobivali od zgoraj doli. V teh jednajstih letih tujega gospodstva se v ljubljanskem mestnem zboru nij toliko mislilo ra korist mesta ljubljanskega, temveč mislilo se je Si»mo na to, kako bi se v ta mestni zbor spravilo kolikor mogoče veliko Število tujih individuvov in — renegatskih. Da, ▼ zadnjih desetih letih je pri nas v Ljubljani cvetela renegatska pšenica! O rene gatstvu smo uže veliko pisali, dosti prilike smo uže imeli, ali omenjati ga čemo še malo. Kdo je renegat V Na to vprašanje najbolje odgovarjamo z besedami: renegat je na p r. Dežman V obče pa je renegat on človek, ki iz poli tičnih in sebičnih uzrokov zataji svoj domači rod in poklekne pred tujega malika, česteč ga. Bojazen pred svojci tira renegata tako daleč, da je najljutejši sovražnik svojemu ma terinemu rodu. Itenegatje so indoletni, to je, ali popolnem neobčutljivi ali pa nervozni; zadnjem slučaji pretiravajo v svojih dejanjih ter jih najraje naperjajo zoper svoj rod. Ite negatje so pri nas vsi tisti, ki se vržejo nem atvu v naročje, in baš v zdanjem ljubljanskem zboru sedi mnogo takih mož. Po tem definovanji renegatstva, od katerega se vsi narodje vseh časov se studom obračajo, pa vprašamo : Je-li mogoče, da taki možje, kakor so denes v mestnem zboru ljubljanskem, morejo in imajo voljo skrbeti za blaginjo svojih so- meščanov, da varčno ravnajo z mestnim premoženjem, in svojih someščanov ne šikanizu-jejo in jim ne delajo sitnostij z nepotrebnimi na pr. zdravstvenimi ukazi, kakor so jih sklenili naši modri ncmčurski mestni očetje vlan-skega leta ? Odgovor jeodIočen:Nemorejo n nemaj o volje! Zato pa mi-dimo, da so se Ljubljančanje uže naveličali desetletne b ir o-kratsko-ustavaške komande v ljubljanskih mestnih zadevah in da jej z letošnjimi voli tvnmi v mestni znstop odzvone enkrat za vselej. Svoji so, svojimi, poštenjak s poštenjakom, to bodi gaslo naše, potem zmagamo gotovo pri volitvah drugi teden, in s tem dokažemo, da nas nič druzega nij k tlam pritiskalo zadnjih deset let, nego zdaj falirano ustavaštvo, in da noben drug nij zakrivil slabega stanja in nezadovoljstva ljubljanskih meščanov, obrtnikov in rokodelcev, nego oni tujci in renegati, katere zdaj birokratsko-ustavoverna stranka zopet ponuja nam za kandidate v prihodnjih volitvah. Letos moramo zmagati mi, da dohode nazaj mesto Ljubljana prvič svoj narodni obraz, drugič, da se izžge madež renegatstva in tujstva, ki se šopirita zdaj po mestnem zboru, a tretj ič iz gospodarstvenih ozirov. ker vidi se, da bode zdanja nemškutarska večina mestnega zbora ljubljanskega posojilo ljubljanskega mesta zafračkala, ne da bi imelo mesto od teh obilih novcev kake koristi. Po litični položaj denašnji je nam Slovencem ugoden, zmagamo lehko v vseh treh raz redih, potem pa je zopet večina me stnega zbora naša, narodna. Ker je ta volitev za nas kakor za naše nasprotnike silno važna, zato kličemo uže denes svoje na rodne prijatelje na delo, naj pouče volilce, za katere kandidate jim je glasovati pri volitvi. tisti zakoni. S tem vprašanjem se bode imel državni zbor marljivo baviti. V n «■■!«• «lr Telegrami iz Peterburif« naznanjam, da je ruski najvišji upravitelj, grof Loris Me-likov, carju predložil načrt velikih osobnih premeščeni v ruskei armadi; poveljniki da se naj odstavijo, častniški kor polkov v Peterburgu, Moskvi in Varšavi, da se popolnem premesti iz enega mesta v drugo. FraneovkA vlada je izdala dekrete zoper nepoobla-čene duhovenske redove; s temi dekreti se razpušč. a jezuvitski red na Francoskem, svoje redovnice m samostane mora v treh mesecih, svoje šole pa zapreti do dne 31. avgusta meseca 1. 1. Tujih redovnih bratov francoska vlada nij izgnala; domače kongregacije pa morajo vladi predložiti svoja pravila in prositi za pooblaščen je; z onimi kongregaeijnmi, ki tega ne store, bode se ravnalo tako, kakor z jezuviti. Politični razgled. \otritllf«' «i>Ž4»|<». V Ljubljani 31. marca. Poljska „Gazeta Narodova" prinaša članek o delovanji atvtiMioiiii*tlške večine v dr žavnem zboru, o katerem pravi glede zvekša-nja kompetence deželnih zborov, da je v tem oziru še malo storilo se. S teškim trudom se je posrečilo pri zakonu o posilnem legalizova-nji, da imajo dežele pravico v tej stvari odločevati. Nadalje se hoče deželnim zborom delokrog tudi v šolskih zadevah malo zvekšati. Pričakovati pa je, da bodo deželni zbori, kadar se snidejo, preiskali one zakone, ki jim roke vežejo in da bodo zahtevali, da se revidirajo Dopisi. Iz yi«tiiirišm 25. marca. [Izv. dop.) Približala se nam je zopet vesela vzpomlad in po vedno gorkejših žarkih solnčnih, vzbujajočih vso naravo, dočakali smo zopet krasnih in veselih dnij. Sprehajaje Re v prostem po širokem polji ali po bližnjih holmcih nam sicer se mrzli vetric" lica rudečf, vendar to nam prav malo preseda zdaj, ko smo po budej zimi dovolj vajeni mrzlih sap. Še celo nežne cvetlice se več ne boje priti na dan, temveč videti jih je od dne do dne vedno večje število, posebno po bližnjih gričih jih je uže vse polno. Tam zagledaš lepo dišečo vijolico, uže zopet drugje žolto trobentico, a povsodi se ti pokazuje ponižne marijetice in še mnogo drugih cvetek, katere znželevše novega prerojenja, pozdravljajo veselo vzpomlad. Razen veselja, katero nahajemo v krasnej prirodi, hranimo zadovoljnost tudi v svojih srcih; in kako bi to ne bilo mogoče? Poleg izvrstnega župana imamo v svojej sredi tudi še druzega obče spoštovanega rodoljuba in ta je občinski zastopnik, tukajšnji graščak g. Anton Stare. Nij mi moči zakriti radosti, katera navdaja srce vsakemu tukajšnjemu šolskemu prijatelju; prvi teh dveh je zdaj predsednik kraj-nemu šolskemu svetu, a drugi njemu namestnik. Upati je, da se bode zdaj z našo šolo na boljše obrnilo. Po prejšnjem krajnem šolskem svetu tolikanj zanemarjena in zapuščena, nij imela niti vseh potrebnih učnih pripomočkov, niti nobedne cesarske podobe, akoravno je vodstvo tukajšnje šole vedno poudarjalo po- grofico, ga je vprašala, zabavajoča se z njim, katero dekle mu je bilo najbolj po volji in Če ima Varšava takšnih krasotic, kakor sta Roža in Bron i s lav a. „Ako bi vi bili Pariš," je grofica naposled dejala, „katerej izmej obeh bi bili dali zlato jabolko?" A rmin je odvrnil, da sta obe res prav brdki deklini, a potem je vprašal bojazljivo, kako je ime dekletu, ki je tam na strani slo nelo o ramenu kmetiškega mladeniča, in ako bi se ono ne smelo smatrati najlepšim v vsej vasi ? »Oho, ali ta vam je zbodla srce? Prav imate, svoje dni je bila najzaljša deklica v vasi iu okolici!" „Svoje dni, a zakaj ne še zdaj ?" povzame slikar nekako začuden. „Res, to je uže minolo, in kadar je pri nas dekle proglašeno nevesto, otemf nje kra sota za vsacega razen za nje žeuiha. Mladenič, na katerega se je naslanjala, je nje za-ročnik. On je najbrdkejši, kar jih poznam. Gledite samo, da se vam naglo zaceli nova srčna rana, ker bi sicer skoraj zboleli," se je šalila grofica. Z večera je Armin izpraševal intendanta o dekletu in je od njega izvedel, kje stanuje, iu še mnogo drugih stvari j. Sklenil je sam v sebi. da jo hoče spoštovati kot nevesto drugemu, ali, ker je prekrasna, da si jo v svojo mapo naslika. Drugi dan z večera jo je izne-nadil, ko je baš delala na vrti. Nežno nozfeo, kakršnih mogo imeti jedino vile. bila je baš oprla na lopato, in zapadajoče solnce je obsevalo najiničnejše dekliško lice, katero je krasila najblažja boja na sveti. Uglcdavša Armina, je spustila lopato na tla in ga niti pozdravivsa molčala. Armin gre proti njej ter je vpraša, je li ga je izpoznala. Nič mu nij odgovorila. Oba sta v zadregi. Naposled jej prične razkladati on, da je slikar in da ničesar bolj ne Jeli, nego da b! slikal njo za kraljico ali svetnico, ali božjo mater. Začudeno ga je pogledala pri teh besedah, in nij ga umela. „Kaj misli milostivi gospod?" Slikar pobere lopato in jo poda dekletu, katera jo prime, niti zahvahvša se. Potem se je trudil, da jej raztolmači svoje „remesel-stvo", ter jej pravi, da mu je zelo" po všeči in kako bi se cenil srečnim, ako bi smel naslikati najlepšo stvar, katera je vzrastla v prirodi. Ona mu je to prošnjo odbila. „Milostivi gospod se z menoj šalite. Po širokem sveti je najbrž dovolj drugačnih deklet, nego sem jaz." Kakor sta bila molče pričela, tak6 skoraj se je obema razvozljal jezik in živahno sta se izpraševala ter odgovarjala drug drugemu. In ko je z nova jel prositi je, da se mu pusti slikati, ter se celo proti svojemu prvemu sklepu zmotil, da jo je nadlegoval s prošnjo o sestanku, je ona dovolila, da napravi nje podobo, a na poslednjo njega željo, odvrnila je popolnem prostodušno: „Milostivi gospod najbrž ne zna, da sem nevesta! — In tu je moj ženih", pristavi, kajti baš v istem hipu je črez plot skočil na vrt Greguš. Ona se nij umaknila z mesta, a ko je on prišel bliže, mu je dejala: „Milostivi gospod je slikar, Greguš. Prišel je iz