primorske
novice
Koper, 3. marca 1989
URADNE OBJAVE
OBČ!N
!L!RSKA B!STR!CA, !ZOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
št. 5
Občina Hirska Bistrica
-	ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroškov komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Hirska Bistrica za !eto 1989.
-	ODLOK o uvedbi prispevka za kritje stroškov pri vzdrževalnih dehh na skupnih objektih in napravah na mchoracijskih zem-!jiščih v občini Hirska Bistrica
-	ODLOK o določitvi prispevka za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Hirska Bistrica za !eti 1989 in 1990 zavezancem, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1988-1990
-	ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Hirska Bistrica
-	SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Hmezad. Kmetijski zarugi Hirska Bistrica
-	SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev
-	ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preizkavah v letu 1989
Občina !zo!a
-	DOLGOROČNI PLAN občine Izola za obdobje 1986-2000
-	ODLOK o delni spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta »Livade 1« v Izoli
-	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Izola
-	PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodeljevanju in pogojih kadrovskih stanovanj v občini Izola
Občina Koper
-	ODLOK o sprejetju ureditvenega načrta Hrastovlje
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Koper
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od plačil za storitve v občini Koper
-	ODLOK o določitvi prispevka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v občini Koper v letu 1989.
-	SKLEP o ugotovitvi prenehanja začasnih ukrepov družbenega varstva v prometni in turistični delovni organizaciji Slavnik Koper
Občina Piran
-	ODLOK o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran
-	SKLEP o razrešitvi predsednika in namestnika predsednika občinske volilne komisije Piran ter o imenovanju novega predsednika in namestnika predsednika komisije
Občina Postojna
-	ODREDBA o jzvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni za leto 1989
-	ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega porekla in pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Postojna
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Postojna
-	ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Postojna
Občina Sežana
-	POPRAVEK ODREDBE o preventivnih cepljenih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989
-	SKLEP o višini prispevka za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Sežana
-	SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Aluminij TOZD Oprema Komen.
Sklad skupnih rezerv občine Koper
-	SKLEP o določitvi stopnje za obračun obveznosti za združevanje sredstev rezerv organizacij združenega dela v sklad skupnih rezerv občine Koper za leto 1989.
Sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Piran
-	SKLEP o prenehanju plačevanja prispevka v letu 1989 v sklad skupnih rezerv občine Piran.
Občinska zdravstvena skupnost Izola
-	SKLEP o višini prispevka za zdravstveno varstvo občanov
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran
-	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine v uporabi občine Piran
-	SKLEP o določitvi enotne povprečne prodajne cene m^ stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil v letu 1989.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana
-	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1986-1990
OBČINA ILIRSKA BISTRtCA
Na podlagi 2. odstavka 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80 in 30/ 87), 7. in 12. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) in 194. člena statuta občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/78 in 34/80), je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1989 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
ZA LETO 1989
1.	člen
S tem odlokom se določi za območje občine Hirska Bistrica poprečno gradbeno ceno, zmanjšano za poprečne stroške komunalnega urejanja in komunalnega opremljanja zemljišč, kot osnova za izračun dohodka od stavbnega zemljišča, pri določanju odškodnine za razlaščeno
46
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
stavbno zemljišče in za določitve vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m^ koristne stanovanjske površine HI. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, znaša na dan 31. decembra 1988 za območje občine Ilirska Bistrica 1.733.040 din.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za 111. stopnjo opremljenosti znašajo:
-	za individualne komunalne naprave 7,5 % od vrednosti m^ koristne stanovanjske površine.
-	za kolektivne komunalne naprave 6,5 % od vrednosti m^ koristne stanovanjske površine.
4.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka v višini 0,9% za mesto Ilirska Bistrica in 0,6% za naselja izven mesta Ilirska Bistrica.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 36-1/89-4/2
11. Bistrica. 16. 2. 1989
PREDSEDNIK Janez KIRN, l.r.
Na podlagi 7. in 114. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 17/86) in 194. člena statuta občine Ilirske Bistrice, je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 16. februarja 1989 sprejela
ODLOK
O UVEDBI PRISPEVKA ZA KRITJE STROŠKOV PRI VZDRŽEVALNIH DELIH NA SKUPNIH OBJEKTIH IN NAPRAVAH NA MELIORACIJSKIH ZEMLJIŠČIH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
S tem odlokom zagotavljajo lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskih območjih v občini Ilirska Bistrica prispevek za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav.
2.	člen
Višina prispevka iz prejšnjega člena se določi na podlagi programa vzdrževalnih del in površine zemljišč, ki jih ima posamezen lastnik oziroma uporabnik na melioracijskem območju.
Na predlog investitorja melioracij sprejme finančno ovrednoten program vzdrževalnih del za vsako naslednje leto Kmetijska zemljiška skupnost občine Ilirska Bistrica najkasneje do 31. oktobra tekočega leta.
3.	člen
Program vzdrževalnih de! iz prejšnjega člena obsega zlasti:
-	skupne objekte in naprave, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi zbranimi na podlagi tega odloka.
-	vzdrževalna dela. ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee.
-	finančno ovrednotenje posameznih vzdrževalnih del,
-	površino kmetijskih zemljišč na posameznem melioracijskem ob-
močju ter stroške vzdrževalnih del na hektar kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju.	*
4.	člen
Za skupne objekte in naprave, se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža, črpališča ter drugi objekti in naprave, ki so bili zgrajeni zaradi melioracij.
Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se šteje:
a)	pri vzdrževanju melioracijskih jarkov:
-	preprečitev prekomernega zaraščanja,
-	vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev njihovega drsenja,
-	odstranitev naplavine na dnu jarka in morebitnih odpadkov,
-	zavarovanje melioracijskih objektov in naprav, če se meliorirana
zemljišča uporabljajo za pašo živine z ograjo, ki mora biti najmanj 0,5 m oddaljena od jarka,
-	sprotno čiščenje cestnih propustov na melioracijskih sistemih.
b)	pri vzdrževanju cevne drenaže:
-	redno čiščenje izlivk od travne zarasti, izpiranje in čiščenje cevne drenaže od mulja.
-	izvajanje drugih vdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje cevne drenaže
c)	pri vzdrževanju ceste in cestnih objektov:
-	redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih cest,
-	redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo in zasipavanjem jam,
-	košnja bankin.
-	vzdrževanje bankin in cestnih propustov,
-	čiščenje zarasti.
d)	vzdrževanje drugih objektov in naprav.
6.	člen
Vzdrževalna dela opravijo lastniki in uporabniki melioracijskih zemljišč sami ali pa jih investitor na podlagi razpisa odda najugodnejšemu ponudniku.
Kmetijska zemljišča skupnost občine Ilirska Bistrica sklene z izvajalcem vzdrževalnih de! pogodbo s katero se dogovorita zlasti o obsegu vzdrževalnih del in času v katerem morajo biti ta dela opravljena ter o ceni za ta dela.
7.	člen
Skupščina občine Ilirska Bistrica določi višino prispevka iz 1. člena tega odloka vsako leto najkasneje do 31. decembra v tekočem letu.
8.	člen
Geodetska uprava Ilirska Bistrica sporoči občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za družbene prihodke, podatke o višini katastrskega dohodka zemljišča na melioracijskem območju za vsakega posameznega zavezanca, v rokih in na način kot je določeno glede odmere davka na dohodek in kmetijske dejavnosti.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih so dolžni plačevati sorazmerni de! prispevka za vzdrževalna dela, ki ga odmeri uprava za družbene prihodke občine Ilirska Bistrica.
9.	člen
Uprava za družbene prihodke v skladu z zakonom in določili tega odloka opravi odmero prispevka vsem zavezancem iz 1. člena tega odloka za vsako koledarsko leto.
Prispevek po prvem odstavku tega člena pobira uprava za družbene prihodke občine Ilirska Bistrica na podlagi tega odloka ter na podlagi določi! zakona o davkih občanov, ki veljajo za odmero, plačilo in izterjavo davka na dohodek iz kmetijske dejavnosti. Sredstva se poberejo v prvih dveh akontacijah.
Tako zbrana sredstva prenakaže uprava za družbene prihodke občine Ilirska Bistrica na račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ilirska Bistrica v roku rednih praznitev na podlagi samoupravnega sporazuma sklenjenega med Kmetijsko zemljiško skupnostjo in Upravo za družbene prihodke občine Ilirska Bistrica.
10.	člen
Uporabnikom kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ki upravljajo z melioracijskimi zemljišči, se ne določa plačevanje prispevka za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ilirska Bistrica po tem odloku in morajo zagotavljati potrebna sredstva s svojimi planskimi akti.
11.	člen
Tehnični nadzor nad opravljanjem vzdrževalnih de! na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih zagotovi investitor melioracij.
Izvajanje določb tega odloka nadzorujeta pristojna kmetijska in vodnogospodarska inšpekcija.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 012-1/89-4/1
11. Bistrica, 16. februarja 1989
Predsednik JANEZ KIRN, 1. r.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
47
Na pod!agi 19. č!ena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in o zagotavtjanju osnovne preskrbe (Uradni !ist SRS. Št. 46/86) in 194. č!ena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Zbora združenega de!a in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1989 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE PROGRAMA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETI 1989 IN 1990 ZAVEZANCEM. KI NISO PODPISALI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1988-1990
1.	č!en
Temetjne organizacije združenega deta. detovne organizacije, v katerih niso organizirane temetjne organizacije združenega deta kmetijske in druge zadruge, temetjne zadružne organizacije, temetjne organizacije kooperantov, detovne organizacije kooperantov, v katerih niso organizirane temetjne organizacije kooperantov, pogodbene organizacije združenega deta ter detovne skupnosti in detovni tjudje. ki samostojno z osebnim detom opravtjajo dejavnost z detovnimi sredstvi, ki so tastnina občanov in detovni tjudje. ki z osebnim detom samostojno opravtjajo pokticno dejavnost, ki se jim po predpisih ugotavtja dohodek iz samostojnega opravtjanja kmetijske, gospodarske oziroma pokticne dejavnosti ter temetjne organizacije, ki imajo sedež matične organizacije združenega deta na območju druge občine ati repubtike oziroma avtonomne pokrajine združujejo sredstva za te namene v obtiki prispevka iz dohodka, ki se obračunava in ptačuje od osnove, od katere se po posebnem zakonu obračunava in ptačuje davek iz dohodka TOZD in DS. po stopnji 0.732%.
2.	čten
Odtok obvezuje vse udetežence. ki niso sprejeti samoupravnega sporazuma o temetjih ptana samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavtjanje osnovne preskrbe občine Itirska Bistrica, da ptačujejo prispevek, naveden v 1. čtenu.
3.	čten
Ta odtok se objavi v Uradnih objavah in se uporabtja od 1. januarja 1989 datje.
Števitka: 012-2/89-4/1
It. Bistrica. 16. februarja 1989
Predsednik JANEZ KIRN. t.r.
Na podtagi Zakona o komunatnih taksah (Uradni tist SRS. Št. 29/65, 7/70 in 7/72). družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse (Uradni tist SRS. št. 1/86) ter 194. Čtena Statuta občine Itirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na svoji s<*ji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti, dne 16. februarja 1989 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	čten
V tarifi Odtoka o komunatnih taksah v občini Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 5/73.7/74.11/81.8/82,9/85.34/86.10/87 in 10/88) se v prvem odstavku tarifne Št. 1 znesek 300 din nadomesti z zneskom 2500 din za domače goste in znesek 600 din nadomesti z zneskom 5000 din za tuje goste.
2.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1990.
Števitka: 423-1/85-7/1
Hirska Bistrica, 16. februarja 1989
Predsednik izvršnega sveta JANEZ KIRN, t.r.
Na podtagi 617.-620.. 622., 628., 631. in 634. čtena Zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ, št. 53/76,57/83,85/87), 3.-14. čtena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene tastnine, (Uradni tist SRS, št. 32/80) ter 194. in 197. čtena statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Družbenopotitičnega zbora dne 14. 2. 1989 na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1989 sprejeta
SKLEP
O PRENEHANJU ZAČASNIH UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V HMEZAD. KMETIJSKI ZADRUGI ILIRSKA BISTRICA
L
Skupščina občine Hirska Bistrica ugotavtja:
-	da 16. februarja 1989 preteče enotetni rok trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva v Hmezad, Kmetijski zadrugi Hirska Bistrica, uvedenih s sktepom Skupščine občine Hirska Bistrica pod števitko 320-1/88-3, z dne 11. februarja 1988;
-	da so odpravtjeni raztogi, ki so pogojevati uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva.
2.
Na podtagi gornjih ugotovitev začasni ukrep družbenega varstva v Hmezd Kmetijski zadrugi Hirska Bistrica preneha s 16. februarjem 1989.
3.
Začasni kotegijski organ družbenega varstva detovne organizacije Hmezad Kmetijska zadruga Hirska Bistrica in njegova poobtastita se z dnem 17. februar 1989 izbrišejo iz sodnega registra.
4.
Ta sktep se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 320-1/88-3
Itirska Bistrica, 16. februar 1989
Predsednik JANEZ KIRN. t.r.
Na podtagi 156. čtena zakona o geodetski stužbi (Uradni tist SRS. št. 23/76) in 221. čtena statuta občine Itirska Bistrica je izvršni svet skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 23. februarja 1989. sprejet
SKLEP
O VALORIZACIJI CEN GEODETSKIH STORITEV 1. čten
Vatorizirajo se cene geodetskih storitev dotočene v 2. čtenu Sktepa o dotočitvi cen Geodetskih storitev (Uradne objave, št. 27/88, 34/88) in sicer za 50 %.
Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabtjenem času vetjajo nastednje urne cene:
-	ekspertiznodeto	54.500-
-	geodetsko strokovno deto	43.400	-
-	risarsko deto	28.500	-
-	figurantskodeto	21.900	-
2. čten
Ta sktep prične vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: 38-3/86-6/1 H. Bistrica, 23. februarja 1989.
Predsednik izvršnega sveta inž. DUŠAN KERNEL, t.r.
Na podtagi 3. odstavka 40. čtena Zakona o zdravstvenem varstvu Živah (Uradni tist SRS, št. 37/85) in Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živatskih kužnih botezni v tetu 1989 (Uradni tist SRS, št. 43/88) ter 221. čtena statuta občine Hirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 23. februarja sprejet
48	URADNE OBJAVE
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1989
1.	člen
Za preprečevanje oziroma ugotavljanje v tej odredbi navedenih živalskih kužnih bolezni, mora Veterinarski zavod Primorske Sežana DE Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) in obratna ambulanta PK Pivka (v nadaljnjem besedilu: obratna veterinarska ambulanta) v letu 1989 opraviti ukrepe navedene v tej odredbi. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe, obvestiti medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskavo, o imetniku in prebivališču imetnika živali o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva, ter rezultate vakcinacije in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka, morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
5.	člen
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in ovce v kraju Jelšane na območju občine 11. Bistrica. Preventivno cepljenje opravi do 30. 4. 1989 veterinarski zavod.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do L maja 1989.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva in mačke, katere niso bile vakcinirane ob jesenski obvezni vakcinaciji. Cepljenje določeno v tem členu opravi veterinarski zavod.
V jeseni se opravi druga vakcinacija lovskih psov proti steklini.
7.	člen
Opravi se obvezna dehilmentizacija psov.
8.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance. brojlerje in purane:
-	v perutninskih obratih PK Pivka,
-	v naseljih, kjer so perutninski obrati PK Pivka ali večje reje individualnih proizvajalcev.
-	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU št. 322/ A-026/82 z dne 11. 3. 1980).
Cepljenje po tem členu opravi veterinarski zavod v naseljih in pri individualnih proizvajalcih, ter obratna veterinarska ambulanta v perutninskih obratih PK Pivka. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih. ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj $0 pitancev, ter v hlevih, kjer živali dobivajo pomije iz menz in družbenih obratov.
Stroški vakcinacije bremenijo imetnika živali.
3. marca 1989 - št. 5
Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravi s sevom K-lapiniziranega virusa veterinarski zavod.
10.	člen
Tuberkulinizirati je treba nadaljnjih 25 % govedi na območju občine Ilirska Bistrica (VIII. splošna tuberkulinizacija). Tuberkulinizirati je treba tudi vse plemenske merjasce.
Tuberkulinizacija poteka postopoma po četrtletjih.
Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zavod.
11.	člen
Za brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
-	vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom. V primeru sumljive ali pozitivne reakcije, je potrebno odvzeti živalim kri za pregled,
-	vse ovce in koze s serološkim pregledom krvi in reakcijo vezanja komponent.
-	odstreljene poljske zajce (patoanatomsko).
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Mlečno prstenasto preiskavo opravijo organizacije pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi govedi, ovac in koz opravi VTOZD - za veterinarstvo Ljubljana.
12.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse plemenske žrebce na območju občine Ilirska Bistrica.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
13 člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1989, vzorci tržnih rib pa. ko to odredi občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1989.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu odvzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
14.	člen
Proti miksomatozi je treba vakcinirati kunce, ki se odpravljajo na vzrejni pregled ali razstavo.
Stroški pregleda bremenijo imetnika živali.
15.	člen
Da bi preprečili širjenje bolezni čebel se popiše vse čebelarje in Čebelje družine na območju občine Ilirska Bistrica do 28. 2. 1989. Po končanem popisu bo organizirano enotno zdravljenje na območju cele SR Slovenije.
Sredstva za nabavo preparatov zagotavlja ZČD Slovenije. Sredstva za akcijo pa lastniki čebel.
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 323-1/89-4/5
11. Bistrica, 23. februarja 1989
Predsednik izvršnega sveta DUŠAN KERNEL, ini., t. r.
OBČ!NA )ZOLA
Na podlagi 24., 14., 47. in 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS. št. 1/80), 5. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84). 71. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82), odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Izola za obdobje 1986-1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradne objave. Št. 27/83) ter na podlagi smernic za dolgoročni plan občine Izola za obdobje 1986-2000 je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
49
1986 in po oprav!jeni uskladitvi z repub!iškim dolgoročnim pianom dne 6. oktobra 1988 sprejeia
DOLGOROČNI PLAN OBČINE IZOLA ZA OBDOBJE 1986-2000
1. 0. 0. RAZVOJNA VPRAŠANJA NA PREHODU V NASLEDNJE DOLGOROČNO OBDOBJE
Oblina Izoia je v svojem povojnem razvoju dosegia pomembne rezultate na gospodarskem, socialnem in političnem področju in močno spremenila strukturo gospodarstva in družbenega razvoja, saj je dosegla polno zaposlenost in se vključila med razvitejše občine v republiki.
Omenjenim spremembam pa niso sledile ustrezne spremembe v tehnološki posodobitvi proizvodnje, produktivnosti dela, niti v izobrazbeni strukturi zaposlenih.
Usmerjenost na relativno enostavno in manj zahtevno strukturno preobrazbo v preteklem razvoju, ki je bila primerna in učinkovita v prvem obdobju povojnega razdobja je trajala predolgo in ni pravočasno pripravila izolskega gospodarstva na potrebne kakovostne spremembe za prehod na višjo, zahtevnejšo stopnjo razvoja.
Stalno upadanje učinkovitosti gospodarjenja je sprožilo proces zniževanja dolgoročne stopnje rasti družbenega proizvoda, povečanje proizvodnih stroškov in s tem zmanjševanje konkurenčne sposobnosti ter rast tistega dela inflacije, ki izhaja iz strukturne neusklajenosti. Poleg značilnosti preteklega razvoja, ki jih občina !zola deli z vso Slovenijo (manj z Jugoslavijo) pa so se pokazale tudi nekatere značilnosti, zlasti pri strukturi proizvodnje in zaposlenosti. S stališča dolgoročnega razvoja je nedvomno najpomembnejše, da imamo največji odstotek nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in najmanjši odstotek delavcev z visoko ali višjo izobrazbo, ob hkratnem stalnem večanju izobrazbene ravni prebivalstva.
Napredek v družbenih dejavnostih pri zadovoljevanju potreb prebivalstva je očiten. Na tem področju smo dosegli relativno višjo raven zadovoljitve potreb (vendar pa še vedno zaostajamo za povprečjem v republiki) kot je raven ekonomske razvitosti.
Pri gospodarjenju z naravnimi viri so se zmanjšale kmetijske obdelovalne površine, zaradi opuščanja in zaradi velikih in družbenonenadzo-rovanih posegov, zlasti na najprimernejših kmetijskih zemljiščih, kar je, zaradi procesov poselitve izredno nevarna težnja.
Razvoj industrializacije in urbanizacije je v občini Izola, zaradi posebnih pokrajinskih razmer potekal intenzivno na manjšem delu ozemlja in je zaradi ekstenzivnega razvoja in neupoštevanja zakonitosti naravnega ravnotežja ponekod povzročil že kritično onesnaževanje okolja ter veliko stopnjo izčrpanosti nekaterih naravnih virov.
V	razvojni politiki smo se znašli pred enakimi problemi kot celotna Jugoslavija. Zaradi njene nedorečenosti in nezadostne operacionalizacije smo se zapirali pred svetovnim trgom. Pomanjkanje makroekonomskega usklajevanja in učinkovitih rešitev za družbeno smotrno uporabo sredstev, delitev dela in izpolnjevanje skupnih razvojnih nalog, je v praksi povzročilo družbeno neracionalno zapiranje v svojo organizacijo ter materialno in finančno neusklajenost celotnega gospodarstva. V pretežni meri smo se usmerjali v industrijo, zlasti v predelovalno, s stališča odločanja pa v več odtujenih centrov odločanja, ob tem, da nismo upoštevali neposrednega nadzora delavcev nad razširjeno reprodukcijo.
Izola je po odstotku zaposlenih v celotnem prebivalstvu (51%) in v odstotku zaposlenih v aktivnem prebivalstvu (96,4%) v svetovnem vrhu, zato nam mora biti jasno, da z ekstenzivnim povečanjem teh odstotkov ne moremo več povečati družbenega proizvoda na prebivalca.
Da bi postali družbeni in dolgoročni učinki, za razliko od kratkoročnih in posamičnih, vodilo za odločanje na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti, so potrebne bistvene spremembe, ne le na strokovnem področju in pri izbiri instrumentov ekonomske politike, temveč tudi pri ustvarjanju primarnih družbenih razmer, v katerih bodo spoznane smeri delovanja ekonomskih zakonitosti izhodišča za usmerjevalne ukrepe družbe.
Pospešeni tehnološki razvoj v svetu vstopa v kakovostno novo fazo, iz katere bo razviti svet izšel z bistvenimi spremembami, kar zaostruje problem našega zaostajanja za njim.
V	sedanjem trenutku je učinkovita uporaba proizvajalnih sredstev, dela in znanje ob prestrukturiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti bistveno pomembna za naš materialni in družbeni razvoj.
Vse to nam nalaga in opozarja, da se moramo dosledno usmeriti v opuščanje ekstenzivnega in avtarktičnega gospodarjenja in da se morajo delavci v organizacijah združenega dela usmeriti v programe, ki
bodo zagotavljali večje, trajnejše in enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in ki bodo realna osnova za samoupravno integracijo jugoslovanskega združenega dela. Inventivnost in inovativnost, znanje, sodobna tehnologija in organizacija dela so dejavniki, ki nas lahko izvlečejo iz sedanjih gospodarskih in družbenih težav v občini.
V večji meri, kot doslej moramo izkoriščati naravne danosti, kot so obmorska in obmejna lega ter mikroklimatske razmere, ugodne za razvoj nekaterih vej kmetijstva in turizma.
Pomembno vodilo dolgoročnega razvoja je tudi usklajevanje interesov na enotnem obalnem prostoru.
2. 0. 0 SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE IN MERILA ZA DOSEGO TEH CILJEV
Poglavitni cilj je krepitev družbenega in materialnega položaja delovnega človeka, ki mora temeljiti na delu in rezultatih dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na višjem tehnološkem in kakovostnem nivoju.
Temu cilju bomo sledili s prizadevanji, da bi delovni ljudje in občani uresničevali nadzor nad celotno družbeno reprodukcijo ter nad pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela ob zagotavljanju svoje odločilne vloge v socialistični samoupravni družbi.
Strmeti moramo za intenzivnim zaposlovanjem, tako da bo visoka stopnja zaposlenosti in s tem velika socialna varnost delavcev in delovnih ljudi odvisna predvsem od kakovosti opravljanja dela in ekonomskih rezultatov organizacij združenega dela, doseženih na trgu.
V	težkih gospodarskih razmerah, v katerih so možnosti za zaposlovanje vse bolj odvisne od rezultatov gospodarjenja, bomo polno produktivno zaposlenost uresničili ob dvigu tehnološke ravni sedanje proizvodnje, ki bo tudi v mednarodni konkurenci dajala dohodkovno zanimive rezultate in ostanek dohodka za odpiranje novih potrebnih delovnih nalog in opravil. Ob višji stopnji proizvodnje pa bo potrebno večje število delavcev z nižjo strokovno kvalifikacijo organizirano prekvalificirati oziroma organizirati dodatno izobraževanje ob delu in iz dela. Ob tem pa bomo morali uvajati večje število izmen in postopno skrajševanje delovnega časa.
Med pomembne cilje sodi socialni razvoj, ki zelo vpliva na počutje in varnost delovnih ljudi in občanov. Zato moramo v vseh dolgoročnih planih socialni politiki posvetiti vso pozornost, predvsem zato, ker so rezultati takega vpliva vidni pozneje. Socialna politika mora še naprej in samo v večji meri ostati integralni de! ekonomske in razvojne politike. Za uveljavitev socialne varnosti, ki bo zagotovljena predvsem z delom, bo potrebno ustvariti določene razmere, od evidenc do učinkovite davčne politike in sredstev nadzora.
Zagotovili bomo pogoje za Širše in kvalitetnejše zadovoljevanje socialnih, zdravstvenih in kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov. Uvajali bomo sodobne informacijske sisteme, s pomočjo katerih bomo povečali učinkovitost gospodarjenja in dela ter izboljšali kvaliteto samoupravnega odločanja, planiranja in usmerjanja družbenega razvoja. Sistem in organizacijo Šolstva bomo prilagajali zahtevam po izobrazbi strokovnih kadrov ustreznih profilov in dajali večji poudarek kontinuiranemu izobraževanju ter izobraževanju ob delu in iz dela.
V	ospredje bomo postavljali na vseh področjih sistematične naprave za kvalitetnejše usklajevanje raziskovalnega dela z družbeno reprodukcijo.
Ohranitev okolja in urejanja prostora so osnove za zdravo in humano življenje ter nemoteno reprodukcijo. Obstoječe stanje bomo izboljšali z ustreznejšim vrednotenjem in izrabo prirodnih danosti, ohranitvijo oziroma izboljšanjem ekološkega ravnotežja, z dosednim odpravljanjem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja, zavarovanje krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. Za vsako zemljišče bomo opredelili funkcijo v družbeni reprodukciji.
Najprimernejša in kvalitetna zemljišča bomo namenili za razvijanje intenzivne kmetijske proizvodnje, smotrnejše bomo porazdelili zemljišča za poselitev, infrastrukturo in gospodarsko dejavnost.
Učinkovitejše bomo uresničevali skladnejši in policentrični razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini. Politiko policentričnega razvoja bomo nadaljevali tako, da bomo zagotovili razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti tako glede proizvodnih in storitvenih zmogljivosti drobnega gospodarstva, preskrbnih zmogljivosti, družbenih dejavnosti in infrastrukture (ceste, elektrika, voda, telefon). Oblikovanje bolj izenačenih splošnih življenjskih in delovnih razmer bo omogočilo aktiviranje razvojnih možnosti v skladu z razvojnimi interesi in usmeritvami delovnih ljudi in občanov. Specifične razvojne težje bo treba premagovati tudi v mestnih krajevnih skupnostih, kjer protislovja med doseda-
50
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
njim razvojem in migracijskimi tokovi povzročajo ve!ike stroške enostavne reprodukcije in tudi ekološke in infrastrukturne probteme.
Eden izmed ci!jev je tudi nadatjnji razvoj sp!ošne !judske obrambe in družbene samozaščite, s katerim bomo krepi!i varnost vseh detovnih !judi in občanov v enakopravni povezavi z ostatimi narodi v SFRJ. To bomo dosegti z večjo mobitnostjo, učinkovitostjo in cetovitostjo obrambe in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov in detovanj. Ob tem bomo sta!no krepiti vtogo. pobude in zavestno pripravtjenost detovnega čtoveka in občana, organiziranje v samoupravnih organizacijah, skupnostih in družbenopotitičnih organizacijah. Sočasno bomo krepiti tudi materiatne možnosti, načrtno obtikovati btagovne rezerve in statno usktajevati obrambno samozaščitno dejavnost z gospodarskim in družbenim razvojem.
Zagotoviti bomo sktaden razvoj stovenske in itatijanske skupnosti in vzpodbujati njuno kutturno in intetektuatno ustvarjatnost ter odprtost na vseh področjih deta in odtočanja in s tem zagotoviti ohranitev njune narodnostne identitete.
3.0 0 OSNOVNE RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZ-VOJA OBČINE IZOLA 3 10 Socialni razvoj, kakovost življenja in dela
Sociatni razvoj, kakovost živtjenja in deta bodo tudi v bodoče odvisni od materiatnih možnosti gospodarstva, razvitosti samoupravnih odnosov. vrednot družbe in posameznika, kutturne razvitosti, odprtosti družbe in posameznikov za nove ideje ter od vtoge in detovanja družbenih dejavnosti.
Kvahteto živtjenja in sociatno varnost vseh detovnih tjudi in občanov bomo izbotjšati z dvigom osebnega in družbenega standarda, na podtagi učinkovite izrabe vseh materiatnih in čtoveških resursov, potne zaposte-nosti ob hkratnem skrajšanju detovnega časa. uvajanju detnih zaposti-tev in humanizacije deta, tudi na račun računatniško pripravtjene in vodene proizvodnje, spodbujanja in nagrajevanja kreativnosti deta. funkcionatnega izobraževanja, zaščite in izbotjšanja živtjenjskega oko-tja in bivatnih razmer, večjega kutturnega in tetesnokutturnega angažiranja občanov, izbotjšanju prehrambenih navad ter s tem zagotoviti, da bo družina ponovno prevzeta večji det skrbi, kot jo ima sedaj za nego in vzgojo otrok in preostatih družinskih Čtanov.
Sociatni razvoj bo v večji meri dobi! svojo vetjavo v sociatni produktivnosti, ki se kaže v manjšem detovnem absentizmu, manjši fluktuaciji, v zmanjšanju raztik, ki ne izhajajo iz deta, odpravtjanju detovne in potitične odtujitve, sproščanju pobud, vktjučno s spontano rastjo raztičnih obtik samopomoči v okviru zdravstva, otroškega varstva, šotstva, zapostovanja. kakor tudi z aktivno vtogo krajevne samouprave, ki bo precej botj kot dostej zmanjšata razkorak med čtovekovim detom in bivanjem.
S pravitno naravnano sociatno potitiko bomo ustvarjati možnosti, da si bo vsakdo zagotovi! svojo sociatno varnost na osnovi tastnega deta.
Zagotovitev deta vsem za deto zmožnim bo dominanten citj sociat-nega razvoja. Sociatna potitika bo vedno botj prevzemata preventivno vtogo, vedno manj pa bo zaščitni etement in bo predvsem spodbujata tjudi k detu za dosego tastnega in družbenega razvoj?.
3	2 0 Prebivalstvo, zaposlenost, kadri
Izhajajoč iz usmeritve gospodarskega in družbenega razvoja v občini se bo po predvidevanjih števito prebivatstva v povprečju povečalo za 1 % tetno (0,7 % zaradi naravne rasti prebivatstva in okoti 0,3 zaradi prisetitev). Leta 1984 je živeto v občini (po registru prebivatstva) 13.016, po predvidevanjih jih bo teta 2000 okoti 15.230. Staranje prebivatstva se bo nadatjevato. Odstotek oseb, starejših od 65 tet bo teta 2000 dosege! 9%. Ktjub staranju prebivatstva se starostna struktura detovno sposobnega prebivatstva ne bo bistveno postabšata. med drugim zaradi vptiva presetitev pretežno mtajših oseb. V nadaljevanju je v tabeti prikazana rast števita prebivatstva v občini Izota po naseljih:
Nasetje	1984	ocena 1985	ocena 1990	ocena 2000
Baredi	55	56	58	64
Dobrava	213	216	224	230
Dvori	492	506	520	590
Izota	7262	7240	7100	7276
Jagodje	1521	1536	1760	1900
Livade	2687	2751	3200	3850
Matija	228	230	240	292
Potje	185	190	192	198
Šared	281	315	580	720
Vinica	92	90	96	110
Občina	13016	13130	13920	15230
Števito detovno sposobnega prebivatstva, ki je teta 1984 šteto okoti 9314 oseb. se bo do teta 2000 povečato za okoti 1450 oseb, oziroma za manj kot 0,9% tetno.
Aktivno prebivatstvo bo naraščato pribtižno enako kot detovno sposobno prebivatstvo. Leta 2000 bo v občini Izota 7822 aktivnih prebivalcev oziorma okoti 51% od cetotnega prebivatstva, kar je nekotiko čez demografsko mejo potne zaposlenosti.
Potno zaposlenost kot osnovo socialne varnosti bo treba uresničiti ob večptastnih strukturnih spremembah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. To bomo dosegti s pospešenim uvajanjem sodobnih tehno-togij. učinkovitim gospodarjenjem ter s kakovostjo deta in znanja.
Števito detavcev bo v gospodarstvu združenega deta naraščato v povprečju na teto cca (0,7%) in v negospodarstvu za (0,3%).
Zaposlenost se bo povečata predvsem na račun zapostovanja v dejavnosti turizma, drobnega gospodarstva, kmetijstva in ribištva, v družbenih dejavnostih pa predvsem v izobraževanju in na področju raziskovat-nega deta.
Kadrovska struktura se bo v nastednjem obdobju morata izbotjšati mnogo hitreje kot se je do sedaj, tako da bi se odstotek strokovnega kadra med vsemi zaposlenimi v združenem detu povečat iz sedanjih 54.2% na vsaj 60% v tetu 2000.
Povpraševanje združenega deta po delavcih z visoko in višjo izobrazbo bo teta 2000 za pribtižno 1,5 krat večja kot v tetu 1983. Povpraševanje po detavcih z visoko in višjo izobrazbo se bo hitreje povečato v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih. V kvalifikacijski strukturi vseh zapostenih v združenem detu bo po predvidevanjih v tetu 2000 odstotek zapostenih z višjo in visoko izobrazbo okoti 12.3%, 21.2% zapostenih bo imeto srednjo štiriletno izobrazbo, okotr 38.5% tritetno srednjo šoto, okoti 40% pa bo imeto manj kot triletno šoto.
Ob spremembah v gospodarski strukturi, z razvojem tehnološko zahtevnejše proizvodnje, z uvajanjem nove tehnologije v proizvodne, detovne in upravtjatske procese in postopke, bo s spreminjanjem in razvijanjem organizacije deta ob relativno visoki rasti produktivnosti deta mogoče Še v devetdesetih tetih postopno skrajševati in prerazporejati detovni čas.
3	3 0 Prostorski in ekotoški okviri
Razpotožtjive naravne in ustvarjatne danosti, ekotoški pogoji ter zahteve po varstvu dobrin sptošnega pomena predstavtjajo določene omejitve in pogoje, sama tega občine v širšem prostoru pa tudi prednosti za nadatjnji razvoj.
Gre za obmorsko tegp, obmejno tego, specifične klimatske in pedoto-ške razmere in druge naravne prednosti, vendar tudi za nekatere omejitve, ztasti za prometno izoliranost, pomanjkanje vode, energije, surovin in za ekotoško občuttjivost ter za nesktadje v dosedanjem družbenem razvoju.
Značilnost občine je močno razvit priobatni pas ter zatedje, za katerega je značitno večje števito manjših nasetji. V zatedju je še vedno prisotna depoputacija in degravitacija območja z nizko oskrbo, stabo komunalno in prometno urejenostjo.
Območja za posetitev. industrijska območja in infrastrukturni objekti in naprave so v dosedanjem razvoju biti usmerjeni pretežno na ožji priobatni pas, ki zajema urbano območje občine z ožjimi primestnimi nasetji.
Koncentracija kapitata, detovnih mest in prebivatstva na relativno ozkem prostoru občine je še poglabljata razkorak med urbanim in ruratnim območjem, ki ga bo tudi dotgoročno težko ubtažiti.
Bodočo posetitev in organizacijo dejavnosti v prostoru bomo usmerjati sktadno z načeti varovanja in smotrne rabe dobrin sptošnega pomena.
Pri zasnovi bodočega sistema poselitve bomo izhajati iz citjev sktad-nega družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine, pri čemer bomo zagotavtjati:
-	usktajen razvoj stanovanjskih, proizvodnih, oskrbnih in storitvenih zmogtjivosti,
-	ekonomsko upravičeno rabo in vsestransko preverjeno preobrazbo zemtjišč.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
51
-	ohranitev posehtve na ruralnem območju s smotrno izrabo obstoječih struktur,
-	kvalitetno in zdravo bivalno okolje in ekološka ravnovesja,
-	smotrno rabo in varstvo morja,
-	krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite.
3	4 0 Gospodarska rast, proporci in delitev družbenega proizvoda
Strukturno prilagajanje izolskega gospodarstva, v skladu z razvojnimi cilji, opredeljenimi v tem planu, bo možno le ob sta!ni, relativno visoki gospodarski rasti.
Iz strokovnih podlag in analiz materialnih možnosti je možno oceniti, da bodo za razvoj v dolgoročnem obdobju manjše finančne in druge materialne možnosti kot v preteklem obdobju. Nadaljnji razvoj je pogojen v večji meri s sedanjimi težavami gospodarstva in celotne družbe. Velike težave bodo predvsem v prvem srednjeročnem obdobju do leta 1990.
Na podlagi ocene faktorjev razvoja obstojajo možnosti in pogoji za dosego (3,5%) povprečne stopnje rasti družbenega proizvoda v obdobju 1986-2000. Ob taki stopnji gospodarske rasti bi se povečal družbeni proizvod občine do leta 2000 za 68% v primerjavi z letom 1985, družbeni proizvod na prebivalca pa za oko!i 50%. Povprečna stopnja rasti družbenega proizvoda na prebivalca bi bila realno okoli 2,7% letno.
Da bi dosegli tako ali višjo stopnjo rasti, moramo zadostiti naslednjim pogojem:
-	Zaustavljanje negativnih teženj in preobrat v kakovosti gospodarjenja (učinkovitost gospodarjenja, raven investicij, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, upadanje efektivnih ur dela, povečanje števila izmen, izkoriščanje delovnega časa, avtomatizacija in robotizacija).
-	Pospešeno povečanje investicij v osnovna sredstva gospodarstva, tako da bi se njihova udeležba v družbenem proizvodu povečala s sedanjih (13,5% na 22%).
-	Uspešen prodor v svet (Izolsko gospodarstvo se bo moralo v dolgoročnem obdobju še močneje usmeriti v izvoz, predvsem na konvertibilne trge, tako da bo povprečna stopnja rasti izvoza in storitev v obdobju do leta 2000 7%, ob hkratnem večjem in selektivnem povečanju uvoza).
Rast in delitev družbenega proizvoda pa sta medsebojno povezana. Delitev družbenega proizvoda bo morala zagotoviti pogoje za predvideno rast proizvodnje in zadovoljiti potrošne potrebe. Zadovoljevanje potrošnih potreb omogoča in zvišuje produktivnost, rast proizvodnje pa edina lahko zagotavlja stabilno rast potrošnje. Osebna poraba bo lahko povečala svoj delež v družbenem proizvodu v skladu z rastjo vseh razpoložljivih sredstev za porabo.
Realni osebni dohodki bodo rastli in s tem motiviranost proizvajalcev za odgovorno gospodarjenje.
Boljša oskrbljenost in večja učinkovitost gospodarjenja, pa tudi spremembe v načinu financiranja obratnih sredstev, bodo predvidoma omogočili znižanje deleža investicij v zaloge v strukturi družbenega proizvoda, saj njihova sedanja raven pomeni z narodno gospodarskega vidika čisto proizvodno izgubo in imobiliziranje dela realne akumulacije.
3	5 0 Tehnološki razvoj
Izredno hiter tehnološki napredek v svetu nas mora zadržati na realnih tleh. Tekoče moramo slediti tehnološkemu razvoju v svetu ter se na osnovi razvoja lastnih kadrovskih ter razvojno-raziskovalnih zmogljivosti usposabljati za prenos in uporabo sodobnih tujih tehnologij v lasten tehnološki razvoj. V sredinah, kjer obstajajo možnosti in potrebe, moramo graditi razvoj na uveljavljanju in sprovajanju lastnih dosežkov (izumi, tehnične izboljšave, celovitih znanj in izkušenj ter drugih storitev). Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da imamo še velike rezerve v klasičnih posegih za povečanje produktivnosti dela, povečanje fizičnega obsega proizvodnje in ekonomične rabe energije. Z uveljavljanjem notranjih rezerv bomo izboljšali organizacijo dela, povečali izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, uredili preskrbo proizvodnje, intenziteto dela, notranji transport, zmanjšali porabo energije na enoto proizvoda itd. Sodobna organizacija dela in učinkovitost poslovanja sta osnovna pogoja za uvajanje avtomatizacije in organizacije dela in poslovanja s pomočjo računalnikov.
Razvoj informacijskih sistemov nam mora zagotoviti pogled na celoten proces družbene reprodukcije na ravni organizacije združenega dela, kot na ravni družbenopolitične skupnosti.
Raziskave pa naj bi spodbujali in usmerjali na naslednjih področjih:
-	varčevanje z energijo in racionalno preoblikovanje,
-	pridelovanje hrane,
-	informacijski sistemi,
-	avtomatizacija in robotizacija.
3	6 0 Vključevanje v mednarodne ekonomske tokove
Soočanje z mednarodno delitvijo dela bo v dolgoročnem razvoju za celotno gospodarstvo nuja. Za tako bitko pa si moramo pridobiti izhodiščni položaj. Ekonomski kriteriji svetovnega trga se morajo izražati v celotnih gospodarskih tokovih, še posebno pri odnosih s tujino. Za večje vključevanje gospodarstva v izvozna prizadevanja, še posebno na konvertibilno področje. Imamo v občini še veliko možnosti, ki jih moramo iskati v novih programih, modemi tehnologiji, v organizaciji dela, kadrih in ne nazadnje v prirodnih danostih.
Programi v industriji bodo še naprej pomemben nosilec izvoza, večji obseg pa bodo dobili tudi turizem, obrt ter kmetijstvo v povezavi z ribištvom in živilsko predelovalno industrijo.
V	izvoz bomo usmerjali le tiste izdelke in storitve, ki bodo vsaj toliko dinarsko donosni kot na domačem trgu, ob pogoju ustrezne kakovosti, zanesljivosti, sodobnega dizajna, konkurenčnosti in drugih svetovnih tržnih kriterijih. Z novimi programi bomo morali dosegati s prodajo na tujem trgu vsaj 70% delež družbenega proizvoda, ob tem bo izvoz na konvertibilno tržišče do leta 2000 rastel po povprečni stopnji 7% letno. S ponudbo lastnih izdelkov in opravljenih storitev se bomo vključevali tudi na ostala tržišča predvsem pa krepili stike z deželami v razvoju in bolj prodorno nastopili v oblikah obmejnega gospodarskega sodelovanja. Naš nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od konkurenčne sposobnosti teh dejavnosti, kakovosti njihovih proizvodov in storitev in od učinkovitosti njihovega povezovanja z združenim delom na celotnem jugoslovanskem prostoru pri uresničevanju svojih razvojnih programov, zlasti glede oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali, pri združevanju sredstev in dela in ustreznih dohodkovnih povezavah ter pri izmenjavi znanja in tehnologije. Pri tem pa bomo morali prilagajati našo gospodarsko strukturo potencialnim proizvodnim dejavnikom, kot so znanje, inovativnost, uvajanje primerne opreme in tehnoloških procesov, prizadevajoč si pri tem, da bo strukturni in kvalitetni vpliv posameznih programov zagotavlja! rast in razvoj celotnega gospodarstva ob postavitvi ustreznih medsebojnih povezav in odnosov.
4.0.0. USMERITVE IN STRATEGIJA DRUŽBENEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH RAZVOJNIH PODROČJIH
V	novem obdobju bo družbenoekonomski razvoj zahteva! povečano inovativnost na vseh področjih. Nove razmere na domačem in tujem trgu terjajo, da organizacije združenega dela razvijajo strateško planiranje in upravljanje. V takšnih razmerah bodo organizacije združenega dela mnogo obstoječe programe opuščale in izvajale nove, s katerimi si bodo v poostreni konkurenci na domačem in tujem trgu zagotovile razvoj in obstoj.
Delo in ustvarjalnost bosta postala dejavnik materialnega razvoja. Razvita kultura dela in razvoja miselnost v organizacijah združenega dela sta tudi pogoja za uspešno vključevanje v mednarodno menjavo ter za uresničevanje tehnično-tehnološkega napredka.
Visoka prožnost gospodarske in družbene strukture bo temeljni pogoj za uresničevanje teh usmeritev.
4	10 Usmeritve in strategija razvoja gospodarskih dejavnosti
Pridobivanje v gospodarstvu nove kvalitete bo dolgoročen proces prilagajanja proizvodnih zmogljivosti in obstoječih kapacitet novim razvojnim programom, s ciljem spremembe proizvodnje, zaposlenosti, kakovosti in rezultatov odločanja v vseh dejavnostih in na vseh področjih. Predvsem bo potrebno ekonomsko in finančno sanirati gospodarstvo s selektivno politiko pri vlaganjih v zamenjavo iztrošenih in izgradnjo novih zmogljivosti, ki bo upoštevala predvsem uveljavljanje v mednarodni delitvi dela in sposobnosti prilagajanja sodobnejšim tehnologijam, ob ustreznem vrednotenju tudi ekonomskih, socialnih, prostorskih, ekoloških in drugih vidikov.
Na teh osnovah imajo pogoje za močnejši in hitrejši razvoj tehnološke Intenzivne naloge turizma, drobnega gospodarstva, kmetijstva v povezavi z ribištvom in živilsko predelovalno industrijo.
Gospodarstvo si bo prizadevalo, da bo delež brutto investicij v osnovna sredstva približno 22% družbenega proizvoda v občini. Za zamenjavo in izboljšanje strukture obstoječih kapacitet bo treba nameniti približno polovico vseh sredstev za brutto investicije v osnovna sredstva gospodarstva. Ob tem pa bo potrebno dati večji poudarek gospodarskim investicijam pred negospodarskimi. Kljub rasti družbe-
52
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
nega proizvoda in njegovi smotrnejši delitvi bomo razpo!aga!i s preskromno akumulacijo. s katero bo treba premagovati prob!eme pri prestrukturiranju gospodarstva ter ohranjevanje potne zaposlenosti, zato bo potrebna dodatna tuja akumulacija v obliki združevanja deta in sredstev in tujih vtaganj.
4	11 Industrija
V	industriji bomo v gtavnem ohraniti dosedanje razvojne usmeritve in jih s posodobitvijo zmogljivosti, uvajanjem novih, izpolnjenih tehnolo-gij, pritagajanjem proizvodnih programov zahtevam tržišča, večjo udetežbo znanja v proizvodnih procesih z visoko stopnjo avtomatizacije in manjšo porabo energije, kar bo omogočato industriji konkurenčnost na tujih, predvsem konvertibitnih tržiščih. Bistveno večji poudarek bomo nameniti drobni matoserijski proizvodnji kot kooperantu vetiko-serijske proizvodnje.
Primarna natoga industrije v dotgoročnem obdobju je usmeritev v intenzivno gospodarjenje, ki dotgoročno zagotavtja visok dohodek na zapostenega in vtožena sredstva.
Po posameznih panogah bo poudarek na nastednjih postovnih usmeritvah:
-	v industriji igrač in kovinsko predetovatni industriji se bo postopno uvajato novo modernejšo tehnotogijo. razvijato nove proizvodne programe. temelječe na tastnem in tujem znanju, v poznejši fazi z možnostjo vktjučevanja mikro etektronskih sestavin.
-	v tadjedetništvu bo še naprej gtavna dejavnost remont in popravito ptovnih objektov (70%). še posebno z nakupom novega doka ob koncu tisočtetja. vzporedno bo potekalo tudi servisiranje in izdelava manjših plovil, manj kot 30% dejavnosti bo tudi v bodoče odpadlo na izdelavo različnih kovinskih polizdelkov (konstrukcij).
-	v lesno predelovalni industriji bo razvoj slone! na vse večjem pokrivanju surovinskih potreb z domačimi gozdnimi sortimenti. Na tej osnovi bodo razvojni programi usmerjeni v tehnologijo višje stopnje predelave in obdelave ter racionalnejšo porabo lesa. uporabo vseh vrst lesa in drugih nadomestnih surovin. Do leta 2000 se bo celotna proizvodnja odvijala v coni mestne industrije.
-	v kemično predelovalni industriji bodo razvijali in sc usposobili za predelavo SMC materialov za uporabo v elektrotehniki, gradbeništvu, avtomobilski industriji itd. V povezavi z marketingom in Inženiringom bodo še naprej izdelovali cisterne in komore.
4	12 Ribištvo, kmetijstvo, gozdarstvo in živilska predelovalna indù strija
Hrana postaja strateško vedno bolj pomembna, nujna dobrina človeštva. V občini imamo glede na naravne danosti in že obstoječo ribiško gospodrstvo velike možnosti za pridobivanje hrane iz morja. Do konca tisočletja se ocenjuje, da se bo ob nabavi 8 novih ladij, sedanji ulov poveča! na 18.000 t letno. Sočasno bodo organizirano pridobivali tudi druge oblike marikultur. Leta 2000 bodo iz morja pridobili 4000 t školjk (sedaj 3001). vzoredno s tem pa se bo razvijalo tudi ribogojstvo (bivše soline v Sečovljah). Z večjim ulovom pa se bodo zadovoljile poleg predelovalne industrije tudi potrebe slovenskega in delno Jugoslovanskega trga po sveži ribi. Do leta 2000 se bo ta gospodrska panoga postopno v okviru materialnih možnosti preselila na novo lokacijo (avtokamp Jadranka).
V	kmetijstvu bomo do leta 2000 povečali proizvodnjo za okoli 2$ %. Razvoj kmetijstva bo dolgoročno enotno načrtovan za celotno obalno območje v smislu enotnega povezovanja proizvodnje hrane, turizma in trgovine. V tej dejavnosti bomo predvsem izrabljali lastne naravne danosti, hkrati pa s koncentracijo zmogljivosti in posodabljanjem tehnologij in tržno zanimivimi programi omogočili poleg večje tudi rentabilno in ekonomično proizvodnjo ter večjo delovno storilnost. V občini bomo v glavnem močneje razvijali proizvodnjo vrtnin, ki so odporne proti suši in jih potrebuje lastna predelovalna industrija. Da bi omogočili večjo prizvodnjo vrtnin in zmanjšali stroške proizvodnje, bomo zgradili, kjer bo mogoče sisteme manjših akumulacij za potrebe namakanja. 8 postopkom komasacij, osuševanja, namakanja in melioracij. bomo do leta 2000 pridobili za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo 330 ha novih kmetijskih površin.
Posebno pozornost bomo namenili obnovi in vzgoji oljčnih nasadov in gojitvi deficitarnih vrst sadja. V vinogradništvu in sadjarstvu bomo v glavnem ohranili obstoječo prozvodnjo z obnavljanjem nasadov na nivoju enostavne reprodukcije.
Skladno s kategorizacijo kmetijskih zemljišč in predlogom območij ter opredelitvijo površin v zaraščanju po inventarizaetji na terenu z družbenim planom opredeljujemo naslednje gozdne površine:
- gozdovi lesnoproivzodnega pomena	184 ha
- gozdovi s posebnim pomenom	130 ha
- ostali varovalni gozdovi	83 ha
- površine v zaraščanju	290 ha
V	okviru ribje predelovalne industrije se bo fizični obseg podvoji! in do leta 2000 znašal 13.000 t rib. !n konzerv, prav tako se bo podvojila proizvodnja ribje moke in olja in znašala leta 2000 200 t.
Ostala predelovalna industrija se bo razvijala v okviru finančnih, prostorskih in drugih možnosti, s tem. da bodo uvajali v svoje proizvodne programe modernejšo tehnologijo in nekatere nove programe mesa in vrtnin. Do leta 2000 se bo ta panoga industrije postopno preselila na novo lokacijo v cono mestne industrije.
t	;u
4	13 Turizem
Temelji za razvoj turizma so v občini predvsem naravne danosti, kot so morje, sonce, ugodna klima, prostorske možnosti, kar omogoča razvoj navtičnega, stacionarnega, športno-rekreativnega in drugih oblik turizma in na teh osnovah podaljšanje turistične sezone. Za nadaljnji razvoj turizma in za kakovostnejšo turistično ponudbo bomo ohranili in zavarovali območja, namenjena razvoju turizma od "Punte« do Strunjana.
Razvoj turizma bo vse bolj odvisen tudi od tehnološkega napredka, organizacije, upravljanja, trženja, izobraževanja in znanstvenih raziskav. Močno ho vpliva! na razvoj in zaposlovanje, kjer sc bodo v celovito turistično ponudbo poleg turističnega gospodarstva vključevale še druge dejavnosti, kot so: ribištvo, kmetijstvo, industrija, trgovina, drobno gospodarstvo, servisne dejavnosti, zdravstvo, kultura in izobraževanje.
Hitrejši razvoj tudi zasebnega sektorja, ki bo v povezavi z družbenim sektorjem pristopi! k organizaciji višje oblike turistične ponudbe.
Pomemben pogoj za poslovno uspešnost turizma je izboljšanje izobrazbene, kulturne ravni in strokovne usposobljenosti delavcev v turizmu, za katere imamo ob sedanji turistični in gostinski šoli ugodne možnosti.
Za dvig kakovosti celotne ponudbe sc bodo v turizem vlagala znatna sredstva v že obstoječe zmogljivosti, kakor tudi v povečanje nočitvenih zmogljivosti za okoli 2000 ležišč, od tega 1650 ležišč v obliki hotelskega tipa v družbenem sektorju. 100 ležišč v počitniških domovih in 250 ležišč v zasebnem sektorju, z ustrezno infrastrukturo, v spremljajoče objekte ter za postopno izgradnjo pristanišča za jahte "Marina« s ! 100 privezi, odvisno od velikosti kot objekta kontinuitete. Investicije sc bodo financirale z združevanjem sredstev ter na osnovi skupnih vlaganj s tujimi partnerji in bodo usmerjene v devizno učinkovite turistične objekte. Ob takih predpostavkah sc bo turistični promet do leta 2000 poveča! za okoli 6%.
4	14 Trgovina
Dejavnost trgovine, kot vez med proizvodnjo in potrošnjo sc ho razvijala z obsegom drugih dejavnosti, kot so industrija, turizem in drobno gospodarstvo. Dolgoročno se bo morala trgovina materialno, organizacijsko in kadrovsko okrepiti ter na osnovi samoupravnega sporazumevanja z združevanjem dela in sredstev trdneje povezovati z proizvodnimi organizacijami. Le tako bo lahko trgovina učinkoviteje prispevala k zadovoljevanju potreb delovnih ljudi, občanov, turistov in organizacij združenega dela.
V	ta namen sc bodo za osnovno preskrbo občanov zgradili najnujnejši trgovski objekti, za ostale potrebe pa manjše specializirane trgovine.
Na teh osnovah se računa, da sc bo promet v trgovini povečal za okoli 3% letno.
4 15 Gradbeništvo
Na hitrost razvoja gradbeništva bodo v veliki meri vplivale spremembe na vseh nivojih družbenega razvoja. V gradnji objektov se bodo iskali cenejši pristopi v izgradnji montažnih hal. tipskih objektov, ob izbiri cenejših materialov in industrializaciji proizvodnje.
Težilo se bo k postopnemu zmanjševanju živega dela. katerega bomo dosegli z racionalnejšo organizacijo dela. izboljšanjem opremljenosti, predvsem z lahko mehanizacijo in s posodabljanjem postopkov gradnje Organizacije gradbeništva v obalno kraški regiji in še širše v slovenskem prostoru, se bodo morale medsebojno organizacijsko finančno in dohodkovno povezovati ter enotno nastopati na tujem in širšem domačem tržišču. Ob tem pa bo moralo gradbeništvo maksimalno izkoristiti svoje razpoložljive kapacitete.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
53
4 16 Drobno gospodarstvo
Sestavni de) prestrukturiranja gospodrstva v občini predstavna inten-zivnejš! razvoj drobnega gospodarstva. Z!asti v industirji je treba prizvodne programe, ki ne sodijo v industrijski način proizvodnje. se!ekcionirati. krčiti ter v skladu z delitvijo de!a prenašati v drobno gospodarstvo.
Povezano drobno gospodarstvo je ze!o e!astično in hitro pri)agod!jivo zahtevam tržišča. V programe maloserijske, individualne proizvodnje moramo vključevati predvsem izvozno naravnano proizvodnjo a!i tako. ki v k)jučnih momentih nadomešča uvoz. V tej smeri vidimo tudi večje možnosti za zapos)ovanje. predvsem kvahficiranih de!avcev. V vehki meri bomo razvoj pospešiii z izgradnjo obrtne cone. pridobivanjem novih posiovnih prostorov za storitvene dejavnosti, pravitno davčno in kreditno pohtiko. Do !eta 2000 se bo v občini odprto oko!i 200 novih obratovalnic storitvene in proizvodne obrti, kar pomeni, da bo fizični obseg te dejavnosti narašča! okoli 6% letno.
Število zaposlenih pa bo naraslo na 1.3 zaposlenega na obratovalnico. Poleg običajnih oblik zasebnega dela. bomo razvijali tudi druge oblike, kot so delo na domu. in druge ter izkoristili vsak prostor za kakršnokoli koristno proizvodnjo ali storitev.
4 17 Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjsko problematiko bomo v bodoče bolj organizirano in sistematično reševali. Skrb za stanovanje bo vedno bolj stvar posameznika. vedno manj pa družbe.
V prvem obdooju bo treba pozornost nameniti odpravi stanovanjskega primanjkljaja (okoli 250 stanovanjskih enot), v drugi fazi pa postopno načrtovati izgradnjo za potrebe organizacij združenega dela v občini.
Postopno bo treba vršiti sanacijo starega mestnega jedra in jo obravnavati kot redno dejavnost v stanovanjskem gospodarstvu, v katero bo namensko vloženo okoli ena četrtina sredstev za stanovanjsko investicijsko dejavnost. Le tako bomo zmanjševali razlike v kakovosti stanovanjskega standarda.
Ob upoštevanju potreb in realnih možnosti združenega dela v občini bomo do leta 2000 zgradili okoli 1100 stanovanjskih enot. in sicer okoli 750 stanovanj usmerjene stanovanjske gradnje (Livade 550. Ob ulici Oktobrske revolucije 200) in 350 stanovanj v zasebni stanovanjski gradnji (Šared. Dvori. Medoši. Vinica. Malija. Jagodje). V okviru sanacije starega mestnega jedra se bo na novo pridobilo okoli 100 stanovanjskih enot. V zaključenih območjih, kjer prostorski in ostali pogoji to omogočajo, se bodo vršile gradnje in dozidave stanovanjskih objektov.
S	tem bomo dosegli v povprečju okoli 22 m^ stanovanjske površine na prebivalca (leta 1981 19m^. 360 stanovanj na 1000 prebivalcev in povprečno velikost stanovanja 66m^.
Osnova za gospodarjenje, vzdrževanje in prenovo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada bodo ekonomske stanarine. Najkasneje do leta 1990 bomo postopno uveljavili stanarine, ki bodo zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo in tako preprečile nadaljnje prodaje stanovanjskega sklada.
Vzdrževanje, posodabljanje in izgradnja manjkajoče Infrastrukture zahteva bolj pospešeno, načrtno in sistematično vlaganje. Za to mora biti razvoj komunalnih infrastrukturnih sistemov rezultat dologoročno zasnovane politike urbanizacije prostora. Le tako bo možno pravočasno in racionalneje komunalno urejati prostor in smotrneje dimenzionirati komunalne dejavnsoti. sisteme in naprave.
Postopno uveljavljanje ekonomske cene komunalnih storitev bo zagotavljalo vsaj enostavno reprodukcijo komunalnih zmogljivosti. Ob tem bo potrebno uveljaviti dosledno zajemanje in namensko uporabo mestne rente, de! te rente pa nameniti za razširjeno reprodukcijo v komunalnem gospodarstvu.
4 18 Promet iz zveze
Dolgoročna usmeritev razvoja prometa je izboljšanje kakovosti prometnih storitev, racionalna raba energije v prometu ter zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje.
Zasnova prometne infrastrukture je zgrajena v sklopu celotnega družbenoekonomskega razvoja občine ter v povezavi z medobčinskimi, republiškimi in jugoslovanskimi prometnimi sistemi. Prometni sistem občine je dolgoročno zasnovan v povezavi mestnega, primestnega in regionalnega prometnega sistema.
4 18 A Cestni promet
Razvojna usmeritev cestnega prometa vključuje v osnovi odpravlja-
nje obstoječih neusklajenosti med potrebami območja in regije ter zmogljivostmi prometnega sistema. Razreševanje obstoječe problematike in zasnova nadaljnega celovitega in usklajenega razvoja temelji na dograditvi cestnih povezav med posameznimi območji, razvoju mestnega in primestnega javnega prometa, ureditvi problema parkirišča v naseljih, dograditvi sistema kolesarskega in peš prometa.
Do leta 2000 je planiran naslednji program ureditve prometnega omrežja:
-	Magistralna cesta (avtocesta) - del trase ob zahodnem robu doline
Drnice, novogradnja v novem koridorju oddaljenem od 1 - 1,5 km od obale	**
-	Magistralna obalna cesta bo rekonstruirana po novi trasi izven obstoječega naselja. Predvidena je izvedba štiripasovne ceste
-	Razen priključka Ruda. ki je večji de! zgrajen, je predviden še priključek v jagodju;
-	Dostopne poti ob Obalni cesti;
-	Južna obvoznica Livad
-	Obstoječa magistralna obalna cesta Koper - Pula bo spremenila razred v regionalno cesto.
-	Cesta priključek Jagodje (na Obalni cesti) - Šared.,
-	Avtobusna postaja bo prestavljena na Prešernovo cesto in urejena kot stičišče mestnega, primestnega in regionalnega prometnega sistema.
Obstoječe ceste in večji de! mestnih ulic bodo rekonstruirane tako, da bo urejen hodnik za pešce in po možnosti tudi kolesarska steza.
Kolesarski promet je predviden posebej po naslednjih trasah:
-	ob obali v smeri iz Kopra v Izolo in dalje ob Prešernovi cesti do Jagodja,
-	po Cankarjevi do Marine in ob Marini proti Jagodju.
Lokalne in dovozne ceste omogočajo dobro povezavo med mestom in
zaledjem. V Ureditvenem območju naselij se urejajo po kriterijih mestne ceste.
Mestne primarne, sekundarne ceste in krajevne ulice dograjujejo prometni sistem mesta.
Javni mestni potniški promet bo organiziran z avtobusi in taxiji.
Promet v historičnem mestnem jedru bo reduciran na primarne smeri ter urejeno parkiranje v robnih conah.
Redne linije za obalni morski potniški prevoz bodo vzpostavljene v povezavi z občinami Koper in Piran ter širšim obalnim prostorom.
4.1.8.B) PTT promet
PIT storitve se bodo v planskem obdobju razvijale na osnovah preseganja neusklajenosti med naraščajočimi potrebami in zmogljivostmi. dviga kakovosti storitev ter uvajanja novih zahtevnejših storitev.
Skladno s povečanimi potrebami prebivalstva in gospodarstva, bo potrebno povečati poštne kapacitete. Do leta 2000 je predvidena tudi posodobitev načinov prenosa vesti in podatkov (teletekst, videotekst, faksimile promet).
Povečanje kapacitet ATC bo dolgoročno omogočalo vključevanje večjega števila novih telefonskih naročnikov. Za potrebe prebivalcev, ki niso telefonski naročniki, bo moral biti vzpostavljen sistem večjega števila javnih telefonskih govorilnic.
Razvoj telekomunikacij do leta 2000 obsega povečanje zmogljivosti ATC Izola do dodatnih 2000 priključkov, povečanje krajevnih telefonskih omrežij, zgraditev radio relejne zvze Koper - Izola.
V sistemu PIT omrežja obalnih občin bo tudi vnaprej ATC Izola imela funkcijo končne centrale, pošta Izola pa funkcijo PTT enote.
4 1 8 C) Kabeisko razdeiiino omrežje
Nosilci razvoja kabelskih sistemov za distribucijo radijskih in televizijskih programov do naročnikov - uporabnikov so radiodifuzne organizacije J RT. ki so dolžne razvojne plane usklajevati z organizacijami RIT prometa.
Vsak prostorski izvedbeni akt naj bi skladno s tem v načrtih za komunalno opremo vseboval tudi prikaz možnosti napeljave kabelskega razdelilnega omrežja.
Pogoji ter način za opravljanje in financiranje zadev iz prejšnjih odstavkov se urejajo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. ki jih sklepajo RTV Ljubljana, družbenopolitične skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
4 19 Energetika
4 19 A) Oskrba z električno energijo
Oskrba občine Izola z električno energijo bo potekala v okviru in na
54
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
osnovi elektroenergetskega sistema Slovenije. Razvojna usmeritev obsega zagotovitev kvalitetne oskrbe in rezervnega napajanja v sklopu visokonapetostnega sistema, rekonstrukcijo in dograditev elektroenergetskega omrežja in naprav, kar bo izboljšalo zanesljivost in kakovost oskrbe območja. Na teh izhodiščih bo za normalno oskrbo vseh potencialnih odjemalcev električne energije na območju občine !zo!a v obdobju do leta 2000 potrebno zgraditi razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV !zo!a na lokaciji obstoječe RTP in izvesti prehod razdelilnega V!I omrežja na napetost 20 kV.
Gradnja RTP 110/20 kV Izola je predvidena v obdobju 1991 do 2000, 20 kV stikališča v sklopu 1. faze bodoče RTP pa bo potrebno zgraditi še v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990.
Območje občine Izola se bo z električno energijo tudi do leta 2000 napajalo iz razdelilne transformatorske postaje 35/10 kV Izola, razen območij Dvori in Malija, ki se napajajo iz RTP Beli križ. Območje občine se z električno energijo napaja iz RTP Koper po 35 KV daljnovodu, rezervno napajanje je prav tako iz RTP Koper po daljnovodu 2 x 110 kv.
»Obstoječe. 110 kv elektroprenosno omrežje - daljnovodi, se obdrži« Distribucijsko omrežje 35 kv - daljnovodi se ne spremeni, dogradi se 35 kv daljnovod na območju Bužane - Kažanova.
Obstoječa 20 kv omrežje - daljnovodi, se dogradi v naslednjem obsegu-
-	od TP Pivod do TP črpališča bolnica
-	od TP Livade do TP Jagodje 11
-	od TP Dobrava 1 - TP Šaleto do DU Šaleto
-	od TP Šaleto do TP Pod vinogradi
-	od TP Dobrava 1! do TP FIK-FAK
-	od TP Šaleto 1! do TP Kašterlag in naprej TP Kalvo - Mala Seva
-	od TP Šalet IH do obstoječega daljnovoda
-	od TP Šared H do obstoječega daljnovoda
-	od TP Medoši do TP Draga
4.1.9 B) Oskrba s plinom
Skladno z dolgoročnim konceptom oskrbe obalnega območja z energijo, je do leta 2000 predviden razvoj magistralnega plinovodnega omrežja. Idejna trasa plinovoda poteka iz smeri občine Koper skozi območja občin Izola in Piran, proti hrvaški meji. V končni etapi dograditve plinovodnega sistema je predvidena oskrba z zemeljskim plinom.
L Obstoječi in predvideni primarni plinovod poteka od skladišča - polnilnice ob robu Prešernove ceste in se usmerja v notranjost območja Livade in Obrtne cone.
Memo-regulacijske naprave na primarnem plinovodu so in se bodo dograjevale v sklopu skladišča-polnilnice za tekoče naftne pline
H. Razdelilno omrežje bo postopoma dograjevano. Plinarna Izola oskrbuje že zgrajeni razdelilni sistem z uparjenim TNP, kar je začasna rešitev v začetni fazi plinifikacije.
4 1 9 C) Rudni in mineralni potencial
Območje rezerv premoga ob naselju Dvori, se kot de! območja rudnega potenciala opuščenega rudnika premoga v Sečovljah, vključi v predvideno geološke in rudarske raziskave. Režultati navedenih reziskav, bodo osnova nadaljnjih odločitev o smotrnosti eksploatacije tega energetskega vira.
4 1 10 Vodno gospodarstvo
Prednostne razvojne naloge na področju vodnega gospodarstva so zagotovitev oskrbe s kakovostno pitno vodo. zavarovanje in izboljšava kvalitet voda, zagotovljanje varnosti pred poplavami in drugimi škodljivimi delovanji voda ter izboljšanje kvalitete zemljišč za kmetijsko proizvodnjo.
Območje občine Izola nima vodnih virov. Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo je zasnovano skupaj z obalnimi občinami ter širšo regijo.
V dolgoročnem planskem obdobju se bo nadaljevalo odpravljanje poplavnih območijh v ureditvenem območju mesta Izola ter vzdrževanja in utrjevanja obrežnih objektov, obmorskih nasipov in obale.
Predvidena dela regulacij vodotokov brez nasipov, se bodo izvajala na območjih indus-cone. Morera in Rikorva.
Za zadrževanje visokih voda in za akumulacijo vode za namakanje je predvidena gradnja zadrževalnikov. Možne lokacije so predvidene na območjih Viližan, Rikorvo, Jagodje, Malija (na meji z občino Piran) južno od Baredov in na območju Škufeljce.
Posebna skrb bo posvečena zagotavljanju čistosti vodotokov, vodnih akumulacij in priobalnega motja.
4 1 11 Komunalno gospodarstvo
Na področju komunalnega gospodarstva so v prihodnje temeljne naloge posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture, skladno s potrebami zaščite bivalnega in delovnega okolja, naravnih virov ter kompleksne urbanizacije.
4 1 11 A) Oskrba z vodo
Območje občine Izola je oskrbovano preko skupinskega vodovodnega sistema obalnih občin v obalnem pasu, v zaledju se oskrba za vodo urejuje z graditvijo obalnega višinskega vodovoda.
V	dolgoročnem planskem obdobju se kot temeljna naloga zastavlja zagotavljanje zadostne količine kakovostne pitne vode za potrebe prebivalstva in dejavnosti.
V	sklopu tega izhodišča je predvideno:
-	zagotavljanje zadostnih vodnih virov skupaj z občinami Koper, Piran ter občinami širše regije,
-	izgradnja Regionalnega Primorskega vodovoda v sodelovanju z občinami, ki se vključujejo v predvideni sistem,
-	sanacija, dograditev, rekonstrukcija obstoječega razdelilnega omrežja in naprav,
-	gradnja novih omrežij v skladu s potrebami novih poselitvenih območij,
-	obdržanje območja občine Izola, tudi v bodoče, kot območje, ki je oskrbovano s skupinskim vodovodom, navezanim za regionalni vodovod.
4 1.11 B) Odvajanje in čiščenje odpadne vode
Razvoj kanalizacijskega omrežja v prihodnjem dolgoročnem obdobju sloni na naslednjih novogradnjah:
-	izgradnja OČN na novi lokaciji in v zvezi s tem izgradnja tlačnega voda od črpališča do OČN in podmorskega izpusta. Variantna rešitev je priključek na ČN v Kopru s kanalom ob obalni cesti,
-	izgradnja kolektorja »Z« z raztežilniki in zadrževalnim bazenom, ki bo predstavljal glavni gravitacijski odvodnik vseh vod v morje,
-	nadaljevanje izgradnje kanala »Š« v Jagodju, ki bo prevzel vse novogradnje pod in nad obalno cesto v smeri Šareda ter naselja Šared,
-	nadaljevanje izgradnje mestnega zbiralnika »M« v sklopu sanacije historičnega mestnega jedra,
-	nadaljevanje izgradnje obalnega zbiralnika »Ml«, ki bo služi! kot odvodnik iz turističnih kompleksov Simonov zaliv in Belveder,
-	obnova kanala iz Belvederja (zaradi dotrajanosti in povečane kapacitete turističnih zmogljivosti),
-	izgradnja lokalnih kanalizacijskih sistemov na območju novih zazidav:
-	Livade (do kamnoloma)
-	Šared
-	»Pod vinogradi«
-	Industrijska cona
-	Ob ladjedelnici »2. oktober«
-	Simonov zaliv.
Poleg glavnega kanalizacijskega sistema bo potrebno razvijati tudi lokalne sisteme zaledja. Za zazidavo Šared je predviden priključek na kana! »S« in s tem na centralni sistem. Na področju Malije in Dvorov bo potrebno urediti kanalizacijski sistem z lokalno čistilno napravo in možnostjo kasnejšega priključka na centralni sistem. Individualni skupinski objekti (greznice) bodo pokrivale potrebe le na območjih izrazito razpršene gradnje v zaledju.
Centralna čistilna naprava je predvidena z mehansko, biološko ter kemijsko stopnjo čiščenja ter kompostiranjem pregatnega blata. Prečiščeno vodo iz čistilne naprave bo potrebno odvesti v morje in zgraditi nov podmorski izpust v dolžini 2600m. Kapaciteta čistilne naprave znaša letno 19.424.880 PE. oziroma dnevno 53.219 PE.
»Industrijske odpadne vode tovarne »Delamaris« bodo tudi v bodoče prečiščevane skozi obstoječo čistilno napravo tovarne «
4 1.11 C) Odlaganje komunalnih odpadkov
Odlaganje komunalnih odpadkov v dolgoročnem planskem obdobju bo rešeno na obalnem nivoju in sicer v obliki higienizacije organskih odpadkov (cca 75% odpadnih snovi) ter briketiranja trajnih neorgan-skih odpadkov (cca 25% odpadnih snovi). Obstoječa komunalna deponija ob cesti za naselje Dvori je predvidena za preureditev v odlagališče trajnih odpadkov.
Posebnih industrijskih odpadkov, ki zahtevajo organizirano deponijo. se v občini Izola ne predvideva z ozirom na značilnost obstoječe in predvidene industrijske proizvodnje.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
55
4 t li D) Martlimne ureditve
Industrijska obrtna in turistična usmerjenost občine !zo!a, koncentracija dejavnosti v ozkem obalnem pasu ter obstoječa namenska raba obale, so dejstvo, ki izrazito vplivajo na sedanje, kakor tudi predvideno urejevanje priobalnega pasu. obale in morja.
Predvideni posegi v območjih obalnega pasu in akvatorija imajo za osnovo zagotavljanje povezanosti dejavnosti na kopnem in v priobalnem akvatoriju. omejitev proizvodnih dejavnosti na obali, predvsem na območju »Delamaris« - »2. oktober« ter ustvarjanje Športno-turistične in rekreativne cone od historičnega mestnega jedra do meje z občino Piran.
Do leta 2000 je predvideno:
-	dograditev urejenih plaž (od meje z občino Koper do Ferotehne. v Simonovem zalivu)
-	graditev Marine - Izola, z zmogljivostjo cca 1100 plovil. V sklopu Marine je predvideno tudi območje komunalnih privezov.
-	ureditev pristana za ribiške ladje ter ureditev obale v zalivu Viliian.
-	ureditev obale (utrditve, sprehajalne poti. zelenica).
-	ureditev obstoječega pristanišča Izola (obala, pomol za pristajanje)
4 1 11 E) Pokopališča
V	planskem obdobju zmogljivosti obstoječega pokopališča v mestu Izola in naseljih zadostujejo.
Opredelitev nove lokacije, za potrebe mesta Izola po planskem obdobju, je naloga katero je potrebno pravočasno realizirati.
4	2 0 Usmeritve in strategija razvoja družbenih dejavnosti
Razvoj družbenih dejavnosti se bo razvija! z gospodarskimi možnostmi združenega dela. V naslednjih letih dolgoročnega obdobja bomo težili k izboljšanju sedanje ravni, predvsem v tistih delih, pri katerih ni bila dosežen zadovoljiva, vsaj povprečna raven. Odločno se bomo v prihodnje v svobodni menjavi dela zavzemali za ureditev in krepitev neposrednih odnosov med porabniki in izvajalci. Le tako bodo programi vedno bolj odraz potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov ter razmer v gospodarstvu
42 1 Kultura
Z razvojem kulture bomo ustvarjali pogoje za večjo kvaliteto življenja in dela vseh prebivalcev občine. Višja izobrazbena raven delovnih ljudi in hitrejši pretok informacij bosta vplivala na večanje interesa za kulturno ustvarjalnost in dediščino, a hkrati tudi na ustvarjalnejši in bolj izostren odnos uporabnikov do domače izvirne ustvarjalnosti.
Temeljiteje bomo uveljavljali skrb za ohranjevanje, vrednotenje in razvoj naprednih tradicij ter skrb za razvoj nacionalno kulturnih in humanističnih vrednot, tako slovenskega naroda, kot italijanske narodnosti.
V	okviru finančnih možnosti se bodo na področju kulture vršili investicijski posegi za usposobitev najnujnejših prostorov za kulturno dejavnost (pihalni orkester, ribiška zbirka, matična knjižnica itd ).
5	sanacijo Manziolijeve hiše se bo uredilo prostore za potrebe interesnega delovanja italijanske narodnosti.
4 2 2 Vzgoja in izobraževanje
V	nadaljnjem procesu podružbljanja vzgoje in izobraževanja se bomo zavzemali za elastičen in učinkovit pristop k razreševanju osnovnih pogojev za delo osnovne šole in usmerjenega izobraževanja, kar vse bo prispevek k povečanju skupnih razvojnih ciljev našega gospodarstva in družbe kot celote ter zagotovitev pogojev za vsestranski razvoj delovnega človeka kot ustvarjalca, proizvajalca in samoupravljalca. Najpo-membnajša naloga na tem področju bo izgradnja 1. faze osnovne šole v Livadah. Ta^pridobitev bo skupaj z obstoječo osnovno šolo pomenila, ob sedaj veljavnih normativih ter demografskem gibanju prebivalstva zadostne in potrebne prostorske pogoje do leta 2000.
Z združevanjem sredstev gostinstva in turizma na obali se bo dokončalo izgradnjo Srednje gostinske in turistične šole in zagotovila njena verifikacija. Pri sedanji ekonomski in poklicni šoli z italijanskim učnim jezikom se bo vršila nadzidava objekta za pridobitev manjkajočih prostorov.
4.2.3 Raziskovalna dejavnost
Ustvarili bomo ugodne družbene razmere za razvoj inovativne in raziskovalne dejavnosti in zgradili učinkovit sistem materialnih stimulacij za raziskovalne in inovativne dosežke. Raziskovalna dejavnost bo ustvarila boljše splošne razmere za kakovostnejše in bistveno večje
vključevanje znanja v gospodarski in družbeni razvoj. Organizacije združenega dela se bodo usposobile za organizirano izkoriščanje znanstvenih dosežkov in vzpodbujale aplikativno raziskovalno dejavnost.
Za hitrejši razvoj raziskovalne dejavnosti bomo vlagali v raziskovalno opremo in znanstveno literaturo ter namenili več sredstev za strokovno izobraževanje.
4 2 4 Zdravstvo
V	zdravstvenem varstvu bomo razvijali predvsem programe za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva Tako bomo krepili osnovno zdravstveno službo, ki bo postopno prevzela določena opravila specialistične in bolnišnične dejavnosti.
V	okviru osnovne zdravstvene dejavnosti bomo razvijali preventivno splošno medicino, ustanovili center nujne medicinske pomoči, zdravljenje bolnika in nego na domu. fizioterapijo, zobozdravstvo za vse kategorije prebivalstva, rontgen, opravljali manjše kirurške posege in izoblikovali materinsko šolo. Za vse te potrebe pa bomo zgradili v fazni izgradnji nov zdravstveni dom v ulici Oktobrske revolucije.
Za zmanjšanje stroškov sedaj razdrobljene bolnišnične dejavnosti v obalno kraški regiji, se bo dokončalo z izgradnjo najnujnejših objektov obalne bolnišnice v Izoli.
4 2 5 Otroško varstvo	,
Ohranjanje približno enakega standarda otroškega varstva bo naloga te dejavnosti do konca tisočletja. Ob upoštevanju posebnih potreb otrok, usklajenih s potrebami družine in možnostmi družbe, bo otroško varstvo uveljavilo in vpeljalo različne oblike dela in razvijalo različne vzgojne programe, predvsem za otroke, ki niso vključeni v vzgojno varstvene organizacije.
Vsem otrokom bomo v letu pred vstopom v šolo še naprej zagotavljali pripravo na šolo (mala šola), ki pa bo še bolj prilagojena starosti otrok, in ki ne bo smela pridobivati lastnosti osnovne šole. S sistemom solidarnosti bo- otrokom, katerih starši nimajo dovolj sredstev za njihovo preživljanje, zagotovljena družbena pomoč. Uveden bo poseben otroški dodatek za vse starše, ki imajo več kot dva otroka.
Sočasno s prizadevanji za vključevanje čim večjega števila predšolskih otrok v organizirano obliko vzgoje in varstva, bomo razvijali tudi dodatne popoldanske vzgojne programe in po potrebi tudi oblike družinskega varstva ter odpirali dislocirane oddelke v novih naseljih in na podeželju.
4 2 6 Socialno skrbstvo
Pomen dejavnosti socialnega skrbstva bo predvsem skrb za človeka, ki se znajde v življenjski stiski in za skupine ljudi, ki potrebujejo posebno družbeno pozornost.
Z normalizacijo življenjskih razmer ter družinskega okolja delovnega človeka, z razbremenitvijo njegovih notranjih težav in skrbi s preprečevanjem osebnostnih, vedenjskih in družbenih odklonov posameznikov in družbenih skupin, bo tudi socialno skrbstvo še nadalje prispevalo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, dvigu produktivnosti ter razvoju družbe nasploh.
Temeljna usmeritev socialnega skrbstva bo v dolgoročnem obdobju uvajanje in krepitev preventivnih oblik dela. izpopolnjevanje dosedanjih in iskanje novih oblik, ki bodo kos naravi in obsegu bodoče socialne problematike.
4 2 7 Telesna kultura
Ohranjevanje fizične kondicije in psihične sposobnosti človeka bo potrebno zagotoviti tudi z razvojem telesne kulture in rekreacije. Ob tem se kažejo nove poti razvoja telesne kulture in rekreacije, predvsem v odvisnosti od življenjskega standarda, zato bomo bolj prilagajali organizacijo teh dejavnosti novim potrebam in odločitvam ljudi samih. Od tekmovalnih športov bomo tudi v bodoče razvijali že tradicionalno športne panoge kot so veslanje, odbojka, rokomet, nogomet, za katere bomo poskrbeli ustrezne vadbene in tekmovalne prostorske možnosti. Pri izgradnji novih objektov bo osnovno načelo maksimalna funkcionalnost in možnost večnamenske uporabe objekta.
4 3 0 Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Zvečanjem pripravljenosti, mobilnosti in učinkovitosti vseh delovnih ljudi in občanov za preprečevanje in obvladovanje vseh vrst družbeno Škodljivih pojavov v miru ter učinkovitim delovanjem v primeru naravnih in drugih nesreč in v morebitnih izrednih razmerah v vojni, bomo uresničili razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To bomo dosegli tako. da bomo nadaljevali z vklapljanjem razvoja
56
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
splošne ljudske obrambe v vse samoupravne subjekte, kot neločljive sestavine njihove redne dejavnosti.
Pri zasnovi in uresničevanju družbenoekonomskega razvoja je potrebno med drugim uporabljati tudi obrambno zaščitna merila, predvsem pri razvoju infrastrukture, prometa in predelovalne živilske industrije.
Za boljšo obrambno in samozaščitno pripravljenost bomo usposabljali prebivalstvo, zlasti mladino.
Ob upoštevanju kadrovskih, prostorskih in materialnih možnosti, bomo zagotovili usklajen razvoj obrambnih in samozaščitnih sil, zlasti teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite, sistema za opazovanje in obveščanje ter sistema upravnih zvez za uresničevanje zahtevnejših nalog obrambe, varnosti in zaščite.
4 4 0 Usmeritve razvoja v prostoru in urejanje prostora
4 4 1 Usmeritve razvoja poselitve in rabe prostora
Urejanje prostora ter varstvo dobrin splošnega pomena in okolja se s tem dolgoročnim planom v celoti vključuje v strategijo razvoja kot njena bistvena, pa tudi specifična sestavina, ki ureja enega temeljnih odnosov, to je odnosa družbe do narave oziroma okolja.
Oblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve je osnovni pogoj za skladnejši družbeno ekonomski razvoj v prostoru, kar bo omogočalo na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnem naselju in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjalnih vrednot.
Poselitev bomo usmerjali predvsem v ureditvena območja tistih naselij, ki imajo glede na naravne danosti, prometno in infrastrukturno povezanost ter opremljenost z zmogljivostmi centralnih dejavnosti, možnosti za nadaljnji razvoj.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
-	smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
-	prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda.
-	dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.
-	usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
-	urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
-	dvigom komunalnega standarda,
-	izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji.
-	učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Najzahtevnejše naloge in dosledno izvajanje urbanistične, zemljiške,
investicijske, komunalne, kreditne in drugih politik bo zahtevala usmeritev razvoja v osrednje urbanizirano območje občine.
Specifičen problem v razvoju naselij predstavljajo obstoječa počitniška naselja oziroma naselja sekundarnih bivališč.
V	celotnem območju občine do leta 2000 ne bomo odpirali novih zazidljivih območij za počitniške objekte, bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje obstoječih območij »počitniške« rabe ter prenovo - adaptacijo obstoječih zapuščenih objektov.
V	odprtem prostoru bomo dopuščali poselitev in posege le, če bodo namenjeni kmetijski proizvodnji, ureditvi in izkoriščanju gozdov, raziskovanju rudnin, rekreaciji, ureditvi prometa in komunalne infrastrukture, graditvi objektov za potrebe splošne ljudske obrambe, in družbene samozaščite, pod pogoji, ki jih določa zakon.
Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti občinskega in regionalnega značaja bomo razvijali v naselju Izola, lokalnega značaja pa v naseljih, ki so na osnovi funkcije in gravitacijskega območja opredeljena kot središča nadaljnjega razvoja.
Infrastrukturno omrežje in naprave bomo razvijali v smeri odpravljanja obstoječih neusklajenosti s potrebami že zgrajenih poselitvenih območij ter v smeri zagotavljanja kvalitetne prometne in infrastrukturne opremljenosti naselij in njihove medsebojne povezanosti.
Prednostna naloga je zagotavljanje zadostne količine pitne vode. ki se bo v planskem obdobju reševala na obalni ravni. Izgradnja kanalizacijskega omrežja in naprav je predpogoj nadaljnjega prostorskega razvoja.
Območja za rekreacijo v naravnem okolju bomo urejevali v povezavi z območji bivanja, in turizma. Ob tem bomo upoštevali naravne danosti in krajinske kvalitete, posebej pa povezavo z morjem.
Odlaganje odpadkov bomo reševali v okviru enotnega in tehnološkega sodobnega pristopa skupaj z občinami Koper in Piran. Sedanja
odlagališča odpadkov bomo sanirali.
Predvideli bomo ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo posledic nevarnosti kot so naravne in druge nesreče, izredne razmere in vojna delovanja.
4 4 2 Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino, kot pomembno kvaliteto, bomo smiselno vključevali v urejanje prostora ter stremeli k posodobitvi povezav med predvidenim družbenim razvojem in vrednotami kulturnega izročila. Postopoma bomo vzpostavljali pogoje za izrazitejše povezovanje naravne in kulturne dediščine z vzgojno-izobraževalnimi. turističnimi in rekreacijskimi dejavnostmi ter kulturno ponudbo. Zagotavljali bomo ohranitev, obnovo in varovanje objektov in območij naravne in kulturne dediščine - opredeljevanjem njihove primerne rabe in aktivnim vključevanjem v zasnovo namenske rabe prostora.
V	tem okviru bomo omejevali razvoj dejavnosti, ki na kakršenkoli način ogrožajo vrednote dediščine ali spreminjajo njene značilnosti. Pri intenziviranju proizvodnje na kmetijskih površinah bomo v največji možni meri skušali ohraniti in obnoviti v sorodnih oblikah vegetacijske, geomorfološke in druge značilnosti.
Na navedenih osnovah, bomo kulturno in naravno dediščino v celoti varovali skozi proces planiranja.
Najbolj kvalitetni de! kulturne dediščine je zakonsko zavarovan, kar bo izvedeno tudi za najbolj kvalitetne dele naravne dediščine. NARAVNA DEDIŠČINA
1.	Naravne znamenitosti - predvideno zakonsko in plansko zavarova-
Krajinski park Strunjan Naravni rezervat Strunjan Drevored pinij ob obalni cesti Koper-Portorož
2.	Naravna dediščina - predvideno plansko varovanje
2.1.	Kulturna krajina
-	izolski amfiteater
-	strunjanska dolina
-	območje Vinice
2.2.	Geomorfološka dediščina
-	klif med Koprom in Izolo
-	klif med Drago pod Belvederjem in kopališčem v Simonovem zalivu
2.3.	Geološka dediščina
-	apneničasta obala od izolske ladjedelnice do rtiča Korbat
-	rtič Korbat
2.4.	Oblikovane zelene površine
-	park Arigoni
-	park Punta
-	park na Trgu padlih za svobodo
-	drevored v Bazoviški ulici
-	drevored 1. maja
-	park 88 dreves ob Cankarjevem drevoredu
-	avtocamp Jadranka
-	drevored pinij ob obalni cesti Koper-Portorož
Za naravno dediščino so opredeljeni naslednji varstveni režimi:
1.	Naravne znamenitosti
1.1.	Krajinski park Strunjan
-	za območje krajinskega parka Strunjan je določen IV. režimska stopnja varovanja, ki omejuje razvoj vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo
1.2.	Naravni rezervat Strunjan
Območje je potrebno ohraniti v čimbolj nedotaknjenem stanju. V njem mora biti zavarovana vsa živa in neživa narava, tudi naravni procesi morajo potekati brez človekovega vpliva. Izrecne omejitve veljajo za območje klifa: prepoved gradnje na robu klifa v bližnji okolici nad njim in pod njim. kakor tudi spreminjanje obalne linije pod klifom.
V	skladu z obstoječo zakonodajo se pred tržno eksploatacijo zavaruje tudi obalno morje vključeno v naravni rezervat.
1.3.	Drevored pinij
Spomenik oblikovane narave ob obalni cesti Koper - Portorož, se zavaruje kot dendrološka znamenitost.
nje
1.1.
1.2.
1.3.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
57
2.	Naravna dediščina
2.1.	Kulturna krajina
Na območjih kulturne krajine se varuje naravne in antropogene značilnosti pred posegi, ki bi negativno vplivali na ekološko ravnovesje in ambientalo krajinsko podobo pokrajine.
2.2.	Geomorfološka dediščina
Izključena je graditev vseh vrst stavb ob vznožju klifa.
Možni so posegi v klif za potrebe širitve ceste na odseku meja z občino Koper - križišče Ruda.
Na segmentu klifa med drago pod Belvederjem in kopališčem v Simonovem zalivu, je možno širiti plažne površine.
2.3.	Geološka dediščina
Na rtiču Korbat je prepovedana gradnja kakršnih koli objektov v smeri morja.
Na območju mesta Izola je možno urediti apneničasto obalo za kopanje tako, da se mestoma ohranjajo segmenti naravne obale.
...	-	- ' a
2.4.	Oblikovane zelene površine
Na oblikovanih zelenih površinah je prepovedano graditi stavbne objekte, poškodovati drevje in grmovje in spreminjati ekološke pogoje rasti.
KULTURNA DEDIŠČINA
1. Kulturni spomeniki - zakonsko zavarovano
1.1.	Območje pomembnejših kulturnih spomenikov
1.1.1.	Naselbinska območja - urbanistični spomeniki
-	mestno jedro Izola
-	vaško jedro. Dvori nad Izolo
1.1.2.	Arheološka območja
-	Izola - Simonov zaliv, Viližan
-	Dvori - Kaštelir
1.1.3.	Etnološki spomenik
-	Dvori nad Izolo, hiše št. 97. 99
1.1.4.	Umetnostni in arhitekturni spomeniki
-	hiša Lavisato. Smrekarjeva št. 36
-	palača Besendi degli Ughi. Gregorčičeva št. 76
-	hiša Manzioli, Trg 22. julija št. $
-	župnijska cerkev Sv. Mavra. Trg pri bolnici
1.2.	Območje drugih kulturnih spomenikov
1.2.1.	Arheološka območja Bocan. Stara vas. Červinjan
1.2.2.	Etnološki spomeniki
Vinica št. 2$. Dvori nad Izolo hiše št. 80. 98
1.2.3.	Zgodovinski in memorialni spomeniki
-	Jagodje. Spomenik padlim v NOV in žrtvam fašizma
-	Šared. Spomenik padlim borcem in drugim žrtvam
-	Vinica - Malija. Spomenik v spomin žrtvam fašizma
-	Dvori nad Izolo. Spomenik padlim v NOV in drugim žrtvam fašizma
-	Izola, Morova ulica. Spomenik padlim borcem NOV
-	Izola, trg padlih za svobodo. Spomenik padlim za svobodo
1.2.4.	Umetnostni in arhitekturni spomeniki
-	Izola. Alietova ulica 18
-	Izola. Drevored 1. maja 11
-	Izola, Gregorčičeva ulica 59
-	Izola, Gregorčičeva ulica 74 - Scuola dei Battuti
-	Izola, Kraška ulica 2
-	Izola. Krpanova ulica 5 - hiša Zanon
-	Izola. Ljubljanska 4L 41 a
-	Izola, Smrekarjeva ulica 50
-	Izola. Smrekarjeva ulica 51
-	Izola. Tomažičeva ulica 1 - Vila Rosa
-	Izola, Tomažičeva ulica 2
-	Izola. Trg 29 novembra 3
-	Izola. Verdijeva ulica 1 - Občinska palača
-	Izola. Verdijeva ulica 2, 2 a
-	Dvori nad Izolo. p.c. Sv. Antona Puščavnika
-	Izola. Spinčičeva ulica. p.c. Marije Alietske
2. Kulturna dediščina - predvideno plansko varovanje
2.1.	Arheološka območja:
Montekalvo. Malijski hrib. Grublje. Medljan. Babič
2.2.	Naselbinska območja zaselki:
Loret, Lavore. Montecalvo. Kažanova. Kostrlag. Kavarije. Medoši. Malija. Vinica
2.3.	Umetnostna in arhietkturna dediščina:
Loret. p.c. Device Marije. Šared Cerkev Sv. Jakoba
2.4.	Etnološka dediščina
Stara vas
4 4 3 Funkcije naselij v omrežju naselij
Pri usmerjanju dejavnosti v prostoru in urejanju prostora bo posvečena skrb skladnejšemu razvoju mestnih in izvenmestnih naselij ter preobrazbi krajine, zlasti z vidika varovanja splošnega pomena, izboljševanja okolja, enakovrednejših pogojev bivanja in dela. Dosedanjo kvantitativno rast naselij in mesta bomo preusmerjali v kakovosten razvoj in s tem ustvarjali prostorske možnosti in spodbude za uresničevanje dolgoročnih ciljev.
Razvoj in urejanje naselij bosta temeljili na usmeritvah policentričnega razvoja, kar zagotavlja razvojne možnosti območju občine v celoti ter preprečuje praznenje od obale odmaknjenih območij.
Skladno z opredelitvijo funkcij naselij v omrežju naselij, se bo krepila vloga somestja Koper-lzola-Piran kot nosilca oskrbno-storitvenih funkcij za gravitacijsko območje obale.
Optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin je osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij. Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize naravnih pogojev, demografskega gibanja, možnosti za poselitve, infrastrukturne opremljenosti, obsega oskrbnih dejavnosti ter razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja.
Družbena gospodarska in smotrna organizacija oskrbe, storitev, bivanja in drugih dejavnosti ter kvaliteta družbenega standarda v izvenmestnih naseljih se bodo zagotavljali v sklopu oblikovanja naselij Dvori in Šared v lokalna oskrbno-storitvena središča.
Mesto Izola tudi vnaprej bo sestavni del somestja Koper-lzola-Piran. ki se kot nosilec oskrbno storitvenih funkcij v občini bo dograjevalo kot središče širšega regionalnega pomena. Glede na proizvodne funkcije je mesto Izola opredeljeno kot pomembnejše industrijsko središče.
Mesto Izola predstavlja tudi naselje s posebnimi funkcijami - turizem.
4 4 4 Usmeritve za oblikovanje naselij in krajine
Skladen nadaljni razvoj naselij bomo zagotavljali s sistematičnim urejanjem obstoječih in postopnim kompleksnim urejanjem novih stavbnih zemljišč, z odpravljanjem neskladja med sedanjimi potrebami in zmogljivostmi prometne in komunalne infrastrukture z ustreznim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter s kvalitetnimi rešitvami v prostoru.
Obstoječa poselitvena območja bomo dograjevali s ciljem odpravljanja motenj v okolju ter doseganja vsestransko skladnih rešitev.
Nadaljevali bomo ureditve območij stanovanjske gradnje, delovnih, športno rekreativnih in zelenih površin, prenovo historičnega mestnega jedra, preureditev obalnega prostora in akvatorija.
Posebno skrb bomo posvetili izboljšanju kvalitete bivanja, odpravljanju škodljivih in neustreznih obremenitev naravnega in s človekovim delom ustvarjenega okolja.
Prostorske ureditve območij naselij bomo izvajali ob upoštevanju krajinsko-ekoloških in urbanistično-oblikovalskih izhodišč, ki temeljijo na vrednotah naravnega okolja, kulturnem izročilu, kontinuiteti in specifiki obalnega območja.
Osnove za posege v prostor bodo opredelili prostorski izvedbeni akti, ki bodo sintetizirali vse vidike nadaljne ureditve prostora.
58
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
V odprtem prostoru bomo predvsem razvijati kmetijstvo, gozdarstvo in rekreacijo v naravnem okotju. Vse posege v prostor, kakor tudi intenziviranje kmetijske proizvodnje bomo izvajati tako. da ohranimo krajinsko-ekotoške vrednote območja.
»Območja za rekreacijo v naravnem okotju bomo sanirati tako. da odpravimo škodtjive in neustrezne obremenitve ter da razvijemo naravne kvatitete značitne za obatno območje Območja izrazitih naravnih vrednot bomo posebej zavarovati sktadno z usmeritvami varovanja naravne dediščine.
Sktaden nadatjni razvoj cetotnega območja občine tzota vktjučuje tudi razvoj turizma kot dejavnosti, ki se prepteta z vsemi drugimi na ravni družbenoekonomskih, sociatnih in prostorskih odnosov.
4	4 5 Usmeritve varovanja in izboljšanja okotja
Varstvu in izbotjšanju okotja bomo nameniti posebno skrb - sanaciji že odprtih okotoških probtemov ter preprečevanju novih, in sicer z odgovornim načrtovanjem razvoja raztičnih dejavnosti v prostoru.
Pomembnejše sptošne usmeritve na področju varstva okotja so:
-	sistematično in kazensko sankcionirano reševanje še odprtih eko-toških probtemov.
-	dostedno preverjanje novih investicijskih pobud industrije in drugih dejavnosti z ekotoškega vidika in preprečevanje ekotoško vpraštji-vih investicij.
-	usmerjanje razvoja posetitve tako. da bo v čim manjši meri prizadeta kvatiteta zraka, površinskih voda in morja.
-	v kmetijski proizvodnji, pri agro in hidrometioracijah. usmerjanje na tehnotogije. ki škodtjivo ne vptivajo na okotje ter ne spreminjajo naravnih značitnosti.
-	v gozdarstvu, krepitev sptošno koristnih funkcij gozdov, posebej varovatne vtoge pred erozijo.
-	v vodnem gospodarstvu, varstvo vodnih kotičin in kakovosti voda.
-	zagotavtjanje ustreznega krajinskega urejanja odprtega prostora,
-	usmeritev posetitve predvsem v ureditvena območja nasetij,
-	razvoj ekotoško neoporečnih dejavnosti v akvatoriju. Jadranskega morja.
-	ohranitev, urejanje zetenih površin in parkov.
-	organiziranje skupne obdetave odpadkov na obatnem nivoju.
-	zagotavtjanje sistematičnega zastedovanja stanja onesnaženosti okotja.
5.0.0. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V PROSTORU
5	10 Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru
Osnovno izhodišče organizacije dejavnosti v prostoru, v dotgoroč-nem ptanskem obdobju je sktadnost s konceptom razvoja 5R Stovenije in uresničevanje načeta smotrnega urejanja prostora.
Razvoj posetitve bomo usmerjati tako. da dosežemo ustvarjanje humanih pogojev živtjenja v mestu in nasetjih ter smotrno organizacijo dejavnosti v prostoru:
-	ustrezno koriščenje naravnih virov
-	varovanje in izbotjšanje naravnega in s čtovekovim detom ustvarjenega okotja.
Sktadno z opredetitvijo funkcij nasetij v omrežju nasetij. bomo usmerjati nadatjnji razvoj in urejanje nasetij. še posebej mesta Izota v sktopu somestja Koper - Izota - Piran, kot središča širšega regionatnega pomena in mesta Izota kot občinskega središča. Obstoječa razmestitev funkcij proizvodnih dejavnosti v občini Izota. se v ptanskem obdobju ne bo bistveno spremenita. Urbanistične zasnove mesta Izota. nasetij Šared in Mata Seva. kot usmeritve in etementi dotgoročnega ptana temetjijo na prognoziranem cetovitem razvoju obatnega območja, demografski prognozi, anatizi in vrednotenju naravnih pogojev, prostora. omejitvenih pogojih (varovana kmetijska zemtjišča). kutturno-zgodovinskem izročitu. ekotoških kriterijih in drugih značitnostih.
Zasnova posetitve stoni na kontinuiteti razvojnih tokov, kar pomeni, da se bodo mesto Izota in izvenmestna nasetja razvijati v okviru obstoječih in ptansko opredetjenih območjih.
Pretežni de! družbenih oskrbnih in storitvenih dejavnosti bo razporejen v mestu Izota. kot upravnem in gravitacijskem središču.
Da bi zagotovili družbeno in gospo danko smotrno prostorsko organizacijo oskrbe, storitev, bivanja, proizvodnje in drugih dejavnosti ter ustrezno stopnjo družbenega standarda tudi v izven mestnih naseljih, se bodo kot nosilci nadaljnjega razvoja razvijali:
-	kot lokalno oskrbno storitveno središče naselij Šared in Dvori.
Vsa nasetja v občini Izota razen nasetji Dobrava in Potje so oprede-
tjena kot stanovanjska nasetja z manj kot 10% agrarnega prebivatstva.
. Proizvodne dejavnosti, gtede na obstoječo razporeditev v prostoru, bodo razporejene kot zaktjuček sedanjih ter detno odpiranje novih manjših območij.
Gtede na proizvodne funkcije je opredetjeno mesto Izota kot pomembnejše industrijsko središče. Mesto Izota je opredetjeno kot nase-tje z značitnimi turističnimi funkcijami.
Vptivna območja posameznih nasetij so opredetjena gtede na njihove funkcije, dostopnost - prometno načeto, opremtjenost nasetja. poputa-cijsko zmogtjivost upravno načeto ter geografske značitnosti in sicer:
-	vptivno območje mesta tzote obsega cetotno ureditveno območje mesta Izota;
-	vptivno območje nasetja Šared obsega zahodni de! občine Izota z nasetji Matija. Vinica in Mata seva;
-	nasetje Dvori ima vptivno območje na južnem detu občine Izota z nasetji Medoši in Draga;
V ureditvenem območju mesta Izota je predvideno 7.500 detovnih mest. v ureditvenih območjih nasetij Dvori. Šared. Mata Seva. Matija 322.
Migracijski tokovi detovne site obsegajo pretok med mestom Izota in nasetji v zatedju ter med Izoto. Koprom in Piranom. Zasnova namenske rabe ter razmestitev detovnih mest bodo tudi v bodoče vptivati na migracijske tokove v občini Izota.
Proizvodne dejavnosti, gtede na obstoječo razporeditev v prostoru, bodo razporejene kot zaktjuček sedanjih ter detno odpiranje novih manjših območij.
5	2 0 Zasnova namenske rabe prostora
Temetjni citj načrtovanega prostorskega urejevanja je izbotjšanje živtjenjskih in detovnih razmer na osnovah naravnih, krajinsko-ekoto-ških. kuttumo-zgodovinskih značitnosti ter družbeno ekonomskih možnosti.
Dosedanji trend posetitve v ravninskem priobatnem pasu. je povzročat pritisk na kmetijska zemtjišča in območje obate.
Od skupno 2841 ha zemtjišč v območju občine Izota. 1. območje kmetijskih zemtjišč obsega 1293ha površin, medtem ko 2. območje znaša 526ha.
Vsa kmetijska zemtjišča 1. območja so namenjena kmetijski proizvodnji. razen zakonsko dovotjenih izjem na območjih:
-	zaktjučevanja in dograjevanja botnice. industrijske in obrtne cone ter stanovanjskega območja Livade,
-	gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.
-	vodnogospodarskih ureditev,
-	za gospodarstvo občine koristnih izjemnih tokacij na parcetah:
1.	k o. Izota H. pare. št. 8976. 9121/1. 911/3
2.	k o. Izota IH. Matija pare. št. 9316/19
3.	k o. Izota IH. Matija pare. Št. 9312/2 de! 1/4 pare. ob poti 9312/1
4.	k o. Lazaret pare. št. 4498, 4500. južni det 14502
5.	k o. Izota H. pare. št. 8049/3
6.	k o. Izota Jagodje pare. št. 4582
7.	k o. Izota, pare. št. 4553
8.	k o. Izota Matija pare. št. 6464/2
9.	k o. Izota UL Šared. pare. št. 7730/2
Gozdne površine imajo pomembno ekotoško. krajinsko, rekreacijsko funkcijo. Površine gozdov znašajo 643ha.
Raztični. v vetiki meri nasprotujoči si interesi v rabi prostora, posebej ob obatni črti, povzročajo tudi postedice v akvatoriju. Temetjno načeto namenske rabe akvatorija je varovanje morja pred uničevanjem zaradi onesnaževanja ter omogočanje rabe morja v rekreativno-športne namene. Obstoječa in ptanirana namenska raba morij v občini Izota nataga vsem uporabnikom obveznosti do varovanja kvatitete vode in sanacije obstoječih povzročitetjev onesnaževanja.
Predvidene dejavnosti v akvatoriju so ptovba, sidranje ptovit (marina, ribitov. šport in rekreacija v naravnem okotju).
Naravnd in kutturna dediščina je na osnovah strokovnih podtag in sktadno z razvojnimi usmeritvami predvidenih dejavnosti in namenske rabe prostora, v aktivni vtogi vktjučena v razvojni koncept.
Varovanje okotja bomo upoštevati kot nujno omejitveno setavino nadatjnjih razvojnih odtočiteV. Varovanje akvatorija pribrežnega prostora. vodotokov, kakovosti zraka, saniranje območja izkoriščanja rudnin (taporokop). so osnove bodočih pristopov v prostoru. Varo-vatna usmeritev vktjučuje saniranje obstoječe probtematike komunatne in prometne infrastrukture, območij proizvodnih dejavnosti, kakor tudi stanovanjskih površin v mestu Izota in v nasetjth.
Z dotgoročnim ptanom so opredetjene površine, ki so trajno zavarovane za dotočeno rabo. varstvena in varovatna območja v katerih je
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
59
namenska raba v okvirih določenih usmeritev.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitveno ali drugo rabo. se do spremembe namenbnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek, niso dopustna. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih.
5	3 0 Urbanistične in krajinske zasnove
Prisotnost različnih, celo nsprotujočih si interesov v prostoru, potreba po varovanju naravnih vrednot okolja, ohranjanju ekološkega ravnovesja, vrednost naravne in kulturne dediščine ter ustreznih dograditev prometne in komunalne infrastrukture. na!ekujejo usmerjanje dolgoročnega prostorskega razvoja skozi izdelavo urbanističnih in krajinskih zasnov za pretežni de! prostora občine Izola.
5 3 1 Ul Urbanistična zasnova mesta Izola
A)	Cilji in usmeritve prostorskega razvoja
Cilji in usmeritve nadaljnjega razvoja mesta Izola, temeljijo na odpravljanju obstoječih disproporc med obsegom gradnje stanovanjskih. turističnih, proizvodnih zmogljivosti in opremljenosti mesta z družbenimi, oskrbnimi, storitvenimi zmogljivostmi, ustrezno prometno ter komunalno infrastrukturo.
Ureditev poselitvenih območij je usmerjena na zaključek realizacije že sprejetih razvojnih odločitev, v glavnem na dograditev obstoječih območij.
Usmeritev prostorskega razvoja vključuje:
-	prenovo historičnega mestnega jdra kot območja stanovanjske gradnje centralnih mestnih funkcij in dopolnitve turistične ponudbe.
-	ureditev obalnega pasu v turistične in rekreativne namene s poudarkom na varovanju naravnih vrednot.
-	v danih možnostih omejitev razvoja dejavnosti, ki ogrožajo ekološko ravnovesje morja, obalnega in mestnega prostora.
-	odpravljanje prometnih in infrastrukturnih disproporc.
-	povezovanje obalnega pasu z zaledjem.
-	dograditev naselij v zaledju priobalnega pasu.
-	varovanje vrednot naravne in kulturne dediščine.
B)	Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti
Naravni pogoji in ustvarjene danosti opredeljujejo izhodišče nadaljnje smiselne dograditve mestnih površin. Zasnova namenske rabe prostora sloni na zaključevanju obstoječih funkcionalnih območij, na njihovem komplementarnem prepletanju, na odpravljanju neustreznih rab. na ustreznem vrednotenju in urejevanju obalnega pasu. zaledja proti pobočju amfiteatra ter akvatorija.
»Območja nove stanovanjske gradnje so opredeljena:
-	v Livadah (550 stanovanj)
-	kot dopolnitve v historičnem mestnem jedru (100 stanovanj)
-	v območlju Oktobrske revolucije (100 stanovanj)
-	zaključek gradnje območja individualne stanovanjske gradnje v Jagodju (20 stanovanj)
Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti (opredeljene v poglavjih 4.2.1 - 4.2.7.) so zasnovane v funkciji mesta s pripadajočim gravitacijskim prostorom ter v funkciji stanovanjskih območij. Razporeditev v prostoru vključuje usmeritve k doseganju enakovrednih pogojev in kvalitete bivanja v celotnem ureditvenem območju. Centralne dejavnosti so delno koncentrirane v historičnem mestnem jedru in v območju med obalo in Prešernovo cesto. V območjih nove stanovanjske gradnje sledijo vzorcu poselitve.
Proizvodne dejavnosti so v mestnem prostoru zasnovane kot dopolnitev obstoječih - na območju indus cone. ob Ladjedelnici »2. oktober«, zahodno od Kajuhove ulice. Pogoji za realizacijo vključujejo zagotovitev primernih ukrepov za varovanje ekološkega ravnovesja ter ustrezno prostorsko prilagajanje mestnemu ambientu.
Turistična dejavnost je pretežno usmerjena na območje Marine. Simonovega zaliva. Belvederja. vključuje tudi kompleksno vlogo historičnega mestnega jedra.
Skupno število delovnih mest v mestu Izola bo znašalo približno 7.500 delovnih mest. ki bodo v ureditvenem območju razporejena na:
-	historično mestno jedro 1900 delovnih mest
-	območje med Prešernovo cesto in obalo 1.130 delovnih mest
-	turistično območje Simonov zaliv - Belveder 227 delovnih mest
-	stanovanjsko območje Livade - Jagodje 283 delovnih mest
-	industrijska cona Izola 3.250 delovnih mest
-	obrtna cona Izola 300 delovnih mest
-	območje Ferotehna - bolnica Izola 410 delovnih mest
Športno rekreacijske površine so za potrebe mesta predvidene na prostoru nogometnega igrišča, v sklopu Marine in Simonovega zaliva. Sistem dopolnjujejo športno-rekreativne površine v sklopu stanovanjskih sosesk.
Mestne zelene površine so ohranjene na območjih Punte, parka Arigoni. Simonovega zaliva. Belvederja ter zasnovane s posebnim namenom ob Kajuhovi cesti, ob obali ter v stiku z območjem izolskega amfiteatra. Tvorijo tudi pomembni element ureditve obstoječih in novih stanovanjskih območij.
Usmeritev razvoja mesta po planskem obdobju je nakazana v kontinuiteti z že opredeljenimi območji za stanovanjsko gradnjo, proizvodne in centralne dejavnosti. V planskem obdobju, navedene površine ohranjajo namembnost kmetijskih zemljišč.
V območju stavbnih zemljišč mesta Izola, je v Livadah vključena manjša površina I. območja kmetijskih zemljišč kot enklava, kateri se v planskem obdobju ohrani primarna namenska raba.
Navedena površina je de! območja, katerega graditev poteka skozi več planskih obdobij, skladno z veljavnim izvedbenim aktom.
Infrastrukturno omrežje, objekti in naprave se dogradijo v naslednjih obsegih:
Elektroenergetsko omrežje v območju bo tudi v bodoče navezana na RTP Koper. RTP Izola preide v planskem obdobju od 35/10 kV na MO/ kV. omrežje elektroprenosnih vodov, trafo in razdelilnih postaj, se bo dograjevalo skladno z naraščajočimi potrebami.
Dograditev telefonskega omrežja in naprav se bo vršila skladno z razvojem in urejevanjem ureditvenih območij. ,
Zasnova ureditve vodovodnega omrežja sloni na dograditvi
-	tranzitnega cevovovda Koper - Izola - Piran
-	sistema rezervoarjev, ki napajajo ureditveno območje mesta Izola ter dopolnilnih cevovodov
Kanalizacijsko omrežje bo dograjevano skladno z urejanjem poselitvenih območij. V območju Viližan se bo dogradila centralna Čistilna naprava zmogljivosti nad 10.000 E.
Ureditveno območje mesta Izola obsega 367.85 ha in je opredeljeno za naslednjo namensko rabo prostora.
ha
1. Stanovanjsko območje	97.75
2. Območje proizvodnih in servisnih	
dejavnosti	54.14
3. Območje oskrbnih in storitvenih	
dejavnosti	83.98
4. Območje večjih športnih, rekreacijskih	
in drugih urejenih zelenih površin	31.21
5. Druge funkcionalne zelene površine	
naselja	14.61
6. Cestno omrežje	12.24
7. Območje čistilne naprave	2.31
8. Pokopališče	
9. Obala za kopanje	3.06
10. 1. območje kmetijskih zemljišč (enklava)	6.86
- Livade	6.59
11. Območje s posebnimi funkcijami brez	
spremembe namenske rabe	
-1. območje kmetijskih zemljišč	38.51
- 2. območje kmetijskih zemljišč	
(varovalne funkcije)	6.73
- gozd (varovalne funkcije)	4.10
- klif	5.76
- obala	
skupaj	367.85
5 3 2 U-2 urbanistična zasnova - ŠARED
A) Cilji in usmeritve prostorskega razvoja
Obstoječe območje individualne stanovanjske gradnje v naselju Šared se v planskem obdobju dogradi in razširi tako. da v zaključni etapi sprejme 1500 prebivalcev oziroma zagotovi 150 novih delovnih mest. Ureditveno Območje naselja se kompletira z ustreznimi spremljajočimi dejavnostmi, prometno in komunalno infrastrukturo
»Naselje Šared bo obdržalo značaj stanovanjskega območja. Oskrbno-storitvene dejavnosti se uredijo v sklopu centra naselja, v funkciji oskrbe naselja Šared in pripadajočega gravitacijskega območja.
60
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
Lega naselja (grebensko območje izolskega amfiteatra), terenska razgibanost, izredna vizualna izpostav!jenost, narekujejo prostorsko zasnovo, ki bo z občutljivostjo do krajinskih vrednot usmerita nadaljnji razvoj v prostoru.
D) Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti Zasnova namenske rabe vključuje dograditev naselja in sicer:
-	razširitev obstoječega območja individualne stanovanjske gradnje (skupaj cca 330 individualnih stanovanjskih objektov)
-	oblikovanje centra naselja (osnovna šola in vrtec, osnovna oskrba, usluge, družbene in kulturne dejavnosti, športno rekreacijske površine)
-	dograditev kompletnega cestnega omrežja naselja, ki se priključi na rekonstruirano cesto Izola - Dvori, oziroma cesto Šared - Jagodje, urejene zelene površine s 150 novimi delovnimi mesti
-	kompletno ureditev in dograditev omrežja komunalne infrastrukture.
Ureditveno območje naselja Šared obsega 44 ha in je opredeljeno za naslednjo namensko rabo prostora:
1.	Stanovanjsko območje	39,0 ha
2.	Območje oskrbnih in storitvenih dejavnosti	3,0 ha
3.	Območje večjih športnih rekreacijskih in
drugih urejenih zelenih površin	2,0 ha
5 3 3 U 3 Urbanistična zasnova - MALA SEVA
A)	Cilji in usmeritve prostorskega razvoja
Ureditveno območje Mala Seva se uredi kot počitniško naselje. Odpravijo se pomanjkljivosti obstoječega stanja, ki so predvsem v neustrezni in nelegalni zazidavi območja, neurejeni prometni in komunalni infrastrukturi, pomanjkanju spremljajočih programov.
Usmeritev prostorskega razvoja je ustvarjanje organiziranega počitniškega naselja z lastno identiteto, dopolnitev obstoječe zazidave, oblikovanje turistično-gostinskega programa, športno rekreacijskih površin ter ureditev ustrezne prometne in komunalne infrastrukture.
Predvideno je 300 obiskovalcev - gostov v počitniških hišah in večjem penzionu v centru naselja, v sklopu gostinsko-trgovskih in športnorekreacijskih dejavnosti pa 20 delovnih mest.
Spremljajoče dejavnosti so namenjene stalnim in občasnim gostom, povezujejo pa se s turistično dejavnostjo obalnega območja občine.
B)	Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti Obstoječi počitniški objekti se ohranijo v kolikor ne onemogočajo
realizacije ustreznih prostorskih rešitev v mejah ureditvenega območja naselja.
Počitniško naselje se uredi kot prostor, ki poleg individualnih objektov, turističnih penzionov vsebuje ustrezni program spremljajočih oskrbnih dejavnosti, Športno-rekreativno središče, urejene zelene površine. Počitniško naselje se navezuje na lokalna središča Šared, Malija, Dvori in občinsko središče.
Prometna ureditev obsega rekonstrukcijo in dograditev obstoječe prometne mreže, ki se navezuje na širši prometni sistem v Maliji in Luciji.
Predvidena zmogljivost počitniškega naselja je 270 ležišč v 68 individualnih objektih ter 30 ležišč v penzionu, oziroma 120 ležišč/ha
Ureditveno območje Mala Seva obsega:
L	Območje individualnih počitniških objektov	2,0	ha
2.	Območje oskrbno-storitvenih dejavnosti	0,2	ha
3.	Območje večjih športnih, rekreacijskih in drugih
urejenih površin	0,2	ha
4.	Ceste,poti, parkirišča	0,1	ha
Celotno naselje je potrebno opremiti s komunalnimi napravami, ki se priključijo na primarne sisteme na območjih Malije, oziroma Šareda in Izole.
5 3 4 K I Krajinska zasnova - STRUNJAN
A) Cilji in usmeritve prostorskega razvoja Strunjanski polotok, se kot območje velikih vrednosti kulturne in naravne dediščine ter krajinsko-ekoloških kvalitet, opredeli v varstveno skupino - krajinski park z notranjimi conami rezervatnega varstva.
Ibmočje krajinske zasnove je namenjeno kmetijstvu, gozdarstvu, rek :aciji v naravnem okolju in zelenim površinam. Obstoječa stanovanjska gradnja, zasnovana v razloženem tipu poselitve (specifika
strunjanskega območja), se obdrži brez povečanja obsega. Kmetijstvo in gozdarstvo, kot pomembna oblikovalca prostora tega območja, v razvojnem procesu bodo posebej upoštevala naslednja izhodišča:
-	ekološko skladno obliko intenzifikacije agrarnih dejavnosti
-	pri večjih agromelioracijah bodo enakovredno upoštevani tudi krajinsko-vizualni kriteriji - bo obdržan obstoječi vizualni red in merilo krajine.
»V nadaljevanju obstoječih obdelovalnih površin, do magistralne ceste Koper - Pula je predvideno povečanje površin obdelovalnih kmetijskih zemljišč«.
Namenska raba prostora sloni na kontinuiteti že ustvarjene podobe krajine. Neposredni stik z območjem Strunjana (občina Piran) ter območjem turizma na Belvederju, Simonovem zalivu, mestom Izola, podajajo območju krajinskega parka pomembno rekreativno vlogo (kopanje, spehodi, trim).
Kranjinski park z naravnim rezervatom (klif, obala, priobalni akva-torij) predstavlja območje kmetijstva, gozdnih površin in rekreacije v naravnem okolju.
Za predvidene dejavnosti v sklopu krajinskega in rezervatnega območja, veljajo omejitve in prepovedi določene z varstvenimi režimi.
Območje je prometno povezano s širšim prostorom s priključki na magistralno cesto Koper - Pula. Skladno s poudarjeno rekreativno vlogo krajinskega parka, je potrebno urediti sistem širših peš povezav med Izolo, Strunjanom ter turistično-rekreativnimi območji v notranjosti izolskega in piranskega prostora.
Komunalna infrastruktura je predvidena v soodvisnosti od zasnove namenske rabe prostora.
5 3 5 K 2 Krajinska zasnova območja - IZOLSKI AMFITEATER
A)	Cilji in usmeritve prostorskega razvoja
Območje krajinske zasnove je območje primarne rabe prostora (kmetijstvo, gozdarstvo), pomembnih vrednot naravne dediščine ter rekreacijskih potencialov. Območje izolskega amfiteatra je tudi območje pomembnih vizualnih vrednosti (vizualna izpostavljenost proti magistralni cesti Koper - Izola - Pula, oziroma proti Izoli) ter območje pomembnih ekoloških vrednosti.
Predvidene prostorske ureditve območja slonijo na dograjevanju že ustvarjene krajinske podobe ter v nadgrajevanju prisotnih značilnosti krajine.
"Večji posegi v prostor obsegajo:
-	povečanje površin obdelovalnih kmetijskih zemljišč v območju Viližana, ob trasi nove magistralne ceste med križišči Ruda in Dvori ter ob meji z občino Piran
-	graditev večnamenskih zadrževalnikov Viližan, Rikorvo in Jagodje.
B)	Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti
Prostor izolskega amfiteatra je namenjen kmetijstvu, gozdarstvu,
zelenim površinam, ki se prepletajo z rekreacijo v naravnem okolju.
Z ozirom na krajinske kvalitete območja je potrebno agrarne dejavnosti prilagoditi pogojem ohranjanja in nadgrajevanja vrednot krajine in vodnogospodarskim ureditvam «
Opredelitev najustreznejših lokacij večnamenskih zadrževalnikov vključuje tudi element relativno majhne ranljivosti prostora izolskega amfiteatra. V nadaljnjih rešitvah je potrebno posebno skrbeti za ohranjanje ekoloških in likovnih kvalitet območja v katerem se bodo posegi izvajali.
Gozdovi, kot značilen element krajinske strukture, imajo varovalno, ekološko, členitveno in vizualno pomembno vlogo. Kot jasno čitljiv element krajinske struktiranosti, gozdne površine s kmetijskimi površinami na pobočju izolskega amfiteatra, tvorijo naravno zaledje mesta Izola, ki ima s sistemom mestnih zelenih površin pomembno vlogo v ustvarjanju ekološkega ravnovesja.
Rekreacija v naravnem okolju obsega sprehode in trim. Predvidena razširitev sistema peš poti vključuje ustvarjanje enotnega sistema poti obalnega območja, ureditev razgledišč in prostorov za počitek.
5 3 6 K-3 Krajinska zasnova - MALIJA
A) Cilji in usmeritve prostorskega razvoja
Krajinsko območje Malija s svojo lego ob Malijskem hribu je vizualno izrazito izpostavljeno pogledom iz širšega prostora občin Izola in Piran (Lucija, Vinjole). Prometne povezave z Izolo in Lucijo, izjemna prostorska lega in kvaliteta naravnega okolja so elementi, ki vplivajo na
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
61
tendence hitrega razraščanja posehtve in spremembe krajinskega prostora.
Usmeritev nadaljnega urejevanja prostora je obhkovanje naselja Ma!ija kot gručaste skupine stavb, ohranjanje nase!ja Vinica v strnjenem vzorcu posehtve. varovanje gozdnih in kmetijskih površin v obstoječem obsegu.
Ohranitev ravnovesja v širši rabi prostora in naravnih kvahtet krajine ob opredehtvi obsega posehtvenih območij Mahje in Vinice so teme!jna izhodišča krajinske zasnove.
B) Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti Osnovno izhodišče nadaljnega razvoja v prostoru je ohranjanje avtentičnega krajinskega značaja območja, ki ga opredeljuje tip posehtve in tradicionalne rabe ta!.
Za zadostitev razvojnih potreb stanovanjske gradnje v prostoru občine Izo!a je predvidena dograditev obstoječih nasehj Matija in Vinica ter ustrezna razširitev stanovanjskih območij. Opremljanje naselja Mahja z ustreznimi oskrbno-storitvenimi zmog!jivostmi ter stimuliranje razvoja obrtnih dejavnosti primernih za stanovanjsko območje, narekujejo določanje posehtvenih površin v celovitem obsegu - tudi po planskem obdobju.
Zaradi ustvarjanja kontinuitete poselitvenega prostora, terenskih razmer ter ohranjanja značilnosti krajine, je predvidena po planskem obdobju manjša stanovanjska površina v 1. območju kmetijskih zemljišč tako. da se ji do leta 2000 ohrani primarna namenska raba. Površina navedenega območja s posebnimi funkcijami - brez spremembe namenske rabe znaša 4.25 ha.
5 3 7 K 4 Krajinska zasnova - DVOR!
A)	Cilji in usmeritve prostorskega razvoja
Cilji in usmeritve prostorskega urejevanja območja krajinske zasnove Dvori temeljijo na osnovah varovanja naravne in kulturne dediščine območja. Naselje Dvori je izreden primer arhitekturnega izročila, ki s tipiko stavbnih mas. tlorisno zasnovo, izrazito vedutno izpostavljenostjo predstavlja vrednoto, ki jo bomo varovali.
Novogradnje so usmerjene pretežno na zahodni de! naselja, v strnjenem vzorcu posehtve.
Območje gozdnih in kmetijskih površin v neposrednem stiku ? naseljem se ohranijo v obstoječem obsegu kot sestavni de! značilne krajinske podobe.
B)	Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti Območja krajinske zasnove, poleg naselja Dvori, vključuje gozdne in
kmetijske površine.
Naseje Dvori, kot središče lokalnega pomena, vsebuje tudi območje šolstva in otroškega varstva, oskrbnih, gostinskih in kulturnih vsebin. V celotno zasnovo namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti se vključuje turistična in rekreacijska usmeritev, kar oživlja podeželje in ga povezuje z ozkim obalnim pasom.
Značilne gozdne in kmetijske površine ob naselju se ohranjajo. Posebna skrb je potrebna pri intenzifikaciji agrarnih dejavnosti v smeri upoštevanja obstoječih vrednot. Tudi pri vseh ostalih večjih posegih na urejevanju in dograditvi prometne in komunalne infrastrukture, je nujno poseg prilagoditi izhodišču krajinsko-ekološkega varovanja območja.
V ureditveno območje naselja so na robovih vključene manjše površine 1. območja kmetijskih zemljišč s posebnimi funkcijami ter brez spremembe namenske rabe.
6.0.0. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitična skupnost. so pri pripravi in sprejemanju svojih planskih aktov dolžne upoštevati naslednja obvezna izhodišča:
6.1.0 Obvezna izhodišča, ki jih za območje občine Izola določa dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000
Kmetijstvo
-	1. območje kmetijskih zemljišč upoštevajoč spremembe namembnosti teh zemljišč kakor je opredeljeno v tem planu na kartah M 1:5000. M 1:25000
Vodno gospodarstvo:
-	območja zajetih pomembnejših vodnih virov
-	zasnova razmestitve večnamenskih zadrževalnikov in akumulacij
-	zasnova razmestitve regionalnih vodovodov.
Rudarstvo:
-	območja pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin
Naravna in kulturna dediščina:
-	območja krajinskih parkov
-	varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov.
Poselitev:
-	zasnova funkcije naselja Izola v somestju Koper-Izola-Piran kot središče širšega regionalnega pomena
Promet:
-	zasnova omrežja magistralnih cest
Energetika:
-	zasnova prenosnega omrežja 110 kV
-	zasnova razmestitve magistralnih plinovodov.
6.2.0.	Obvezna izhodišča, ki jih določamo s tem planom - so:
-	1. območje kmetijskih zemljišč v območju stavbnih zemljišč - enklava
-	območja s posebnimi funkcijami brez spremembe namenske rabe
-	kmetijstvo
-	zasnova omrežja središč občinskega pomena
-	zasnova območij drugih varovalnih gozdov
-	zasnova območij rezerv rudnin (premog)
-	zasnova regulacij površinskih vodotokov brez nasipov
-	zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z zmogljivostjo pod 10.000 (skupne in industrijske čistilne naprave)
-	zasnova območij sanacij
-	obala za kopanje
-	akvatorij - območje proizvodnih in servisnih dejavnosti
-	druga območja naravne in kulturne dediščine, ki so in bodo razglašena za naravno znamenitost oz. kulturni spomenik
-	zasnova omrežja lokalnih oskrbno-storitvenih središč
-	naselje z značilnimi turističnimi ali rekreacijskimi funkcijami
-	marina, pristanišče
-	RR zračni koridor
-	ureditvena območja naselij
-	krajinske zasnove Strunjan, izolski amfiteater. Malija in Dvori
-	stanovanjska območja
-	območja za industrijsko proizvodne obrtne dejavnosti
-	območje za turistično rekreativne dejavnosti
-	območja družbenih in oskrbnih dejavnosti
V navedenih območjih, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine Izola, se namenska raba ne sme spreminjati oziroma se sme spreminjati le pod posebnimi pogoji določenimi z zakonom.
Sestavni de! Dolgoročnega družbenega plana občine Izola je grafično gradivo v merilu 1:25000 in 1:5000.
7.0.	0. URESNtČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
7 10 Način urbanističnega urejanja prostora
Skladno z zakonskimi določili se bo območje občine Izola urejevalo na osnovi prostorskih izvedbenih aktov. Opredelitev načinov prostorskega urejanja vsebuje naslednja izhodišča.
Ureditvena območja naselij Z zazidalnimi načrti (ZN) bomo urejali:
-	območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno rekreacijsko, komunalno dejavnost
-	območja zahtevnih javnih objektov
-	manjša območja prevladajoČe rabe
-	območja pomembnejših naselij
Z ureditvenimi načrti (UN) bomo urejali:
-	območje historičnega mestnega jedra mesta Izola
-	območja naselij, ki so iz naravnovarstvenega ali kultumo-spomeni-škega ozira občutljiva glede sprememb v prostoru
-	območja naselij, ki so pomembna za ohranitev in varovanje kulturne in naravne dediščine
-	posege v prostor, ki niso graditev, vendar predstavljajo večjo trajno spremembo prostora (zelene, rekreacijske površine, območja melioracij, regulacij, pokopališča).
62
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) bomo urejevati:
-	ie zgrajene dete mesta
-	manjše dopotnitve pretežno zgrajenih območij
-	območja, ki nimajo večjih razvojnih potreb.
Z tokacijskimi načrti (LN) bomo urejati gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav.
Območja izven ureditvenih območij nasetij
Z ureditvenimi načrti bomo urejati:
-	posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zetenih, rekreacijskih površin, metioracijskih in regutacijskih območij, območij varovanja naravne dediščine, ki bodo razgtašena za naravno znamenitost in kuttumi spomenik).
S prostorskimi ureditvenimi pogoji bomo urejati odprti prostor kot je to opredetjeno v karti.
Lokacijske načrte (LN) bomo izdetati za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav.
Območja, za katera v tekočem ptanskem obdobju ni predvidena izdetava prostorskih izvedbenih aktov (ZN, UN) se bodo urejata na osnovi prostorskih ureditvenih pogojev.
711 Način urbanističnega urejanja - tabelami pregled
Prostor občine Izota bomo urejati po območjih prostorskega urejanja in njihovih detih - notranjih ureditvenih območjih.
Sktadno z navedenimi izhodišči opredetjujemo:
OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA MARINA - SIMONOV ZALIV
LOKALNI ŠIFRA NAZIV		PRET. NAMEN. RABA	P.i.A.
T	1/1 Marina	turizem, proizvodne in servisne	
		dejavnosti	ZN
T	1/2 Simonov zativ	turizem, urejene zetene in Športne	
		površine	UN
		tranzitni cevovod	LN
PLANSKA CELOTA 2, H!STOmČNO MESTNO JEDRO			
- DELAMARIS - AVTOCAMP »JADRANKA*			
S	2/1 Izota	stanovanja, centratne dejavnosti	UN
TZ	2/2 Punta	urejene zetene in rekreativne	
		površine, turizem	UN
C	2/3 Pošta	centratne dejavnosti, stanovanja	UN
S	2/4 nova individuatna		
	gradnja	stanovanja	PUP
!	2/5 Detamaris	proizvodne dejavnosti	ZN
1	2/6 »2. oktober*	proizvodne centratne dejavnosti.	
		zetene površine	ZN
Z	2/7 Avtocamp	Avtocamp »Jadranka*, urejene	
	»Jadranka«	zetene površine	ZN
OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA MED PREŠERNOVO, CANKARJEVO, DREVOREDOM 1. MAJA
!N MOROVO		
LOKALNI ŠIFRA NAZIV	PRET. NAMEN RABA	PIA
S 3/1	stanovanja	PUP
C 3/2 Ob utici Oktobrske		
revotucije	centratne dejavnosti, stanovanja	ZN
S 3/3	stanovanja, centratne dejavnosti	UN
SZ 3/4 nogometno igrišče šport, zetene površine, stanovanja UN
S	3/5	stanovanja	UN
K	3/6 pokopatišče	pokopatišče. zetene površine	UN
C	3/7 »Ob Pittonijevi*	centratne dejavnosti	ZN
PLANSKA CELQTA 4, JAGODJE - LIVADE
S	4/1 Jagodje	stanovanja	PUP
S	4/2 Jagodje	stanovanja	ZN
z	4/3 Livade	funkcionatna sanacija kamnotoma, zetene površine, kmetijstvo	ZN	
S	4/4 Livade	stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti	ZN
S	4/5 Livade	stanovanja	PUP
tranzitni cevovod	LN
cestni priktjuček Jagodje	LN
20 kV datjnovodi	LN
OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA OBRTNA - !NDUSTR!JSKA CONA
LOKALNI		
ŠIFRA NAZIV	PRET NAMEN RABA	P.I.A.
ureditveno območje 5:	tranzitni cevovod	LN
O 5/1	obrtna dejavnost	ZN
O 5/2	obrtna dejavnost	ZN
ZO 5/3 indus. cona	varovatne zetene površine, obrtna dejavnost	ZN
1	5/4 indus. cona	proizvodna dejavnost	ZN
!	5/5 indus. cona	proizvodna dejavnost	ZN
1	5/6 indus. cona	proizvodna dejavnost	ZN
1	5/7 indus. cona	proizvodna dejavnost	ZN
!	5/8 indus. cona	proizvodna dejavnost	ZN
Z 5/9 indus. cona	funkcionatne zetene površine	ZN
Z 5/10 indus. cona	funkcionatne zetene površine	ZN
Z 5/11 Morer	kmetijske površine	PUP
PLANSKA CELOTA 6, VILIŽAN - BOLNICA		
C 6/1 Botnica	oskrba, storitve	ZN
C 6/2 Botnica	oskrba, storitve	ZN
C 6/3 Vitižan	oskrba, storitve	ZN
C 6/4 Botnica	oskrba, storitve	ZN
C 6/5 Ruda	oskrba, storitve, sanacija degradiranih območij	UN
Z 6/6 ktif, obata	zetene površine	UN
K 6/7 Penttja »Ruda* Z 6/8 čistitna naprava	prometne površine	PUP
Vitižan	komunatna infrastruktura	UN
Obatna cesta na odseku križišče Ruda - meja z občino Koper LN		
OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA - STRUNJAN		
LOKALNI		
ŠIFRA NAZIV	PRET NAMEN RABA	PIA.
ZT 7/1 Betvedere	turizem, rekreacija, zetene površine	ZN
Z 7/2 Betvedere - ktif	ktif	UN
Z 7/3 Strunjan	rekreacija, zetene površine	PUP
	tranzitni cevovod	LN
PLANSKA CELOTA 8, MALA SEVA - MONTECALVO		
T 8/1 Mata Seva	počitniška stanovanja	ZN
Z 8/2	gozd. kmetijske površine, vodnogospodarske ureditve, prometna in komunatna infrastruktura	PUP
	cestni priktjuček Jagodje	LN
	tokatna cesta Izota - Šared	LN
	35 kV datjnovod	LN
	za 20 kV datjnovod	LN
OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA		
- P!VOL - R1KORVO		
LOKALNI		
ŠIFRA NAZIV	PRET. NAMEN RABA	PIA.
Z 9/1	gozd. kmetijske površine, vodnogospodarske ureditve, prometna in komunatna infrastruktura	PUP
	tokatna cesta Izota - Šared	LN
	tranzitni cevovod	LN
	20 kV datjnovodi	LN
PLANSKA CELOTA 10, ŠARED		
S 10/1 Šared	stanovanja, centr. dejavnosti	ZN
S 10/2 Šared	funkcionatne zetene površine, kmetijstvo	ZN
PLANSKA CELOTA M,	MAUJA	
S 11/1 Matija	stanovanja, centratne dejavnosti	ZN
S 11/2 Matija	funkcionatne zetene površine	ZN
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
63
S	11/3 Malija	stanovanja, zelene površine	ZN
S	11/4 Malija	šport, rekreacija	ZN
s	11/5 Malija	stanovanja	ZN
z	11/6	zelene površine, varovalna območja, rekreacija	PUP
s	11/7 Vinica	stanovanja	UN
OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA BARED! - MALUA
LOKALNI ŠIFRA NAZIV		PRET. NAMEN. RABA	PIA
Z	12/1	gozd, kmetijstvo, rekreacija.	
		vodnogospodarske ureditve	PUP
Z	12/2 Škufeljca	kmetijstvo, zelene površine, gozd PUP	
PLANSKA CELOTA M, DVOR! - MEDOŠ!			
S	13/1 Dvori	stanovanja, oskrbne	
		in storitvene dejavnosti	UN
s	13/2 Dvori	stanovanja, oskrbne	
		storitvene dejavnosti	
z	13/3	kmetijske, rekreacijske in zelene	
		površine, varovalna območja	PUP
z	13/4	kmetijske, rekreacijske, zelene	
		površine in gozd.	
		varovalna območja	PUP
z	13/5	kmetijske, zelene površine, gozd.	
		varovalna območja	PUP
z	13/6	kmetijske površine, gozd	PUP
s	13/7 Medoši	stanovanja	UN
s	13/8 Draga	stanovanja	UN
		20 kV daljnovodi	LN
		kanalizacija - primarna	LN
7.2 0 Merita za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega piana
Obvezne izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skipnosti ter občine, ki so sestavni de! tega plana, so temeljni pogoji nadaìjnjega razvoja in merda za odstopanje od sprejetega do!goročnega piana.	*
V primerih spremenjenih družbeno ekonomskih pogojev gospodarjenja a!i družbeno uteme!jenih potreb za odstopanje od obveznih izhodišč, morajo ustrezne spremembe in dopo!nitve tega p!ana biti obravnavane in sprejete po postopku kot ga do!oča zakon.
7 3 0 Program dodatnih raziskav, anaiiz in študij
Dokončno odločanje o urejanju prostora kakor tudi dopolnitev in preverbo planskih od!oČitev skozi izde!avo srednjeročnih planskih aktov, je potrebno izvajati na osnovah naslednjih analiz, raziskav in študij:
-	primerjalna ocena urbanskih stroškov za urbanistične zasnove !zo!a. Šared. Mala Seva
-	energetska oskrba ureditvenega območja mesta Izola
-	obnova in vzdrževanje katastra, onesnaževalcev in osemenjevalcev okolja
-	preverjanje onesnaženosti zraka.
Opredeljujemo naslednje organizacijske naloge:
-	izdelavo usmeritev za varovanje kmetijskih zemljišč
-	izdelavo usmeritev za učinkovitejše gospodarjenje z gozdom, gozdno gojitvene operacije, varstvo gozdov
-	opredelitev usmeritev za zavarovanje območij mineralnih surovin, zasnove sanacij območij s poškodbami zaradi izkoriščanja rudnin ter predvidene rabe po izvedeni sanaciji
-	dopolnitev zasnove telefonskega omrežja
-	dopolnitev zasnove plinovodnega omrežja
-	nadaljevanje izgradnje kabelsko razdelilnega omrežja in zagotavljanje pogojev za gradnjo, rekonstrukcijo, uporabo in vzdrževanje kabelskih razdelilnih sistemov za sprejemanje televizijskih programov.
Naloge, ki jih mora opraviti občina skupaj z drugimi občinami za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja:
-	Varovanje vodnega vira Rižana-Koper. Piran. Sežana. Postojna. Buje. Buzet. Skupnost občin Rijeka;
-	Sanacija morja - Koper. Piran. Buje;
-	Odlaganje odpadkov - Koper. Piran;
-	Varovanje naravne dediščine - Krajinski park Strunjan - Piran;
-	Intenzifikacija kmetijstva v povodju Dragonje-Koper. Piran. Buje; ^
-	Zagotovitev bolnišničnega zdravstva - Koper. Ptran. Sežana. Ilirska Bistrica. Postojna. Skupnost občin Rijeka;
-	Plinovodno omrežje - Koper. Piran. Sežana. Skupnost občin Rijeka;
-	Obramba pred točo - Koper. Piran. Sežana. Ajdovščina. Nova Gorica, in preko pristojnih organov SRS in SFRJ. republika Italija;
-	Delovanje Pokrajinskega arhiva - Koper. Piran. Sežana. Ilirska Bistrica. Postojna;
-	Delovanje Pokrajinskega muzeja in Osrednje knjižnice - Koper. Piran;
-	Srednje usmerjeno izobraževanje - Koper. Piran;
-	Pravosodje - Koper. Piran. Sežana. Ilirska Bistrica. Postojna. Razvoj proizvodnih, oskrbnih in storitvenih središč medobčinskega
pomena, urejanje prostora na razvojno enotnih območjih, ki segajo na ozemlje sosednjih občin, varstvo in smotrno izkoriščanje skupnih dobrin splošnega pomena, skupna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave so opredeljeni v Obalnem dolgoročnem planu.
8.0.0. GRAFIČNE PRILOGE
Sestavni del dolgoročnega plana so grafične priloge, ki ponazarjajo zasnove primarne rabe prostora in poselitvenega sistema, varstva naravne in kulturne dediščine, urbanističnih in krajinskih ureditev v sledečih sklopih:
8 10 Kartografski del plana - tematske karte v M 1:25000 (ITN)
8.1.1.	Zasnova območij kmetijskih zemljišč in agrooperacij
8.1.2.	Zasnova območij gozdnih zemljišč
8.1.3.	Zasnova območij mineralnih surovin
8.1.4.	Zasnova ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov
8.1.5.	Zasnova območij in objektov varstva naravne dediščine
8.1.6.	Zasnova območij varstva kulturne dediščine
8.1.7.	Zasnova urbanega omrežja
8.1.8.	Zasnova poselitvenih območij
8.1.9.	Zasnova razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti
8.1.10.	Usmeritev za urbanistično in krajinsko oblikovanje in varovanje krajinsko ekoloških vrednosti
8.1.11.	Zasnova prometnega omrežja
8.1.12.	Zasnova telefonskega omrežja
8.1.13.	Zasnova elektroenergetskega omrežja
8.1.14.	Zasnova plinovodnega omrežja
8.1.15.	Zasnova vodovodnega omrežja
8.1.16.	Zasnova kanalizacijskega omrežja
8.1.17.	Zasnova načina urejanja prostora
8.1.18.	Zasnova območja za posebne namene ter druge potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
8 2 0 Urbanistične in krajinske zasnove v M 1:5000 (TTN)
8.2.1 Urbanistične zasnove naselij:
U-l Izola, U-2 Šared, U-3 Mala Seva 8.2.2. Krajinske zasnove območij:
K-l Strunjan, K-2 Izolski amfiteater, K 3 Malija, K-4 Dvori 19a-19c Zasnova namenske rabe prostora in organizacije dejavnosti
20a-20c Zasnova elektroenergetskega omrežja 21a-21c Zasnova telefonskega omrežja 22a-22c Zasnova vodovodnega omrežja 23a-23c Zasnova kanalizacijskega omrežja 24a-24c Opredelitve za nadaljnjo urejanje prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
8 3 0 Kartografska dokumentacija k planu v M 1:5000 (PKN)
25a-25c Namenska raba površin
8 4 0 Hranjenje dokumentacije
8.4.1.	Izvirniki grafičnih prilog so izdelani v šestih izvodih in se hranijo
v:
-	arhivu Skupščine občine Izola (1 x)
-	Sekretariatu za občo upravo SO Izola (1 x)
-	Zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve Izola (2x)
-	Sekretariatu za Inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin Koper (1 x)
-	Geodetski upravi Skupnosti občin Izola, Koper, Piran (1 x)
8.4.2.	Kartografski del Dolgoročnega družbenega plana občine bo objavljen kot posebna priloga uradnega glasila, v tolikšnem številu, kolikor je naročil.
Številka: 30-6/83	Predsednik
Izola, 6. oktobra 1988	OSKAR JOGAN, l.r.
64
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
Na podlagi 158. člena Statuta občine Izola (Uradne objave št. 21/87 in 26/87) in na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/85 in 29/86) ter Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS št. 14/85) je Skupščina občine Izola na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. februarja 1989 sprejela
ODLOK
0	DELNI SPREMEMB! !N DOPOLNITVI ZAZIDALNEGA NA-
ČRTA »LIVADE I« V IZOLI
1	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se delna sprememba zazidalnega načrta »Livade 1« v Izoli, katero je izdelal Invest biro Koper, pod št. 88-102 v oktobru 1988. Osnovni urbanistični dokument - Zazidalni načrt »Livade 1« je izdela! AB - Arhitekturni biro Ljubljana pod številko 220 v marcu 1977 (Uradne objave št. 14/77).
2.	člen
Dokumentacija o delni spremembi zazidalnega načrta »Livade 1« v Izoli vsebuje:
1.	BESEDNI DEL
1.	Odlok
2.	Soglasja pristojnih komunalnih organizacij in inšpekcijskih služb
3.	Sklep št. 350-3/77 z dne 30. 6. 1988 Izvršni svet SO Izola*
4.	Uvod
5.	Program zazidalnega posega
6.	Omejitve v prostoru
7.	Meja in območje ureditve
8.	Zazidalna rešitev
9.	Drugi pogoji pomembni za realizacijo zazidalnega načrta
10.	Zasnova ureditve zelenih površin
11.	Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito
12.	Rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja
13.	Ocena stroškov za izvedbo načrta
14.	Etapnost izvajanja načrta
15.	-18. Zasnove prometnega in komunalnega omrežja
2.	GRAFIČNI DEL
1.	Prikaz prostorskih sestavin Družbenega plana občine Izola za obdobje 1986-2000 v M 1 : 5000 in Družbena plana občine Izola za obdobje 1986-1990 - Namenska raba prostora
2.	Geodetski načrt - obstoječe stanje M 1 : 500
3.	Arhitektonska zazidalna situacija M 1 : 500
4.	Prerezi M 1 : 500
5.	Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov
6.	Zasnova ureditve zelenih površin M 1 : 500
7.	Načrt gradbenih parcel tehnični elementi za zakoličenje objektov
8.	Geodetska zazidalna situacija
9.	Mapna kopija M 1 : 1000
10.	Zbirna karta komunalnih naprav
3.	člen
MEJE OBMOČJA
Delna sprememba zazidalnega načrta »Livade I« obsega območje opredeljeno z mejo, ki poteka: na severu po južnem zidu stanovanjskih blokov 15 in 16, po delu parcele 790/2, po južnem zidu bloka 18, po zelenici in robniku ulice Ivana Regenta, obme pravokotno ter na vzhodu poteka po robu parcele 1977/2, po meji parcel 1966, 1967, 917, prečka parcelo 921, nadaljuje proti zahodu in prečka parcele 920,9352/ 1, 828/2,817/1,824,822/2,803/2,802/1, 802/2, 798/1, obme na sever in prečka parcele 3837/1,1096/1,9350, pravokotno zavije proti zahodu po meji parcele 774/1 in nato zavije proti severu po zidu stanovanjskega bloka št. 31 ter pride na izhodiščno točko.
4.	člen
Delna sprememba zazidalnega načrta »Livade I« ne spreminja elementov rešitve zazidalnega načrta izven mej navedenih v členu 3.
II.	FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI ZA IZVEDBO TER KVALITETO GRADNJE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
5.	člen
Zazidalno območje je namenjeno usmerjeni stanovanjski gradnji
-	pretežno blokovni v kombinaciji z individualno stanovanjsko gradnjo ter spremljajočim dejavnostim v manjšem obsegu (trgovina, osebne storitve).
6.	člen
V	ureditvenem območju tega zazidalnega načrta je predvideno:
-	upoštevanje lokacije stanovanjskih blokov št. 31. 30, 39 po prvotnem načrtu
-	ohranitev obstoječih individualnih stanovanjskih objektov s pripadajočimi parcelami
-	sprememba meje in zunanje ureditve območja Pivovarne »UNION« TOZD Vesna, polnilnice piva Izola ob stanovanjskih blokih 26A in 27 A, ob ohranitvi dejavnosti v obstoječem obsegu
-	opustitev obrtne dejavnosti cementninarstva ob južni obvoznici in odstranitev obstoječih objektov
-	graditev desetih novih blokov po tipskem projektu, prilagojenem urbanistični rešitvi
-	graditev stanovanjskega dvojčka in ene individualne stanovanjske hiše
-	možnost ureditve lokalov, namenjenih trgovini in osebnim storitvam za potrebe prebivalcev stanovanjskega območja Livade v pritličju objektov št. 30. 28. 24a, 25a. 27a. 28a
-	ustrezna zunanja ureditev odprtega prostora, dograditev prometnega infrastrukturnega omrežja
7.	člen
V	območju delne spremembe zazidalnega načrta »Livade I« so predvidene naslednje površine po namembnosti:
-	usmerjena stanovanjska gradnja (igrišče, pešpoti, zelene
površine, stanovanjski objekti...)	31.001 nF
-	individualna stanovanjska gradnja	8.492 m-
-	kmetija	'	3.852m^
-	Pivovarna »Union« TOZD Polnilnica piva »Vesna« 9.648 m-
-	površine za promet motornih vozi!	6.095 m^
-	urejene zelene površine, otroška igrišča in poti za peš
promet	14.635 m^
III.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV. OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
8.	Člen
Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje določajo:
-	urbanistično urejanje
-	velikost funkcionalnega zemljišča
-	lego objektov in oblikovanje objektov ter tolerance
-	princip zunanjih ureditev.
9.	člen
Urbanistično urejanje
1.	Za območje, ki ga ureja ta odlok se izvedejo skladno z določili tega odloka in zazidalnega načrta dosledne povezave na kontaktna območja:
-	obstoječe stanovanjske zazidave Livade I
-	obstoječo stanovanjsko zazidavo ob ulicah Bogomira Magajne. Ivana Regenta, Veluščkove in Kajuhove ulice
-	obrtno-stanovanjsko območje južno od južne obvoznice.
10.	člen
Velikost funkcionalnega zemljišča
Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel na osnovi predvidene namembnosti in velikosti stavbe ter upoštevajoč varovalne zahteve ob prometnicah.
Velikosti funkcionalnega zemljišča k objektom so vrednotene in prikazane numerično in grafično v načrtu gradbenih parcel.
Funkcionalno zemljišče območja usmerjene blokovne stanovanjske gradnje obsega površino ureditvenega območja v celoti z izjemo zemljišč opredeljenih s parcelnimi mejami individualnih stanovanjskih objektov in Pivovarne »Union«. TOZD Skladišče in polnilnica »Vesna«.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
65
11.	Člen
Lega in gabariti objektov
Lega objektov je določena v arhitektonsko zazidalni situaciji. Lega komunalnih naprav je določena v zbirni karti komunalnih naprav. Tlorisne dimenzije stanovanjskih blokov so naslednje (v metrih):
a: 15,9x12.65+ 3,3+ 4,5+ 12,65x36,30 +30 + 3.5x4.5+ 12,65x15,90 b. 15.90 x 12,65 + 36.30 x 12.65 + 3.5 x 4.5 + 12.65 x 15.90 c: 36.30 x 12.65 + 3.5 x 4.5 + 36.30 x 12.65 + 36.30 x 12.65 d: 36.30 x 12.65 + 15,90 x 12.65
Vsi objekti so delno podkleteni ter višinsko prilagojeni terenskim razmeram.
Etažnost objektov jeP + 3inP + 4.
Individualni stanovanjski objekt v Ulici L Regenta je tlorisnih dimenzij 10.00 x 8.0m etažnosti P + 1.
Stanovanjski dvojček ob Kajuhovi ulici je tlorisnih dimenzij 2 x 12.00m x 10.00m. etažnosti K + P + 1.
12.	člen
Obstoječe individualne stanovanjske objekte je možno adaptirati in dozirati. Širitev objektov je možna do raymerja 1/3 pozidana: 2/3 proste površine parcele. Max. dozidave, proti ulici Ivana Regenta in jugozahodni meji parcel, se izvede z upoštevanjem najmanj 6m odmika. Dozidave med individualnimi objekti se izvedejo skladno s pogoji komunalnih organizacij in dogovori med sosedi.
Obstoječe neustrezne prizidave in površine objekta se odstrani in potrebne površine zagotovi v osnovni masi objekta.
13.	člen
Oblikovanje objektov
Strehe objektov morajo biti dvokapne. Možno je strešjne objektov zahtevneje oblikovati v tem smislu, da se v podstrešjih uredijo stanovanja. Kritina so korci ali druga opečna podobne teksture in barve. Barve objektov morajo biti določene na podlagi barvne študije zaokroženih kompleksov (faz).
Pri oblikovanju objektov je treba uporabljati tipične elemente krajevne arhitekture (korci. polkna. naravni kamen ipd ).
Pri stanovanjskih blokih je oblikovanje objektov, obdelava, izbira detajlov in materialov enotna, za celotno območje.
14.	člen
Zunanja ureditev
-	Zunanja ureditev v ureditvenem območju mora biti izvedena s ciljem varovanja pešca in ustrezne zaščite pritličnih stanovanj, od vizualnih in hrupnih motenj iz zunanjega okolja.
-	Zunanjo ureditev je izvajati z avtohtonim zelenjem, z materiali in obdelavami, ki so skladni z ureditvenim konceptom celotnega območja stanovanjske gradnje Livade L
Nadstreški ob pritličnih stanovanjih imajo kritino iz korcev. konstrukcija je betonska ali lesena.
Igrišča za predšolske otroke imajo travno podlago z igrali. Ograje ob individualnih stanovanjskih objektih in stanovanjskem dvojčku so lahko parapetni zidovi do 50cm višine ali pa živa meja. Gradnja pomožnih objektov ni možna.
Zunanje višinske razlike premoščene s stopnicami morajo biti opremljene tudi z rampami za otroške vozičke. Višinsko oblikovanje zunanjega prostora mora biti povezano s pritlično funkcijo v objektu. V podhodih stanovanjskih blokov je obvezno onemogočiti parkiranje osebnih avtomobilov.
Vse zelene površine v okviru zazidalnega načrta, ki niso zajete v funkcionalno zemljišče k individualnim stanovanjskim objektom se smatrajo kot javne zelenice in se urejajo v okviru programa SK!S.
!V. VAROVANJE !N IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
15.	člen
Območje ureditve mora biti zavarovano proti vsem škodljivim emisijam in vplivom na življenjsko okolje (voda. zrak. tla. hrup. sevanje in podobno)
-	Maksimalna dovoljena raven hrupa v ureditvenem območju ne sme presegati naslednjih mej:
-	dan	60 DB (A)
-noč	50 DB (A)
- Maksimalna dovoljena raven hrupa zazidalnega območja v konicah znaša:
L 10 raven hrupa, ki je presežena v trajanju 10% celotnega Časa
-	(pogoste konice)	65 DB (A)
L5 raven hrupa, ki je presežena v trajanju 5% celotnega Časa
-	(redke konice)	70 DB (A)
- Predvideni sistem odvažanja smeti na komunalno deponijo mesta Izola pogojuje sanacijo in ureditev navedenega objekta.
V. POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROMETNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
16.	Člen
Prometna ureditev
Prometni dostop do predvidenih stanovanjskih blokov je opredeljen iz južne obvoznice, iz Kajuhove ceste ter ulic Bogomira Magajne in Ivana Regenta pa za obstoječe in predvidene individualne objekte.
Peš dostop je določen v navezavi na obstoječe poti v že zgrajenem naselju Livade, na ulico Bogomira Magajne. Veluščkovo ulico, ulico Ivana Regenta ter povezavo teh z južno obvoznico.
Peš dostopi do obstoječih objektov se ne spreminjajo. Južna obvoznica povezuje ureditveno območje z obrtno cono in z območjem Kajuhove ulice.
V	ureditvenem območju je za promet motornih vozi! zagotovljeno parkiranje ob južni obvoznici in ulici Ivana Regenta.
Peš poti v izvedbi morajo zagotoviti dostop interventnih ter komunalnih vozil, ne smejo pa omogočati lokalnega dovoza z zasebnimi vozili.
17.	člen
Vodovodno omrežje:
Vodovodno omrežje se napaja iz vodovoda 0 350mm v ulici IX. Korpusa, iz obstoječega tranzitnega cevovoda 0 300mm. iz Kajuhove ulice in iz Obrtne cone Izola - cevovod 0 250mm.
Razdelilno omrežje se napaja iz rezervoarja Livade na koti 70.0m n. v. Hidraulični tlak v območju je cca 3.5 bara.
18.	člen
Plinovodno omrežje:
Plinovodno omrežje iz PVC cevi se naveže na obstoječi sistem in tvori zanke. Na vseh vozliščih morajo biti nameščene zapore armature, na najnižjih točkah pa zbiralci kondenzata.
19.	člen
Kanalizacijsko omrežje:
Kanalizacijsko omrežje zahodnega dela ureditvenega območja v mešanem sistemu se priključuje na obstoječe omrežje v Livadah, na jašek št. 10. Vzhodni del ureditvenega območja ločenem kanalizacijskem sistemu se v Kajuhovi ulici priključuje na obstoječo fekalno kanalizacijo. meteorna kanalizacija pa v hudournik Morer. Kanalizacijsko omrežje je višinsko postavljeno tako. da omogoča priključek kletnih prostorov na omrežje. Izvedba objektov V. etape območja stanovanjskih izgradnje Livade I. zaključuje možnosti priključkov novih objektov na obstoječi sistem kanalizacije. Vsi nadaljnji posegi v območju Livad so pogojeni z dograditvijo primarnega sistema kanalizacije mesta Izola.
20.	člen
Elektroenergetsko omrežje:
V	ureditvenem območju se zgradi nova trafo postaja - Livade V. nazivne moči 630 k V A. ter VH kablovod TP Livade V - TP Livade VI. Visoko napetostno omrežje, ki prečka območje se ustrezno zaščiti in ob novi TP uskladi delno z novim sistemom elektroenergetskega omrežja.
Nizkonapetostno omrežje se zgradi v zemeljski kabelski izvedbi, s svetlikami enakega tipa kot v obstoječi zazidavi.
21.	člen
Omrežje zvez:
Naročniško telefonsko omrežje se priključi na krajevno telefonsko omrežje in se izvede s kabli TKOON za vlečenje v kabelsko kanalizacijo.
22.	člen
Odlaganje odpadkov:
Odlaganje odpadkov pri individualnih stanovanjskih objektih je predvideno v tipskih kantah za smeti, 501.
Vsi odpadki se odvažajo na komunalno deponijo mesta Izola.
66
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
V!. DRUGI POGOJI. KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVI DENIH PROSTORSKIH UREDITEV. OZIROMA POSEGOV
V PROSTOR
23.	č)en
Zaldanjanje prebivalstva:
V območju sta predvideni dve zaklonišči. zmogljivosti vsako 130 zakloniščnih mest. v objektih 24 in 24a.
Druga namembnost zaklonišča je prostor hišnega sveta in shrambni prostor.
24.	č!en
Tolerance pri gabritih in namembnosti objektov in naprav:
Dograjevanje novopredvidenih objektov in druge spremembe zazi-da!ne rešitve niso mogoče.
Zaradi prilagajanja terminskim razmeram so dovoljene tolerance:
-	horizontalni gabarit	+ -0.3 m
-	vertikalni gabarit	+ -0.3 m
Izjemoma je pri obstoječih individualnih objektih možna sprememba
namembnosti stanovanjskih v poslovne prostore, v kolikor se v lokacijskem postopku izkaže da dejavnost ne povrzča obremenitve okolja, ki presegajo normative določene za stanovanjsko območje.
VH. ETAPNOST tN ZAČASNA NAMEMBNOST
23. člen
Izvedba zazidalnega načrta je predvidena v treh etapah, ki obsegajo tudi sočasno gradnjo prometne in komunalne infrastrukture ter zunanjo ureditev, in sicer:
I.	etapa objekti 31 do 27 ter trafo postaja
II.	etapa objekt 26 do 23a
III.	etapa območje v celoti
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v I. etapi, z izjemo območja cementninarstva. je enaka obstoječi namembnosti in se postopno spreminja skladno s potrebami realizacije tega zazidalnega načrta ter z določili tega odloka.
De! zemljišča Pivovarne Union TOZD Polnilnica »Vesna«, zahodno od objekta in manipulativnih površin, je možno parkovno urediti in izvesti peš povezave.
VIII OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
26.	člen
Investitorji individualnih stanovanjskih objektov z obrtnimi delavnicami v pritličju ter investitorji lokalov v pritličjih stanovanjskih objektov. morajo ob vlogi za lokacijsko dovoljenje pridobiti potrdilo pristojnih služb o zagotovilu skladnosti predvidene dejavnosti z določili tega zazidalnega načrta.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Delne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta območja stanovanjske gradnje »Livade I« so na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola ter krajevni skupnosti III Livade.
28.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin Koper.
29.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-3/77 Izola. 23. februarja 1989
Predsednik Oskar JOGAN
Na poodlagi 10. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 38/86) drugega odstavka 46. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 5/80). Pravinika
o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS št. 8/87) in 159. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 21/87 in 26/87) je Skupščina občine Izola na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela z dne 23. februarja 1989 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Izola poprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš. poprečne stroške komunalnega opremljanja zemljišč in vrednost stavbnih zemljišč za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin po določbi 10. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 38/86) in v smislu določi! pravilnika o enotni metodologiji za izračun porometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS Št. 8/87).
2.	člen
Poprečna gradbena cena za Ikv.m. stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča na dan 31. 12. 1988 na območju občine Izola znaša 1.889.123 din/m-.
V kolikor je zagotovljena možnost uporabe zaklonišča se poprečni ceni iz prejšnjega odstavka prišteje še znesek v višini 4.50% te poprečne cene (za zgrajena zaklonišča).
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za IH. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 200 do 250 prebivalcev na ha na dan 31. 12. 1988 znašajo:
-za komunalne naprave individualne rabe na Ikv.ni. koristne stanovanjske površine 5.8% od cene iz 2. člena tega odloka
-	za komunalne naprave kolektivne rabe za 1 kv m koristne stanovanjske površine 8.6% od cvene iz 2. Člena tega odloka.
4.	člen
Korist za stavbna zemljišča se določi:
-	na območju mesta Izola v višini 1.1% od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka
-	na območju naselij in zaselkov Jagodje. Dobrava. Korte. Šared. Malija 0.9% poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka
-	na ostalih nestrnjenih agrarnih območjih 0.8% poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka.
5.	Člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Izola (Ur. objave št.
6/88).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-1/89
Izola. 23. februar 1989
Predsednik OSKAR JOGAN. l.r.
Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS. št. 35/82 in 14/84). 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 38/86 in 46/88) ter 200. in 236. Člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 21/87) je Izvršni svet Skupščine občine Izola na seji. dne 14. februarja 1989 sprejel '
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DODELJEVANJU IN POGOJIH PRODAJE KADROVSKIH STANOVANJ V OBČINI IZOLA
L člen
V pravilniku o dodeljevanju in pogojih prodaje kadrovskih stanovanj v občini Izola (Ur. ob. št. 19/88) se 33. člen spremeni in po novem glasi:
»Kadrovska stanovanja se lahko prodajajo v skladu z zakonom in tem pravilnikom pod pogojem, da kupnina ni nižja od vrednosti, nezasedene stanovanjske hiše ali stanovanja na dan prodaje, izračunane na
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
67
podlagi enotne metodo!ogije za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj «
2.	člen
34. in 3$. č!en se Črta.
3.	č!en
36. č!en se spremeni in po novem g!asi:
»Zasedeno stanovanje se !ahko proda imetniku stanovanjske pravice, s soglasjem imetnika stanovanjske pravice pa tudi uporabniku tega stanovanja.
izjava o soglasju imetnika stanovanjske pravice o prodaji stanovanja uporabniku mora biti sestavljena v pisni obliki in overjena pred sodnikom.
Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, je nična.«
4.	člen
46. člen se spremeni in po novem glasi:
»Kupec je dolžan najmanj 50% kupnine poravnati v 30 dneh od dneva, ko pogodbo potrdi javni pravobranilec oziroma od dneva, ko izteče rok za potrditev pogodbe;
-	preostali de! kupnine se odplača z obročnim odplačevanjem in sicer tako. da se neodplačani de! kupnine valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko, če s predpisi o valorizaciji družbenih sredstev ni določen drugačen način valorizacije sredstev za stanovanjsko gradnjo;
-	višina kupnine, ki jo kupec odplačuje z obročnim odplačevanjem, je odvisna od cene stanovanja in kreditne sposobnosti kupca, odplačilna doba sme trajati največ 20 let «
5.	Člen
V prvem odstavku 44. člena se za besedo »vrednosti« črta besedilo »programom predvidenih prodaj«.
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 36-2/88
Izola. 14. februarja 1989
Predsednik BRANKO MAHNE. l.r.
OBČ!NA KOPER
Na podlagi 2. odstavka Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84. 37/85. 29/86) in 239. člena statuta občine Koper, je Skupščina občine Koper na seji Zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1989 sprejela
-	Zbirno karto komunalnih naprav z idejnimi rešitvami komunalnih naprav 1 : 500
-	Načrt parcelacije 1 : 500
-	Zakoličeni načrt 1 : 500
-	Načrt etapnosti gradnje 1 : 500
4.	člen
Meja območja, ki ga ureja ureditveni načrt poteka po sledečih parcelnih številkah, 1644, 1643, 1642, 1668/2, 1669/2, 1692, 1674/4, 1674, 1635/2, 1626, 28, 1629/1, 1629/2. 2262/2, 1616/8 1616, 41. 40/3, 1618, 1617, 1619 1620 2264, 1691/1, 1689/1 1688/2, 1626, 1664, 1682/1, 2226/1, 1683/1, 1683/2, 2261. 877/8, 877/7, 877/6, 877/2. 877/1, 889/1, 890, 892/1, 895/2 895/1. 900/1, 900/3, 1646, vse k. o. Hrastovlje
5.	člen
Območje ureditvenega načrta je namenjeno:
-	stanovanjski gradnji - prenovitvenim posegom, nadomestni gradnji, novogradnji
-	gradnji spremljajočih objektov in naprav centralne dejavnosti
-	gradnji prometne in komunalne infrastrukture
-	ureditvam odprtega prostora območja Tabora
6.	člen
Posamezna območja znotraj ureditvenega območja naselja imejo sledeče funkcije in pogoje oblikovanja.
I Območje obstoječe strnjene vaške zazidave
A)	FUNKCIJA
-	stanovanja
-	gospodarski objekti ali deli gospodarskih objektov
-	spremljajoče dejavnosti, nemoteče za bivalno okolje
B)	Pogoji za oblikovanje na območju strnjene zazidave
1.	Pri prenovitvenih posegih na objektih se ohranjajo:
Upoštevati je treba obstoječo tipologijo gradnje objektov,
-	Ohraniti je treba obstoječo etažnost objektov, možna je le korektura prenizkih etažnih višin ob upoštevanju vedute na Tabor
-	balkonov in teras ni možno izvajati možno, je zgraditi zunanja stopnišča, ki pa morajo biti pri obstoječih objektih kamnita in ki se nadaljujejo v krajši nadkriti lesen balkon »gank«
-	okna s polkni in vrata morajo bitri lesena
-	strešni venci, zidani v kamnu ali armiranobetonski morajo biti plitki
-	fasade obstoječih stavb morajo biti ometane z ometom; barva fasade je lahko bela ali naravna barva ometa
-	dvorišč ni možno prizidati porušene dvoriščne zidove je treba pozidati v kamnu, isto velja za nove zidove
-	zidovi, ki morajo biti zaradi višine armiranobetonski morajo biti na vidni strani pozidani s kamnom
ODLOK
O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA HRASTOVLJE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt naselja Hrastovlje, ki ga je izdela! Invest biro pod številko projekta DN 88-90
2.	člen
Ureditveni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, komunalnega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor
3.	čine
Vsebina dokumentacije obsega:
a)	Tekstualni de!
-	Prostorski pogoji za realizacijo odločitev
-	Odlok
-	Soglasja
b)	Grafični del
-	Izris iz Dolgoročnega plana občine Koper
-	Izris iz Srednjeročnega plana občine Koper
-	Topografski načrt 1 : 500
-	Mapno kopijo 1 : 2000
-	Arhitektonsko zazidalno situacijo I : 500
2.	Pri nadomestnih gradnjah in dozidavah se ohranja:
-	tipologija stavbarstva v naselju
-	ohraniti je treba obstoječo mrežo komunikacij
-	ohraniti je treba odnos med objektom in dvoriščem med pozidanim in nepozidanim prostoroim
-	ohraniti je treba obstoječo etažnost P + 1
-	novozgrajeni objekti morajo biti v nizih ali zaključenih sklopih
-	kot oblikovno sestavino je treba upoštevati dvoriščni zid, nad zidavo ulice zunanja stopnišča z »gankom«
-	okna so lahko tipska, lesena s polkni, dimenzij 1,00 x 1,20m
-	fasade nadomestnih objektov morajo biti izdelane v fino zalikani podaljšani malti; fasada je lahko bele barve ali naravne barve ometa
II. Območje novogradenj
A)	FUNKCIJA
-	stanovanjski objekti
-	stanovanjsko gospodarski objekti
-	spremljajoče dejavnosti nemoteče za bivalno okolje
B)	Pogoji za oblikovanje na območju novograden
-	velikost parcel ne sme omogočati razpršene gradnje
-	upoštevati je treba obstoječo tipologijo pozidave prostora in objektov, upoštevati je treba odnos stavbe do dvorišča
-	novi de! vasi mora ustvariti videz strnjene zazidave v nizih in zaključenih sklopih
68
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
-	stavbe morajo biti locirane na parceli tako da je možna dozidava objekta
-	pri oblikovanju objektov je treba upoštevati da je možno izvesti dostope na dvorišče skozi objekt
-	večji balkoni a!i terase niso dovoljeni, možno je izvesti uganke« do maksima!ne širine 1,5 m a!i nadkrite manjše terase zunanjih stopnišč »baludurje«
-	stavbe so !ahko visoke P + 1
-	tlorisi stavb morajo biti v razmerju dolžina proti širini najmanj 1:1 s tem, da dolžina objekta lahko narašča, maksimalna širina objekta je lahko 8 m
-	dvorišča so lahko ograjena z zidovi, ki pa ne smejo biti nižji od 1,2m
-	pri izvedbi opornih zidov, je treba vidni de! opornega zidu pozidati v kamnu.
7.	člen
Zazidalna zasnova mora upoštevati potreba občasnih javnih prireditev na prostem z možnostjo fleksibilne postavitve začasnih objektov in naprav
8.	člen
Prometna in komunalna infrastruktura.
-	prometno se navezujejo predvideni posegi na obstoječo lokalno cesto, ki poteka skozi naselje. Na južnem odseku ceste je predviden pločnik
-	parkirišče za avtobus in osebne avtomobile je določeno na območju ob dostopni poti k Taboru
-	večja parkirna površina za parkiranje v primeru masovnejših obiskov je določena južno od gostišča
-	oskrba z vodo je vezana na prečrpavanje iz mostičja v sistemski rezervoar nad Brezovico in od tu težnostno vodenje od rezervoarja nad Hrastovljami V I. fazi je možna oskrba s pomočjo obstoječih vodnih virov
-	pri zasnovi kanalizacije so upoštevane prostorske omejitve v zvezi z akumulacijo in varstvom vodnega vira za pitno vodo Kanalizacija se rešuje lokalno, z vodenjem odpadnih voda v lokalno čistilno napravo, ki je predvidena nizvodno od izvira Rižane (pri Mostičju)
Za manjše posege je dostopno locirati čistilno napravo v bližini naselja s pogojem, da se v končni fazi priključi na kanalizacijski sistem
-	elektroenergetske naprave se bodo postopno dograjevale skladno z napredovanjem zidave v naselju
-	izgradnja PTT omrežja bo vključena v sistem izgradnje ruralnega radijskega telefonskega omrežja
9.	člen
Ostali pogoji za izvajanje ureditvenega načrta so:
-	enoten koncept oblikovanja objektov
-	poenotenje urbane opreme
-	poenotenje prodajnih kioskov in stojnic
-	elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja
-	zunanje površine morajo biti maksimalno ozelenjene pri izboru zelenila morajo biti upoštevane regionalne značilnosti
-	brežine morajo biti izvedene v naravnih naklonih
10.	člen
Elementi za funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav so razvidni iz grafičnih prilog iz 3. člena tega odloka
11.	člen
Urbabnistično arhitektonski koncept mora omogočiti smiselno etap-nost gradnje. V prvi fazi je potrebno urediti.
-	kanalizacijo po pogojih Odloka o določitvi varstvenih pasov izvira Rižana in o ukrepih za zavarovanje voda
-	gostišče s spremljajočimi programi
-	ureditev območja Tabora
-	postopno izvajanje prenovitvenih posegov ter dopolnilne gradnje
12.	člen
Območje ureditvenega načrta Hrastovlje leži v območju kulturnega spomenika Hrastovlje. Vsi posegi v prostor so možni pod pogoji, smernicami in z upoštevanjem varstvenih režimov za kulturni spomenik (Uradne objave, št. 27/87)
V območju ureditvenega načrta Hrastovlje so nezazidljive naslednje parcele št: 1682/1,1683/2,1684,1685,1686,1689,1689/1,1689/2,1689/ 3, 1689/4, 1699/2, 2226/1, 104, 626 vse k. o. Hrastovlje
Za vsak poseg v območju kulturnega spomenika in območju ureditvenega načrta mora investitor pridobiti soglasje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
13.	čine
Dopustne tolerance pri prenovitvenih posegih nadomestnih gradnjah in novogradnjah so: v višini 0,5 v širino 0,5, v dolžino do maksimalno lm.
Pri tolerancah je potrebno ohraniti osnovne proporce objekta
14.	čine
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom organizacijam združenega dela in drugih organov, organizacijam in skupnostim pri Komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve SO Koper
15.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekticja
16.	čine
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Številka: 352-2/89 Koper, 28. februarja 1989
Predsednik RAUL Š1ŠKOV1Č, ! r
Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) ter 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne, 28. februarja 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGAN! ZAC1J! !N DELOVNEM PODROČJU UPRAVNIH ORGANOV OBČINE KOPER
1.	člen
V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Koper (Uradne objave št. 8/80. 3/85 in 38/87) se 14. člen spremeni tako. da se glasi:
»Kolegijsko vodena občinska upravna organa sta:
1.	Občinski komite za gospodarstvo
2.	Občinski komite za družbene dejavnosti «
2.	člen
15.a člen se spremeni in dopolni tako. da se glasi:
Občinska upravna organizacija je Zavod za družbeni razvoj občine Koper.
Zavod za družbeni razboj občine Koper je družbena pravna oseba «
3.	člen
15. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Individualno vodeni občinski upravni organi so:
1.	Občinski sekretariat za občo upravo
2.	Občinski sekretariat za finance
3.	Občinski sekretariat za notranje zadeve
4.	Občinski sekretariat za ljudsko obrambo
5.	Občinska uprava za družbene prihodke «
4.	člen
17.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Občinski komite za gospodarstvo opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na področja. Industrije, rudarstva, kmetijstva, gozdar stva, veterine, ribolo!va, lova, vodnega gospodarstva, gradbeništva, prometa in zvez (razen zadev iz pristojnosti občinskega sekretariata za notranje zadeve), trgovine in preskrbe, gostinstva in turizma, obrti in drobnega gospodarstva, stanovanjsko-komunalnega gospodarstva, tehničnih in poslovnih storitev, urejanje prostora in varstvo okolja.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
69
premoženjsko pravnih zadev ter dc!a in delovnih razmerjih (razen izdaje dc!ovnih knjižic).
Vodi postopek sprejemanja občinskih planskih dokumentov , sprem-!ja uresničevanje pianov in drugih planskih dokumentov ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje in izvaja druge upravne naloge s področja družbenega planiranja, usklajuje plane in programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja kmetijstva in proizvodnje hrane ter zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje med interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje. Nadzira izvajanje predpisov s področij komunalnih dejavnosti.
Predlaga izvršnemu svetu ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom določenih obveznosti (ukrepi za sanacijo in drugi ekonomski ukrepi) in mu daje pobude za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes.
Občinski komite za gospodarstvo opravlja tudi vse druge zadeve s področja gospodarstva, ki niso v delovnem področju drugega občinskega upravnega organa oziroma upravne organizacije «
5.	Člen
19. člen se črta.
so na dan uveljavitvetega odloka neposredno opravljali te naloge in dela.
33.Č člen
Z dnem. ko prenehate z delom odpravljena občinska upravna organa (33.a Člen) se razrešijo njihovi funkcionarji in Člani kolegijskih teles, ki jih je imenovala občinska skupščina oziroma vodilni delavci, ki jih je imenoval izvršni svet občinske skupščine.
33.d Člen
Oprema, inventar in druge stvari, arhiv, dokumentacija, sredstva za delo in druga sredstva, ki sta jih uporabljala odpravljena občinska upravna organa, se razporedijo med na novo nastala občinska upravna organa, ki sta prevzela naloge in dela ter delavce omenjenih organov, sočasno s prevzemom omenjenih nalog, del in delavcev.
33.e člen
Funkcionarja, ki vodita občinska upravna organa iz 33.b člena tega odloka morata predložiti akta o notranji organizaciji in delu ter o sistematizaciji del in nalog v teh organih, najkasneje v dveh mesecih, po uveljavitvi tega odloka v soglasje izvršnemu svetu skupščine občine Koper.
6.	člen
Za 20. členom se doda nov, 20.a člen, ki se glasi:
»Občinski sekretariat za finance opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na področja: financ, bančništva in zavarovalništva.
Opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet. občinske upravne organe in upravne organizacije na področju finančnih in strokovnih opravi! za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov in upravne organizacije obračun osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov ter upravne organizacije. opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in drugih računov, finančnih načrtov organov, organizacij oziroma delovnih skupnosti«
7.	člen
Za 23.a členom se doda nov. 23.b člen. ki se glasi:
"Občinska upravna organizacija Zavod za družbeni razvoj občine Koper zagotavlja sredstva za svoje delo na podlagi:
-	plači! na področju priprave prostorskih izvedbenih aktov in urbanističnega načrtovanja
-	plačil za izdelavo lokacijske dokumentacije
-	sredstev iz proračuna skladno z letnim programom dela in finančnim planom upravne organizacije, ki ju potrdi izvršni svet
-	drugih virov iz delovnega področja upravne organizacije (pogodbe, sporazumi in drugo).
Višina plači! iz prve in druge alincc prejšnjega odstavka se določa na podlagi izračuna stroškov oziroma določitve cen za storitve, ki jih potrdi izvršni svet občinske skupščine «
Občinski komite ustanovljen s tem odlokom, deluje kot kolegijski upravni organ od dneva uveljavitve odloka, ki bo določil njegovo sestavo.
Delavci, ki ne bodo razporejeni po aktih iz prvega odstavka tega člena imajo pravico in dolžnosti iz 189.. 190. in 191. člena zakona o sistemu državne uprave in o !zvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih «
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Določbe, ki se nanašajo na delo s tem odlokom na novo ustanovljenih in odpravljenih občinskih upravnih organov se pričnejo uprabljati z 31.
3.	1989.
Številka: 021-14/80
Koper, 28. februara 1989
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ. L r.
Na podlagi 1. člena zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. Št. 33/72. $5/72, 28/77, 36/7$, 58/75, 7/77, 61/78. 26/79. 5/80. 63/80. 3/81. 23/82. 15/83. 71/84. 39/85,11/86, 21/87. 10/88, 31/88) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1989 sprejela
8.	člen
Prvi odstavek 29. člen (prejšnji 31. člen) se spremeni tako. da se glasi: "Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so pomočniki funkcionarjev. ki vodijo občinske upravne organe in sekretar izvršnega sveta«
9.	člen
Za 33. členom se dodaja novi. 33.a. 33.b. 33.c.. 33.č.. 33.d., 33.e., člen. ki se glasijo:
33.a člen
Dne 31. marca 1989 sé odpravita in prenehata z delom:
1.	Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance
2.	Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
33.b člen
Dne !. aprila 1989 začneta delo s položajem in delovnim področjem, ki ju določa ta odlok:
! Občinski komite za gospodarstvo
2.	Občinski sekretariat za finance.
33.c člen
Občinski upravni organi, ki prevzemajo pristojnosti oziroma zadeve odpravljenih občinskih upravnih organov, prevzemajo tudi delavce, ki
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČIN!
KOPER
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od plači! za storitve v občini Koper (Uradne objave št. 23/88) se v tar. Št. 1 v drugem odstavku za besedilom "ter storitve med zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost« doda besedilo "in organizacijami združenega dela).
2.	člen
Tar. št. 3 se spremeni in se glasi:
"Od plači! za prirejanje iger na srečo, razen iger na srečo od katerih se plačuje temeljni prometni davek in iger na srečo, ki jih prirejajo OZD skupnosti loterijskih organizacij Jugoslavije se plačuje posebni občinski davek od plači! za storitve po stopnji 10%.
3.	člen
Tar. št. 4 se spremeni in se glasi:
"Od plači! (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve. se plačuje posebni občinski davek od plači! za storitve po stopnji 10%.
Tar. št. 5 se črta.
4. člen
70
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5

5. člen
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. 1. 1989.
Št. 416-8/89
Koper. 28. februarja 1989
Predsednik RAUL Š1ŠKOVIČ. t. r.
Na podtagi 40. čtena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8/82). 239. člena statuta občine Koper in samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper za obdobje 1986-1990 je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1989 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVKA ZA GOSPODARJENJE S KOMUNALNIMI OBJEKT! IN NAPRAVAM! SKUPNE RABE V OBČINI KOPER V LETU 1989
1.	člen
S tem odlokom se določi prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu 1989.
2.	člen
Zavezanci prispevka iz prejšnjega člena so delavci iz OZD in TOZD ter delovni ljudje, ki na območju občine Koper samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SKIS občine Koper za obdobje 1986-1990.
3.	člen
Prispevek iz prejšnjega člena se plačuje po skupni prispevni stopnji 2.37 na osnovi BOD iz dohodka.
4.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se obračunavajo mesečno ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Izplačevalci osebnih dohodkov morajo ob dvigu osebnih dohodkov predložiti službi družbenega knjigovodstva naloge za izplačilo obračunskih prispevkov.
5.	člen
Prispevek po tem odloku je prihodek samoupravne komunalne interesne skupnosti SKIS občine Koper.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o višini prispevka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe za leto 1989 (Uradne objave., št. 39/88).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 4)4-5/89
Koper. 28. februarja 1989
Predsednik RAUL Š1ŠKOV1Č. 1. r.
Na podlagi 79. člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ. št. 77/88). 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS. št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1989 sprejela
/	SKLEP
O UGOTOVITVI PRENEHANJA ZAČASNIH UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V PROMETNI IN TURISTIČNI DELOVNI ORGANIZACIJI SLAVNIK KOPER
1.
Skupščina občine Koper ugotavlja, da so začasni ukrepi družbenega varstva v Prometni in turistični delovni organizaciji Slavnik Koper (Uradne objave, št. 5/88 in 30/88) prenehali dne 25. februarja 1989.
2.
Iz sodnega registra se izbrišejo vpis začasnega ukrepa ter pooblastila začasnega kolegijskega organa.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 023-5/88
Koper. 28. februarja 1989
Predsednik Raul ŠiškoviČ. l.r
OBČtNA PtRAN
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82.4/86.21/86). 58 . 59 . 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 18/84). 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83. 42/85. 4/86 in 47/88) ter Dogovora o usklajevanju meri! za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS. št. 19/86) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMUtŠČA NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	člen
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran (Uradne objave, št. 25/88) se 2. člen spremeni in se glasi:
»Nadomestilo iz 1. člena se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na območjih, ki so opredeljena z vodovodnim. kanalizacijskim in električnim omrežjem «
2.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 420-2/88-89 Piran. 14. februarja 1989
Predsednica TATJANA KOSOVEL. 1. r.
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82. 4/86) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1989 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina občine Piran razreši Alojza BUTINARJA dolžnosti opravljanja funkcije predsednika Občinske volilne komisije in Ivana ZABUKOVCA dolžnosti opravljanja funkcije namestnika predsednika Občinske volilne komisije.
2.
Skupščina občine Piran imenuje za predsednico Občinske volilne komisije Jelko BRGLEZ, dipl. pravnico, sodnico Temeljnega sodišča Koper - Enota Piran in Danico CEGLAR, dpi. pravnico, sodnico Temeljnega sodišča Koper - Enota Piran, za namestnico predsednice Občinske volilne komisije.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 108-5/89	Predsednica
Piran: 14. februarja 1989	TATJANA KOSOVEL. 1. r.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
71
OBČ!NA POSTOJNA
Na podlagi 2 odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS št. 37/85) in 2. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 (Ur. list SRS št. 43/88) ter 202. člena Statuta občine Postojna je Izvršni svet Skupščine občine Postojna na svoji seji dne 16. 2. 1989 sprejel naslednjo
ODREDBO
O IZVAJANJU PREVENTIVNIH UKREPOV ZARADI ODKRI VANJA IN PREPREČEVANJA ŽIVALSKIH KUŽNIH BOLEZNI
ZA LETO 1989
1.	člen
Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora KVZ Nova Gorica DE Postojna in Obratna ambulanta PK Pivke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene veterinarske organizacije) sprejeti v letu 1989 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Pooblaščene veterinarske organizacije so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti Medobčinski upravni odbor, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati KVZ Nova Gorica DE Postojna in obratna ambulanta PK Pivka. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivne vakcinacije se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrolo imunosti opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu VTOZD za veterinarstvo) po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava.
4.	člen
Pooblaščene veterinarske organizacije, ki opravljajo preventivne vakcinacije ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oz. preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave.
Pooblaščene veterinarske organizacije iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost.
5.	člen
Splošna vakcinacija psov in mačk proti steklini mora biti opravljena do 1. maja 1989.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Priti steklini je potrebno vakcinirati tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Ob akciji vakcinacije psov in mačk proti steklini je treba opraviti tudi dehelmitizacijo psov. Stroški bremenijo imetnika živali.
Vakcinacijo opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna.
6.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba vakciniati kokoši, piščance, brojlerje. purane.
-	v perutninskih obratih PK Pivka
-	v naseljih, kjer so perutninski obrati PK Pivka in večje reje individualnih proizvajalcev
-	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost
Vakcinacijo iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982).
Vakcinacijo po tem členu opravi KVZ Mova Gorica DE Postojna, v perutninskih obratih PK Pivka, pa obratna ambulanta PK Pivka. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	Člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat. v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, iz perutninskih jat, ki so bile vakcinirane proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale introfuranskih preparatov (Nitrofurazon. furazolidon...).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitrer krvne aglutinacije opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna z ekipo obratne ambulante PK Pivka.
Proti Markovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati matično jato, proti kuženmu tremorju pa le matično jato:
-	v perutninskih obratih PK Pivka
-	v obratih indvividualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost
Vakcinacijo proti kuženmu temorju. infekcioznemu bronhitisu. Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna, v obratih PK Pivka pa obratna ambulanta.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi z histo-kloško preiskavo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 9. in
10.	člena vzame obratna veterinarska ambulanta PK Pivka po programu Republiške veterinarske uprave. Preiskave na kontrolo imunosti pa mora zagotoviti obratna veterinarska ambulanta PK Pivka pri pooblaščenem inštitutu VTOZD za veterinarstvo.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oz. najmanj 50 pitancev in prašiče, ki se krmijo s pomijami iz gostinskih obratov, obratov družbene prehrane in drugih javnih lokalov.
Vakcinacijo iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapinizira-nega virusa. Vakcinacijo opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna.
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih farm.
Stroški vakcinacije prašičev, ki se krmijo s pomijami, bremenijo imetnika živali.
9.	člen
Tuberkulinizirati je treba:
-	nadaljnjih 25% vseh goved v občini
-	osnovno govejo čredo KZ Postojna TOZD Mlečna proizvodnja
-	vse plemenske merjasce
-	v plemenice neokuženih prašičjerejskih farm (vse)
Tuberkulinizacijo opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna
10.	člen
Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno
-	osnovno govejo čredo KZ Postojna in krave individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom: ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled
-	20% plemenskih živali v osnovni goveji čredi KZ Postojna s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi medobčinska veterinarska inšpekcija
-	odstreljene poljske zajce (patoanatomsko)
-	vzorce mleka in krvi odvzame KVZ Nova Gorica DE Postojna.
Mlečno prstenasto preiskavo opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna.
Laboratorijske preiskave krvi goved, opravi VTOZD za veterinarstvo.
Preglede zajcev opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 20 vseh plemenskih živali v osnovni čredi KZ Postojna in vse plemenske živali v osnovni čredi na saniranih govedorejskih obratih KZ Postojna.
Vzorce krvi odvzame KVZ Nova Gorica DE Postojna. Preiskave seruma s preiskusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Na leptospirozo je treba 1-krat letno pregledati 10% vseh še ne pregledanih plemenskih živali v osnovni čredi KZ Postojna po pro-
72
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
gramu, ki ga dotoči medobčinska veterinarska inšpekcija.
Na teptospirozo je treba preiskati 10% vzorcev krvi ptemenskih prašičev po programu, ki ga dotoči medobčinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi vzame KVZ Nova Gorica DE Postojna.
Serotoške preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	čten
Na kuino matokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce ptemenjake. Vzorce krvi odvzame VTOZD za veterinarstvo ob rednih pregtedih. Serotoški pregted vzorcev krvi z getprecipitinskim testom (Cogginstest) opravi VTOZD za veterinarstvo.
Na kuino matokrvnost je treba preiskati vse kopitarje v okuženih htevih.
Vzorce krvi v okuženih htevih odvzame KVZ Nova Gorica DE Postojna.
14.	čten
Proti miksomatozi je treba vakcinirati kunce, ki se odpremtjajo na razstave, ocenjevanja in podobno.
Vakcinacijo opravi KVZ Nova Gorica DE Postojna. Stroški bremenijo imetnika Živah.
15.	čten
Da bi preprečiti širjenje botezni čebet, je treba popisati vse čebetarje in čebetje družine na območju občine. Popis je treba opraviti do 28. 2. 1989. Po končanem popisu čebetjih družin se bodo družine enotno terapirate.
Popis opravi čebetarsko društvo.
Terapiranje opravijo tastniki sami pod kontroto detavcev KVZ Nova Gorica De Postojna. Sredstva za nabavo preparatov bo zagotovita Zveza čebetarskih društev SR Stovenije, sredstva za izpetjavo akcije pa zagotovijo imetniki - tastniki čebet.
16.	čten
Obvezno je treba opraviti trihinetoskopijo mesa prašičev, ki je namenjeno za domačo porabo, če prašiči izvirajo iz epizootiotoško nejasnega območja.
17.	čten
Če se ugotovi cisticerkoza, mora poobtaščena veterinarska organizacija takoj obvestiti zdravstveno stužbo.
18.	čten
Ta odredba začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
Z dnem, ko začne vetjati ta odredba, preneha vetjati odredba o preventivnih ceptjenjih ter drugih preiskavah v tetu 1988 (Ur. objave št. 3/88)
Št. 323-6/89-3
Postojna, dne 16. 2. 1988
Predsednik L1 VIJ Knafetc !. r.
Na podtagi 29. čtena Zakona o zdravstvenem varstvu Živah (Ur. hst SRS št. 37/85), 5. čtena Navodi! o ptačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo Živah in ravnanju s sredstvi na posebnih računih za zdravstveno varstvo Živah (Ur. hst SRS št. 40/85) ter 202. čtena Statuta občine Postojna je Izvršni svet Skupščine občine Postojna na svoji seji dne 16. 2. 1989 sprejet nastednjo
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO SANITARNE PREGLEDE ŽIVAH IN ŽIVIL ŽIVALSKEGA POREKLA IN PRISTOJBINAH ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA PROIZVODNJO MLEKA ZA JAVNO POTROŠNJO V OBČINI POSTOJNA
1.	čten
I. Za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede pri naktadanju, pre-ktadanju in razktadanju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravtja izven občine ah pripetje iz drugih občin, se dotočijo pristojbine:
a)	od vagonskih ati kamionskih pošitjk - 54.200.-
b)	od kosovnih pošitjk - 23.800-
Za kosovno pošitjko se smatra:
-	govedo, konje nad 1 teto stare - do 3 kom
-	žrebeta, teteta, prašiči, drobnica - do 5 kom
-	odojki do 3 mes. starosti - do 15 kom
-	perutnina - do 50 kom
-	panji čebet - do 5 kom
-	potži, žabe. raki, ribe - do 159 kom
II.	Za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede pošitjk Živah, živat-skih proizvodov in odpadkov, prispetih iz uvoza ati namenjenih izvozu se pri naktadanju. prektadanju in razktadanju dotoči pristojbine:
a) od vagonskih ati kamionskih pošitjk - 106.800 -
b» od kosovnih pošitjk - 43.400 -
III.	Za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede ktavne živine pred zakotom ati mesa po zakotu. se dotočijo nastednje pristojbine:
-	za prašiče, zaktane v gostitnah in prometu - 52.000.-
-	za divje prašiče s trihinoskopskim pregtedom - 32.000 -
IV.	Za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede pri naktadanju, prektadanju in razktadanju mesa, mesnih izdetkov, mtečnih izdetkov, jajc. uptenjene divjadi ter živatskih surovin in odpadkov v notranjem prometu:
-	od vagonskih in kamionskih pošitjk - 54.200.-
V.	Za kontroto proizvodnje ter prometa z mtekom in mtečnimi izdetki v Mtekarni Hruševje - KZ Postojna - po dogovoru in ne manj
-	od vsega odkuptjenega mteka iz družbene in družbeno organizirane proizvodnje po 2. - po titru.
VI.	Za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede nad objekti in proizvodnjo v TMI Postojna se sktene dogovor o kritju stroškov nadzora.
VIL Za obvezen veterinarsko sanitarni nadzor nad objekti, prometom. proizvodnjo brojterjev, jajc, enodnevnih piščancev, mesom in krmiti v PK Pivka, se sktene dogovor o kritju stroškov nadzora.
VIII. Za izdajo dovotjenj za promet z mtekom in mtečnimi izdetki za javno potrošnjo oz. za podatjšanje vetjavnosti dovotjenj se ptača pristojbino za vsako kravo motznico 16.025.-. MteČni proizvajatci, ki ne oddajajo mteka v zbiratnico ah mtekarno pač pa ga dajejo na drug način v potrošnjo, morajo poteg dotočene pristojbine ptačati še odvzem mteka v takem gospodarstvu in stroške pregteda motznic na tuberkutozo.
Pristojbine za vsako kravo motznico ptača KZ Postojna TZO Kmetijstvo 1-krat tetno.
2.	čten
Za Kmetijsko zadrugo Postojna. TOZD Mtekarna Hruševje se uporabtjajo dotočita 5. točke 1. čtena.
Za PK Pivka se uporabtjajo samo dotočita 7. točke 1. čtena.
Za TMI Postojna se uporabtjajo 6. točka 1. čtena.
3.	čten
Če prijavtjena pošitjka ni pravočasno pripravtjena na pregted, veterinarski detavec, ki opravtja veterinarsko sanitarni pregted. pa pride ob dotočeni uri na dogovorjeni kraj. mora tisti, kije pregted naročit, ptačati zamudnino za vsako začeto uro 46.000 -
4.	čten
Če pregted opravtja izven detovnega časa na nedetjo in praznik ati v nočnem času od 22. do 5. ure. se pristojbina ah zamudnina poveča za 50%.
5.	čten
Pristojbine po tej odredbi oz. na osnovi pogodbe se obračunavajo in odvajajo najmanj enkrat mesečno na poseben račun za zdravstveno varstvo Živah občine Postojna ŽR 52200-630-261012.
6.	čten
Izvršni svet Skupščine občine Postojna poobtašča Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, DE Postojna za opravtjanje veterinarskih pregtedov.
7.	čten
Z dnem, ko začne vetjati ta odredba, preneha vetjati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede Živah in živi! živatskega porekta in pristc^inah za javno potrošnjo v občini Postojna (Ur. objave štev. 12/88).
Št. 323-8/89-3
Postojna, 16. 2. 1989	Predsedntk
Li vij Knafetc !. r.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
73
Na podlagi 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. !ist SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87) ter 190. č!ena Statuta občine Postojna (Ur. objave, št. 24/80, 8/82 in 22/83) je Skupščina občine Postojna na seji 21. 2. 1989.
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU UPRAVNIH ORGANOV OBČINE POSTOJNA
1.	člen
V	Odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Postojna (Ur. objave, št. 22/80 in 2/88) se v 22. členu odloka spremeni:
-	11. alinea, ki se glasi:
^organizira in izvaja naloge, občinskega pokrajinskega centra za opazovanje in obveščanje«
-	za 13. alineo se doda nova alinea, ki se glasi:
"izvaja inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, uporabo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov pomembnih za splošno ljudsko obrambo
-	dosedanji 16. in 17. alinea se črtata in nadomestita z novo. ki se glasi:
"skrbi in je odgovoren za porabo in vzdrževanje materialnih sredstev in drugih sredstev namenjenih za splošno ljudsko obrambo«.
2.	člen
V	27. členu se črta tretja alinea in se nadomesti z novo, ki se glasi:
"skrbi za koordinacijo dela pri dogovarjanju o letnih in srednjeročnih
programih Samoupravnih interesnih skupnosti, opravlja vsa strokovna, administrativno-tehnična, finančna in druga dela za Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti«
in se še dodajo naslednje alinee:
-	spremlja izvajanje določil družbenega dogovora in drugih dokumentov s področja kadrovske politike, pripravlja strokovna gradiva in konkretne predloge za Skupščino, oziroma njeno ustrezno Komisijo ter za Odbor udeleženk družbenega dogovora o kadrovski politiki
-	spremlja in vodi evidenco kadrov, ki živijo in delajo na območju občine in sprotno ugotavlja kadrovske potrebe in možnosti za visoka strokovna vodilna in vodstvena mesta
-	vodi. spremlja in ažurira kadrovsko evidenco po enotni metodologiji na podlagi ustreznih predpisov.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-11/77
Postojna, 21. februarja 1989
Predsednik TOMAŽ TUŠAR, l.r.
Na podlagi 1. in 4. Člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS št. 29/65,7/70 in 7/72) in 168. člena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 14/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 21. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI POSTOJNA
1.	Člen
V tarifi k odloku o komunalnih taksah v občini Postojna (Ur. objave, št. 27/70,5/72,7/76,8/80,11/81,7/83,8/84,6/85,9/86,11/87 in 10/88) se prvi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da se na novo glasi:
"Domači gostje plačujejo za začasno prebivanje v nočitvenih objektih v mestu Postojna turistično takso v znesku 2.500 din, v vseh ostalih krajih občine Postojna pa tauristično takso v znesku 1.500 din.
Tuji gostje za začasno prebivanje v nočitvenih objektih v mestu Postojna plačujejo turistično takso v znesku 5.000 din, v vseh ostalih krajih občine Postojna pa turistično takso v znesku 3.000 din «
2.	člen
Doda se nov 2. člen, ki se glasi:
"Za določanje višine turistične takse iz 1. člena Odloka o komunalnih taksah se pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Postojna «
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1990 dalje.
Št. 38-4/87-3
Postojna, 21. februarja 1989
Predsednik TOMAŽ TUŠAR. l.r.
OBČtNA SEŽANA
V objavi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 (Uradne objave št. 3/89) je nastala tiskarska napaka, zato pošiljamo v objavo naslednji: *
POPRAVEK
»v Odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 (Uradne objave št. 3/89) se v preambuli zamenja beseda »preživljanje« s pravilno besedo »zatiranje«.
Na podlagi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) 2. člena samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o združevanju sredstev za njihovo financiranje v občini Sežana za obdobje 1986-90, ovrednotenega programa splošne ljudske obrambe v občini Sežana za leto 1989. je svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na seji dne 20. decembra 1988 sprejel
SKLEP
O VIŠIN! PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE NALOG SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBČINI SEŽANA
L
Udeleženci samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o združevanju sredstev za njihovo financiranje v občini Sežana za obdobje 1986-1990 bodo v letu 1989 združevali sredstva po stopnji 0,40 odstotka iz dohodka z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
2.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah in se uporablja od 1. 1. 1989 dalje.
Št.: STD 302/92
Sežana. 20. decembra 1988
Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito IVAN VODOPIVEC, l.r.
Na podlagi 601. in 602. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 11/88 - prečiščeno besedilo). 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS. št. 32/80) te 237. Člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je Skupščina občine Sežana na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora z dne 27. februarja 1989 na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1989 sprejela
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA, SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE V DO ALUMINIJ TOZD OPREMA KOMEN
1.	člen
Skupščina občine Sežana sprejema začasne ukrepe družbenega varstva zoper DO Aluminij TOZD Oprema Komen zaradi bistveno motenih samoupravnih odnosov po 2. točki 603. člena zakona o združenem delu in 1. odstavku 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine.
2.	člen
V DO Aluminij TOZD Oprema Komen se uvedejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
74
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
1. začasno se omeji izplačevanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
(2. č!en zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine).
3.	č!en
Začasno se omeji izplačevanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo največ do višine do!očene s Pravi!nikom o dehtvi sredstev za osebne dohodke TOZD Oprema, do!očenim na seji de!avskega sveta TOZD Oprema Komen z dne 13. 1. 1989.
4.	člen
Stroške, ki bodo nastah zaradi uvedbe začasnih ukrepov družbenega varstva po tem sklepu, nosi DO Aluminij TOZD Oprema Komen.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sežana je pooblaščen za spremljanje začasnih ukrepov družbenega varstva.
Individualni poslovodni organ je dolžan tromesečno obveščati skupščino, njen Izvršni svet pa mesečno o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravljanju motenj in razlogov, zaradi katerih je bil izrečen začasni ukrep.
6.	člen
Začasni ukrep družbenega varstva v DO Aluminij TOZD Oprema Komen se uvede za dobo enega leta oziroma do sprejema Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke.
7.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah, veljati začne z dnem sprejema na zboru združenega dela.
OBRAZLOŽITEV:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dne 13. 2. 1989 predlaga! Skupščini občine Sežana uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Aluminij TOZD Oprema Komen zaradi hujših motenj v samoupravnih odnosih po 2. točki 603. člena zakona o združenem delu.
K predlogu Družbenega pravobranilca je podal pozitivno mnenje tudi Izvršni svet Skupščine občine Sežana.
Iz predloga izhaja, da v TOZD Oprema Komen svojega Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov niso uskladili z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/ 87) in samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki so ga sprejeli delavci organizacij združenega dela kovinsko predelovalne in elektro industrije v SR Sloveniji ter s sprejetim samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke DO Aluminij Komen.
Kljub trikratnemu sprejemanju usklajenega Pravilnika na referendumih v TOZD Oprema, in sicer 30. 5. 1988,6.9.1988 in 30.1.1989. ta ni bil sprejet.
V TOZD Oprema Komen je tako še vedno v veljavi Pravilnik z dne 29. 12. 1977, ki pa ni usklajen z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom dejavnosti ter delovne organizacije, čeprav je k !e-temu pristopila.
Glede na navedene ugotovitve je bilo odločiti kot je navedeno v izreku tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper ta sklep lahko prizadeti, zoper katerega je izrečen ukrep družbenega varstva, sindikat ali Družbeni pravobranilec, vložijo v roku 15 dni od sprejema tega sklepa, zahtevo za preizkus zakonitosti na sodišču združenega dela SR Slovenije. Zahteva za preizkus zakonitosti ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 023-3/89-1
Sežana, dne 27. februarja 1989
Predsednik IVAN VODOPIVEC, l.r.
SKLAD SKUPNtH REZERV OB&NE KOPER
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sk!?du skupnih rezerv občine Koper (Uradne objave, št. 12/80) je skupščina sklada skupnih rezerv občine Koper na seji 27. februarja 1989 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Stopnja za obračun obveznosti za združevanje sredstev rezerv organizacij združenega dela v sklad skupnih rezerv občine Koper po zaključnem računu za leto 1988 znaša 1%.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 021-23/84
Koper, 27. februarja 1989
Predsednik SKUPŠČINE SKLADA ALOJZ POŽAR, l.r
SKLAD SKUPMH REZERV GOSPODARSTVA OB&NE P!RAN
Skupščina Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Piran je na svoji 2. seji dne 24. februarja 1989 sprejela naslednji
SKLEP
Članice Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Piran se obvešča. da po ZR 88 ne vplačujejo 1% prispevka v občinski sklad skupnih rezerv.
V kolikor bo potreben odpoklic, bodo članice to storile pozneje.
Piran. 24. februarja 1989
Predsednik skupščine BRUNO ELLER. l.r.
OBČtNSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST [ZOLA
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pri Občinski zdravstveni skupnosti Izola je na seji dne 15. 2. 1989 sprejel naslednji
SKLEP
Spremeni se višina prispevka za zdravstveno varstvo občanov, ki so zajeti v zadnjem odstavku 10. točke sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradne objave št. 2, 5. 2. 1989) in znaša 43.200.-din.
Številka. 36-5/89 Datum: 20. 2. 1989
Predsednik odbora: DINO DODIČ, t r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE P!RAN
Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran (Ur. objave št. 9/83) in 2. člena Zakona o posojilih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 38/86 in 46/88) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran na svoji seji dne 20. 2. 1989 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O POGOJIH IN POSTOPKU PRODAJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ DRUŽBENE LASTNINE V UPORABI OBČINE PIRAN
1. člen
V Pravilniku o posojilih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine v uporabi občine Piran (Ur. ob. 26/87) se v 2. členu briše prva in četrta alinea.
3. marca 1989 - št. 5
URADNE OBJAVE
75
2.	člen
V	4. členu se briše tretja alinea in pravilno glasi: »predstavnik krajevne KS na območju katere se stanovanjska enota nahaja«.
3.	člen
V	5. členu se briše prvi stavek in se pravilno glasi:
»Pobudo za prodajo stanovanjske hiše in stanovanja lahko da imetnik stanovanjske pravice, ki stanuje v stanovanjski hiši oz. stanovanji.' ki je predmet prodaje: s soglasjem imetnika stanovanjske pravice pa lahko da pobudo tudi uporabnik te stanovanjske hiše oz. stanovanja. Izjava o soglasju imetnika stanovanjske pravice o prodaji stanovanjske hiše oz. stanovanja uporabniku mora biti sestavljena v pisni obliki in overjena pred sodnikom. Pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena, je nična«
4.	člen
Spremeni se 7. člen in pravilno glasi:
»Po izvršnem pripravljalnem postopku posreduje strokovna služba pobudo za prodajo stanovanjske hiše oz. stanovanja Izvršnemu svetu občine Piran «
5.	člen
V	10. členu se briše prvi odstavek in se glasi:
»Zasedene stanovanjske hiše ali stanovanja se lahko proda imetniku stanovanjske pravice nad to stanovanjsko hišo ali stanovanjem z neposredno pogodbo ob posojih. ki jih določa zakon in ta pravilnik, s soglasjem imetnika stanovanjske pravice, pa tudi uporabniku te stanovanjske hiše ali stanovanja «
6.	člen
Spremeni se 11. člen in pravilno glasi:
»Kupec lahko plača kupnino v enkatnem znesku v roku 30 dni od dneva potrditve pogodbe pri Javnem pravobranilstvu.
Kupec lahko obročno plača kupnino pod naslednjimi pogoji:
-	prvi obrok, ki znaša najmanj 35% od kupne cene, mora kupec plačati najkasneje v roku 30 dni od dneva potrditve pogodbe pri javnem pravobranilstvu;
-	preostali del kupnine pa je kupec dolžan plačevati v mesečnih obrokih in sicer tako. da je kupnina plačana v celoti v pogodbenem roku, ki pa ne sme biti daljši od 10 let. Mesečni obrok ne sme biti nižji od tekoče stanarine povečane za 20%.«
7.	člen
Doda se novi 12. člen. ki glasi:
»Pri obročnem odplačevanju kupnine se neodplačani de! kupnine valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko, če s predpisi o valorizaciji družbenih sredstev ni določen drugačen način valorizacije sredstev za stanovanjsko gradnjo «
8.	člen
Doda se novi 13. člen, ki glasi:
»Poseben pogoj za sklenitev kupoprodajne pogodbe je. da kupec dovoli vknjižbo predkupne pravice in vknjižbo zastavne pravice za revalorizirani del kupnine, ki jo odplačuje obročno «
9.	člen
Doda se novi 14. člen, ki glasi:
»Prodajalec si pridružuje pravico razdreti kupoprodajno pogodbo v primeru, da je kupec v zamudi s plačilom treh mesečnih obrokov s tem, da povrne že vplačano kupnino «
10.	člen
Doda se novi 15. člen, ki glasi:
»Za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš družbene lastnine v uporabi občine Piran veljajo še posebni pogoji, ki jih sprejemajo zbori skupščine občine Piran in so sestavni del tega pravilnika.
11.	člen
Doda se novi 16. člen, ki glasi:
»Poleg kupnine je kupec stanovanjske hiše ali stanovanja dolžan plačati stroške postopka prodaje in realizacije pogodbe v zemljiški knjigi ter davek na promet nepremičnin, ne glede na to, kdo je po zakonu davčni zavezanec.
Kupec je ob sklenitvi prodajne pogodbe dolžan plačati tudi stroške izdelave cenilnega elaborata, odmere funkcionalnega zemljišča in stroške izdelave delilnega načrta za etažne dele «
12.	člen
V vsem ostalem ostane pravilnik nespremenjen, spremeni se oz. popravi oštevilčenje členov po zaporedju in sicer sedanji 12. člen postane 17. člen, 13. člen postane 18. člen in tako vse do 25. Člena, ki postane 30. člen.
13.	člen
Spremerne in dopolnitve pravilnika pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
Predsednik skupščine SSS:
RAJKO KONCILJA, l.r.
Na podlagi 19. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, je skupščina na svoji seji dne 20. 1. 1989 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI ENOTNE POVPREČNE PRODAJNE CENE nV STANOVANJSKE POVRŠINE. KI SE UPOŠTEVA ZA IZRAČUN PREDRAČUNSKE VREDNOSTI PRI DODELJEVANJU STANOVANJSKIH POSOJIL V LETU 1989
L
Enotna povprečna prodajna cena m^ stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil za gradnjo in nakup stanovanj v letu 1989. znaša 3.553.483 din/m?.
2.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah.
Številka: 04/18-3/89
Piran. 20. januarja 1989
Predsednik skupščine SSS občine Piran RAJKO KONCILJA, l.r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE SEŽANA
Na podlagi sklepa o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev planskih aktov Samoupravne stanovanjske občine Sežana za obdobje 1986-1990. katerega je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana na svoji 6. redni seji dne 29. 2. 1988; 2.. 133 in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS Št. 1/80); 17. Člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81. 34/83. 24/85; 1/86 in 11/ 88) in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana (Uradne objave št. 7/83) sklepamo delavci v smoupravnih organizacijeh in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Sežane, kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge, kot izvajalci, organizirani v samoupravno stanovanjsko skupnost občine Sežana (v nadaljevanju: udeleženci) naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1986-1990
1. Člen
Udeleženci s temi spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti opredeljujemo nekatere nove dogovorjene cilje, usmeritve in naloge, katere ugotavljamo na podlagi ocene o izvajanju cit. sam. sporazuma v letih 1986-88 ter upoštevanja sedanjih gospodarskih razmer, odraže-nih predvsem v spremembi predpisov na področju stanovanjske, kot
76
URADNE OBJAVE
3. marca 1989 - št. 5
tudi obračunske zakonodaje, ter usmeritev po sprejetih in uveljavlje-nih ukrepih ekonomske politike po 1$. maju 1988.
2.	č!en
Pri tiskanju v Uradnih objavah izpadh 2. č!en samoupravnega sporazuma se g!asi:
Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci:
-	cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini in širšem migracijskem območju občine
-	razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdobje 1986-1990
-	temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mest in naselij v občini
-	varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot
-	cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3.	Člen
Iz istih razlogov kot v členu 2. teh sprememb in dopolnitev sam. sporazuma se pred 3. členohi sam. sporazuma o temeljih plana doda izpadli naslov-poglavje: H. STANOVANJSKA GRADNJA.
4.	člen
3.	člen osn. sam. sporazuma se spremeni tako.,da se po novem glasi:
V obdobju 1986-1990 bomo realizirali program stanovanjske gradnje v naslednjem obsegu, površini in strukturi:
Štev.
	stanovanj 1986-1990	%	Površina skupaj m^	Povprečni m^ stanovanje
1. DRUŽBENA GRADNJA: - družbeno najemna	44	14.8	2416.74	54.92
- solidarnostna	54	18.2	2840.91	52.61
- etažna zasebna	7	2.4	384.44	54.92
2. INDIVIDUALNA GRADNJA (enodružinske hiše)	192	64.6	23040.00	120.00
3. LASTNIŠTVO STANOVANJ - družbena last	98	33	5257.65	53.65
- zasebna last	199	67	23424.44	117.71
SKUPAJ	297	100	28682.09	96.57
	5. člen			
4.	člen se spremeni in se glasi:
Udeleženci se sporazumejo, da bodo zgrajena stanovanja naslednje vrste in velikosti:
Vrsta stanovanja					
in površina	Garsonjera	1-sob.	2-sob.	3-sob.	SKUPAJ
1. DRUŽBENA GRADNJA:					
- družbeno najemna	5	5	13	21	44
- solidarnostna	16	8	12	18	54
- etažna zasebna	2	-	2	3	7
SKUPAJ:	23	13	27	42	105
	6.	člen			
10. in 11.člen se črtata in se nadomestita z novim, ki se glasi:
Po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev sam sporazuma se udele-
ženci sporazumemo, da bomo za stanovanjsko gradnjo m prenovo do konca tega srednjeročnega obdobja združevati sredstva za potrebe na ravni občine in sicer za nastednje in po prispevan.h stopnjah:
a) iz čistega dohodka OZD in DS:
Elementi	% na BOD
1.	Vzajemnost v SSS: 2.	Namenska sredstva ČD za lastne potrebe OZD in DS	1.000 2.341
b) iz dohodka na OZD in DS:
Elementi:	% na BOD
1. Solidarnost v SSS:	1.899
2. Namenska sredstva za financiranje izgradnje	
nadomestnega objekta OŠ v Senožečah po sklepu	
skupščine SO Sežana	1.000
7.	člen
49.. 50. in 51. člen sam. sporazuma se črtajo.
8.	člen
52. člen se spremeni in se po novem glasi:
Udeleženci se sporazumejo, da bomo sredstva za solidarnost v Samoupravni stanovanjski skupnosti namenjali za:
-	financiranje in kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, kot tudi v osebni lastnini, za delavce, delovne ljudi in občane ter njihove družine z nižjimi dohodki;
-	za delno nadomeščanje stanarin;
-	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju;
-	za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti.
9.	člen
V 53. členu se poveča procent prispevne stopnje 1.3% od BOD iz dohodka spremeni in po novem znaša 1.899%.
10.	člen
54. člen se črta in se nadomesti z novim, ki se glasi:
Udeleženci se sporazumejo, da bodo združevali sredstva za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na ravni republike za naslednje namene:
a)	solidarnost:
-	za sanacije, adaptacije oz. dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otork in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
-	za ugotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SR Slovenije;
b)	vzajemnost
-	za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v najmanj razvitih območjih in najmanj razvitih obmejnih območij.
Sredstva bomo združevali napovratno iz dohodka in čistega dohodka po stopnjah, ki jih določi skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije s sklepom (objava v Ur. listu SR Slovenije). Osnova za obračun je BOD.
11.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1986*1990 so sprejete, ko jih sprejme večina udeležencev in začnejo veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Sežana, oktober 1988