<@8L 111 PO) Slovstvo. LOVENSKO SLOVSTVO. „Poezije". Zložil S. Gregorčič. II. V Ljubljani. Založil J. Gorup. — Natisnila »Narodna tiskarna«. 1888. Str. 158.1) Ko je izšel 1. 1882 I. zvezek »Gregorčičevih poezij«, žel je naš pesnik med Slovenci toliko priznanja, kolikor do sedaj še nobeden slovenski pisatelj. Za onim I. zvezkom je izšel pred kratkim II., koji nam je v rokah. Umeva se samo ob sebi, da se vsaka pesem razlikuje od druge in torej tudi pesmi tega zvezka od pesmij v I. zvezku. Toda splošno sodbo smemo kratko s tem izreči, da je značaj teh pesmij isti, ki ga nahajamo v prejšnjih, in da velja večinoma tudi o tem novem daru nadarjenega pesnika to, kar se je pisalo o prvem. Vrline so iste. Razlika je deloma ta, da opeva naš pesnik v tej zbirki nekoliko bolj ljubezen, nego v prvi (n. pr. »Kitica«, »Vasovalec«, »Prekmorska pošta«). Nekatere pesmi so res krasne2), n. pr. »Hajdukova oporoka«. Sicer pa čitatelj lahko umeva, da dostojne in potrebne kritike v malo vrsticah ne moremo podati. Podali jo bomo o primernem času, h krati pa morali temeljito pojasniti svoje stališče glede glavnih vprašanj pesništva. Knjižica je lična. Naslov na prvi strani se pa ni posrečil. Nova slovenska lista. O početku julija sta začela izhajati dva slovenska lista: 1. „Do-moljub". Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Priloga »Slovencu«. Izhaja vsak prvi in tretji četrtek meseca. Cena 80 kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. — 2. „0brtnik". Političen in stro-kovnjašk list za obrtni stan. Izhaja dvakrat na mesec. Stane celo leto 3 gold. Uredništvo in upravništvo sv. Petra cesta štev. 21. Naročnina se sprejema tudi v »Narodni tiskarni.« — »Obrtnik« je začel izhajati prav za prav 1. 1883, a prenehal naslednje leto. Sedaj torej šteje že III. leto. RVATSKO SLOVSTVO. (Piše Janko B.) „Društvo sv. Jeronima" je imelo 1. marca v semenišču glavno skupščino, kateri je predse- J) Cone uredništvu niti založnik niti prodajalec nista, kakor je običajno, naznanila; kupili pa smo knjigo za 1 gold. 2) Lastna skušnja nas je učila, da ni nepotrebna naslednja opomba. Pregled raznih knjig, ki jo pod naslovom ^Slovstvo", nima namena (v prvi vrsti) kake knjige priporočati ali kupčevalce od nje odvračevati — ta niso kupčijska naznanila —, ampak samo poročati toliko, da si moro vsakdo vstvariti vsaj nekoliko sodbo. Naša naloga jo, da pokažemo dobre in slabo strani kakega dela. Citatelji naši so pač dosta spretni, da vedo iz sodbe o knjigi storiti sklop, ali bodo knjigo kupili, ali je ne bodo. Naša sodba o vsaki knjigi mora biti nepristranska in kolikor toliko popolna. Naj si je knjiga po vsebini slaba, moramo jej vendar priznati lepo obliko, ako jo ima v istini. To je kritična pravica. Ako pravimo, da jo vsebina graje vredna, umeva se samo ob sebi, da knjige ne priporočamo zaradi lepo lupine. Tako pač ni bilo težko spoznati, da nikakor nismo priporočali Cimper-manovili pesmij, ampak smo naravnost opomnili, da „rjubezon našega pesnika (C.) ni vseskozi po nravnib zakonih dovolj ena". To je pač dosti! Kdor tako ljubi, kakor pesnik, nasprotuje nravnim zakonom. Ali torej to odobrujemo? Svesti smo si svoje dolžnosti: delati za krepost. Tega načela se držimo trdno, kakor skale sredi morja. doval društveni predsednik, kanonik Franjo Bu-dicki. Društvo ima samo 7853 členov, res premalo število za hrvatski narod. Zalibože je to tako koristno društvo premalo razprostranjeno. Mnogo velikih vasij na Hrvatskem je, kjer nima društvo nobenega člena. Društvo je do sedaj izdalo kaj malo zabavnih knjižic, pač pa mnogo poučnih, a prostemu narodu, kateremu je društvo namenjeno, moralo bi najpoprej vliti veselje do čitanja, in to bi se doseglo le z zabavnimi knjigami. Jedina »Danica« (koledar z zabavno poučnim dodatkom) se še lepo širi, ker se je že lanska vsa razprodala, čeravno je bila tiskana v 27.000 iztisih. Druge knjige tiskale so se v 900 do 1000 iztisih. Kake knjige bode društvo prihodnje leto izdalo, ni še točno določeno. Društvena imovina broji 82.933 gold. 77 kr. 13. januvarja 1888 je umrl v Kaloči naslovni škof in stolni prost Ivan pl. Antunovič, voditelj bunjevaškega in šokaškega plemena, katero se je pred 200 letmi naselilo po ravninah Bačke med Donavo in Tiso, da izbegne preteči sili divjih Turkov. Antunovič se je rodil 19. junija 1815 v Kumbaji. L. 1870 je počel izdajati nar. novine: »Bunjevačkaišokačkavila«, katero je pet let vestno urejeval. Napisal je mnogo lepih knjižic, tako n. pr. »Poučne iskrice«, »Slavjan«, »Odmetnik«, molit-venik »Goviek z B ogom« in polemično knjigo proti Nazarenizmu pod naslovom »Napatak«. Gotovo je vsakemu Slovenca znano, kako so proslavili Slovani petdesetletnico prve sv. maše jednega izmed prvih Slovanov, kar jih je kdaj slovanska mati rodila —Jos. Jurija Stross-maverja. Vsi znamenitejši pesniki hrvatski proslavili so ga v pesmih, proslavil ga je tudi naš dični S. Gregorčič. V »Glasniku biskupije bosanske i sriemske« št. 5, teč. XVI. tiskana je njegova pesem (pretiskala sta jo že Obzor i Vienae), katero je zložil v slavo zlato-mašnika. Več krasnih pesmic je tu, naj omenim le Trnskega, Grga M a rtiča, Buzoliča; vendar Gregorčičeva lesketa se kakor biser med njimi. Knjige „Matice Hrvatske" za leto 1887. Citatelji »Dom in Svet-a« so že v 2. in 4. štev. malo spoznali »Matico Hrvatsko.« Gotovo bode vsakega Slovenca in prijatelja bratske sloge zanimalo, ako jim v kratko poročamo o prekrasnih knjigah, katere je »Matica Hrvatska« ravnokar izdala. Mnogo smo se letos udje nadejali od »Matice Hrvatske« in se veselili krasnih knjig, vendar »Matica« podala nam je še več, kakor smo se bili nadejali, podala nam je deset dragocenih knjig, od katerih dobi devet vsaki člen za 3 gld., a deseto, kdor plača še 1 gold. za njo. Knjige, tiskane v »Dionički tiskari« so prekrasne ne samo po zunanjosti, ampak tudi po vsebini. Največ je med njimi zabavnih (sedem), katere so jako dobro došle, ker tudi Hrvati potrebujejo zdrave, domače zabave, ker tudi pri njih se le še prerado čitajo tuje zabavne knjige in naro-čujejo tuji, največ nemški časopisi. Veseli nas