5tu»u»ka
knjižnica
V CELJU
CINKARNAH
glasila Cittkatue Celje
Leto Vlil.
Celle, 15. aprila 1961
Ster. 3
0 centru za strokovno izobraževanje delavcev
V zadnjem času lahko šiirom Slovenije pa tudi po drugih republikah zasledimo podjetij a, ki so organizirala Center za strokovno izobraževanje svojih delavcev. Odgovorni činitelji v podjetjih, kot so organi delavskega samoupravljanja, vodilni uslužbenci in družbene organizacije, so edini v tem, da je gospodarska organizacija oziroma podjetje eden od osnovnih čindteljev strokovnega izobraževanja delavcev. Spričo tega dejstva je jasno, da pada na podjetje velika odgovornost. Ta odgovornost je postala zlasti velika po sprejetju resolucije o strokovnem izobraževanju. To je razvidno že iz tega, da podjetja vedno bolj opuščajo staro prakso, ki je slonela na čakanju, da družba pripravi potreben kader za njih. Vedno bolj se 'tudi opušča »snubljenje« že pripravljenega kadra v drugih podjetjih. Kadrovska politika se vedno bolj in bolj usmerja v organizirano, planirano in smiselno izobraževanje članov lastnega delovnega kolektiva. V takšni situaciji sta pred podjetje postavljeni dve veliki nalogi:
1.	Organizacija takšne kadrovske službe, ki omogoča odkrivanje kadrov jn ki pomaga smotrnemu izkoriščanju obstoječih kadrov po načelu »Vsak človek na pravo mesto«.
2.	Organiziranje takšnega organa za izobraževanje, ki bo v stanju zagotoviti stalno in sistematično izpopolnjevanje obstoječih kadrov poleg izobraževanja novih.
Jasno je, da brez nekega strokovnega organa ne more biti govora o organiziranem delu na področju izobraževanja. Brez organiziranega dela na tem področju ne more biti zadoščeno zahtevam in odgovornostim, ki so postavljene pred podjetje v zvezi z oblikovanjem strokovnih kadrov.
Z namenom, da se ublaži splošno pomanjkanje strokovnih kadrov in da se ustali kader, potreben podjetju, so gospodarske organizacije osnovale lastne Centre za strokovno izobraževanje. Končni cilj tega ukrepa je povečanje znanja, sposobnosti in volje za delo pri vseh članih delovnega kolektiva. Seveda pa ne smemo misliti,- da >e eden izmed ciljev Centra zamenjava strokovne šole. Ne, Centri dopolnjujejo strokovne šole in to ravno s sistematičnim izobraževanjem vseh kategorij kadrov. Ob ustanovitvi Centra za strokovno izobraževanje ne smejo in ne morejo iti v pozabo nekatere misli, s katerimi mora biti delo Centra prežeto. Jasen mora biti družbeno-ekonomski značaj izobraževanja za dosego ciljev podjetja. Zaradi tega mora Center Skrbeti za stalno izobrazbo tistih ljudi,ki so potrebni proizvodnji. Človek mora biti v središču pozornosti tekom izobraževanja, kajti človek ima svoje potrebe, stremljenja itd. Vsem mora biti jasno tudi to, da je izobraževanje Stalen proces, ki ne preneha s trenutkom, ko se doseže diploma. Izobrazba in usposabljanje sta potrebna slehernemu članu kolektiva, seveda mora biti to izobraževanje organizirano talko, da se teorija in praksa stalno prepletata, obenem pa sta v tesni povezavi s splošnim in ekanamsko-paliitič-raim izobraževanjem. Da pa ne bi izobraževali zaradi izobraževanja samega, marajo biti pro-grmi izobrazbe pripravljeni tako, da njih vsebina res odgovarja potrebam podjetja, izvedba sama pa mora biti zaupana strokovnjakom, ki edini lahko nudijo res kvalitetno znanje. Izobraževanje v podjetju mora biti povezano in vsklajeno z ostalimi postopki kadrovske politike na primer s stimulacijo in napredovanjem.
Kot osnova za strokovno izobraževanje služijo perspektivni plani kadrov, ti pa izhajajo iz odgovarjajočih planov razvoja podjetja.
Center za izobraževanje bo dal dobre rezultate le v slučaju, če imajo odgovorni ljudje v podjetju enotne predstave o tem, kaj hočemo doseči z izobraževanjem. Važen je torej ciilj, pot, po kateri se pride do tega cilja in pa finančna sredstva.
Izkušnje ®o pokazale, da je planiranje izobraževanja eden od predpogojev za uspešno
Motiv iz topilnice
Foto Deržck A.
delovanje Centra za izobraževanje. Takšen plan mora biti realen, kar pa je lahko le v primeru, če so mu izhodišče potrebe in obstoječi problemi v proizvodnji. Osnova za planiranje izobrazbe so torej proizvodne naloge in obstoječa kadrovska situacija v vsaki proizvodni enoti. Zato morajo vsi obratovodje, šefi oddelkov itd. seznaniti Center s svojimi
zahtevami, potrebami in ostalimi podatki, ki so potrebni pri planiranju izobraževanja. Sele na osnovi teh podatkov se prestopi k izdelovanju programa izobraževanja za celotno podjetje. Plan izobrazbe mora pregledati vodstvo podjetja, ki ga potem s priporočilom iznese v odobritev DS.
Posebna smer izobraževanja v podjetjih je izobraževanje za delovno mesto. V Centru za izobraževanje se k rešitvi tega problema pristopi na ta način, da se napravi analizo dela Analiza je ena od sodobnih metod, s pomočjo katere je treba usposobiti delavca, analizira in razčleni na posamezne etape in faze, pri čemer se poudarjajo ključne točke — torej tisto, kar je v določeni fazi pogoj za kvaliteto, varnost in lahko izvedbo. Istočasno pa se tudi ugotavlja, katera teoretična znanja so potrebna za izvršitev določenega dela.
Pri izbiri, metod in tehnike nas mora spremljati misel, da gre za odrasle ljudi, ki že imajo neko znanje, izkustva in pa bolj ali manj utrjena stališča. Zaradi tega se v Centru stremi za tem, da se čimbolj sprovede v življenje načelo: »Učiti v delu«.
To lahko dosežemo samo s pomočjo sodobnih metod izobraževanja, torej s pomočjo takih metod, pri katerih delavec sam neposredno in aktivno dela na svojem 'izobraževanju. Pri tem mora biti posvečena posebna pozornost individualnemu poučevanju vsakega delavca. »Učen eu«, torej delavcu se najprej sistematično prikaže operacija, pri čemer se ga opozarja na ključne točke. Potem se od njega zahteva ponovitev operacije s tem, da sam razlaga, kaj dela jn zakaj. Na koncu delavec postopno prehaja na vedno bolj samostojno delo z občasnim nadzorstvom. Teoretski del izobraževanja pa poteka v obliki skupinskega pouka. To je v bistvu kombinacija z raznimi oblikami skupinske debate.
Iz vsega, kar je bilo dosedaj obrazloženo, sledi, da je delo v Centru za izobraževanje težko in je to odgovorna naloga, za katero je potrebno dosti strokovnega znanja, izkušenj ir. pa občutka odgovornosti.	v
Ljudska tehnika v letu 1960
Ob splošni težnji za dvig storilnosti, tehnične izobrazbe, uvedlbe mehanizacije in tudi avtomatizacije v podjetju, je tudi društvo Ljudske tehnike doprineslo svoj delež. Ta delež pa ni bil ravno majhen. Če sumiramo vso dejavnost članov po poedinih sekcijah, vidimo, da je ravno v cilju zgoraj omejenih teženj bilo mnogo napravljenega- Članstvo in ostali cinkamarji vedo vsaj delno, kje vse se je odražala dejavnost društva. Da pa se nam spomin osveži, bom osvetil nekoliko važnejših del.
Začeti je treba vedno med mlajšimi cinkamarji, najbolj priljubljeni sekciji, in to av-tomotcr sekciji. Skope in suhoparne številke nam ne povedo veliko, če ipovem, da sta v teku (leta izvedena tečaja za šoferje amaterje izšolala preko 30 članov, med katerimi je bilo tudi 12 mladincev in da je sekcija priredila predavanje o cestno prometnih predpisih, za katerega je bila pohvaljena od prometnega odseka pri Oddelku za notranje zadeve v Celju, takoj vidimo, da nisem povedal bistva opravljenega dela. Bistvo izvedenih tečajev in predavanja je v odklanjanju vse češčih nezgod v
prometu, v spoznavanju motornih vozil in principov njihovega delovanja, 'krepitev o-brambne moči naše ljudske armade, nazadnje in še vedno najvažnejše: zadovoljstvo in veselje članov, ki so ali pa še 'bodo uspešno opravili šoferski izpit. Torej vidimo, da z malo dobre volje in seveda s precejšnjo mero potrpežljivosti smo vsaj delno zadovoljili naši motorizaciji podvržene pristaše. S tem pa smo dosegli naš zaželjeni cilj-
V strojni sekciji pa moram dejavnost prikazati nekoliko resneje. Dela te sekcije so bila opravljena v težnji, izboljšati naše zastarele Naprave strojev in postrojenja, za izboljšanje delovnih pogojev naših delavcev. S predlogom za zgraditev transporta mešanice za aglo-trake je bila odpravljena velika hiba pri povečevanju proizvodnje aglomerata, olajšanje dela delavcem v aglomeraciji in zagotovljena varnost pri trainsportiranju mešanice. Zgradi-ditev druge indukcijske peči v valjarni je kolektivu valjarne zagotovila pripravo boljše zlitine za valjanje. Ponovno moram navesti povečanje proizvodnje valjarne cinika, boljša kakovost in s tem seveda boljši finančni efekt.
1
C1NKARNAR
Zgraditev stroja za pakiranje pločevine, stroja za izgotavljanje sponk, ki se uporabljajo ipri pakiranju pločevine, katere smo dosedaj uvažali, izdelava kontimuimega pražilnega jaška itd. Povsod 'opazimo, da je smisel dela Strojine sekcije bil vedini isti, to 'je — pomagati pri dvigu storilnosti, izboljšanju delovnih pogojev in večanju finančnega efekta. Zaželjeno bi bilo, da obrati, v katerih so bila opravljena dela strojne sekcije, javno povedo svoja mnenja in opažanja o vrednosti zgrajenih strojev. Tako izneseno javno mnenje, dobro in slabo, bo največje zadoščenje za pokazano dobro voljo članov strojne sekcije ali pa pravilna kritika, iki je vedno koristna.
Gremo po vrstnem redu naprej. Kaj je napravila naša elektro sekcija?
Kakor pri strojni sekciji, tako lahko trdim tudi za elektro sekcijo, da je svoje delo usmerjala v celoti samo za izboljšanje delovnih pogojev in dviganju proizvodnje. Tudi elektro sekcija je sodelovala pri izgradnji indukcijske peči v valjarni. Naj večji sestavni deli te peči so elektro naprave. Poleg raznih manjših del, kot razne instalacije in druga slična dela, so s »prostovoljnim delom« zgradili strelovode na domu »Svobode« v Gaberju, kar je zavarovalo ta kulturni dom pred elementarnimi nezgodami. Pomanjkljivost sekcije obstaja v neizvajanju raznih predavanj o uporabi elektrike v gcspodinjtstvu in gospodarstvu, Ce pregledamo setav našega delavstva, vidimo, da bi naši delavci nujno potrebovali več znanja in praktičnih izkušenj ipri upravljanju z elektro napravami. S takšnim -osnovnim zinanjem pa bi lahko tudi v svojem gospodinjstvu odklanjali manjše napake ali pa se zavarovali pred zelo pogostimi nesrečami z električnim tokom. Moje mnenje je, da bo sekcija v tekočem letu to napako odpravila in mudila našim delavcem primerna predavanja ter tako še več prispevala pri dviganju strokovnosti naših članov in ostalih delavcev.
Foto sekcija je nudila članom izživljanje v zelo lepi in koristni črno beli umetnosti. Poznavanje in uporabljanje fotografije je danes merilo za kulturni nivo nekega naroda. Fotografija je sredstvo, ki bogati kulturo, znanost in tudi gospodarstvo narodov.
Nikakor se ne morem strinjati z mnenjem, ki se v podjetju večkrat sliši, da je finansiranje foto sekcije zapravljanje denarja. Kdor je takšnega mišljenja — ali namerno omalovažuje uspehe sekcije ali pa je njegova kulturna razgledanost zelo ozka. Ce bi uporabljali člani foto sekcijo samo za zbiranje spominov svojcev in prijateljev, bi bilo upravičeno razpravljati o teh malih zneskih denarja. V kolikor pa pogledamo njihovo široko delovanje
pri dviganju splošnega kultumo-umetniškega nivoija, populariziranje društva širom Jugoslavije na raznih umetniških razstavah, zbiranje foto dokumentov o delu v našem 'podij atiju, potem trdim, da polagamo še premalo pažnje ravno foto sekciji in da je potrebno, da ravno tu naložimo naš kapital, ki se nam bo bogato obrestoval.
Dela naših članov, ki so bila razstavljena na mednarodnih razstavah, pohvala naših članov na okrajni razstavi in priznanje Okrajnega odbora LT so zadostno jamstvo, da v naši smeri nismo zgrešili.
Naša radio sekcija je ilepo premagala začetne težave. Njeni izdelki, ki so bili razstavljeni na okrajni razstavi LT, so bili povoljno ocenjeni in pohvaljeni, vendar mislim, da bi njena dejavnost lahko bila še boljša. S pritegnitvijo strokovnjakov iz elektro oddelka bi iz osnovne radio tehnike, to je z izdelovanjem primitivnih detektorjev, eno ali dvocevnih spre -jemnikov, morala preiti na zahtevnejša dela. V našem veku, veku atomike, astronavtike in vesoljske televizije bo treba tudi v radio sekciji misliti na to, da preidemo na uporabljanje tranzistorjev in elektronk ter sličnih radio-tehničnih pripomočkov v naši proizvodnji. V bodoče naj bi bila usmerjena dejavnost ravno v ta področja. Na tem polju dejavnosti je dana možnost širšega delovanja med člani in mnogo koristnejšega, tako za izobrazbo članov samih, naših ostalih delavcev, kakor 'tudi za kvalitetno izboljšanje dela v naših zastarelih obratih.
Metalurška sekcija se vkljub enoletnemu obstoju ni razmahnila. Vse želje ipoedinčev, da postane ta sekcija najbolj razširjena, so bile pokopane z nezainteresiranostjo naših delavcev. Sekcija ima ogromno možnosti izobraževanja naših delavcev na delovnih mestih, v izboljšanju organizacije dela, povečanju storilnosti itd. Vsa njena dejavnost pa se je odražala v itreh, sicer zelo solidno pripravljenih in za cinkamarje zelo pomembnih, na žalost pa zelo slabo obiskanih predavanjih. V tej sekciji bo potrebno še mnogo .aktivnega dela z delavci v metalurških obratih i.n tesne povezave z upravo podjetja. V sodelovanju z navedenimi bo možno izkoristiti vse dane možnosti in počasi dosegati visoki cilj. Posebno važno bi bito, da k delu sekcije pritegnemo vse naše metalurške strokovnjake, izkoristimo njihovo bogato znanje ter tako pomagamo sebi in podjetju.
Zaželeno bi bilo, da se poznavalci dela v društvu ali izven njega s pohvalami ali kritičnimi članki oglase in tako pripomorejo k čim-boljšemu poslovanju društva.
Tehniko ljudstvu!
Skale V.
Tehnične izboljšave
Z novim zakonom o 'patentih in tehničnih izboljšavah, v nadaljnjem besedilu navajam skrajšano zakon, so urejene pravice in dolžnosti predlagateljev tehničnih izboljšav na eni strani ter organizacij na drugi strani.
KAJ JE TEHNIČNA IZBOLJŠAVA
Za tehnično izboljšavo se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev 'in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja produktivnost dela, boljša kakovost proizvodov, 'prihranek ipri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in boljša tehnična varnost dela. Pri tem je poudariti, da zakon ne loči več nova tor j e in racionalizacije, kot jih je ločil stari zakon, in da je v zakonu dokaj precizno določeno, kaj j^ smatrati kot tehnično izboljšavo.
Zakon sicer ne določa, katere izboljšave se ne smatrajo kot tehnične izboljšave, pač pa pozitivno določa, za katere predloge ni mogoče uporabiti določila o pravicah predlagateljev tehničnih izboljšav. Ti predlogi so naslednji:
1.	Predlog za izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in 'planiranja ter organizacijskih ukrepov na področju prometa blaga in storitev.
CINKARNA R
2.	Predlogi strokovnih sodelavcev v znanstvenih raziskovalnih inštitutih in konstrukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke-'postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci v okviru svojih rednih službenih nalog.
3.	Predlogi, ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacijskih enot oziroma organizacij z balj razvito tehniko gli iz strokovne literature.
Iz navedenega sledi, da je krog avtorjev tehničnih izboljšav, ki jim pripadajo spodaj navedene pravice, dokaj jasno opredeljen ter da bodo v 'bodoče znatno odpadla nesoglasja, ki so imela zlasti izvor v tem, ali je neki podani predlog bilo smatrati kot službeno dolžnost posameznika ali ne. Slednji kriterij po zakonu povsem odpade ter je zaradi tega pričakovati, da bo v bodoče število avtorjev odnosno predlagateljev tehničnih izboljšav znatno narastlo.
ODŠKODNINA AVTORJU TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
Avtor tehnične izboljšave ima pravico, da zahteva pravično odškodnino od organizacije, ki tehnično izboljšavo uporablja. Ce torej hoče avtor tehnične izboljšave prejeti odškodnino
za tehnično izboljšavo, ki jo izkorišča organizacija, mora postaviti organizaciji tozadevno zahtevo. Zakon določa, da o tej zadev-i odloča samoupravni organ organizacije, vendar pa mora pred odločitvijo podati ustrezen predlog strokovna komisija, ki j.o on določi, komisija pa mora, preden poda predlog, slednjega tudi. preizkusiti. Gospodarske organizacije so dolžne predpisati pravilnik o tehničnih Izboljšavah, v katerem natančneje uredijo postopek in pogoje za preizkušanje in uporabo tehničnih izboljšav ter za določitev odškodnine zanje. S tem pravilnikom pa se lahko vpeljejo tudi diplome za tiste, ki so ostvarili tehnično izboljšavo .
Kljub temu, da odloča o priznanju pravice do odškodnine -samoupravni organ po v prednjem odstavku navedenih določilih, pa je 'potrebno upoštevati, da skleneta avtor tehnične izboljšave in organizacija, ki tako izboljšavo uporablja, pogodbo o odškodnini za tehnično izboljšavo o posebnih delih za njeno uporabo ter o načinu izplačila odškodnine.
Kaj je'pravična odškodnina, zakon direktno ne navaja, pač pa določa, -da se morajo pri odmeri odškodnine upoštevati vse okoliščine, posebno pa tehnični in gospodarski pomen tehnične izboljšave, obseg -in trajanje izkoriščanja ter koristi, ki -se dosegajo z njeno uporabo, in pa osebni prispevek avtorja pri realizaciji tehnične izboljšave.
V KATEREM ČASU
SE LAHKO UVELJAVLJA PRAVICA
DO ODŠKODNINE IN ZA KATERI CAS
Ko avtor tehnične izboljšave poda zahtevo, mu mora dati organizacija pismeno potrdilo o prejemu zahteve za priznanje pravice odškodnine. vendar pa je avtor upravičen, da Se mu prizna odškodnina le, ako poda tako zahtevo največ v roku enega leta računajoč od dneva, ko je organizacija pričela uporabljati tehnično izboljšavo. Tak rok je strogi rok in se ga ne more izpremeniti ali pa celo podaljšati. Ce bi torej avtor ta rok zamudil, mu ne pripada odškodnina. Pravica do odškodnine gre avtorju tehnične (izboljšave največ za tri leta njene uporabe v organizaciji. To pomeni, da ni nujno, da bi moral avtor prejemati odškodnino tri zaporedna leta, pač pa se preko treh let uporabe tehnične izpopolnitve ta odškodnina ne more in ne sme izplačevati.
SPORI O PRIZNANJU PRAVIC
Ce izda samoupravni organ organizacije odločbo, da ne prizna avtorju pravice do odškodnine, ali če v treh mesecih od. vložitve zahteve za priznanje pravice do odškodnine odločbe ne izda, lahko avtor zahteva, da naj o zadevi odloči arbitražni svet.
Arbitražni svet bo pri nesporazumih 'odločal, v koliko pripada avtorju odškodnina ali ne, ter v primerih, če mu pripada odškodnina, določil tudi višino odškodnine, če se stranki sporazumeta. Na zahtevo prizadete stranke ipa bo tudi arbitražni svet določil višino odškodnine in to v primerih, ko se organizacija ali avtor nista mogla sporazumeti o višini odškodnine. V teh primerih bo torej odločba arbitražnega sveta nadomestila pogodbo.
Arbitražni svet se sestavlja za vsak -posamezni primer posebej. Po enega člana imenujeta avtor in organizacija, med tem ko določi predsednika pristojno okrožno sodišče, ki bi hiilo konkretno za Cinkarno Okrožno gospodarsko sodišče -v Celju. Člana arbitražnega sveta lahko izbereta avtor in organizacija po prosti izbiri, torej kogarkoli hočeta, vendar pa, če je Zbor proizvajalcev -občinskega ljudskega odbora sestavil listo oseb, ki so lahko imenovane za člane arbitražnega sveta, potem lahko imenujeta v arbitražni svet le eno izmed oseb, ki so navedene v tej listi in to po prosti izbiri.
Preobširno bi se bilo zaustavljati z navajanjem o samem postopku arbitražnega sveta, to je predvsem če stranki ne imenujeta ali pa pravočasno ne imenujeta člana arbitražnega sveta, prav tako pa tudi, kdaj se lahko izpodbija izrek arbitražnega »veta. V glavnem bi tozadevno navedli le, da je 'Pod v zakonu predvidenimi pogoji in to enak-o kot je to predvideno za izreke razsodišča po zakonu o -pravdnem postopku, možno izpodbijati izreke arbi-
L
tražnih svetov s tožbo pred pristojnim okrožnim gospodarskim sodiščem. Tako itožbo pa je načelno vložiti le v roku 30 dni računajoč od dneva, ko je bal stranki vročen izrek razsodišča. Kdaj pa je tak/o tožbo možno vložiti 'tudi pozneje, pa najdemo tozadevne predpise v poglavju »Postopek pred razsodišči« v 'zakonu o .pravnem postopku.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI AVTORJA TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
Avtor tehnične izboljšave ima pravico sodelovati pri drobni obdelavi in uporabi svojega predloga. Prav gotovo je, da bo vsaka organizacija zainteresirana na vsakem predlogu za tehnično izboljšavo ter je tozadeven predpis o spredaj navedeni pravici avtorja zelo razumljiv, razumljivo pa je tudi, da je velik avtorjev interes, da pride njegov predlog tudi do izvedbe, saj miu pripada odškodnina le če se tehnična izboljšava uporablja.
Avtor tehnične izboljšave pa nima samo pravice, temveč mu je 'tudi naložena dolžnost, da da organizaciji na njeno zahtevo dokumentacijo, s katero razpolaga, ter tudi strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni za uporabo sprejete tehnične izboljšave.
POSEBNI PREDPISI
Zanimivo je, da je v zakonu v poglavju »Tehnične izboljšave« uveden tudi predpis, da smejo tehnično dokumentacijo, tehnološke postopke, konstrukcije in proizvajalne tajnosti ene organizacije uporabljati tudi druge organizacije, v skladu z določbami o uporabi izumov, ki so nastali v organizaciji. To načelno določbo zakon sam ne razčlenjuje ter bo natančneje predpise o tem izdal po potrebi Zvezni izvršni svet.
KONČNE misli
Organizacija in v zakonu navedene organe čakajo velike in zelo odgovorne naloge, ter ni odlašati s pripravami, da bi se zamoglo uporabljati določilo zakona z dnem njegove uveljavitve. Da te potrebne priprave zahtevajo časa in truda, kaže že sam rok 3 mesecev, ki je v zakonu 'predviden od njegove razglasitve do uveljavitve. Zatorej ni izgubljati časa, da nas uveljavitev ne prehiti.
Kako sl zamišljamo večjo aktivnost tovarniške mladine
Mladinska aktiv Oinlkame šteje kar 228 članov. To je res lepo število, močan aktiv, ki lahko s svojo pestro aktivnostjo mnogo pomeni pri splošnem uspehu podjetja.
Ta aktivnost se ne sme odražati zgolj na sestankih, 'ki so včasih lahko manj interesantni. Na mladini Cinkarne mora biti Skrb, kako sodelovati v podjetju, s čim, na kakšen način prispevati podjetju .to, kar lahko vidno označimo za nenehen napredek podjetja. To lahko dosežemo le tako, da številneje vključujemo mladino v upravljanje podjetja, d.a jo seznanjamo’, z vsemi problemi, tako da bo vedela mladina, kje prijeti za aktivnejše delo. Seveda pa mora podjetje nuditi vso pomoč, ki nam jo da s svojim strokovnim kadrom in nasveti v tisto smer udejstvovanja, s čimer bomo največ lahko koristili.
Seveda mladina ne sme pozabiti tudi na tisto problematičnost, ki zadeva .predvsem samo organizacijo aktiva. Aktiv mladine mora biti društvo — kotiček, kjer bomo našli mladinci vse, kar bo .potrebno za naš ideološki dvig, za našo strokovno izpopolnitev, biti mora kotiček vse pestrine in umetnosti ter prijetnosti, v katerem lahko dobimo nove moči za vsestranska udejstvovanja. Kako lahko mladina vse to doseže, kako se bo mladina razgibala, je stvar samega aktiva. Povezati se bo pač morala z vsemi tistimi društvi, sekcijami v podjetju, ki že obstojajo (LT, šahovski klub, dramska sekcija, strelska družina, novinarstvo itd.).
Torej mladinci, čaka nas ogromno dela. Od vseh nas se pričakuje večje živahnosti, ki pa nikakor ne sme ostati v dosedanjih oblikah.
Vijolica
Kronika nesreč za leto 1960
V letu 1960 je bilk) v podjetju za 5 % manj poškodb pri delu in za 11,3 % manj izgubljenih dni v primerjavi s poškodbami in številom zaposlenih v letu 1959.
Glavni vzroki obratnih nesreč so:
1.	v glavnem neprevidlndst delavcev, ki večkrat podcenjujejo nevarnost pri delu;
2.	zastarel iin primitiven način dela v mnogih obratih in oddelkih (aglomeracija, tcpil-pica, kemični obrati, transport din skladišča), kjer so delavci izpostavljeni sunkovitemu fizičnemu naporu in večkrat škodljivemu vplivu Okolice.
Omejitev nesreč na samih delavcih je od-• visna od stalnega poučevanja delavcev o varnostnih predpisih na posameznih delovnih mestih in discipliniranosti celotnega kolektiva. Na tem področju nas čaka veliko deda in vsi člani kolektiva so dolžni HTZ komisiji pomagati, ker samo sodelovanje nas vseh prinese zaželene uspehe.
Nezgoda, ki 'je tretdirana z neprevidnostjo ima večkrat za ozadje 'težke delovne pogoje, ‘ki
Primerjava važnejših
so v tarifni postavki dotičnega delovnega mesta upoštevani. S tem da izboljšamo delovne pogoje z mehanizacijo teh obratov in oddelkov, odstranimo iz kompleksa raznih faktorjev nesreč pri delu glavnega. Število ter resnost poškodb se občutno zniža, ker dosedanja zahrbtnost delovne okolice zahteva kruti davek za vsako neprevidnost.
Žal, da je mehanizacija naprav in nabav* sodobnih transportnih sredstev odvisna od finančnih sredstev za investicije.
To pa ne pomeni, da podjetje in posamezni obrali niso v stanju postopoma izboljšati delovne pogoje na kritičnih delovnih mestih.
V letu 1961 ne smemo izgubiti optimizma in dobre volje pri odstranjevanju preprek za varnejše delo. Preteklo leto nam je pokazalo, da smo na dobri poti in v tem letu moramo napraviti še več, 'ker imamo za to pogoje Drugače pa je s številom nesreč .na poti in izven dela, kjer nimamo možnosti direktnega posega.
številk za celotno podjetje z letom 1958 iim 1959:
1958	%
Število zaposlenih	1375	100,
Število poškodb na	delu	328	100,
na	poti_____58____100,
Skupaj_____________________386____100,
Število izgubljenih dni:
na delu	5.704	100,
na poti____________________890____100,
Skupa j__________________g.594____100,
St. obr. nesreč na 100 zap. 23,85	100,
Fovpr. izgub, dni na 1 nesr. 17,4	100,
Pogostnost nesreč	112,9	100,
Resnost nesreč	1,965	100,
Izguba narodnega dohodka zaradi poškodb in bolezni ima vpliv na znižanje ali zvišanje življenjskega standarda. To vsi dobro vemo, sedaj pa poglejmo v kakšni meri je naš kolektiv krajšal življenski standard. Naš plansko
Naš račun za leto 1960 nam pokaže:	i
1959	%	1960	%
1380	100,4	14122	103,4
353	107,7	345	105,2
87	150,1	Sl	87,9
440	114,__________396	102,6
5.714	100,2	5.215	91,5
1.476	165,9	1.130	126,9
7.190
25,6
16,2
120,1
1.945
109,0	6,345	96,1
107,3	24,3	101,9
93,2	15,2	87,3
106,4	111,1	98,5
99,0	1680	85,5
analitični oddelek je dal povprečje vrednosti proizvodnje enega zaposlenega in 1 uro 2.030 din. To pomeni, da lahko teoretično računamo za vsak izpadli dan 16.240 din.
	Dni	Nadam, zia plač.	Izgub. nar. dah.	Skupno dni
Poškodbe na dedu	5.215	3,646.894	84,691.600	88,338.494
Poškodbe na poti	1.130	1,055.807	18,351.200	19,407.007
Profesionalna obolenja	385	270,378	6,252.400	6,522.778
Ostala obolenja	18.743	11,325.939	304,386.320	315,712.259
Skupaj	25.473	16,299.018	413,681.520	429,980.538
Ne bi bilo dobro se nad izgubljenimi milijoni malo zamisliti!?
Od skupnega števila odpravljenih dnj v podjetju (443.677) izpadlo zaradi:
poškodb pri delu poškodb na poti profes. obolenj ostalih obolenj Skupaj_________
— 1,18 %
—	25	%
—	09	%
—	4,22%__________________________
___5,74 % (v letu 1959 = 6,62 %)
V tem letu maramo poostriti pažnjo za varnost pri delu v navedenih obratih:
Pražama:	1958	%	1959	%	1960	%
Število zaposlenih	156	100,	154	98,8	185	118,7
Število poškodb	41	100,	44	107,4	68	166,0
Število izgubljenih dni	888	100,	815	91,7	955	107,5
Povprečno izgublj. dni						
na 1 poškodovanca	21,7	100,	18,5	85,2	14,1	65,0
Štev. požk. na 100 del.	26,3	100,	28,6	108,8	36,8	140,0
Štev. poškodb, novincev	—	—	—	—	45	—
CINKARNAH
3
Pražarna ima zaradi zastarelih naprav v glavnem aglotrakov težke delovne pogoje. Zastarel sistem trakov in način dela zahtevata od delavcev izredni ter trajni fizični napor, kar je vzrok flutktuacije.
Od 68 poškodovanih je bilo 45 novincev.
Interni transport ne odgovarja več zahtevam obrata ter ga je potrebno urediti. Pri irrtar. transportu se je poškodovalo 37 delavcev to je 54.4 % in pri aglotratou 24 delavcev (35.3 %).
Topilnica:	1958	%	1959	%	1960	% ,
Število zaposlenih	252	100,	256	101,7	265	105,2
Število poškodb	78	100,	102	131,0	91	116,7
število izgubljenih dni	1.252	100,	1.458	117.0	1.360	108,6
Povpr. izg dni 1 .pošk.	16,1	K>9,	14,4	89,4	15	93,2
■Štev. po3k. na 100 zaposl.	30,9	100,	39,8	128,8	34,4	111,3
štev. paškod. novincev	—	—	—	—	42	—
V topilnici se je poškodovalo 52,8 % deLav-			sunkovitega fizičnega napora in. vročine je tu-			
cev pri mane verskem delu in 24,2 % pri rnter-			d: v 'tcpilmici visoka fluktuacija, ta pa je vzrok			
nem transportu.			mnogim poškodbam (46,2 % poškodovanih no-			
Težki pogoji pri mam o verskem delu		in hi-	vincev).			
ter tempo dela zahteva od topilcev izredno			Pomembno znižanje nesreč se pričakuje po			
dobro fizično 'kondicijo in izurjenost.		Zaradi	rekonstrukciji in mehanizaciji topilnice.			
Transportni oddelek	1958	%	1959	%	1960	%
•število zaposlenih	85	100,	91	107,0	89	104,7
Število poškodb	17	100,	7	41,2	19	111,8
Število izgubljenih dni	363	100,	118	32,5	188	51,8
Povpr izg. dni 1 poškod.	2,41	100,	16,9	79,0	9,9	46,2
Stav. pošk. na 160 zaposl.	20,0	100, -	7,7	38,5	21,4	107,0
Zastarel način razkladanja	in nakladanja		Mehanizirano je		samo razkladanje in na-	
materiala, zahteva veliko fizičnega napora,			kJadanje premoga iin aglomerata. V transport-			
organizacije dela im spretnosti. Zato		imamo	nem oddelku je potrebno izboljšati organiza-			
pri delu ca. 79 % vseh poškodb v transportnem			cijo dela in poostriti varnostne predpise.			
oddelku.						
Mehanična delavnica:	1958	%	1959	%	1960	%
Število zaposlenih	105	100.	114	107,7 .	120	113,2
število poškodb	20	100,	38	190,0	34	170,0
Število izgubljenih dni	393	100,	443	112,8	480	122,1
Povpr. izg. dni na 1 pošk.	19,7	100,	11,7	59,4	14.1	71,6
štev. pešk. na 100 zap.	18,8	100,	33,4	177,8	28,3	150,7
Poškodbe v .mehaničn delavnici so bile v povprečju lažjega značaja. V 23 primerih zaradi neprevidnosti din v 7 primerih (poškodbe očes), zaradi ne nošenja zaščitnih očal. Še bo potrebno poostriti disciplino pri nošenju zaščitnih sredstev in izboljšati organizacijo dela, ter ponovno opozarjati na varnostne predpise.
Ob tej priliki je potrebno opozoriti, da je v gradbenem oddelku in mizarski delavnici mogoče število nesreč znižati z boljšo organizacijo dela 'im upoštevanjem varnostnih predpisov. Vzdrževanje reda na delovišču je začetek uspeha.
Naša skladišča imajo zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov in s tem povezanim ne-
redom na delovišču veliko nesreč. Potrebno je k reševanju tega vprašanja resno pristopiti. Skladiščne delavce je potrebno poučevati o varnosti pri delu. Ostali obrati so že pokazali lope uspehe na poti za znižanje nesreč.
HTZ služba v povezavi z HTZ komisijo je zamenjala v topilnici neustrezne zaščitne mreže za ustreznejše prozorne ščitnike. Za obrat »žveplena kislima« smo nabavili polivinil obleke, ki delavca dosti boljše ščitijo proti vbrizgu žveplene kisline. Za delavce, ki so izpostavljeni vremenskim nepriilikam so bili nabavljeni vat krami telovnik, ki jih ščitijo pred mrazom.
HTZ — služba
lota doseči zaželenih uspehov.
Borba proti tem številnim težavam mora biti stalna in sistematična. Ena od osnovnih nalog je vsakodnevna vzgoja, zlasti vodilnega kadra in posameznih delavcev. Preventivna vzgoja se mora vršiti po varnostnih, tehničnih, ekonomskih, socialnih in drugih vidikih, ker vse to skupaj predstavlja enoto. Istočasno z vzgojo je potrebno skrbeti za izboljšanje delovnih pogojev — .pri tem pa moramo - upoštevati, da imamo še danes zastarele obrate, kjer v mnogih primerih delajo še delavci s staro miselnostjo in pod težkimi delovnimi pogoji.
Ne sme se zgoditi, da novega delavca ne seznanimo s podjetjem, da mu ne pokažemo in ga ne opozorimo na posebnosti, ki so v vse kem obratu in ki lahko pomagajo novincem, da se znajdejo in prilagodijo.
Cas in sredstva uporabljena za tako delo niso nikdar izgubljena. Nadvse je odločilen sprejem novega člana kolektiva v oddelku ali obratu, kjer bo neposredno delal. Za tak sprejem, za pravilen odnos do že. nameščenih delavcev je potrebno usposobiti vodilni kader, to je, preddelavce, mojstre in otorato-vodje.
Vsakega novega delavca je treba poučiti o osnovnih ekonomskih in drugih pogojih, v katerih bo delal in živel. Seznaniti ga je treba s pravilniki podjetja in začeti s teoretično in praktično izobrazbo.
Od tega, kako izvedemo uvodni postopek pri sprejemu in kakšen je medsebojni odnos članov kolektiva pri samem delu, je v veliki meri odvisna proizvodnja in varnost zaposlenih delavcev.
Naš cilj pa je ustvaritev takšnih pogojev v podjetju, ob katerih bo vsak član kolektiva lahko dajal največjo in najboljšo proizvodnjo ter da bo pri tem varen pred poškodbami in obolenji.
Poučevanje in prenašanje znanja na elane kolektiva uveljavimo lahko v formi navodil in poročil. Naš časopis »Cinkarnar« nam lahko pri tem delu veliko pomaga, in naša dolžnost je, da se ga peslužimo. Pri odstranjevanju nezgod je pomembnega značaja preiskava. analiza problemov in vzrokov, 'ki naj jo vrši HTZ služba s sodelovanjem posameznih obratovodstev.
Naša naloga je torej storiti vse, da ohranimo delovnega človeka zdravega in sposobnega za delo, ter da od vsakega posameznega zahtevamo pomoč, pri tako pomembnem delu.
Uspešna dejavnost podjetja je odvisna od discipline in skupnih naporov na vseh področjih. zato je nujno sodelovanje vseh posameznikov in večja odgovornost vodilnih delavcev in ostalih članov 'kolektiva.
HTZ služba
Prodaja z uporabo klauzule franco
Proučevanje in disciplina pri delu temelj uspeha pri znižanju nesreč
Kapitalisti so za časa bivše Jugoslavije imeli interese za zaslužek in se .niso ozirali na varnost pri delu. Rabili so zdrave delavce, skrb za invalide pa so prepustili državi.
Takratna podjetja niso dosti skrbela za tehnično iin osebno zaščito. Po končani narodnoosvobodilni borbi je mlada socialistična Jugoslavija poleg ruševin prevzela tudi mnoge tehnično zastarele tovarne, v katerih so začeli delati naši delavci večinoma v težkih delovnih pogojih.
S svojim delom so pomagali graditi nove in moderne tovorne, v katerih so boljši pogoji za varno delo. S postavitvijo novih tovarn .nismo dogli rušiti starih in je bilo nujno z raznimi rekonstrukcijami budi v teh tovarnah izboljšati varnosti pri delu.
Teh velikih nalog v smeri skrbi za človeka ni mogoče ustvariti takoj. Težko je prepričati, ne samo vodilni kader, temveč tudi delavce, da investirana sredstva za tehnično in osebno zaščito pomenijo varčevanje z zdravjem in denarjem.
Nesreče pri delu zadajajo našemu gospodarstvu ogromno Škodo. Zaradi nesreč pri delu
se odraža ta škoda že pri narodnem dohodku vsled izgube velikega števila delovnih ljudi. Nadalje nastajajo občutni stroški pri plačevanju zdravljenja oziroma zdravil za ponesrečence. V slučaju težkih .in smrtnih nesreč pa moramo upoštevati že znatna sredstva, ki se izplačujejo delovnim invalidom ter pogrebnine, posmrtnine in družinske pokojnine družinam ponesrečenih delavcev.
Številne poškodbe pri 'delu, profesionalna in dguga obolenja, dokazujejo, da na tem področju še nismo storili vsega in zato ne moremo biti zadovoljni.
Pri analizah nezgod ugotavljamo, da je okrog 60 % vseh nezgod bilo zaradi neprevidnosti samih ponesrečencev. Zavedati se moramo, da je veliki del teh nezgod povezan s pomanjkljivostmi pri varnostni vzgoji.
V .praksi .imamo zaradi pomanjkljive varnostne vzgoje dosti težav. Nekateri delavci opozorjeni na varnostne predpise se vedejo neodgovorno, češ, da bodo .poškodovani oni sami, in ne drugi. Takšen odnos je škodljiv.
Brez koordinacije, medsebojnega pomaga-nja in razumevanja ne more podjetje kot ce-
Nedavno je Višje gospodarsko sodišče v Zagrebu razpravljalo o pogodbi podjetja z industrijskim tirom, ki je prodajalo blago franco vagon z dostavkom imena svoje matične železniške postaje. Železnica je nato ^izračunavala kupcem prevozne stroške od industrijskega tira prodajalcem dalje. Temu plačilu se je kupec uprl ter je razsodišče razsodilo, da je kupec dolžan nositi stroške pre-vozg le od matično postaje dalje, dočim mo-a nositi stroške od Industrijskega tira do matične postaje prodajalec.
Ker imamo mi industrijski tir bi torej kot prodaj albi morali nositi stroške našega industrijskega tira do postaje če bi imeli po P°-godbi prodano blago »franco Colje ali franco nakladalna postaja Celje«. Ce bi nasprotno m: kupili i blago od Železarne Zenice .po .pogodbi s klavzulo franco Jesenice ali s klavzulo franco raakladatoa postaja Jesenice, potem smo d.ot-žrui stroške .prevoza le od postaje Jesenic dalje, ne pa že od industrijskega tira Železarne Jesenice dalje.
' Ce bi torej hoteli skleniti tozadevno nedvoumno pogodbo, potem moramo razlikovati klavzule franco vagon z dostavkom mati ne postaje in klavzulo franco vagon industrijski tir ati pa franco vagon skladišče prodajalca z dostavkom kraja sedeža prodajalca.
C I n k a n N A l!
Skrb za varno delo je skrb vsega kolektiva!
Naše podjetje ima prenosni valjčni drobilec na katerem drobijo cinkov trebež, ki ga kupujemo od drugih podjetij in ga aglomenira-mo. Ginkov trebež se sestoji iz večjih in manjših komadov, ki se pred saržiramjem v drobilec morajo s kladivom zdrobiti. Zdrobljeni komadi se saržirajo v drobilec, ki jih dckončno zdrobi na grude cca. 1,5 do 2 cm.
Večkrat se večji in trd komad trebeža zagozdi med valje. V takem slučaju se drobilec ustavi, ker ga avtomat izklopi. Včasih pa valji ne zgrabijo komada. Za ta slučaj je predvideno, da se s topim delom krampa udari na komad med obratovanjem. Širina krampa je taka, da ga valji ne morejo zgrabiti, ali potegniti. Pobirati trebež z drobilca med obratovanjem je strogo prepovedano in mojster pra-žarne je zadolžen vsakega delavca pred začetkom dela na drobilcu opozoriti na postopek in varnost pri delu, ker drobilec obratuje občasno. Zaradi tega na tem delovnem mestu ni stalno zaposlen isti delavec. Čeravno drobilec obratuje občasno že cca. 3 leta, dosedaj še ni bilo nobene nesreče.
Dne 20. 2. t. 1. se je na tem stroju težko ponesrečil 18 in polletni delavec Ivic Vlado iz
Prenosni drobilec za cinkov trebež
obrata pražarne, ki je tega dne zamudili vlak, tako, da je na njegovo delovno mesto moral mojster določiti drugega delavca. Ker je z 1 1/2 urno zamudo prišel na delo, ga je mojster odredil za delo na drobilcu. Pred pričetkom dela ga je poučil o pravilnem delu na tem stroju in ga opozoril, da ne sme med obratovanjem »troja z roko odstranjevati grud iz drobilca. Ponesrečenec je v prisotnosti mojstra začel delati. Po odhodu mojstra je z dolom nadaljeval. Okoli 10.30 ure so na valjih drobilca ostale nekoliko večje grude, ki jih stroj ni mogel zdrobiti. Ponesrečenec, ki se v tem trenutku ni zavedel nevarnosti je segel z roko v lijak drobilca z namenom, da odstrani grude. Drobilca ni ustavil in na roki je imel dvojne zaščitne (usnjene) rokavice, ki so ovirale občutek dotika z valji.
V trenutku, ko so mu valji prijeli prste ni mogel roke več izvleči iz rokavice. Takoj ko je občutil stisk valjev, je začel klicati na pomoč. Njegov klic je slišal delavec Amdjelič, ki je vozil predpraženec od NB peči. Takoj je hitel pogledati pred pražairno, kjer je videi ponesrečenca z desno rolko v drobilcu. Ker je bilo stikalo za drobilec v bližini tov.AndjeLiča, ga je le-ta takoj izklopil. Medtem je prišel šlu-
Delavcu, ki je poizkusil odstraniti grudo, je potegnilo roko med valje
čajno m'mo tov. Jagodič in tik za njim tov. Tratnik. Ko sta videla, da ponesrečencu ne moreta sama rešiti roke iz valjev, je tov. Tratnik podpiral ponesrečenca, da mu olajša položaj in tov. Jagodič je poklical ključavničarje ki so bili v bližini, da takoj razširijo valje in ponesrečencu rešijo roko iz valjev. Istočasno je poklical obratnega zdravnika, ki je ponesrečencu s pomirovalno injekcijo ublažil bolečine. Za ta čas so ključavničarji z varilnim aparatom odrezali vijake in razširili valje. Ponesrečenec je dobil roko iz valjev, nakar je bil takoj odpeljan v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški intervenciji ni bilo mogoče ponesrečencu rešiti roke in so mu jo morali amputirati nad kcmnicem.
Polnjenje drobilca z lopato
Prj analizi nesreče Se je ugotovilo;
1. da z ozirom na primitivno delo in na zahtevo, da se odstranjevanje grud z drobilca sme opravljati samo v mirujočem stnju je zaščita (drobilca zadostna;
2) da je mojster opozoril ponesrečenca na postopek in nevarnost pri delu.
3.	da je ponesrečenec iz neznanih vzrokov samo za trenutek pozabil na to, da ne sme pri obratovanju odstranjevati grud iz valjev, ker je bil drugače zelo discipliniran.
4.	delavčev poseg v valje, ki imajo razmak cca 2 cm, v slučaju, da ne bi imel zaščitne rokavice se verjetno ne bi tako tragično končal.
Ta analiza nam mora pomagati odkriti tudi pomanjkljivosti v našem delu, ki se jih nismo dosedaj zavedali.
Gre za mladega člana našega kolektiva, ki je izgubil desno roko in je trenutno brez volje do življenja.
Naša dolžnost je preprečiti podobne slučaje naj gre za mladega ali stairega, saj gre za življenje.
Ce hočemo preprečiti podobne poškodbe se maramo držati naslednjih navodil:
A)	Pni vseh delih na strojih, ki se ne dajo zaščititi tako, da tudi v slučaju neprevidnosti alli nediscipliniranosti ne more priti do ne-
Tako je tov. Tratnik podpiral ponesrečenca, dokler mu niso rešili roke iz valjev
sreče naj se zaposlijo samo izurjeni in zato šolani delavci. Tudi pri teh strojih moramo nove delavce priučiti. V tem slučaju naj se priuču-jejio pod nadzorstvom izurjenega delavca za določen čas.
B)	Pri delu na strojih, ki jih ne moremo popolnoma zaščititi dn se zanašamo na previdnost in discipliniranost samega delavca je potrebno, da v bližini zaposlimo najmanj še enega delavca, ki lahko opravlja drugo delo ter v slučaju nesreče zna takoj pomagati (ustaviti stroj, poklicati na pomoč itd.).
C)	Vsak delavec, ki vidi svojega tovariša, da se ne drži varnostnih predpisov je dolžan, da ga na lep način opozori, če tone pomaga, naj javi nadrejenemu aili HTZ službi. S tem se dajo preprečiti večkrat težke ali smrtne poškodbe.
D)	Vsak, ki gre skozi obrat in ugotovi nepravilnosti, alj očitno nevarnost dela ima dolžnost, da obvesti HTZ službo.
Ce se borno vsi držali varnostnih predpisov in nasvetov, danih v točkah A, B, C inD, bomo preprečili podobne nesreče kot vidimo na slikah, na katerih prikazujemo potek nesreče na drobilcu.
5
C 1 N k A R K A R
Si član mladine?
Ni se težko (pohvaliti »Sem član mladinskega aktiva Oinlkame.« Toda pri tem ne pomislimo oziroma ne aniiMziramo besedico »član«. Kaj neki to pomena, (kaikšne pravice oziroma odgovornosti predstavlja ta skromna besedica.
Zavedati se moramo predvsem, da imamo določene 'pravice in seveda tudi določene dolžnosti. Ne hi bilo pravilno alko bd iskali in izkoristili samo pravice, na dolžnosti pa bi enostavno pozabili, morda pomislili, pa bi z njimi malomarno — površno opravili.
Ne morem si zamisliti mladinca, ki se šiiro-kousti, da je član mladinskega aktiva, ki pa ne opravlja določenih dolžnosti. Ni ga na sestanke — ima sto izgovorov; če bi se miu pa naj zaupala kakšna naloga — funkcija se je trdovratno brani.
Vprašati se moramo, zakaj tako? Anketa je pokazala razldonne vzroke: eni se vozijo, drugi delajo pod 'težkimi pogoji, tretjim pa se enostavno ne ljubi delati v mladinski organizaciji. Zakaj, morda išččjo slednji vzroke v premali pestrosti dela v mladinskem aktivu. Kdo je vreden obsojanja. Kako vzbuditi v mladincih več čuta samozavesti, kako dokazati, da je organizirana mladina tista, ki je ne-obhodno potrebna današnji družbi, da ravno
gradi jo v »duhu najnaprednejše družbene zavesta — jo dviga iz zaostalosti, izobražuje, zanjo najbolj skrbi naša družbena ureditev, skratka današnja družba »daje vse pozitivne pogoje za nadaljnji razvoj mladega človeka. Ne zavedamo pa se tega, da je zaželeno od nas — mladincev aktivnejše delo na raznih področjih družbenega dela. Družba nam nudi vse ugodnosti, toda mi »smo slepi in nemi zanje-Ali nam ne bi koristil »kakšen seminar, strokovna šola, tečaji, kratkotrajna predavanja? Saj nismo mladinci 16. stoletja, da nam ne bi smel biti znan pojem »politika«.
Torej ne pozabimo resničnega pregovora: »Kjer je volja, tam je moč«. Ne bodimo strahopetci — pogumno »naprej! Pomislimo kaj bi bilo danes z nami, če bi imeli naši očetje in dedi tako malo volje in tako bore malo zamo-zavesiti, kot se čuti v mladincih aktiva Cinkarne.
Nam je težko 8 ur dela, našim borcem pa n: bilo pretežko se boriti in to pod tako težkimi pogoji: stradati, zmrzovati ali dati celo življenje.
Po vzgledu naših borcev za lepše in srečnejše dni! Pojdimo!
•	Vijolica
UPOKOJENCI
V zadnjem tromesečju 1960 so vsled starostne ali invalidske upokojitve prekinili delovno razmerje tile naši tovariši (v oklepaju so navedena leta zaposlitve v
Cinkarni):	*	„
1.	FLIS (Maks) Maks, roj. 12. 10. 1905, II. valjač lektroproge v valjarni, izstopil 10. 12. 1960, starostna pokojnina.
2.	KUKOVIČ (Franc) Jernej, roj. IT. 8. 1905, vozač ■surovin v kemičnem obratu, izstopil 30. 9. 1960, starostna pokojnina (6 let, 3 mes.).
3.	REBERŠAK (Jakob) Stefan, roj. 17. 12. 1901, 1. kurjač peči v cinkovera belilu, izstopil 23. 9. 1960_ invalidska pokojnina (13 let, 9 mes.).
4.	BRECL (Ignac) Karel, roj. 21. 10. 1905, invalidska pokojnina (13 let, 2,mes.).
5.	KRANJC (Gašper) Jože, roj. 1. 3. 1905, I. kurjač parnega kotla plinskega kurjenja, izstopil 14. 11. 1960. starostna pokojnina (32 let, 7 mes.).
6.	LESKOVŠEK (Franc) Franc, roj. 2. 4. 1905, topilec destilačne peči za fini cink v topilnici, Izstopil 30. 11. 1960, starostna pokojnina (21 let, 4 mes.).
2. V zadnjem tromesečja 1960 »o nastopili delo v Cinkarni sledeči delavci:
V	TOPILNICI:
JELEN Alojz ANTLEJ Jože BEDN1CKI Silvester DAVIDOVIČ Pero KOZIC Marko MAJSTOROVIC Mile PODVEZ Matija PUKMAJSTER Franc PAVLIC Jože REZMAN Ivan ŠKET Jakob BOŽIC Milan HA1RTC Hasan GRUBER Ladislav GALUN1C Ljudevit LORGER Martin LAVBIC Ciril ZAVSKI Jože
V	STROJNO ENERGETIKO:
BORLAK StanisUv
V	SKLADIŠČE METALURŠKIH OBRATOV:
CAJHEN Jože
V	MEHANIČNO DELAVNICO:
KLJUČAR Rihard
V	VALJARNO:
KOVAČIČ Peter LAH Miroslav STRNAD Danijel
V	TRANSPORTU:
KOROŠEC Anion
V	PRAZARNI:
HOHNJEC Stjepan MIOCIC Ive POMPE Leopold I.OPERT Franc
V	GRADBENEM ODDELKU:
LUBEJ Adalbert ZLAMBERGER Anton
USLUŽBENCI:
BREGAR Roman DEVC1C Iren«
VESELKO Stefan Ing. CUKROV Jerislav Ing. DETICEK Jurij
MLAKAR Ljudmila SUPEK Ivan
3. V zadnjem tromesečja 196» so zapustili delo v Cinkarni sledeči delavci (v oklepaja so navedena leta zaposlitve v Cinkarni);
V TOPILNICI:
Bioerman Jože (4 mes. 7 dni) Davidovič Pero (2 dni)
Bedn;čki Silvester (12 dni) Kumberger Vincenc (t mesec, IS dni! Pukmajster Franc (7 dni)
Pavlič Jože (5 dni)
®bk Ludvik (5 let, 7 mesecev) Vrhovski Dragotin (2 meseca, 13 dni) Bajrič Hasan (6 dni)
Bf.ecl *arel (13 let, 2 meseca)
Flis Albert (8 let 10 mesecev) Leskovšek Frauc 21 let, 4 mesece) Podvez Matija (1 mesec)
Šeško Milan (11 let, 11 mesecev) Zimšek Ivan (10 mesecev, 6 dni)
V	MEHANIČNI DELAVNICI:
Cizelj Franc (9 let, 5 mesecev) Založnik Ivan (20 let, 5 mesecev) Gomiršek Janko (2 leti, 2 meseca) Kozmelj Peter (7 let, 1 mesec) Kočnik Daniel (3 mesece, 25 dni) Supek Ivan ( v stalež uslužbencev)
V	VALJARNI:
Flis Maks (4 leta, 11 mesecev)
Očko Janez (2 meseca. 23 dni) Zupanec Avgust (7 let, 5 mesecev)
V	TRANSPORTU:
Jesenko Ignac (6 let, 2 meseca) Kolar Slavko (3 mesece, 15 dni) Petre Franc ( 2 leti, 1 mesec)
Savel Janez (4 mesece, 8 dni)
Kitak Jurij (4 mesece, 11 dni)
Pečnik Ivan (8 let, 1 jnesec)
V	KERAMIKI:
Kalafatič Marica (6 mesecev, 4 dni) Sloser Rozalija (10 let, 9 mesecev) Lipar Anton (11 let 6 mesecev)
V	KEMIČNEM OBRATU:
Plevčak Franc (5 mesecev, 9 dni) Kukovič Jernej (6 let, 3 mesece) Prevolšek Andrej (2 meseca, 17 dni) Papič Stanko	(3	dni)
Žgajner Pepi	(5	let,	8	mesecev)
V	PLINARNI:
Romih Anton	(lleto,	1	mesec)
Veber Slavko	(9	let,	9	mesecev)
V	CINKOVEM BELILU:
Turkalj Mile (6 mesecev)
Reberšek Stefan (13 let, 9 mesecev) Krncža Anton (3 mesece, 18 dni)
V	GRADBENEM ODDELKU:
Žlamberger Anton (1 mesec)
Lukarič Pavao (1 mesec, 10 dni) Žarak Svetko (1 leto 14 dni)
V	PRAZARNI:
Sekušak Dragutin (10 mesecev)
Galof Ivan (2 leti, 2 meseca)
Javornik Dominik (6 mesecev, 6 dni) Paspalj Vlado (2 meseca, 21 dui) Djukič Zdravko (8 mes) Vukosavljevič MUorad (3 mes. 23 dni) Vohur Franc (1 leto 11 mesecev)
V	PREDELOVALNIH OBRATIH:
Gorcnšek. Franc (3 leta 4 mes.)
V	SUPER FOSFATU:
Novak Ignac (3 mes. 17 dni)
Gole Vincenc (4 mes. 24 dni)
V	ELEKTRO DELAVNICI:
. Speglič Edvard Jagrič Avgust
V	STROJNI ENERGETIKU
Kranjc Jože (32 let 7 mes.)
USLUŽBENCI:
Speglič Gretica (13 let 1 mes.) Mavec Franc. (3 leta 10 mes.) Ivanko Jožica (l leto 8 mes.) Plemenitaš Amalija (1 leto 2 mes. :
4. STANJE DELAVCEV NA DAN 31. DECEMBRA
Naziv	Skupaj	Moško	Ženske
Delavci	1289	1215	74
Uslužbenci	135	72	63
Vajenci	10	10	
Skupaj:	1434	1297	137
ŠAH - ŠAH - ŠAH
Šahovska tekma v Šmarju
ootrramKajma sanovska sekcija Cinkarne si ie /•astarvila, da v letu 1961 odigra vrsto prjjaitefla-skih tekem v celjskem oikraiju pod geslom -»Spoznavanje ožje domovine« s tem da se c4> mmimalniih finančnih stroških vršijo enodnevni izleti ob katerih bi se poleg šahovskega srečanja v določenem kraju obiskali tudi znamenitosti tega kraja kaikor podjetja, muzejii, zgodovinski spomeniki itd. K temu naj dodamo, da bodo taka srečanja gotovo pripomogla k boljšemu razvoju šaha v našem Okrožju,
Prvo letošnje srečanje so dmeli cinkaroiški sahisti dne 19. februarja s šahovsko sekcijo TVD PARTIZAN v Šmarju. Tekma se je igrala na dvanajstih deskah. Zmagali so igralci Cinkarne z rezultatom 7:5. Posamezni izidi partij so bili takile:
1. Snajder — Ivaniševič remi, 2. ing. Pipuš — Skobe 1:0, 3. Arh — Korošec remi, 4. ing. Stegenšek — Golež 1:0, 5. Dečko — Plevnik 1:0, 6. Počivalšek — Bovha remi, 7. Mraz — Bratuša remi, 8. Jančič — ing. Marinc remi, 9. ing Marjanovič — Emeršič 1:0, 10. Pensolja — Kru
šič remi, 11. Krašovec — Strnad 0:1, 12. Zorko — Šket 0:1.
Po tekmi so sti igralci Cinkarne poleg drugega ogledali Radio-oddajno postajo, delo radio- amaterske sekcije LT v Šmarju.
V	popoldanskih urah se je vršil brzaturmr na katerem je sodelovalo 12 igralcev, ki so biti deljeni v dve skupini.
Izdd v preditekmavanj»u. I. skupina:
I.	Počivalšek 5 1/2, 2. Inž. Pipuš 5, 3. Stra šek 4, 4. Korošec 3, 5. Krašovec 2 1/2, 6. Kidrič 1, 7. Skobe 0 točk.
II.	skupina:
1. — 3. Arh, Dečko in Persolja 5, 4. — 5. Stmad in Šalej 2, 6. — 7. Šket in inž. Marjanovič 1 točko.
V	finale so se plasirali prvi štirje jgralca iz vsake skupine med tam. ko so ostali igralci igrali v »drugi Skupini.
Izid finala.
Glavna skupina:
I.	Dečko ( Cinkarna) 6 1/2 točk. 2. Arh (Cinkarna) 6 točk, 3. Počivalšek (Cinkarna) 4 1/2 točke, 4. inž. Pipuš (Cinkarna) 4 točke,
5.	— 7. Korošec (Šmarje), Strnad (Šmarje) in Persolja (Cinkarna) 2 točki, 8. Strašek (Šmarje 1 točko.
II.	skupina:
1. Šalej Jože ( Šentjur) 5 točk, 2. Krašovec (Cinkarna) 4 točke, 3. inž. Marjanovič (Cinkarna) 3 točke, 4. Šket (Šmarje) 2 točki, 5. »Kidrič (Šmarje) 1 točko, 6. Skobe (Šmarje) 0 točk.
PRVENSTVO CINKARNE
Po doeedaj odigranih kolih je stanje na prvenstvu Cinkarne takole: im2. Pipuš 6 točk, Persolja 4 točke, Krašovec, Počivalšek in in* Vrhovec 3 točke, inž. Marjanovič 2 1/2 točke, Dečko 2 »točki, Mraz 1 točko in Zorko 1/2 točke.
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Janko Stadler — Izhaja mesečno — Tiska CP »Celjski tisk«. Celje