152
Turčija in Grška.
Kakor se je pričakovalo ni na spominski dan 6. aprila napovedala Grška Turški vojske* Na velikanskem shodu v Atenah, ki se je vršil ta dan, so vsi govorniki in ž njimi mnogobrojno zbrani narod naravnost zahtevali, da vlada napove Turčiji vojsko. Grška vlada ima pa vsejedno malo strahu pred velevlastmi. Velesile so ji namreč naznanile, da v slučaju vojne mej Grško in Turčijo prepuste vso odgovornost tisti državi, katera vojno napove, a ne bodo pripustile, da bi dotična država imela od vojne kako korist. Da se vlada obotavlja, ljudstvu ni všeč; razburjenost mej narodom je velikanska in nevolja, da vlada še ni Turčiji napovedala vojne, je tolika, da se je ta nevolja že jela obračati proti kralju. Grški kralj ima težko stališče, če se ne bo udal zahtevi  naroda, lahko  se izvrši  upor proti  njemu.
Turška vlada je veleposlanikom naznanila, da je pripravljena umakniti svojo vojsko s Krete, ako izpo-slujejo velesile, da se prej umakne grška vojska.
Ker se ni napovedala vojna, so Grki dali svoji bojaželjnosti na drugi način duška. Kakor je bilo pričakovati se je zgodilo. Med grškim prebivalstvom v Tesa-liji in Makedoniji se je začelo revolucionarno gibanje. Turške oblasti so aretovale več sto grških duhovnikov in drugih vplivnih mož. Vstaja v Makedoniji je torej postala meso. Pod vodstvom bivših grških častnikov je 3000 grških vstašev prekoračilo makedonsko mejo. Grki v Makedoniji so vsi pripravljeni na vstanek. Vstaja napreduje. Vstaši so naskočili in zasedli mestece Baldinos in blokirali 800, v njem se nahajajočih turških vojakov, Dvema grškima jadrenicama, ki sta se pri Prevesi poskusili izkrcati z 700 vstaši, so Turki preprečili izkrcanje. Streljali so iz topov na nje. Jedna grških jadre-nic se je vsled poškodb potopila. Dalje je 1400 grških vstašev naskočilo Nasdo, a turški vojaki so po daljšem boju vstaše pognali v beg.
Vstaši se povsod vrlo gibljejo. Po večdnevnem obleganji so zavzeli Baldinos in zasedli še druge kraje, iz katerih jih Turki ne morejo pregnati. Turški vojski so vstaši jako otežkočili pot na grško mejo. Razmere v Makedoniji postajajo hujše nego na Kreti. Vstaši razširjajo proklamacije, s katerimi se poživlja prebivalstvo na revolucijo, da se tudi Makedonija združi z Grško.
Kakor videti so razmere na Balkanu kaj zamotane. Mesto, da bi se rešilo krečansko vprašanje, je prišlo na površje še bolj pereče makedonsko vprašanje. Težko bo drugače, da se vse neha s propadom Turčije. Posamezne velesile se bodo trgale za njene dele. Dasi je grška vlada zaukazala vsem zapovednikom, naj strogo pazijo, da ne pride do konfliktov mej grško in turško vojsko, in da si grška vlada zatrjuje,  da  so   Turki  sami  krivi  nastalih
prask na meji, vendar utegnejo vstaši imeti veliko, seveda skrivno oporo v grški vojski. Najbolj mori Turčijo in Grško okoliščina, da obema nedostaje denarja. Grška vlada je sklicala parlament, ki naj dovoli najeti posojilo 20 milijonov frankov.