Glas zaveznikov Leto II - Št. 184 Informacijski dnevnik A. J. S. Cena 2 liri ATOMSKI PODODBOR PODREM TRST, sreda 23. januarja 1946 UREDNIŠTVO i Via S. Fetlleo U • Telefon št 93854 tal 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški I* 37 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni ln pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. 1, Sodeti per la Pubblicltš in IUUs, Trst, vla Silvio Pellloo št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo. ANDREJ VIŠINSKI VARIII0ST1MU SVETO Višinski v Londonu GRČIJA M INDONEZIJA po perzijskem vzorcu pred VARNOSTNI SVET LONDON, 23. januarja. — Vodja sovjetskega zastopstva na glavni skupščini Združenih nar rodov, Andrej Višinski, podkomisar za zunanje zadeve, je odpotoval z letalom iz Berlina včeraj ob 9.12 ter je pristal na letališču v Londonu ob 18. uri. Potovanje se je zakasnilo zaradi nepo-voljnih vremenskih razmer za pristanek v Angliji. Prihod voditelja sovjetskega zastopstva, ki se je mudil zaradi Izvajanja sklepov moskovske konference zunanjih ministrov v Romuniji in Bolgariji, bo po mnenju londonskih političnih krogov, pokrenil delo glavne skupščine z mrtve točke, na katero je prišlo zaradi odsotnosti vodje sovjetske delegacije. Predsednik Varnostnega sveta, avstralski delegat Norman J. O. Makin, je javU političnemu Iii varnostnemu odboru, da je pododbor za atomsko silo podrejen naravnost Varnostnemu svetu, ne pa glavni skupščini, čeprav bi skupščina kot temeljni organ ustanove imela pravico razpravljati o vseh vprašanjih ustanovne listine, ki so jo sestavili v San Franciscu. VESTI 0 SESTANKU Trumana in Churchilla Washington, 23. januarja V zvezi z vestmi, ki krožijo v Wa-•hingtonu, po katerih naj bi se predsednik Truman podal na Florido, da bi se sestal s Churchillom, je načelnik tiskovnega urada Bele hi»e izjavil dopisnikom, da bo mogoče vzel predsednik kratek dopust, ki bi ga preživel na Floridi, da pa to se ni gotovo. Na izrecno vprašanje je odgovoril, da mu ni ničesar znanega o kakšnem, sestanku med predsednikom Trumanom in Churchillom na Floridi. VOJNI RAZVOJ ŠVEDSKE INDUSTRIJE Stockholm, 23. januarja V mednarodnih gospodarskih in finančnih krogih prevladuje prepričanje, da bo Švedska, ki Je bila po vojni gospodarsko nedotaknjena zaradi svoje nevtralnosti, prevzela važno vlogo v obsegu evropskega gospodarstva Švedska razpolaga z zadostnimi sredstvi, za razvoj industrijske proizvodnje. Na polju e-lektrične jsile je Švedska izvedla velike napore. Dokaz zj, to je 60 novih central, ki so jih izgradili med vojno; nekatere od teh razvi-tejo silo 40 tisoč kilovatov. Proizvodnja bakra na Švedskem * ^ zvižala leta 1945 za 40 tisoč ton. Razen tega so pričeli izrabljati ležišče svinca, ki bo leta 1946 dalo 15 tisoč ton. Važno švedsko rudarsko podjetje Izkorišča ležišča nikla, kobalta in živega srebra. Povišalo Je tudi proizvodnjo tungstena In aluminija. V tekstilni industriji so povišali proizvodnjo tekstilnih vlaken; kemična industrija pa je pričela izdelovati sintetični gumi. IZGUBE NA JAVI London, 23. januarja Britankki vojni minister Jack Lanvson je »poročil spodnji zbornici, da so imele d0 11. januarja indijske čete v Indoneziji 348 mrtvih, 733 ranjenih in log pogrešana. Bri-so imeli 25 mrtvih, 52 ranje- tancl so imeli 25 nih in 12 pogrešanih. Nizozemske izgube na Javi zna-31 mrtvih, 100 ranjenih in 6 šajo Pogrešanih. Operacije so V zastoju. Topovi so Uničili nekaj strojnic, ki so začele obstreljevati zavezniške čete v predmestju Bandoenga. Patrulja brL tensltih čet je naletela na cestne ovire pri Lembangu, kjer so na °te odprli indonezijski uporniki °8enj iz strojnic. Angleško topni-Stvo ln minometaloi so obstrcljeva-11 javanske oddelke v bližini mostu pri Surabaji. Indonezijci so imeli *1-i ranjence. V Bataviji so naredile ^Vezniške oblasti preiskavo, da bi °ašie tajno radijsko postajo «Pirat». j*8 Bata vi je poročajo, da je za-la delovati domača pomožna poli-j te> v kateri je 300 Indonezijcev, 00 Nizozemcev in 200 Kitajcev. V Semarangu, kamor je prišla r a Padalska brigada, vlada popoln in mir. Sedem mrtvih so imele v, 'te1*« čete, ko Je tovori,i avtomo-zavozil na mino v bližini Sura-aje. Pi ihIo je do spopada z oddel-m indonezijskih ekstremistov v liiini Tebele v južnem delu Jave w£°Z\mSke Btlhosemske in mor-a- iške čete »o se izkrcal« na Boi-m kjer zasledujejo agitatorje trt motitf1^ 5afl?nallat.°y: tot.skužate k* pritisk na svoje agitatorje mn nacionalistov, 1 ^mtiti red na tem otoku, da bi ° Obremenili ***• na Javi, Ta mir in varnost sveta' Sovjetski zastopnik Andrej A. Gromiko in ukrajinski zastopnik Dimitrij Manuilski sta poslala Varnostnemu svetu pismo, v katerem uradno zahtevata, da Varnostni svet izvede na temelju določb ustanovne listine Združenih narodov, potrebne ukrepe, da se »konča sedanji položaj v Grčiji in Indoneziji*. V pismu navajata zastopnika, da «prisotnost britanskih čet v Grčiji in Indoneziji preti miru in mednarodni varnosti*. Zastopnika Sovjetske zveze ln IZ JUGOSLAVIJE V Bugojnu so svečano odprli gimnazijo. V prvi razred se Je doslej vpisalo 90 učencev, v drugi razred pa 26. Ostalih razredov gimnazija zaenkrat nima, V Sarajevu Je imel krajevni odbor Zveze železničarjev in prevozniških delavcev ter nameščencev plenarno sejo, na kateri so raz-pravljali o boju proti špekulaciji in sabotaži. Po razpravljanju so sklenili, da bodo Javili vse tiste, ki na kakršen koli način upropaščajo narodno imovino. Sindikatni funkcionarji so sprejeli predlog krajevnega odbora za tekmovanje z ostalimi krajevnimi odbori podružnic. Tekmovanje naj bi povečalo proizvodnjo in napore v boju proti črni, borzi dviganju cen in spekulaciji. Aprila preteklega leta Je 70. udarniška divizija osvobodila Bljeljtno. Antifašist in j e tega kraja so v znak hvaležnosti darovale borcem divizije več jopic ln nogavic, poleg tega pa tudi hrana Predsedstvo ustavotvome skupščine je za požrtvovalno delo pri gradnji mostu čez Donavo pri Novemu Sadu odlikovalo z raznimi redi dela več delavcev. Med drugimi so bili odlikovani tudi trije inženirji. Madžarska je izročila Jugoslaviji udeležence pokolja v Novem Sadu, in sicer generala 'Fosefa Grasija, policijskega stotnika Martona Zel-dija in bivšega novosadskega župana Nikolo Nagyja. Prepeljali so Jih v Novi Sad, kjer Jimi bo, kot poročajo, sodilo vojaško sodišče. Madžarsko vojaško sodišče Je že določilo smrtno obsodbo za Zeldija in Grasija. V petek so v Beogradu podpisali trgovinski in plačilni sporazum ter dopolnilni sporazum o prevozu med federativno ljudsko republiko Jugo-slavijo in poljsko republiko. Oliorilei/ zasedanja britanskega parlamenta London, 23. januarja Britanskih parlament Jo včeraj po dolgih božičnih počitnicah »pet začel zasedati. Razpravljali bodo o vladnem načrtu za podržavljanje zasebnega letalstva. V prihodnjih dneh bodo razpravljali tudi o vprašanju Palestine. Lordska zbornica je danes odobrila v drugi razpravi brez glasovanja zakonski načrt o podržavljen ju angleške banke. Britanski ministrski predsednik Clennent Attlee je govoril v spodnji zbornici ter izjavil, da se Je položaj na Javi (zboljšal. O sovjetski zahtevi, da M položaj na Javi predložili v preučevanje na glavni skupščini ustanove ZN, je Attlee rekel, da bo o tam predmetu podal izjavo zunanji minister Ernest Bevin, če bc> to potrebno. V odgovoru na neko vprašanje o razgovorih, ki jih je imel Attlee v decembru z nizozemskim ministrskim predsednikom dr. W. Scher-merhornona je Attlee dejal, da nima /ničesar dodati k svoji izjavi, ki Jo Je dal 27. decembra. Rekel pa je, da upa, da bodo razgovore rr.ed dr. Van Mookom in Indonezijskimi voditelji v krotkem obnovili. 4 Attlee Je potom rekel, da so ustavne spremembe na Javi vprašanje, ki spada v področje nizozemske vlade ln prebivalstva Nizozemske Vzhodne Indije, vkljub temu pa britanska vlada M, da ti prišlo do prijateljskega sporazuma ne samo v Interesu Nizozemske Indij«, ampak tud* zato, da bi se s tem olajšala zadovoljiva Izvedba nalog vojaškega značaja, ki Jih ima na tem področju britanska vlada. Na vprašanje glede podržav-ljenja češkoslovaških industrij Js britanski državni podtajnik za zunanje zadeve Hector MacNoel včeraj izjavil v spodnji zbornici, da je britanska vlada Izrazila svoje ugovore češkoslovaški vladi, da bi zagotovila «zakonito zaščito britanskih interesov na Češkoslovaškem ln odstranila ovire, ki so nastale pri anglo-češkoslovaakih trgovskih izmenjavah.* NOVI BOMBNIK AMERIŠKE MOBNABICE Waahington, 23. januarja Ministrstvo mornarice jo javilo izpolnitev novega bombnika za mornarico, ki se lahko z dvotonskim tovorom bomb spusti na cilje • hitrostjo nad 800 km na uro. Za načrte in izdelavo letala Je poskrbela tovarna Glenn Eli Martin v Baltimoru. V nizkih poletih lahko doseže letala hi nosi ime «Mauler» (Strmo-glavec) nad 660 km na uro. Izdelano je za poiete na velike razdalje z velikih novih letalonosilk »Mld-way». Njih akcijski radij je 2720 kim. »Mauler* ima posebne priprave, ki zmanjšajo njegovo hitrost v strmoglavljenju' na 480 km na uro v petih sekundah, neposredno preden vrže bombo. Nosi lahko 1800 kg raketnih ali navadnih bomb. BOMBNI ATENTAT HaVana, 23. januarja V ponedeljek je pred španskim poslaništvom v Havani oksplodira-la manjša bomba. Žrtev ni bilo. Policija izprašuje šoferja avtomobila, iz katerega so baje odvrgli bombo. zveze Ukrajine, ki «ravnata po navodilih svojih vlad in v skladu z določbami ustanovne listine Združenih narodov, imata za potrebno, da Var-nastol v Grčiji. Prisotnosti britan-nostni svet preuči položaj, ki je skih čet v Grčiji po zaključku vojne p« moremo razlagati * nujnoštjč, da bi čltile zveze britanskih čet v poraženih državah.- Njih prisotnost tvori sredstvo za vplivanje na notranji politični položaj v Grčiji. Ta vpliv izkoriščajo reakcionarni sle. menti proti demokratskim silam V državi. Zaradi tega položaja, ki Je podoben vmešavanju tujih oboroženih sli v notranje zadeve Grčije, Je nastala velika napetost, ki ima resne posledice za grški narod, kakor tudi za vzdrževanje* reda ln varnosti v svetu. Iz zgoraj navedenih okoliščin sovjetska ln ukrajinska delegacija zahtevata, da Varnostni svet preuči to vprašanje ln izda ukrepe, ki jih predvideva ustanovna listina Združenih naro- da zaključi sedanji položaj*. Vprašanje Indonezije V svojem pismu Izjavlja ukrajinski zastopnik Manuilski, da se ukrajinska delegacija ravna po .navodilih svoje vlade, če obrača »po. zornost Varnostnega sveta na položaj, ki je nastal v Indoneziji. Kakor je znano, so se redne britanske čet« prav tako kot Japonske oborožene sile na tem ozemlju več mesecev udeleževalo vojaških akcij Proti krajevnemu prebivalstvu. Po mnenju ukrajinski vlade takšen poiozaj ustvarja nevarnost za. vzdrževanje miru ln mednarodne varnosti, nevarnost, katero predvideva člen 34 ustanovne listine. Ukrajinski član sveta zahteva, da svet Izvede potrebne preiskave ln ukrepe, katere predvideva listina, da se konča sedanje stanje*. Grikl odgovor Grški ministrski predsednik Teu. mistokles Sophoulia, ki Je v Londonu kot voditelj grške delegacije je dal naslednjo izjavo: »Britanske čete so v Grčiji s polnim privoljenjem grškega, pefi-la. menta in z njim tesno sodelujejo pri vzdrževanju Javnega reda. Grška vlada bo najbrže še danes **dala izredni zakon zaradi nemi-rov, do katerih je prišlo v Južni °r«>jl, o katerih so dosedanje vesti nasprotujoče. Včeraj Je neka agencija javila, da so tl nemiri po vladnih poročilih posledica monar. histične zarote, ki Je skušala pripeljati kralja na prestol. Grška vlada pa j« danes po poročilu agencije »Associated Press* zanikovala, da bi podala takšno vest*. Prvi odmevi Britanska vlada je imela včeraj sejo, da bi razpravljala o sovjetsko-ukrajinski zahtevi pred Varnostnim svetom. Sestala se bo danes ponovno, da bi razpravljala na tajni seji o volitvi novega stalnega tajnika ustanove Združenih narodov, Na dnevnem redu bo verjetno tudi sovjetsko-ukrajinska zahteva. Verjetno Ja tudi, da bo v četrtek uradna seja Vladnega sveta, er bodo razpravljali o položaju v vseh treh spornih ozemljihl Perziji, Grčiji in Indoneziji. .V britanskih političnih krogih I&. Amerika dobavlja Grški poslanik v Washing-tono, Gimon P. Diamotopu-los, je pojasnil v poslanici uporabo dobav oblačil ustanove UNRRA* katere so darovali Američani grškemu naroda. UNRRA je oblekla več kot polovico grškega prebivalstva, ker je bila potreba po oblačilih večja kot po živilih. Vodja zastopstva ustanove UNRRA za Italijo* J. Keeny, je izjavil pri podpisu pogodbo, po kateri bo ustanova dobavila Italiji v letu 1946 vso potrebo žita, kemične proizvode, jeklo in poljedelske pripomočke, da ima UNRRA pripravljenih za te dobave sto ladij za prevoz iz prekomorskih dežel v Italijo. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da bodo Zdrnžene države dobavile Nemčiji in Japonski bombaž in druge surovine za obnovo njihove industrije. Želijo Izkoristiti zmogljivost sovražne industrije, da hi čimprej pokrili veliko potrebo po industrijskem blagu, posebno tekstilnih proizvodov. Dobave bosta morali plačati z izvo-9 zom proizvodov. SOVJETI NADZORUJEJO . Budimpešta, 23. Januarja Poročevalska agencija »Reuter* javlja, da so sovjetske oblasti prevzele nadzorstvo nad upravo madžarske narodne banke. Trije člani sovjetske nadzorstvene komisije so po naročilu maršala Vorošilova, sovjetskega poveljnika na Madžarskem in predsednika nadzorstvene zavezniške komisije, zasedli banko in ustavili izplačila državnih računov ter odplačila državnih dolgov in obveznic. Ustavili so tudi tiskanje ln Izdajanje bankovcev' po 100.000 \>engov. NOVA RAZMEJITEV Jugoslavije in Italije PRIHOD RAZMEJITVENEGA ODBORA ZA PREUČITEV NARODNOSTNE MEJE LONDON, 23. januarja. — Iz Londona poročajo, da so štirje namestniki zunanjih ministrov Združenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije določili svoje tretje zasedanje za obnovo razpravljanja o mirovni pogodbi z Italijo in južno-vzhodninti evropskimi državami. James Dunn zastopa Združene države, sir Ronald Campbell Veliko Britanijo, F. T. Gusev Sovjetsko zvezo in Couve de Murville Francijo. Predvidevajo dnevna zasedanja in mirovna pogodba z Italijo zavzema prvo mesto pri razpravah. Ogled na mestu Velika Britanija, Sovjetska zveza, Združene države in Francija bodo imenovale vsaka svojega predstavnika za komisijo, ki so jo vlade zaveznikov sklenile poslati v italijansko-jugoslovanski predel, kjer naj bi preučila vprašanje jugoslovanskih zahtev. Spremljali jo bodo strokovnjaki. Domnevajo, da bo odpotovala v desetih dneh. Govor Italija nekega predsednika Voditelj demokršjanske strank« Alclde d« Gaspari, italijanski ministrski predsednik in zunanji minister, je ob zaključku zunanje politične razprave v Italijanski posvetovalni zbornici izjavil o razmerju z Jugoslavijo med drugim sledeče: »Priznavamo, da Ima Jugoslavija z narodnostnega in gospodarskega stališča pravico do poprave meja, čeprav so bile svobodno določene I. 1920 v Rapallu s pogodbo med obema državama in mislimo, da moremo vzeti za osnovo te poprave črta katero je L 1919 predlagal predsednik Wilson. Ta črta pomeni za nas bolečo izgubo dveh italijanskih mest, Reke in Zadra in okoli 80 tisoč Italijanov, medtem ko bi se vrnilo v Jugoslavijo nad 100 tisoč Slovanov. Mislimo pa, da imamo pravico zahtevati, da je treba zagotoviti avtonomijo most Reke in. Zadra s podelitvijo posebnega statuta. Italija nagla&a potrebo po sode- lovanju z Jugoslavijo v gospodarskih odno&ajih in v miroljubnih trgovinskih odnošajih, za kar je pripravljena na zahtevo demilitari-zirati pristanišče v Pulju, ako bi se zgodilo isto s pomorskim oporiščem v Kotorju in pod pogojem, da bi bila popolna neodvisnost Albanije v bodoče element varnosti in ravnotežja na Jadranu.* Nadalje je de Gasperi povedal, da so v Londonu vzeli kot podlago Za razpravo navodilo, da bi bila Wllsonova črta še možna kompromisna črta, tod* prišli so, dp za-, ključka da Je treba pretežno upoštevati narodnostno črto. Rekel sem pretežno. Jasno je, da s tem ni mogoče rešiti gospodarskega vprašanja; jasno je, da zahtev* gospodarsko vprašanje proste cone in posebne konvencije; zahteva predvsem tako za obratovanje tržaškega pristanišča, kakor tudi za življenje obmejnega prebivalstva sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Os pomislim, da sem bil v prejšnjem času som med sodelavci z Jugoslovani, in da se še hvaležno spominjam na podporo, ki jo je dal jugoslovanski zastopnik v Rimu Smodlaka Italijanom, ko smo se borili za italijansko univerzo v Trstu, ko mislim na to delo v preteklosti, »e mi zdi nemogoče, da bi ljudje, ki so to delali v preteklosti in ki so dobre volje, ne mogli najti poti za mirne razgovore in ne morem videti, da n« bi mogli najti poti pomirjanja, ako pokopljemo sovraštva in očitke*. 80 sprejeli sovjetsko-ukrajlnskega koraka z nobenim občutkom ne-razpoioženja. Naloge britanskih čet v GrUji so že večkrat izčrpno pojasnili. Razprava v okviru Varnostnega sveta bi mogla še bolj pojasniti zapletenost položaja, v katerem se je znašla Velika Britanija nehote na teh dveh žariščih svetovnega nemira. Opozarjajo na besede predsednika britanske vlade, na otvoritveni seji skupščine Združenih narodov, kjer je rekel, da bi želel, da bi postala ustanova polje britanske zunanje politike. Velika Britanija se želi čimprej znebiti obvez, ki jih je prevzela v Grčiji in Indoneziji. Zeli, da bi se čimpreje vrnil v te kraje red in mir, da bi mogle tamkajšnje ustanove delovati v redu ln miru brez strahu pred nasiljem ln ustrahovanjem. Vršilec dolžnosti ameriškega zunanje«* ministra, Dean Acheson, je izjavil, da uprava japonskih ti-hamorskih otokov ne more preiti na druge države brez soglasnosti Združenih držav, ker tako določa ustanovna listina Združenih narodov. O predaji uprave Združenim državam je izjavil, da se bo vlada obrnila na Varnostni »vet. Četudi bi se katera kolt izmed velesil temu uprla, bi vendar uprava ostal* v ameriških rokah, ker jih imajo njene čete zdaj v posesti. Ce bi »e Varnostni svet izjavil za upravo samih Združenih držav, bi bile verjetno upravičene utrditi otoke. Vprašanje otokov, kateri pripadajo Veliki Britaniji ali pa domi-nlonom, pa so Jih Američani med vojno osvobodili japonske zasedbe, bodo Združene države razpravljale neposredno z Veliko Britanijo ali dominionl, mogoče celo v okviru Varnostnega sveta. IZ KOROŠKE V Kr Čanja h je po sedmih letih zdaj prvič »pet pridiga v slovenščini. V Joli, kjer so učenci skoraj sami Slovenc*, pa Se do danes ni Čuti slovenske besed«, čeprav zna nadučitelj slovenski. Dopisniki »Koroške kronike* pravijo, da velja tudi zanje zakon o dvojezični šoli, pa ga nekateri nočejo izpolnjevati. Zlato pišejo: »Prepričani smo, da bo še treba čiščenja med koroškim učiteljstvom, kajti še vedno najdemo učitelje, ki imajo svoje duše namočene s Hitlerjevo načistično omako. Tud* v tem oziru bomo »lej ko prej napravili red, in sioer za vedno!*, V Kotmari vasi si Je ponoči v gozdu mežnar zlomil nogo. Njegovi klici na pomoč niso bili uspešni, ker so se ljudje, ki so jih slišali, bal! priti v bližino, meneč, da gre za napad tolp v gozdu. Mežnarja so Selo po daljšem času rešili orožniki. "■ " ■ ■ ■" i —. —i ■ - - - VLAK STRELIVA ZLETEL V ZRAK Francoska skupščina danes voli predsednika Komunisti in socialisti za Teliksa (jouina Republikanci za učinkovito vlado PARIZ, 23. januarja. — Komunistična stranka je po prispelih poročilih umaknila kandidaturo svojega glavnega tajnika Maurica Thoreza na mesto predsednika francoske vlade, katero je ostalo prazno po nenadnem odstopu generala De GauUa. N a seji ustavodajne skupffine, ki je trajala komaj trideset minut, je predsednik Feliks Gouin pretital pismo generala De Gaulla in odgovor, v katerem izraža skupščina odstop ivšemu predsedniku priznanje in hvaležnost. Skupščina je sklenila, da se sestane danes ob 15. uri za izvolitev novega predsednika. Komunisti so predložili za to mesto predsednika narodne ustavodajne skupščine, socialista Felirn Gouina, ki je izrazil svojo pripravljenost prevzeti ponujeno mesto. Socialistični voditelji so kot svojega kandidata podpirali Vincenta Auriola, ministra v De Gaullovi vladi, toda to kandidaturo so komunisti odklonili; zaradi tega so jo socialisti umaknili. Zastopniki komunistične, socialistične in republikanske -------- Neapelj, 22. Januarja Na postaji Torre Annunziata Je zletel v zrak vlak, v katerem Je bilo 21 voz streliva, večinoma letalskih bomb in topovskega streliva srednjega kalibra, ki je čakalo, da ga nalor.e na, čolne in odpeljejo na visoko morje, kjer so ga nameravali potopiti. Ves pristaniški del mesta in hiše sto metrov okoli mesta nesreče so porušene. Tudi ostale hiše v mestu so poškodovane, tako da cenijo' škodo na milijardo lir. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Iz dosedanjih ugotovitev sledi, da znaša število mrtvih 13, ranjenih pa nad 500. Italijanska kraljica Helena je obiskala ranjence v neapeljskih bolnišnicah. Med poškodovanimi zgradbami Je tudi kaznilnica, kjer Je 35 kaznjencev Izrabilo priliko in pobegnilo. Zaradi poškodovanih pekam bodo kruh pekle vojaške pekarne za 80.000 prebivalcev mesta. SOCIALISTIČNA ZMAGA V NEMŠKIH SINDIKATIH Berlin, 23. januarja Po poročilu dopisnika ameriškega lista «New York Korald Tribune* kože štetje glasov pri volitvah v predstavništva delavskih sindikatov, ki so jih izvedli prvič svobodno po letu 1938, da so odločilno zmagali socialistični kandidati nad komunisti Berlinu, prav tako pa tudi v ostalem področju, ki ga nadzorujejo sovjetske oblasti. Po dosedanjih izidih so socialisti zmagali v razmerju tri proti dvem v sovjetskem področju razen Berlina, kjer je njihova zmaga še večja, ker je razmerje glasov tri proti emu Namen volitev je izbira predstavnikov za skupščine, ki bodo izvolile glavne odbore predstavništva sindikatov. Novo izvoljeni predstavniki se bodo sestali 18. ln 19. februarja, ko bodo izvolili stalni odbor. Sestanek glavne skupščine pa bo v Berlinu S. februarja* ' AMEBIŠKE ČETE NA KITAJSKEM Washlngton, 23. januarja Ministrstvo zunanjih zadev Združenih držav je danes objavilo, da bodo ameriški mornariški strelci o-stall na Kitajskem tako dolgo, dokler Združene države ne bodo dokončale razorožitve in vrnitve Ja-ponskih čet. Odgovornost za vrnitev Japoncev, ki so še vedno na Kitajskem, Je s tehnične strani zadeva kitajske vlade. Moskovsko poročilo je podčrtalo dejstvo, da so sile Združenih držav na Kitajskem samo zato, da pomagajo generalisi-mu Cangkajšeku pri izvedbi teh nalog. TOVARNA PENICILINA NA PANSKEM Kopenhagen, 23. januarja Kemične tovarne Loevens, ki so ena največji; h tovarn na Damskem, ki izdelujejo farmacevtske proizvode, so odločile zgraditi tovarno penicilina. Uvoz iz Amerike je bil nezadosten, da bi kril potrebe države. Upajo, da bo cena tega proizvoda nižja, kakor j« bila de zdaj, ljudske stranke so na poziv zunanjega ministra Bidaulta imeli danes zjutraj ob 8.S0 uri sestanek, na katerem so skušali doseči končni dogovor. Po štiriurnih razgovorih so člani ljudskega republikanskega gibanja objavili naslednje poročilo: * Ljudsko republikansko gibanje je pripravljeno sodelovati v bodoči vladi, če bodo pred imenovanjem predsednika vlade sprejeti pogoji za učinkovito sodelovanje med tremi strankami» Iz Liona je prispel v Pariz bivši večkratni ministrski predsednik tn voditelj radikalno socialistične stranke, Edvard Herriot. V nekaterih krogih mislijo, da bi mogel postati predsednik nove vlade. Ko so ga vprašali, kako gleda na vladno krizo, je Herriot odgovoril: »Po radiju sem izvedel za vladno krizo. Bil sem zelo presenečen tn sem prišel v Pariz samo zato, da izvem, kaj se je zgodilo. Danes bomo imeli posebni sestanek radikalno socialistične stranke». Radijska postaja v Parizu poro. ča, da so se včeraj sestali v palači Bourbona Feliks Gouin, Daniel Maver, Marcel Naegelen (socialistični zastopnik o katerem govore kot o morebitnem Gouinovem nasledniku J, Maurice Thorez in Ja-ques Duclos. Pariška radijska postaja je nato poročala o izjavi komunističnega zastopnika, ki j« izjavil sledeče: «Sporazum je sklenjen. Glede sestave vlade Želimo obdržati prejšnjo le s nadomestilom nekaterih »tehničnih ministrov». Po poročilu, ki ga je objavil sFrance Soirs bo odpotoval general De Gaulle v Kanado, kjer bo prebil svoje počitnice pri prijateljih v blilini Montreala. Predsednik ustavodajne skupščine Felix Gouin je odgovoril n« De Oaullovo pismo: ^Predstavniki naroda h zavedajo gam prijaVUjeM* mafijo DEMOKRATSKE BESEDE Bevinov govor V svojem nedavnem govoru ja polkovnik Stevens, znani komentator radijske postaje BBC, rekel: »Dve točki Be vi novega govora na skupščini Združenih narodov Je treba uradno poudariti. Gre za točko, ki se nanaša na zaupnlško upravo kolonij in o potrebi gospo, darake pomoči, ki jo nujno potrebujejo narodi. Kot vemo, Je britanski zunanji minister Izjavil v imenu vlade, da Je Velika Britanija pripravljena prenesti pod nadzorstvo Združenih narodov afriške kolonije, za katere je prejela mandat ob koncu prve svetovne vojne. Te kolonije so: Tanganjika, bivša Nem-ška Vzhodna Afrika, Toko in Kamerun. »To Je samo formalnost* — bodo izjavili v Italiji in drugje. Velika Britanija ni končno odstopila ničesar, ker bo obdržala svojp uprava čeprav z nekaterimi spremembami. In vendar pomeni to nekaj več kot‘formalnost Britanska pobuda kaže, kako močno je Anglija spremenila svojo imperialistično politiko. V drugih časih bi 25 let zdrave uprave in kolonialne politike ustvarilo pravico za zagotovitev gospodarskih in strateških koristi v popolnem soglasju s kolonialno politiko evropskih velesil. Danes se pa Velika Britanija ne namerava posluzlti te pravice ln je pripravljena sprejeti mnogo strožje zunanje nadzorstvo, kot Je bilo tisto, ki ga Je izvajalo pred 26 leti Društvo narodov. Glavni diplomatski pomen britanske ponudbe je v namenu, da postavi na solidna tla razgovore o bodočnosti ozemelj, ki so bila del italijanskega ln japonskega imperija. Združeni narodi bodo imeli nalogo določiti obliko uprave za italijanska kolonijalna ozemlja, za katera bi bila Britanija, če bo šlo za obliko mednarodne uprave, kot je to izjavil Bevin, pripravljena podpreti ta načrt, ne da bi pri tem vztrajala na svojih osvajalnih pravicah. O gospodarski pomoči Evropi Je Bevin podčrtal za uspeh v bodočnosti važnost novih mednarodnih ustanov, ki bodo pod vodstvom Združenih narodov. Lakota in revščina, ki vladata v tolikih krajih na evropski celini, ne moreta pomagati k ustvaritvi duha reda ln solidarnosti, brez katerega je tudi najboljši mednarodni režim obsojen, da ostane brez moči. Ustanova UNRRA je na tem polju vzela na. se ogromno in življenjsko važno nalogo. Tudi zaloge so očlvidno nezadostne. V Italiji se tega zavedajo bolj kot kje drugje In dobave proglašajo za nezadostne, čeprav znašajo za leto 1946 469 milijonov dolarjev, to Je skoraj 14% tega, kar ima ustanova UNRRA na razpolago za vse uničene države po svetu. Morda Bevin ni mislil samo na države, ki financirajo dobave, ampak tudi na tiste, ki bodo uživale podporo ustanove UNRRA. Skupna volja, organizacijska zmožnost ln neutrudljivo delo so dragoceni člnlteljl za tiste, ki trpijo in potrebujejo pomoči, da se spet postavijo na noge. Delovanje ustnove UNRRA, če bi se Izvajalo v ozračju nezadovoljstva ln apatije, morda ne bi doseglo namenov, za katere »o jo ustvarili in utrdili. Tako bi bili vsi v enaki meri oškodovani*. plemenitih čustev dostojanstva i« nesebičnosti, ki prevevajo vsako vale dejanje ter upoštevajo številne vzroke, ki so vas dovedli do te odločitve. Kljub temu so težke pri »odeti, ker ne bo vodil več njihove države človek, kateremu so popolnoma zaupali. Prepričan sem, da b« želela skupščina pri svojih težkih nalogah pomoč velikega Francoza, ki se je dvignil v temnih dneh premirja tn dovedel narod do zmagoslavne svobode. V trenotku, ka zapuščata prostovoljno visoke položaje, ki so vam jih saupalt predstavniki naroda, Vam le enkrat v njihovem imenu izražam njihovo hvaležnost in hvaležnost vsega naroda». Socialistično stališče Socialistična stranka je dala svoje soglasje h kandidaturi predsednika ustavodajne skupščine Feliksa Gouina pod pogojem, da je republikanska ljudska stranka pripravljena sodelovati v takšni vladi. Komunistična stranka je objavila naslednje poročilo: tKer je socialistična stranka odklonila kakršno koli drugo možnost razen vlade treh strank, je komunističu stranko pozvala socialiste, naj imenujejo osebo izven strank. Komunistična stranka pa kot najmočnejša predlaga za predsednika vlade socialista Feliksa Gouina, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika ustavodajne skupščine. Takšna predseduištvo vlade bi ne imelo strankarskega značaja in bt orno. KULTURA (fjamcosloz Icnjimke. v vojni Med najtežjimi nesrečami, ki lahko zadenejo kakšen narod, je gotovo Izguba knjižnic. Obiskovalec pariške Narodno biblioteke In Arhivov kmalu spozna, da v tem 1'ogledu Franclja nl mnogo trpala v tej vojni. Iz obeh knjižnic niso ničesar odnesli. Zakladi obeh so ostal) nepoškodovani, čeprav ao jih odpeljali lz Pariza na varnejše kraje, ki pa Jih Je obiskala vojna vihra. Neka plemktaja je n. pr. še pravočasno prišla na' motornem kolesu do poveljstva ameriške divizije ter povedala, da so Nemci pravkar -zapustil! njen grad. Američani so ee že pripravljali, da ga porušijo a topovskim ognjem. V tem gradu so hlle spravljene srednjeveške Petin* neprecenljive vrednosti. Na deželi ln v nekaterih pariških knjižnicah, ki niso v posesti države, je škoda večja. OkoM milijon knjig Je hllo uničenih med bombardiranji na deželi Trpele so posebno knjižnice v Douaiju, Cam-broiju, Caenu, Toursu ln Char-trssu. V Chartresu je letalsko bombardiranje popolnoma uničilo znamenito zbirko arcdnjevešklh rokopisov, ker Jih Nemci niso pravočasno odnesli. V Sl L6ju so goreče ruševine biš pokopale pod ee-boj ln zažgale veliko listin, nekatere celo lz 11 stol. Velik del listin srednjeveške univerze Y Orlčansu le zgoret. Arhive zunanjega ministrstva v Parizu so Nemci pokradli ln deloma uničiti. Nekatere novejše listine so francoski diplomati uničili že 16. maja 1940, da ne bi prišli v roke Nemcem. Verjetno pa je, da bodo našli prepise nekaterih dokumentov v različnih ambasadah. Nekaj listin js bilo raztresenih in skritih po vsej Franciji, toda Nemci so Jih spet zbrali ter odpeljali v Nemčijo. Posebno listin«, kt se tičejo priprave ln Izvršitve veroaHleoks mirovne pogodbe. Dne 93. avgust* 1944, med osvobajanjem Pariza, js del zunanjega ministrstva »gorel. Poleg izredno lepe zbirke zemljevidov, med katerimi Je bilo nekaj zelo starih, je zgorelo samo nskaj manj važnih batin. Zelo sta poškodovani tudi knjižnici francoske poslanske zbornice ln Vlnoenntškega gradu. Nemci so s posebno strastjo planili na štiri knjižnice v Parizu, ki niso bile v lasti francoske države. Najvažnejša je bila poljska knjižnica, lcl so jo ustanovili poljski emigranti 1831. Imela je 150.000 knjig tor edinstveno zbirko zgodovinskih listin, ki so zadevale poljske upore v letih 1830 ln 1863. Ta knjižnica je bilo tudi največje zbirališče poljskih knjig v tujini Poljska vlada je po letu 1918 pustila tam tudi veliko listin, ker je mislila, da so na varnejšem prostoru kot v Varšavi, Glavne zgodovinske listine so akrili v Južni Franclji 15GOO knjig pa pri prijateljih knjižnice. Ostalo so Nemci pokradli takoj prve dni, ko .so prišli v Pariz. Turgenjeva knjižnica, ki Je Imela 100.000 knjig, j« bila verjetno najboljša ruska knjižnica v tujini Imela je edinstvene listine guake komunistične, potem pa caristlčne emigracije. Nčmcl so najprej zahtevali od vodiAva knjižnice, da jim proda vse knjiga. Ko Je to odbilo, so Jo skoraj vso v septembru 1940 odnesli Ukaz Je podpisal Rosen-berg. Nemci so pokradli tudi zelo dragoceno knjižnico Izraelltske zveze ter armensko knjižnica Za vso doto nemške okupacije Franclje velja pravilo, da so Nemci kradli ln uničevali zasebne knjižnice. Gestapo, kot vzornik vseh tajnih policij na svetu, Jo kradla premoženja Zidov, Francozov, ki so se bojevali na strani De Gaullea, nemških emigrantov ln političnih beguncev, Vse te knjige so Nemci zbirali v veliki garaži v rue de Richelieu, kjer Je še danes napisano na stenah: 075, 10000. 16812. 9710, 1087, 15450, 11475, 15233. 15311. 11381, 13158, 1V85. 8725. 12349, 11705, 1.1198, 7487. 15800, 15463. 13078, 1873, 6459, 15483, 3480, 3446, 15.388, 2633, 6384. 13026. 3164 , 786, 7405, 10224. 85. 8858, 2100, 15490, 15411, 11159; AN; 3791. 6menjena dovoljenja morajo dvigniti lastniki vozil ali pooblaščenci s posebnim pooblastilom. Gospodarski »poraslim sta podpisali Danska ln Španija. Španija pripravlja 5e trgovinske pogodbe s Švedsko, K.zczemako ln Belgijo. Posebni odbor ameriškega senata za atomsko silo je zadnjič zaelUal Frank* Creedona, direktorja tvrdke »Stone 8c Webster Englneering Corp.», ki je a 30.030 delavci L* ’ dUa magr.etlčnl oddelek tovarne za atomsko silo. Sledeči Izvlečki uradnega poročila kažejo, kakšne težave so pri proizvajanju atomske sile. Senator Mlblkln: Poleg manjšega števila znanih In navadno v industriji uporabljanih rudnin te vaše podjetje dflovalč s posebnim gradivom. AU je to res? Creedon: Tako je. Millikin: Vse vase delo Je potrebovalo izredno visoko Število posebnih strokovnjakov, ell nl tako? Creedon: Res Je. Millikin: . Ali Je danea kakšna država na svetu, ki bi lahko Imela takšno število tako usposobljenih strokovnjakov, ki bi lahko protzva-J«U gradivo, potrebno za izdelovanj« atomskih bomb? Creedon: Ne verjamem, da bi lahko mogli zgraditi vee potrebno tovarne br«z sodelovanja večjega števila velikih tovarniških podjetij Za primer navajam tri: »Geniral Electric Co.», «Westinghouse Co.» In »AUls-Chalmers Co.» Millikin: Ali j« kje v kakšni evropski državi kakšna Industrijska družba ki Ima sama zaposlene — *li pa bi jih mogli najeti v drugih evropskih državah — strokovnjake, o katerih smo govorili? AU lahko tak* družba postavi tavamo ln začni izdelovati atomsko alta brez posebnega odloga? Creedon: ‘ Kolikor Jaz vem, ne. MUltkln: Postavimo, da bi hotela država X v Evropi zgraditi takšno tovarno. AM bi mogla, z nakupovanjem v državi Y ter državi rgraditi takšno tovarno? A11 bilo mogoče kupovati dela taksne tovarne v različnih državah ln Jih lotom sestavlU7 Creedon: Na varjamao, da bi bilo mogoče takšno tovarno kupiti in sestaviti kjer koli brez pomoči | industrijskih tvrdk Združenih držav. Millikin: A1I bi takšno tovarno zgradita Velika Britanija? Creedon: Ne, gospod, brez,pomo-Združenlh držav! Millikin: AU ,bl to delo lahko Velika Britanija opravila a pomočjo ostalih evropskih držav? Creedon: Ne verjamem. Senator Austin: Kaj pa Kanada? Creedon: N* verjamem. Gotovo ne brez pomoči naših velikih Industrijskih koncernov. Austin: AU bi trajalo dolg« časa, preden bi zgradili v Združenih državah taksno tovarno, Če bi začeli gralltl znova od začetka, ali pa, če bi hoteli narediti še kakšno drugo tovarno s vsemi pripomočki, ki Jih imamo v Združenih državah? Creedon: Da, gospod. Austin: Približno kako dolgo... v, mirnem času? Creedon: Oh, približno v Štirih letih. Senator Tydlngs: Ce bi važ koncern najeli, da zgradite taksno tovarno v kakšni tuji državi, ki bi Imela zadostne količine gradiva ln drugi!: strokovnjakov na razpolago, ali mislite, da bi delo lahko končali v »satih, sedmih ali osmih letih? Creedon: Morebiti v osmih, da. Avtomobilska nesreča Včeraj zvečer se je zgodila na cesti od Vidma proti Krmtnu avtomobilska rroreča, pri kateri ata bUl dve osebi ranjen«. Pri zaviranju ee J« avtomobil zaletel v neko ob ceetl stoječe drevo. Ranjen ca, OHmpla Lozzerl in 37-letnl Et-tore Scala, »o prepeljali V tržaško bolnišnico. PREHRANA Zu bolnike* Od danes dalje lahko dvignejo tisti, ki imajo nakaznice m bolniške dodatke po 1 škatlo konzerviranih rib (Fleh Satanon 464 gr). Cena 33.60 Ure. Petrolej za razsvetljavo Zbornloa za trgovino, Industrijo ln poljedelstvo sporoča, da bodo dobile vse družine, stanujoče na področju pod ZVU ln katere ne morejo uporabljati elektrike, za tekoči mesec 1 liter petroleja. V go- Hšfif občih'! "bSdoraaRflfcviJl petrolej na odrezek št. 10 nakaznice, ki Jo Je izdal prehranjevalni urad ra leto 1946. Naročnina sa radio Vse lastnike radijskih aparatov opozarjamo, da jo treba pristojbino za radio plačati tekom meseca ja nuarja. Plačila sprejemajo vsi poštni uradi; v ta namen jo treba rabiti tiskovine, ki Jih Imajo naročniki v svojih knjižicah. Prevzem umetnih gnojil Okrožni odbor za kmetijstvo je na svoji seji 21. t. m. določil, da je treba dvigniti umetna gnojila naj' kasneje 31. Januarja. Po tem dnevu bodo nakaznice, ki Jih Je Izdal Sta-tlstični-ekonomskl urad izgubile veljavnost. Ceniki In pogoji za prevoz blaga UGENA, urad za poslovodstvo ladij je v posebnem zvezku zbral vse podatke, ki se nanašajo na cenike ln pogoje za prevoz blaga z jadrnicami, motornimi Jadrnicami in podobnimi ladjami, ki so registrirane v katerem koli pristanišču na področju A Julijske krajine In ki jih nadzoruje UGENA v skladu odredbami Zaverolške Vojaške u-prave. Prevoznine so različne z ozirom na oddaljenost pristanišč In znašajo od 0-100 milj (Tabela I) in preko 100 milj (Tabela II). Zvezek vsebuj« razen tega tudi seznam blaga, ki je razdeljeno v štiri skupin«. Odredbe veljajo od 16. Januarja 1946. Slo hitreje, naj vlagalcl proSenj ne prosijo za blago, ki nl navedeno v tem seznamu: Sukno in platno «Africa» za moške obleke; perkal, tiskano platno ln platno modre barve za ženske obleke; blago za žensko perilo, platno in madapolan za spodnje perilo, tanko platno («?elle uovo») ta platno «Budapest» za spodnje perilo; grobo platno za moške spodnje hlače; platno 0032 in tipa 182 za spodnje perilo; platno za prte, težko platno za hiSno perilo in platno za rjuhe; spodnja krila, nogavice ln spodnje perilo za ženske; puloverji in nogavice za mo5ke. Sedanjo količino blaga bodo razdelili samo med najpotrebnejše sloje (upokojence, delavoe, uradnike, učitelje, obrtnike itd.). Pri enakih gmotnih razmerah bodo Imeli prednost povratniki iz ujetništva, Nemčije ali is partizanske vojaftke službe ter družine deportirancev in vojnih poškodovancev. RazdeUevanje vžigalic Goriški Se p ral sporoča, da bodo v dopoldanskih urah 24. in G6. m. razdeljevali drugo določeno količino vžigalic za tekoči meseci Predavanje o filateliji Goriška podružnica YMCAo ob vežča vso filateliste, da bo v ponedeljek 28. t. m. v dvorani v ulici Rismondi it. 6 predavanje o temi: «Naatanck, razvoj ln uspeh filatelije*. Potrebna obvestila daje: Gomekll, ulica IX avgusta št. 6. Brez dovolilnice... Iz nekega kraja v Italiji je prišla v Gorico obiskat svoje starše 34-letna učiteljica Annamaria Candia-go. Na cesti Jo je ustavila patrulja in ker ni Imela dovolilnice za prehod čez zahodno mejo Julijsko krajine, se bo morala zagovacjati pred sodiščem. — Ravno tako se bo moral zagovarjati pred zavezniškim sodižčcm 24-letnl Antonio Bonafede lz okolice Rima, ker je prebival v Gorici, ne da bi imel za to potrebno policijsko dovoljenje. Oblasti, drlavne ustanove, urade in zdrulenja vabimo, da svoja sporočila in vesti oddajo v uredništvu najkasneje do 13. ure. Uredništvo za Gorico je na kor-zu Verdi St. 30, prvo nadstropje. Aratadja zaradi posesti dinarjev Iz nekega kraja s področja «B» Je prišel v ponedeljek 33-letni kmet Srečko Renko. Ko je korakal po trgu De Amlcls, v Gorici, ga Je ustavila policijska patrulja; pri pregledovanju dokumentov »o našit tudi 800 jugoslovanskih dinarjev in 86 jugoslovanskih lir. Zaradi tega so ga aretirali; zagovarjati ee bo moral zaradi uvoza tuje valute. Nesreče Včeraj js padla po stopnicah 69- Ifetna gospodinja5 Antonija Lenardičeva lz Kojskega. Dobila je težko poškodbe po telesu; prepeljali so jo v goridko civilno bolnišnico, kjer bo ozdravela predvidoma v treh tednih. — Nadalje so prepeljali v civilno bolnišnico Ivana Nardina,, Iz Vertojbe, zaradi zloma desne noge; zaradi zloma desne roke pa so prepeljali z avtomobilom Rdečega križa v Isto bolnišnico 46-let-nega Karta Devecchla, stanujočega v ulici Colombo št. 23. RADIO Kdor oglašuje, ta napreduje Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. Perovicli Corrado & Co. Zastopstva za Julijsko krajino Ih za tujino najboljših tovarn strojev za obdelavo leso, železa, kovin in za gradbeno Industrijo Kompresorji — Kotil in peči za odpadno gorivo — Krožne žage — 7, a ge za posek dreves vseh oblik in dimenzij — Črpalke vseh vrst * Obrnite ee na: HOTEL «METROFOLE» — TRST Četrtek, 24. januarja 7 glasba za dobro jutro; 7.16 »lov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.66 jiestra Jutranja glasba; 11.30 anto-logi ja ritmAka; 12 izvleček iz o po* rete; 12.30 pregled knjig ln časopisov; 12.45 slov vesti; 13 Ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester Zeme; 14 zdravniška ura; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos lz Vidma; 18 ženska ura; 18.30 glasbeni sestanek; 19 koncert sopranistk« Potrato Pavle (»lov.); 19.15 slovenščin« za Slovence; 19.30 pestra glasba (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasba po željah; 21 komedija; nato lahka glasba; 23 Ital. vest); 23.10 slov. vesti. Zrn saKIto morale v Prandll Vodja pariške polletje, Charles Luiset, Je Izjavil preiskovalnemu odboru za prostitucijo, ki ga Je nedavno Imenoval pariški občinski svet, da bodo 16. marca zaprli vse javne hiše v Parizu. Pristavil Je, da oblasti ne bodo dovc’jevale kišltve in bodo vee Kršitelji elrogo kaznovali. KARLO ROSNER Zlatnik Vzgojiteljica je nehala citati knjigo in pazljivo poslušala. Ničesar ni bilo slišati. Cltala je naprej in zopet poslušala. Ni se motila. Slišala Je zadušen jok. Vstopila Je v sosednjo sobo, prižgala luč ln pogledala na posteljo. Na njej je ležal Fred. Ležal je s trebuhom na postelji, krčevito jokal ln tiščal glavo v blazino. Nežno ga Je prijela za glavico, mu z odejo brtsala solze in ga vprašala, zakaj joče. Otrok nl odgovoril. — »Tl bo lažje, če ml poveži* — »Ne morem*, Je zaihtel. — »Saj tl mogoče lahko pomagam!* — »Ne moreš!* Obupano ee ji je Fred ovfl okoli v ratu. Nl ga več nadlegovala z vpm-eanjš, »mo božala g« je in ga prosila, naj ne joo« več ln da le boljše, če gre spat, ker Je že pozno. — »Ne morem — n« morem — ne morem spati — nekaj tako strašnega ecm napravil!* — »Prepričana sem, da nl bilo nl{ tako hudega.* — »O, tl n« veži* Je vzdihnil. Se nekaj časa je Fred jokal potem pa jo sem začel. — »Poznaš velikega Billa?* — »Seveda. Nečak sosedovega sin*.* — »Da. Tako močan Je ln veli’-. Saj bi se ga tudi tl bala. AU ne?» — »Jaz se ga ne bi bala, če mu r.leem ničesar hudega storila.* — »Toda Jaz sem se ga bal Im ee ga -e tako bojim.* Zaril je objokano lice v blazino ln zaihtel. — «2!« zdavnaj ml Je rekel, da Ima mama lepo omaro. Videl Jo Je, ko sva ee pri meni Igrala. Omara je v Jedilnici.* — »Saj ta ni nič hudega!* — »To ne, ampak v omari Je skodelica in v njej ao trije blatniki!* Vzgojiteljica J« ostalo uganila, toda pustila Je otroka, naj^ JI dogodek do konca pove. — »Rekel ml Je, dn meram enega vzeti, da tega u lico no bo opazil, naj mu g* dam, som pa mi bo y> * z&tb kupU toliko čokodade, kolikor hočem.* — Kdaj »l ga vzel?* — »Danes popoldne. In takoj potem som mu ga dal.* Vzgojiteljica je prebledela. — »Ukradel sl zlatnik — I* — »Vzel sem ga!» je priznal. — In vrniti ga boš morali* — Kako? Kako? Saj ml ga veliki BlU nilkda.- ne bo vrnil. Saj je tudi takoj z njim odhitel. In ne bo ml ga dal. še natepel me bo, če ga za to prosim!* Fredov« telo je drhtelo od strahu. Bolj se je bel velikega Billa kot tatvine, ki jo Je zakrivil. — »Zlatnik bo treba najti!* — »Kako?* Je brezupno vprašfl. —i »Ne boj se, bom že jaz za to poskrbela. Imam taksen zlatnik, pa bom svojega dala v omaro!* Fred jo Je poljubil, hvaležno jo j« objel. Vzgojiteljica ga Je pokrita in ugasnila luč. • • • Fred je sl Bal glasno govorjenje, ki je prihajalo iz »oeednje sobe. Vrata Je napol odprl ln glodal vanjo. — »Kaj ste hoteli v omari?* je vprašata Fredov* mama. — Nič — vzgojiteljica je stiskala v roki zlatnik, ki ga je hotela dati v skodelico poleg ostalih dveh. Mati Je videla stisnjeno pest ln Jo Je s s lo odprla. Zlatnik Je padel na tla. Se preden, se Je vzgojiteljica mogla Skloniti, ga jo pobrala ln hitro pogledala v skodelico. J- »Sem vas zalotila!* Je zmagoslavno vzkliknila. Vzgojiteljica nl odgovorita. Nl hotela izdati Fred«. Preveč ga j« ljubila, bolj kot svojo službo. — »Ven, tatica — ven — !» Vzgojiteljica Je brez besed« odšla proti vratom. — »Še danes spravite svoj« stvari v kovčeg, nočem vas v«6 videti. Vi — VI — » Fredov« m*41 je kar sopla od jeze. Otrok J 3 stopil v sobo. Nekaj £ hotel reči. Mati mu je poloŽ* roko na usta ln ga nežno pobo**'®' boi pri meni ***" pa boš dobil 9 ^ gospouiciuj. Boš videl, da I*10® , ^ njo bolj zadovoljen, kot si bil ® Fred J« brv« besed odšel v sobo. Bil je žalosten. In ta je bl!a zr.dnja stvar, ltl jo ia v del v svojem življenju. — »Danes Fred. Jutri gospodično.