Dopisi. Iz Središča. (M o d r i n j a k o v a srečanost). (Koaee). Šator, o kojein ae je vrail banket, bil je tako proatoren, da je ena polovica aatora bila za blizo 200 udeležencev banketa, druga polovica pa za razno diugo občinstvo. — nTable d'hqteu je prevzel predsednik alavnostuega odbora g. Čulck in prizaati se inora, da je to izvrstuo in požrtvovalno izvrail. Jedila ao bila vse hvale vredna, vino pa je kazalo bližiuo ljutomerskib goric; vsak si je niialil pri sebi: pri toteru ostanemo. Pri taki dobri postrcžbi pa tudi občinatvo ui moglo tužno biti, ampak bilo je navdnaeno, veselo. — Drugo, kar nas je navdnaevalo je bila muožica izobražencev, ki uaru je porok, da naši trgi in ineata niso na veke za Slovence zgubljeaa. Prvi prostor pri bauketu je zavzemal slavni naš Božidar Rajč, njemu na strani Hrvat dr. Jnriuac iz Varaždina iu predsednik nSloge" dr. Geršak. — V bližini tem ao bili č. g. dubovniki in ln vatsKi gostje, potem na obeb straneb gosti iz Ptuja, Ormoža, Ljatotaera, Srediača iu okolice, na sredini pa pevci. Začetaa napituica dr. Geraaka je veljala presvitlemu ce.sarjn iu pri tem so pevci zapeli cesarsko bimno, kojo je občinstvo 8toje poslušalo. — Potem napije g. Božigar Rajč vrlim Središčanom, kateri so uzor našili trgov, kar pokažejo pri raznih prilikah, osobito pri volitvah, ker vsigdar rešijo narodno čast. — Dr. Jurinac iz Varaždina napije slovanakej vzajemnoati. Ta goapod je to napatnico 8premil a takim izvrstuim iu navduaenim govorom, da bratom Hrvatom čestitamo, da imajo tako zmožne velikane; mi pa želirno, da bi vai Hrvati bili mialib dr. Jminac-a in gotovo bodo na boljšein oni i mi. Slava toraj iskrenemu vrlema bratu dr. Jurinac-u. G. fil. cand. Požar napije slovenakej mladini in v obširnem govoru dokaže, nda aloveaski narod nobena aovražua moč uničiti ne more, in če se sovražnik drzne o tem dvomiti, potem naj gre mej naao mladino, videl in spoznal bode, da je to mladina, katero zamore le slovenska mati roditi. Ponoseu sme biti naš narod na avojo mladino." — Konečno svojega govora napije g. Požar predaeduiku druatva nSloga" g. dr. Geršaku, kod vodji Slovencev ormožkega okraja. — G. dr. Jurtela napije g. Božidaru Rajču, naatevaje njegove umožnosti in zasluge za sloveuski narod, Robic napije očetu Slovencev dr. vit. Bleiweis-u, hvaležno spominjajoc se njegovih zaslug. — Ta in napitnica dr. Štefanu Kočevarju v Ceiji ate 8e telegrafično dotičnikom naznanile. G. Čagran napije bratom Hrvatom osobito dr. Juriuac u in želi, da bratovska vez Hrratov in Slovencev ostane nerazrušljiva, močna. — Poteui ao se prečitaie razna došla pisma med temi od dr. BIeiweisa in dr. Kočevarja, ter telegrami iz Beča, Gradca, Zagreba, Maribora, Trsta, Ljubljane itd. Mej vraečim se baketom ao pevci vrlo pevali razne slovenske pesni in g. Sever je deklauiacijsko nalogo dobro rešil. — Sledilo je več govorov in kazalo se je, da vsak boče svojo navduaenost razodeti; med temi se je posebno g. Vinko Dečko odlikoval. V lepeni bratovakem drustvu atuo ostali akupaj pozno v noč, mej tem, ko je nekaj občinatva zvečer slo v gostilniške prostore g. Sajnkoviča, (čegar dobre postrežbe nc iuoreru zamolčati) na plea, in rajalo se je do jutra. Povprek rnoramo pripoznati, da je ta veličastno izvršena slavnost ne samo na ča8t vrlib Srediačanov in Ormoškega okraja, arupak tudi za celi alovenski narod, ude ležencem pa bo to ostalo v nepozabljivem leperu spominu. Slavno8tnemu odboru predsednikn gosp. Cnleku in podpredseduiku g. Cagianu pa lepa bvala, da sta a požrtvovalnim trudom sijajno izvršitev alavnosti omogočila. — Hvala pa tndi društvu ,,Sloga", oziroma piedsedniku dr. Geraaku, da se je osnovala svečauost, ki je Slovence za daljši boj navdusila. — Povprek pa hvala vsem, ki so k svečanosti gmotuo aii duševuo kaj pripomogli. M. R . . . č. Iz Celovca. (S večanost.) Danes 4. dec. so rokodelci nkatoliškega rokodelskegadrušjtva" sijajno iu velikansko svečauoat na spomin veselga goda velečastitemu gospodu k. š. svetovalcu in c. k. profesorju An dr ej Ei nšp ilerju napravili. Dvorana je bilo tako natlačena, kakor ae poprej nikdar. Peli so rokodelci izvrstno. Hvala rokodelceni : Gospod profesor Andrej pa je tudi tako lepe svečauosti vreden, kajti on je že črez 40U0 goldinarjev društvu podaril. Bog živi prečeatitiga daritelja se mnogo let! — V okolici Ebersteinskej se klati ponarejeu deuar, goldirjarji iz kositerja narejeni. — GrebeujČaue snjeino računiti med najhujše nemškutarje. Podpira jib tudi zuaui rogo- vilež, inaenovan: ,,Deutscber Schalverein". Učitelj Čeb dobil je 50 fl. nEhrengabeu, slovenski nJudeževih grosev.*1 Iz Gotovelj pri Žavci. (Priden učitelj.) Nasa fara pošilja svoje otroke v Žavec v šolo. Lansko leto pa je to šolo zapuatil valed nevarne plučne bolezni naa marljivi narodni učitelj, občespoštovani g. Karol Peatevšek. Koliko dobrega in koriatuega za kmeta so se učenci pri tera vnetem učitelji naučili, kako lepo vbrano ao nedolžni otročici bodi r cerkvi bodi v šoli ali na paši njegove pe8nice prepevali itd. to vemo le mi atarai najbolje. Veselili smo se toraj že, ko nam je novica prišla, da g. Karol letošnjo jesen zopet v aolo atopijo. Toda naš up je sel po vodi in zdaj zuanio, da so ae učiteljstvu ta vrli mož celu odpovedali in našo službo zapuatili. Dolžnost mi je, se Vam blagi, veleučeni, zvesti, izgledni gospod učitelj iz celega arca za ves VaS trud pri odgoji naše mladiue ? imenu vseh učencev in faranor zabvaliti, ter žeiimo, da ae kmalu čvrsto ozdravite in zopetVam prirojeni poklic sadapoluo nastopite! Bog Vara plati! -r- Iz Ptuja. (Nekaj, kar mora biti.) Kmalu poteče leto, malo dni in na8topimo novo. Tudi v novem letu bode nam delati in nčiti se. Ali to bi ue zadostovalo nacu Slovencem. V novem letu mora biti naae delovanje veeje in bolje vaestrausko, kakor je bilo v tetu letu, posebno učiti je se nam treba. Da ae človek učiti more, treba inu jo pa raznib pripomočkov. Za nas atajerake in koroške in prekmurske Slovence najpripravniši ia uajbulji priporaoček je rSlovenaki Go8podar". Ta list se uioogo z goapodarstvom peča, on svoje bralce (čitatelje) loto za letom podnčuje v gospodarskih rečeh ter jih navaja po zgledu drugih izobraženih narodih pečati se razumao, nspredovalno 8 sadje- in vinorejstvom, gozdarstrom, živinoiejstom, poljedelstvom itd. Kmetski človek zazve tako za mnogo dobrib akušenj, ki bi mu drugace neznanc ostalc. Zato mu je naročevanje lintov, kakor je ,,Sloven8ki Goapodar" potrebno in koristno. Den deuea imamo mnogo zastopov, kder 8e o krueekib zadevah govori, posvetujo in sklepa. Taki zastopi so okrajni zaatopi, državni in deželni zbori; tudi krajni in okrajni šolski odbori imajo za kmeta veliki pomen, ker se posvctuje o šolakih rečeb, zaradi kterib tuora ktnet težko plačevati. nGoapodar" je dozdaj o delovanji takih zboror in odborov vedno poročal; kazal je, kako so se možje, voljeni od kmetov obnašali. Pred Tolitvami za razne zbore, odbore in zastope podučeval in svaril je volilce, kjer je bilo treba, spodbujal in priporočal je ta_, kjer ae mu je zdelo to koristuo. Tega nGoepodar" tudi v bodoče ne bode opuatil. To je dniga dobra lastnost nGospodarja**, ktero mora vsak poatenjak pripoznati, zarad te lastnosti niora ga vsak Slovenec priporočati, naročiti in brati. Go8podar ae ima več dobrib lastnosti, kterib denes uašteval ne bom. Z novim letom, naroči si oaj vsak Slovenec, bodi si tega ali oaega stann, rSlov. Goapodarja". Možje ki pozaajo imenitanst nGo«podarja" za nas Sloveace aaj delajo pojediai in združeao aa to, da v pribodajem letn ao bode sloveaske vasi, v ktero bi ae prihajal saj ea nGoapodar", da bode vsaka kičma ta list dobivala in imela. Nehajmo enkrat nilačni biti, roke križem držati, od drugib pomoSi pričakovati. Začaimo sarai delovati, sicer bode prepozao! Dr. Jurtela. Iz Krškega ob Savi. (Poziv!) Slorenako slovstro v obče aapreduje ia tudi šolska literatura po Sloveaskem ae zaostaja. A slovenako slovstvo zasluži daae8 še večje prozoraosti; treba bo tedaj aa tem polji še z večjimi koraki aapredovati. V poapeb aarodaega aašega slovstva ia v pomaožitcv 8loveaakega pedagogičaega slovstva aameravajo podpisaai s tem aekoliko pripomoci, da 80 se je odločili, izdajati leto za letom pod aaslovom : ,,Ped agogicni letaik", kajigo, katera bode aa kacih 200 straaeh velike osmerke, priaaaala razovrstaega aolskega blaga. Teoreticai del bode obaegal teuieljite apise iz aolskega ia učiteljskega življeaja 8ploh, razprave o razuih važnih šoUkih ia učiteljakih vprašaajih, razmatrovaaje pedagogičnih ia didaktienib načel. Praktičai del bode pa zadižaval izborae članke 0 splošaej in posebaej metodiki, razpravljal obravaave o vseh predmctib aedaaje Ijudske aole, aekoliko z ozirom ua predpisaae učae aačrte, največ pa aa podlagi pridobljeaih izkušeaj — lastnih iu drugih. Splob aaj bi aam u5iteijetu ,,Pedagogi 5 ni letaik", ki utegae v dodatku imeti poleg šolskih migljejev ia aazaaail tudi imeaik vseh učiteljev in šol z dolieaimi plačami, sčasoma aadome8toval sloveasko pcdagogiko ia raetodiko, katere tako težko pogreaamo. Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potrebujemo obilae podporc. Zato si dovoljujemo vabiti vae p. n. ačiteljstvo ia šolske prijatelje po vsem Sloveaskem v obilao aaročevanje ia sodelovanje. Naročaiaa stane 1 gl. (kasaeje bode ceaa kajige vežja) ia aaj ae blagovoli pošiljati do 1. aprila 1882 g. Božidar Valeata-tu, nadučitelju v Krškeai. Solaki pisatclji pa aaj izvolijo svoje izvirae izdelke (prevodov se ne bode aprejemalo) poslati do juaija 1882 g. Ivanu Lapajae-tu, ravaatelju meš^aaske sole v Krškeai. Čisti dohodek pri razprodaji te kajige, ki izide v bodočib velikih počifnicab, se bode razdelil med pisatelje; zaradi tega se bode poslaaa tvariaa Da taako pretrcaovala in dohro izbirala. V Kiikem, 1. decembra 1881. J. Bezla.j, meščaaski učitelj; Fr. Jamšek, aadnčitelj v Rajbeaburgu aa St., J. Lapajae, šolski voditelj, J. Ravaikar, Ijudaki učitelj, B. Va- 1 e at a, nadučitelj. V Pekrah pri Lembahu je 24. novembra pogorelo poslopje Aatoaa Robiča ia le previdaosti božji se moramo zabvaliti, da ai bilo vetra in da so ljudje ogeoj hitro zapazili, ter reiili bližaja poslopja, ki 80 bila v aevarnosti. Govori se, da je ogenj triletai otrok z žveplenkami zatrosil. To je torej spet glasea opomin, da se morajo žvepleake akrivati, kder so pri tii-Si raajhai otroci. Tukaj je to že tretji slnčaj v aekterib letih, da ao majboi otroci z ž?eplenkami ogeaj zatrosili, dasiravao prejšnje dvakrati ai bilo tolike aesreče, Eakrat so si bili otroci aa neki preSi zaknrili, kar pa je k areči mimogredoča ženska opazila, ter nevaraost odvrnila; dragokrat pa »o r faiio zaprti otroci postelj vžgali ia bi bili lehko n hiio vred zgoreli, ko ae bi bil edea že toliko paraetea, da je tako dolgo skoz okao kričal, dokler niso ljudje aa pomo5 prišli. Šc enkrat torej opomioiam: Ne dajajte otrokom žveplenk v roke in ae pua5ajte žveplenk aa takem kraji, kder otroci sami do njih pridejo. Nearcčo je laglje zabraaiti, nego popraviti. Od Zidanega mosta. (Župaa v Loki. Čital sem v Slov. Goap. pod aaalovom ,,Sloveaec »me zopet Sloveaec biti", aokaj vratic, o katerih sem aodil, da bi dobio bilo si je zapomaiti; kajti razridao je v ajih, da 8mo prav ravnali, 5e nmo «lovenski uradovali. Tudi kraj. šoi. avet Razborski 2e dalje čaaa v materiaa5iai piše ia po^ilja poro5ila, prošaje, aaznaaila, itd. kamor »i bodi. Eaako se je doposlal tndi 2 oktobra 1881 1. proračua za šol«. pofrebe obfiini Zabukovski, Jurkloatrski, kakor tudi predatojaiatvu občiae Loke. Ali zadajo 8e spodlekae aad sloveaščino, te poalje proračua aazaj zabtevatoč, da aaj rau to v Beaiačiuo pre«tavijo. rNr. 1358. Wird dem lčibl. OrtsNchulrath Rasbor das Pracliniiaare zur gefalligeB UebersetzuBg ia die dcntsche Sprache rtickgeseadet. Genieiudeamt Laak, 3. Nov. 1881. Jnl. Kraiaer m. p. Kakoraeje v Slov. Gosp. bralo, je sloveaski jezik za vsakovrstao poslovaaje in in uradoraaje priporočati, toliko bolje pa se tam, kjer aeaiačiao le louiije, ali celo ae zastopijo. Ako pišerao c. kr. okraj. glavarstvu ali slav. okr. šol. svetu v Celje, se aam zrairaj tndi v slovcaščiai odpianje, zakaj bi se v občinskih pisaraah drugače godilo? Sloveflščiac aezmožni ali jo zaaičevajoči ,,purgermeistriu, kakoraen je v Loki, pa bi aaj pobrali ,,šila in kopita".