Lisí 29. Tečaj XLIL i Izhaj a j o vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za èetrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za èetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ig ubij ani 16. julija 1884. Obseg: 0 mlečnosti raznih pleme Obdelujmo umno naša polj sadj (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec (Dalj e ijske postave v državnem zboru 16. maja (Dalje.) v Studije o povzdigi našega kranjskega Govor dr. Bilinskega o šestem oddelku obrt- No- Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) Naši dop vi car. Gospodarske stvari. Dr. W. Fleischman, sloveči živinorejee švicarski sestavil je sledeče številke > to je uvrstil posamezna mlečnosti raznih piemen. Spisal Fr. Povše, vodja kmetijske šole v Gorici. Pred desetletji redili so živino večinoma goveja plemena gledé njih mlečnosti ter vzel kot srednjo mero. torej ne kar boljše krave dotičnega plemena dajo, ampak , da so od nje dobivali za polje potrebni gnoj. Sedaj pa je dru-gače; živina je še edini izdatni steber gospodarstva, ki gospodarju pomaga prenašati težavni položaj. Izpodre-jevanje lepih volov se dovolj dobro splača, še bolj pa umno vrejeno mlekarstvo , ker fino maslo in dober sir se daleč v svet more za lep denár prodajati. In istina da ne kmalu kateri pridelek ima tako stanovitno nespremenjeno ceno, kakor mleko in iz njega napravljeni izdelki. maslo in sir. srednj Holandsko pleme . . Oldenburško . . . . Švicko-Unterwaldensko Welserthalsko . . . Mootafunsko . . . Breitenburško . . . Angleško Ayrshyrsko Simentalsko . . . . Pincgavsko-Belansko . Muricoclolsko . . . Žito zjiio je negotovo, ali ga vniči moča, ali rija in snet, —— > j* w^uvai laomuo ali celó toča; še manj siguren je pridelek Vinogradov. ue8a plemena, vendar se mora priznavati tudi Čerav Ogersko-Podolsko no je istina 3000 litrov 2800 „ 2600 „ 2990 ;; 2900 „ » » 77 3) » ) 2900 2900 2300 2000 1900 800 je mlečnost lastnost poseb da je au ceio toča; se manj siguren je pnueieK vinograuov. ^w^v««,, wuuaj. oo muia pniuavau. tuux, v*«, j- Trave pa in krmenskih rastlin se redno več ali manj ta mlečnost nekaterim živalim v tistem plemenu več 9 přiděla. Da pa se zares lepih dohodkov od krav do- drugim manj lastna. Zato ni dovolj, da gledamo pri treba, da nastavimo v hlev resnično tudi dobre nakupovanji krav le na to, da je od znanega mlečnega biva molzne krave. Ne moremo oporekati , da je resničen pregovor: krava pri gobcu molze, pa tudi ravno tako plemena Nahajajo se v slehernem plemenu krave, ki so neovrgljiva je istina ,"da je dokaj odvisna mlečnost od dobre škarice. Pri dobrih mlečnih plemenih so navadno vse krave dobre mlečnosti, vendar nekatere prav plemena in od posamesne živali same. Treba toraj postaviti v hlev prave molzne krave in pomaga tudi primerno krmiti iu oskrbovati. Kaj dobre, kakor tudi posamesne manj vredne; pri slabih mlečnih plemenih pa se morejo nahajati tudi nekatere imeti v hlevu 20 krav pravih škatelj, katere sena požro, pa malo molzejo. veliko Prav dobre molzarice, a malo jih Mlečnost je sicer odvisna od plemena, ker neovrg- -----------------— — — — —, «------- da izmed goved je holandsko pleme najbolj izreku pa mi ne moremo naravnost pritrjevati. Res se Ko ima krava oeerskeera nlemena v letu ko- najdejo izredno mlečne krave v posamesnih rodovih, a Zato nekateri živinorejci trdijo, da mlečnost je le lastnost posamesnih živali in ne celih rodov, kateremu ljivo je * J * » v JV • UU> A Li LUL V*, VI j^V/TVU J \J Ul \J X Cl À-I vi kj IX \J J^IVUIV UtiJUVX) -------JL ------------ —-- - . — Jj tf ' ---- mlečno. Ko ima krava ogerskega plemena v letu ko- najdejo izredno mlečne krave v posamesnih rodovih maj 600 bokalov (tudi manj), namolze se od dobre ho- to so le izjeme. Tako se je nahajala v Magdeburském landske krave 3000 pa tudi 4000 in več bokalov mleka. na grajščini Heinrikovi krava navadnega holandskega Da so nekatera plemena tako odlična za molžo, _ prihaja pa odtod, ker dotični gospodarji so zdavnej rav- 1849., torej v enem letu namolzla 8476 litrov mleka. nali se pri zbiranji plemenske živine po zlatem nauku : Enako veliko mlečnost imela je po celi Avstriji sloveča plemena, ki je od 15. oktobra 1848. do 14. oktobra 1849 Plodi in pari vedno najboljšo in lepšo živino z naj krava „černá Iette" imenovana > ki je v letu dajala 8019 boljšo in lepšo, stanovitno od rodu do rodu. In zbirali litrov mleka. Po teletenju dajala je na dan do 40 so za pleme Holandci vedno le one krave, katere so prav veliko mleka dajale in zopet za oploditev zbirali trov razmer. Mlečnost kr pa je tudi odvisna od aznih junce od slovečih krav mlečnih izvirajoče. Saj so Resničen je star pregovor, da krava, ki malo do tako tudi Angleži v teku 50 let iz Collingove čede od- biva skoz gobec, tudi malo oddaja skoz sesce in črevo gojili dandanes po celem svetu slovečo šorthornsko go- torej malo mleka injnalo blata ali gnoja, veje pleme, najodličniše izmed vseh evropejskih govejih plemen za spitanje. da so zbirali vedno najdebelišo in 5 (Konec prihodnjie.) ? radoješčno živino za pleme. * j Obdeiujmo umno naša polja! Spisuje V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinařské in sad- jarske sole na Slapu. II. Zakaj ne zboljšujeino rodovitnosti zemlje z globokejšim obdelovanjem? (Dalje in konee.) 0 načinu izpeljave giobokejšega obdelovanja so nazori različni. Mnogo jih je tega mnenja, da je potrebno sploh le globokejše orati, ako hočemo bogatejše pridelke doseči — nedvomno je, da imajo isti tudi v nekojih slučajih prav. Nam se je umno poprijeti giobokejšega obdelovanja in neobhodno potreba je toraj, da pričnemo najprvo natančno preiskovati jakost spodnje plasti in še le potem izbrati si na podlagi te preiskave pravi način giobokejšega obdelovanja. Splošno zamore biti jakost spoduje plasti razmerno trojna in sicer slabša, ista ali boljša, kakor ona zgornje plasti. Ako smo našli, da imamo od zgornje bolj revno, nerodovitno spodnjo plast, tak opustimo globoko oranje (preoravanje) in pričnimo pospeševati samo z rahljanjem spodnje plasti v zvezi z navadnim oranjem rodovitnost zemlje. Ce je pa spodnja plast v jakosti enaka zgornji ali pa še morda boljša, tako se lahko precej prične z globokim oranjem, toda — sosebno v prvem položaji — v zvezi z umnim, dobrim gnojenjem. Pač nam ne delà preglavice, globosežno, ilovno zemljo, kateri je primešanih kakih 10% aP&a ali 20°/0 sprstenine, pa tudi ne sploh bolj rahljo zemljo z dobro spodnjo lego globoko preoravati; nasprotno se pa moramo pač s pozornostjo giobokejšega oranja iotiti pri težki, mrzli zemlji in to tem bolj, čim manj imamo gnoja v to svrho za pripomoček. Da se kolikor možno varujemo v takih slučajih pred slabimi vspehi giobokejšega preoravanja, je umestno, da začnemo najprvo s poskusi na manjših prostorih — po očividno dobrem vspehu teh poskusov pa splošnjo na polji. Po načinu giobokejšega obdelovanja namreč , ako hočemo spodnjo plast preoravati ali pa samo zrahljati, poslužujemo se v to svrho raznih sredstev — raznega orodja. Za globoko oranje služi lahko eno oralo, katero mora biti močno s primerno zavito in strmo desko (ra-jolno oralo) ; poslužujejo se pa tudi dveh oral, kojih prvo navadno brazdo vreže, drugo pa v isti brazdi sledi in spodnjo plast preorava itd. Omenjam tu, da je za globoko oranje na Ceskem zraven parnega pluga, ki se pa le pri veleposestvih nahaja, na prvem mestu splošno priljubljeno „rajolno oralo" od Rud. Sacka. Velevspešno poslužujejo se ga tudi kmetovalci okoli Dečina na se-vernem Ceskem in sicer na zemlji, koje fizikalna jakost je skoraj ista dolenjske zemlje. To rajolno oralo je čisto železno in tehta s plužnjem vred 135 kilg. Stane pri „Clayton & Scuttleworth" na Dunaji z dvema rezervnima lemežema skupno 50 gold. Za 21—37 cm. globoko oranje s tem oralom rabimo vprežno moč 4 volov. Globoko oranje prične naj se polagoma — ne na-enkrat na vso globokost. V jeseni izvršeno, s priiner-nim gnojenjem spremljano, dalo nam bode kmalu očividno Korist. Pri zrahljanji spodnje plasti poslužujemo se pa navadnega in podzemeljskega (brez deske) orala. S prvim vreže se navadna brazda, drugo sledi v tej brazdi in razrušuje, rahlja samo spodnjo plast, ne da bi jo na površje spravljalo. Ta način giobokejšega obdelovanja je velike važnosti, ker ga lehko izpeljujemo pri vsaki zemlji, če ima še tako borno in nerodovitno spodnjo plast, *) brez posebnega gnojenja in vendar na korist večje plodnosti vsled omenjenih uže vzrokov. S takim rahljanjem pripravljamo pa tudi lahko spodnjo plast, se ve da le v zvezi z dobrim gnojenjem, za poznejše preoravanje. Globokejše obdelovanje podpirati mora primerno gnojenje — tem boljše, čim revnejša od zgornje plasti je spodnja plast, katero z globokim oranjem na površje spravimo. Zeló dobro bi bilo, ako bi ilovnato zemljo, ki je polna železnega okisa — kar veljá sosebno Dolenj-cem — s hlevskim gaojem in apnom gnojili. katero slednje bi v fizičnein in kemičnem oziru jako dobro účinkovalo. Globoko oranje prične naj se za rastline z dolgimi, krepkimi Koreninami, katere spodnjo plast lahko dobro uporabijo. V tem oziru je nenadomestljiva naša pesa — najboljša izmed korenstva. Krompir uže ni tako pripra- ven za prvo leto. Izmed žiti prenaša še najbolj oves tako vzrejališče. V globoko zrahljano zemljo pa sejemo najbolj vspešno prvo leto bob, nemško deteljo , esparseto itd. Globoke korenine teh rastlin spodnjo plast še bolj zrah-ljajo, po žetvi v zemlji ostale jo pa tudi guojijo. Pšenica, rž in ječmen naj se nikdar ne sejejo na globokejši orano zemljo precej prvo leto , marveč še le v 2. ali 3. letu. Globokejše obdelovanje naj se po potrebi ponavlja in sicer se to ravna po načinu vrstenja rastlin. Navadno se globokejši obdeluje za okopovalne, krmenske, prediv-nate in oljnate rastline. Globoko oranje naj se ponavlja normalno toraj vsakih 4—6 let. zrahijanje spodnje plasti pa razmerno vsako 3. ali 4. leto. Želeti bi bilo, da bi se v tem oziru naši dolenjski veleposestniki ganili, gotovo na svojo in svojih sosedov korist ! ! Studije o povzdigi našega kranjskega sadjarstva. Spisal R. Dolénc, vodja deželne kranjske viaarske in sadjarske šole na Slapu. (Dalje.) K točki 2. Kjer je pri nas na Kranjskem sađjarstvo še v precejšnji, ali recimo, še celó veliki meri zastopano. se nahajajo skoraj brez izjeme, ako uže ne plemena, pa vsaj vrste plemen, katere nimajo skoraj da nikake vrednosti, razun najmanjše za hišno porabo v svežem stanu. Ako hočemo, da nam sađjarstvo kaj nese, ravnati se nam je treba pri iz volit vi sadnih plemen, katere si mislimo gojiti, posebno pa še pri izvolitvi sort v plemenili, po danih podnebnih, in drugih posebno prometnih razmerah. Za kraje z ojstrim podnebjem, kateri so vrh tega še od najbližjega velikega mesta ali pa uže celó od železnice jako oddaljeni; je umestno, da se gojé tako zvana gospodarska plemena in gospodarske sorte v njih. Gospodarska plemena in sorte imenujemo pa tište, katere jako obilo rodé ter se z najvecjo koristjo za tehnične sadjarske izdelke porabiti dadó, kakor češplje *) Izjemo delà se ve da bolj plitva zgornja s sploh kamenito spodnjo plastjo. za sušenje, za napravo slivovke, hruške in jabelka za napravo mošta. To velja uže celó za kraje, kateri so od vinorodnih krajev jako oddaljeni. Koliko se dan- danes ne toži o preobilem užitku šnopsa po Gorenj-skem itd- Kujejo se zoper pijančevanje postave, pa vse postave ne bodo toliko hasnile, kolikor bi hasnilo, ako bi ljudje takih krajev gospodarske sorte sadja v veliki meri sadili, ter si iz njih dober sadni mošt ali magari še celó — iz češpelj — žganje slivovko na-pravljali. Saj vendar skušnja predobro uči, da si člověk ravno tistega, ćesar sam nima, najbolj želi, in da lastno, s trudom pridobljeno blago vedno više ceni, kakor pa kupljeno. Za kraje z milejším podnebjem, in osobito, ako so blizo velikih mest in železnice, so nasprotno tako zvane namizne sorte sadja kaj umestne. Namizne sorte sadja imenujemo pa tište, katere se ali v bližini, tako rekoč in loco ali pa tudi jako oddaljeno, po železnici itd. prevožene, v svežem stanu povžijejo. Namizno sadje bi zamogli tudi trgovsko imenovati , in ravno tega je na Kranjskem kaj malo. Iz-vzemši sadje Vipavcev — kateri so v poslednjih letih v sadjarstvu jako napredovati začeli — ga ni skoraj druzega v deželi, katero bi se izvažalo, razun malenkosti iz košanske in uremske doline, ter iz Gorenj-skega. Pa čudno je to, da se iz Gorenjskega ne iz-važujejo namizne sorte, ampak gospodarske, kajti kolikor nam je znano, zahajajo v Radovljico in okolico nemški sadni kupci ; kateri jabolka kakor krompir v železniške vozove nalagajo ter odpeljujejo, đa doma iz njih mošt, da neki še celó šampanjec napravljajo. Da se iz Kranjskega tako malo, da skoro čisto nič na-miznega, osobito zimskega sadja — hrušek in jabolk — izpeljuje; temu je vzrok eđino to, ker se pravih finih, namiznih sort, tako izginljivo malo prideljuje. Ljubljanski trg je s zimskimi jabelki skoraj sleherno leto tako rekoč zasut, in vsled tega so tudi jako po ceni, smešno po ceni; ali kaka jabelka pa so to? skoraj za trgovino samo, malo ali pa še celó nič vredni kisli drobiš, katerega se izvaževa niti izplača ne. No, fine zimske hruške so na Kranjskem pa uže skoro kar bele vrane, kako čudo toraj, ako stane na pr. v Trstu lepa zimska hruška od 10 do 12 kraje, v hotelu ? Pač malo častna resnica za nas Kranjce je istina, da se iz Tolmina proti celi Kranjski vendar tako majhnega, veliko več zimskega namiznega sadja — jabelk mašanckarjev — izvozuje, in to v Aleksandrijo, Kairo itd., kakor pa iz cele Kranjske! Kranjsko sadjarstvo ni, in še celó tam, kjer je v najveći meri za-stopano razun v Vipavi, v tern po pravém gospodar-skem náčrtu gojeno, ker se ne goji prilično malo pa pravih finih, za trgovino primernih sort, ampak dosti pa slabih. Iz južnega Tirola se izvažujejo v prevagljivi meri skoraj sama jabelka rožmarinčeki imenovana; iz Tolminskega izključivo mašanckarji, ravno tako iz Štajarskega itd., zakaj bi se torej tudi na Kranjskem zdajšnji velikanski jabelčni řičet ne opustil ter z malo pa pravimi sortami ne nadomestil? Sama an-gleška zimska parména, rudeči in beli zimski kalvil, mašanckar in k večem še na Gorenjskem tako izvrstno dobro uspevajoči debeli kosmač; bile bi za trgovino stokrát več vredne sorte, kakor pa vsi tišti v sam Bog vedi koliko podsortah zastopani štulčki, čebu-larcki itd. itd. Proč toraj z vso nič vredno sodrgo in v bo dočnosti naj se, kar se bode sadilo ali požlahnilo, le z finimi trgovskimi sortami zasadi ali požlahni. Kaj lepa naloga našega gospoda kmetijskega po-potn ega učitelja bode v sadjarstvu gotovo ravno ta, da bode v drevesnici na Poljanah za to skrbel, da s bodo v nji najpriporočljivejše gospodarske, kakor tudi namizne zimske sorte jabelk in hrušek odgojevale, in da se bode pri oddaji cepičev za drevesnice ljudskih šol, zopet strogo le na prilično malo, pa pravih sort ozir jemalo. Kaj pomaga velik sortiment, ako pa nihče nič zanj ne dá? Malo pa pravih, v trgovini zahteva-nih sort; da se prideluje, vsako posebej v pravém času prodaja; potem je mogoče iz sadjarstva res izdatne denarne dohodke vleči, drugači pa nikakor. Koliko-kratnas ni v Trstu srce bolelo, ko smo viděli iz Urema jabelka kakor krompir v vrečah pripeljati, ter jih pa tudi kakor krompir na mernik prodajati, in to po ceni, le malo višji od krompirjeve. Iz Štajarskega in Tirola dovažajo se pa v Trst jabelka, katera so vsako posebej , kakor pomeranče v fini papir zavita, ter isto tako v zaboje zložena; prodajajo se pa tudi po ko-madih, ne pa na mernike. (Dalje prihodnic.) \arodno-gospo -----j - r-----7--— — — — «.v»** ** se sicer po 15 do 18 ur ondi delalo. Včeraj je pa javice. Po teh besedah je stopil bliže; pokašljeval je ravno on kakor poslanec svoje nazore spremenil. No i gospoda moja, kaj takega se pač pri nas teo- . ako nasmijal se, s prsti doteknil nje bele, okrogle roke in z glasom, ki je pričal zvitost in samoljubost, vprašal retikih primeri, moramo pa tudi zadovoljni biti javni listi po nas padejo, kedar smo svoje nazore spre je: , nekoliko Kaj pa je to, prekrasna Soloha? pa odskočil měnili, ali pa se vsaj zdí, da smo jih in nekaj ta n Kaj bi to bilo? — To je roka, Osip Nikiforović!" £ega se je tudi uže moji malenkosti prigodilo prak- odgovorila je Soloha. tiki pa, ki se z nekim zaničevanjem na nas doktrinêrje u Hm, roka! he, he, he! u smijal se je srčno za morali bi vendar o tako praktičnih stvaréh dovoljen sè svojim činom in šel gori in doli po izbi. ozirajo , svoje nazore uže vtrjene imeti. Ce tudi pa je gospod poslanec iz Alsergrunda tako govoril ter je vse svoje Kaj pa je to, predraga Soloha?" s poprejšnjim glasom, zopet stopil \l iiisergruLiua laKU govoru ter ie vse »vujc - ouu^í» njej, iuuau katere je v êuketi razvijal. kakor Kronos (Sa- ^kml se njé vratu — in zopet je odskočil, kakor poprej. povprašal je na láhko do nazore ? turn) svoje otroke — se vé da le duševne — požrl, napravil sem si vendar-le dober prognostikon iz njegovih izjav, kajti gospoda se bo svetno na-nje spominjala jaz tedaj nisem bil še v visoki zbornici, pač pa sem bral dotične obravnave Kakor bi ne videli, Osip Nikiforović!" vorila je Soloha odgo > nica. « n to je vrat, na vratu pa je ovrat Hm ! na vratu je ovratnica ! He, he, he ! « da je pri posvetovanji o pr vem poglavji obrtniške postave taisto gospod poslanec se je; zopet je gori in doli šel po izbi in mel roci. smijal i ? IX. okraja jako podpíral. Včeraj pa je rekel bilo vse skupaj nič , prvo poglavje bilo je na škodo obrtniji. Sedaj pa je zopet proti postavi in nadjati se smemo, da bo dobra/ (Veselost). Več pomena, kakor včerajšnji govor gosp. poslanca IX. okraja, ima pa v oziru na vprašanje tekmovanja izjava izvedenca gosp. Ali kaj je to, čudovita Soloha?____" Ne znamo da to ni ^esa bi se bil zdaj djak doteknil sè svojimi dolgimi prsti,^ da ni potrkal nekedo na vrata in oglasil se Ko zak Cub. Uh, za Boga, tujec je!" vskriknil je djak plah » Pacherja ne poslanca izrekel (bere): ki se je v êuketi tako-le Po mojih mislih je čisto napačno pri tekmovanji Kaj bode, če me zalóti kedo mojih ljudi, da sem tukaj ? Zvedel bode oča Kondrat!..." Ali djakova bojazen je bila druga: hujše se je bal da to zvé soproga, ki je sè svojo neusmiljeno roko jako opulila mu gosti čop, ko ni še znala tega. „Za Boga, 5 z inostranstvom sploh ozirati se na razmere. v katerih draSa Soloha!1' — opomni! je in na vsem telu tresel se nahajamo z lastnimi delavci. Produkcija domače de- se> — »vaša dobra dela> kar Piše sv. Luka, tretje po žele brani se proti oni sosednje dežele z vsemi pripo- trka ! Uh močki, kar jih ima le na razpolaganje. Kjer zunanje ima država nalogo, razmere na-njo neugodno vplivajo AWUU1V1V "J W UVUQV/UUU Y pil * J 5 1UU» Ul^OrVO, Uttiv^y da jih poravná s potrebno varstveno carino. Kratko vidnost in ravno narobe pa bi bilo. ako bi nas ozir na inostransko konkurenco zapeljal do zatiranja lastnih slab sad na jako kratek glavje----tretje____Nekdo trka, za Boga skrij me, kamor koli!" Soloha je iz druge vreče oglje vsula v kad, mršavi djak pa je zlezel vá-njo in počenil na dno, da bi člověk bil lehko še pol vreče oglja vsul ná-nj. n Zdravstvuj, Soloha!" spregovoril je Cub, ko je delavcev kar obrodilo bil koraknil v izbo. „Morda me nisi nadejala se, kaj? gotovo me nisi pričakovala! Mogoče je tudi, da te čas z vrlo piškavim vspehom , v bodočnost bi pa ne-zmožnost konkurence še tem večja postala. Pravi nasprotniki poštenih in previdno ravnajočih podjetnikov so _ pa le tišti domači konkurenti, ki brez ozira na bodoč- Vlla> da se njegova topa glava trudi in pripravlja, nost od delavca več zahtevajo, kakor mu je pa na daljši čas vstrajati mogoče. Nasprotniki delavcev so pa pred vsem tišti njihovi tovariši, ki na stroške lastnega zdravja in na škodo svoje družine več delajo, kakor je po postavi dopuščeno." To tudi oneinu jako cenjenemu oporekanju vso veljavo vzame, katero se pri vsaki priložuosti čuje. da se motim----" — govoril je Čub dalje, kazal je na svojem lici veselost in poinenljivost, ki je takój iz početka ja- , Morda Morebiti pnzanese katero koli, tudi najdovtipnejšo šalo. si se kratkočasila z nekom, s korner koli !... si uže skrila koga Čuba, 5 k a j r i ou Ta opomnja je razjarila a vendar se je nasmijal, vskipelo mu je srce i veroval je, da je njemu samemu Solohina prijazen na korist. Nu, Soloha, daj mi zdaj vodke piti. Zdi se mi n i mora zadeva mednarodno vravnati. Če je tako. stvar kakor bl mi biI° £rl° zamrznilo vsled tega pretetega ne bo nikdar vravnana! Saj je znano, da je leta 1881. mraza- Kako noč nam Je Bog poslal pred božičnimi Švica celó zadevo sprožila. da se je pa nobena vlada prazmki! Kako me je zmoglo, čuj, Soloha, zadelo me ni poprijeti hotela. Se ve da, ker taka uravnava sploh ni mogoča. je.... uh, roci imam zmrzli; ne morem odpeti kožuha I Kako me je zdělala metelica. (Dalje prihodnjie.) n Odpri ! u zakrilil je na ulici glas in nekedo je potrkal na vrata. Nekedo trka! u » V Odpri ! u zinil je Cub in vlekel na uho. kriknil je prišlec krepkejše, nego prvič. 232 „To je kovač!" — dejal je Čub in segnil po čapko. „Čuj, Soloha, skrij me, kamor hočeš; nečem, da bi me ta preteti obešenjak našel tukaj!" Soloba sama se je prestrašila: tekala je,^ kakor bi se bila opekla, in pozabeljši je namignila Cubu, naj zleze v tisto vrečo, kjer je uže djak čepel. Ubogi djak se ni upal svoje bolesti izdati ni s kašljem, niti z vzde-hom, ko je bil težki kmet sedel mu na glavo in s svo-jimi zmrzlimi čevlji ob tla vprl se na obeh straneh ob njegovih sencih. Kovač je stopil v izbo, a ni spregovoril, niti čapke snel, nekako zavalil se je po klopi. Podoba je kazala, da ni bil veselega duha. (Dalje prihodojič.) Naši dopisi. Burlington v Ameriki 22. jun. — Zaslužek je tukaj dober, jaz delam na farmi (kmetiji) in imam 40 gold, na mesec in posebno dobro hrano s stanovanjem. Samo to mi ne dopade, ker nimamo nič praznikov. — Tukaj so večjidel sami protestantje. Denarja tukaj člověk ne more lahko po nepotrebnem zapraviti. Ker se v nede-ljah nič ne dobi, delavne dni pa moramo delati. A. B. *) Prem 12. julija. (Učiteljska konferenca; javna zahvala in drago.) Dné 2. t. mi. imeli smo učitelji celega tukajšnjega (postojnskega) šolskega okraja svojo uradno letno konferenco pri sv. Petru na Pivki. Gospod nadzornik Thuma prične konferenco okolo pol 10. ure do-poludne s primernim ogovorom in pozdravom; imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Zarnika; predlaga zapisnikarjema gg. Dimnika in Jožina, a mesto g. Jo- žina izvoli konferenca drugim zapisnikarjem g. Zamana. Potem g. nadzornik poroča na vse strani obširno in temeljito o vspehih in nevspehih po šolah tukajšnjega okraja; med vsemi predmeti je v tekočem letu v tem šolskem okraji „čitanje" najbolj napredovalo, in sploh rečeno, g. nadzornik bil je z vspehi zadovoljen. Dalje navaja one postave in ukaze, kateri se šolstva tičejo, in so med časom od lanske pa do letošnje konference izšli. Slednjič priporoča učiteljem se točno postavnih določeb v svojem pokliču držati, ter vse, kar se tu in tam pri pouku pomanjkljivega nahaja, odstraniti in po moči dobro storiti. Na dnevnem redu bile so še sledeče obravnave: ;;Ali krajni šolski sveti zadostujejo svoji nalogi gledé po postavi jim določenega delovanja?" Le-to vprašanje je prav pošteno obdělal gosp. nad-učitelj Kavčič ter je vmes tudi marsikako pikro povedal. Ob tem vprašanji nastala bila je tudi precej živahna debata, po kateri je konferenca sledeča nasveta g. referenta odobrila: 1. V prihodnje naj krajni šolski sveti prepuščajo učiteljem samim preiskavo vzrokov šolskim zamudam. (To bode pa zopet mali in nov strelovod, po katerem bode učitelja marsikaka strelica jeze in kletve starišev zadela. Pis.) 2. Da krajni šolski sveti takoj ob začetku šolskega leta ravnateljem šolski denar za drva, kurjavo in snaženje šolskih sob, napravo potrebnih učil in drugih vsakdanjih šolskih potrebščin uže naprej izročajo, s če-mur bi se gotovo marsikaka sitnost in neugodnost med šolskim letom na prid in korist šolskega napredka odstranila. Ta nasvet je pa gotovo jako pameten, samo da bi se tudi skoraj uresničil. *) Naročnina 2 dolarjev za „Novice" nam je došla. Upravništvo. Dalje obravnava gosp. Okoren „o vpeljavi Greiner- jevih zvezkov s predpisi na vseh šolah tega okraja". Razprava bila je popolno stvarna in dobro odbrana. Debata pa tudi živahna in precej obširna. Gosp. Ad-lešič priporoča mesto Greinerjevih pa g. Lapajnetove zvezke (lepopisne namreč), a ker so ti brez predpisov, sklene se z veliko večino glasov, da se v vse šole tukajšnjega šolskega okraja vpeljejo Greinerjevi lepopisni zvezki s predpisi, kateri imajo se pa še le od tretjega šolskega leta naprej rabiti. Ako bi pa gosp. Lapajne kedaj svojim lepopisnim zvezkom tudi praktične předpise preskrbel, vpeljejo se potem mesto Greinerjevih lepopisnih sešitkov lahko in slobodno g. Lapajnetove lepopisuice. Gosp. poročevalec Perné obravnava temat ,7o cerk-venem petji". Tudi on je svojo obravnavo prav pošteno izpeljal. Posebno povdarja on, da naši severni in izhodni slovanski bratje ljubijo bolj tužno-doneče pe-semske proizvode v mol, — a mi južni pa one bolj veselo se glaseče v dur-tonu izpeljane. Sploh bode naj pa cerkveno petje v národno-cerkvenem duhu izpeljano, ter božjemu hramu in pa pobožnému čutu poštenega slovenskega ljudstva primerno ne pa spodtakljivo. Spod-takljivo pa ni le ono petje na „poskok", nego tudi „ce-cilijansko", ako ni točno in strogo izpeljano; zato treba je pa izvežbanih krepkih moči, kakoršnih se po deželi le z veliko težavo tu in tam sicer dobi, a v največ krajih je pa še dobiti mogoče ni. (Konec prih.) Iz Šenturške gore 10. julija. — Kolikorkrat zagledam kacega slepca (Anguis fragilis) ubitega, ali še celó vsega razkosanega ležati na poti; ali če vidim kako belouško (Coluber Natrix) ali kako rujavo kačo (Coluber austriacus) v precepu povzdignjeno, kakor je njega dni povišal Mozes bronasto kačo v puščavi, vselej me nekoliko zgrabi jeza, da bi tistega, ki je učinil to, gotovo malo potipal za uho ter ga stresel ; se ve da, ako bi se mi le pustil. Kedaj vendar bo srečala pamet ljudi, da ne bodo morili teh, ne le čisto nič nevarnih in škodljivih, marveč mnogo koristnih živalic? Vprašam le: kdo je kedaj slišal, da bi bil kak slepec, bělouška, rjava kača, gož (Coluber Aesculapii) in kobranka (Col. tessa-latus) koga popadjl in ostrupenel, ali mu kako drugo škodo napravil? Če pa te božje stvarice, te čisto ne-dolžne živalice nobenega kvara ne delajo člověku, marveč so mu še na korist, čemu potlej moriti jih, ali še celó neusmiljeno trpinčiti? A utegnil bi kdo mi seči y besedo vprašaje: kakove koristi pa imamo od te, celó od Boga proklete golazni? Usojam si trditi, da mnogo-tere in še prav obilne. Da vsaj nekoliko dokažem to, naj povem samo eno dogodbo. Tu na Šenturški gori je prav blizo vasi kal, kamur gonijo živino napajat. V tej mlakuži zaplodi se vsako spomlad toliko smrdljivih krotic, tako imenovanih pubčev (Bufo Calamita), da jih kar mrgoli po nji. Te nesnage, kar se jih svojim so-vražnikom srečno ogne in doraste, časih na vse grlo grgrajo, pupajo in pačijo se tako grdo, da člověka ušesa bolé. A najbolj me jezi to, da našega poštenega Urha, kojemu je naša župnijska cerkev posvečena nemarno kličejo, ki jim vendar ničesar ne prizadene. Kakošno urhanje, grgranje in zadiranje bi stoprav nastalo, ako bi vse krastačice dorastle! Da se kaj tacega ne zgodi, skrbi moja belouškica zato, stanujoča poleg kala, koja jih marljivo pobira in zatira. Ko so neki dan vaški pa-gljevci nameravali umoriti jo, jim resno zažugam, da jim bom ušesa nategnil, ako mi je ne pusté na miru. Da jih preverim, da te kače nič žalega ne storé člověku, marveč da so mu mnogo koristne, zgrabim jo v njihovi nazočnosti za rep in ko jo potegnivšo iz vode malo tresem, izbljuvala je iz svojega žrela pet do šest mladih krotic. Ko se potem še malo ž njo poigram, iz- 233 pustim jo zopet v vodo, v kateri se je veselo zvijala. došli!" na drugi strani pa: „Hrast se omaje in hrib. No, otroci! sem djal, sedaj ste videli, da te baže kača zvestoba Slovenca ne gane"; z zastavami okinčane pa ne piči in kako koristna je nam; kako pridno lovi in so bile tudi vse sosedne hiše pa tudi mnogo hiš šent- zatira ona in njene sestrice to negnjusno in ničvredno peterskega predmestja. Gostje prihajali so deloma po kalužno druhal. Enako nedolžna in koristna sta tudi suhem, deloma na okinčanih čolnih, na katerih so se slepec in rjavakača; zato ju ne smete moriti. Med na- med drugimi pripeljali pevci, na poti skoz mesto pre- šimi kačami sta samo modras (Vipera Ammodytes) in pa pevaje domače narodne pesmi. Došle goste pozdravljalo gad (Vip. berus) ljudem in živini smrtno nevarna s svo- je pokanje možnarjev in živio-klici uže prej došlih. Ko jim hudim strupom, kojega imata zadaj v glavi v dveh so bili vsi gostje zbrani, zahvalil se jim je najprej žlezastih mehurčkih, koja sta v dotiki z votlima zobama župan Bavdek s primernimi besedami, potem se je pa v gornji čeljusti, skozi katera se pocedi strup v rano, hčerka njegova v lepem nagovoru izrekoma zahvalje kedar modras ali pa gad koga vgrizne. Ta dva odurna vala junaškim veteranom, in silno nevarna sovražnika prav lahko spoznate po nosti sijajno temnorujavem ali črnem rogljastem traku, kojega imata jem narodno zavest zbujajočim čitalniškim pevcem. pri sodelujočemu „Sokolu vsaki narodni sveča in pa z milim pet po hrbtu ? modras pa ima še na nosu kratek mehek Slavnosti nagovor govoril je v gladki slovenščini s krep rožiček in zadaj prav široko glavo. Te pa le pobijajte, kimi besedami c. kr. okrajni glavar gosp. Mahkot; v kjerkoli katerega naletite. imenu vlade zahvalil se je deželnega predsednika na Moje besede so se, kolikor toliko otrok prijele. Pu- mestnik gospod grof Chorinsky županu Bavdeku in stili so na miru mojo belouško, koja je potem v kakih vsem vdeleževalcem z gorkim priznanjem zvestobe iu treh mesecih sKoraj do zadnjega kraka iztrebila kal in udanosti vsega prebivalstva kranjskega. Enako se je v naš Urh ima sedaj mir pred njimi. gladki slovenščini zahvalil gospocl deželni glavar grof Naj bi torej učitelji v ljudskih šolah opominjali Thurn. Po pozdravu hčerke Bavdekove privezal se otroke, da naj vsaj slepcev in beloušek ne pobijajo. Da je po eden krasen venec vsaki zastavi navzočih dru bodo pa otroci vedeli ločiti pravega sovražnika od na- štev, po govoru gosp. okrajnega glavarja razkrila se je videznega, bi ne bilo odveč, ko bi v učilnicah imeli na- spominska plošča, pevci zapeli so cesarsko pesem, po birko vsaj v tistem kraji živečih kač, da se učé jih končanih vseh govorih pa je isto pesem igrala navzoča zgodej spoznati in neškodljivim prizanašati. Nestrupe- mestna godba. Med godbo pripenjale so navzoče do- nih kač si pač lahko nalovi vsak učitelj sam, ker ni se mače brhke mu treba bati kakega zla; nobena mu ne bo kaj hu- na prsa. dekleta v pečah odličnejšim gostom šopke dega učinila. Strupenimi modrasi pa rad postrežem jaz Lepe govore pozdravljalo je kljub hude vročine vsakemu, kdor jih poželi imeti in jih neče sam loviti, mnogobrojno navzoče občinstvo z živahnimi živijo-klici. Sedaj imam še štiri prav lepe, ki so slehernemu na po- Po tem se nudbo; nadejam se pa še nekatere dobiti. akoravno veliki je pričelo splošno razveseljevanje, kolikor so, pa zeló premali senčni prostori do Shranjeni so v steklenicah napolnjenih s špiritom pustili. Manje število odličnih gostov pa se je podalo in eno takih steklenic z modrosom vred prodajam tu v hišo k banketu za bogato, z okusnimi jedili in pijačo na mesti po 2 for., katera cena, mislim, ni prenapeta, obloženo mizo. Tukaj se je vrstila še napitnica za na ako omenim, da prodajalci prirodoslovnih stvari cenijo pitnico: prvo napil je kučigazda Bavdek presvit- lemu cesarju, grof Chorinsky županu Bavdeku, grof Thurn občini Mosčanski, dr. Poklukar de posamezne gade in modrose po hitro po njih, dokler jih je še kaj. forintov. Tedaj S. Robič. Ljubljane. (Obletnica cesarjeve navzočnosti na želnemu predsedniku baronu Win kler j u in njegovemu Kranjskem.) Dné 13. julija lanskega leta bila je popo- namestniku grofu Chorinsky-u, dr. Papež dežel- ludne na mestnih travnikih „Pod Turnom" ljudska nemu glavarju grofu Thurnu, dr. Dolenec duhov- veselica, katere se bode vsakdo takrat navzoč z ve- ščini in kmetovalcem, clr. Vošnjak, Murnik seljem in navdušenjem spominjal, dokler bo živel. Ravno in Bavdek današnjemu govorniku Mahkotu, dr. Po- tistega dne zjutraj pa so se podali presvitli cesar čez kl u kar gospicam in gospém izrekoma današnji govor- Udmat na Fužine ogledavat vojaštvo. U d m a t u pri- nici gospici Bavdekovi itd. Še pozno v noč za čakovala je presvitlega cesarja občina Mosčanska z pustili so gostje kraj lepe domoljubne slovesnosti. duhovščino in županom M. Bavdek om na čelu. Da se ta vesel dan vedno ohrani tudi v spominu po-tomcev, vzidal je gosp. župan Martin Bavdek v svojo hišo, kjer je vlani cesarja pozdravil spominsRo ploščo s sledečim napisom: Njega c. kr. apost. Veličanstvo m FRANC JOŽEF L presvitli cesar avstrijski (Nov ljubljanski škof dr. Jakob Misia) přišel je přetekli ponedeljek v Ljubljano, včeraj pa se je odpe- Ijal na Gorenjsko. (Odbor Matice Slovenske) zboroval je minuli po- nedeljek zvečer ob uri. Pridržaje si natančno poro čilo za prihodnjo številko „Novic" omenjamo danes samo 5 dveh sklepov na kratko: izdala razun „Letopisa" in hlagovolil je bil v 13. dan meseca julija 1883. leta o veselem godu GOOletne združbe naše kranjske dežele s Habsburško rodovino na tem mestu prijazno sprejeti poklon častite duhovščine sv. Petra in pozdrav Moščanske občine pod načelstvom Martina Ba v deka uje župana, kateri je v spomin vesele dogodbe ta kamen postavil da se bode za tekoče leto ,Lovčevih zapiskov" tudi še tretja knjiga obsegajoča različno narodno blago štajarskih Slovencev: predlog, cla bi se predložene pre m em be društvenih pravil sprej ele za pod lago nadrobne razprave, zavrgel se je z vse m i glasovi zoper dva. (Veselico) priredi narodna čitalnica ljubljanska dné 20. julija 1884. povodom obletnice bivanja Nj. Ve-Minulo nedeljo popoiudne se je ta spominska plošča ličanstva v Kranjski na korist svojemu fondu s sledečim leta 1884. u slovesno odkrila v ■n Sokola u navzočosti ljubljanskih veteranov, sporedom : Koračnica", svira vojaška godba. » čitalnice ljubljanske in bizoviške, zastopnikov „Slovanské melodije", svira vojaška godba. deželne vlade, deželuega odbora, državnih in deželnih » » Sokolska « i moški zbor (nov), poslancev, in na tisoče prebivalstva iz Ljubljane in oko- valček; svira vojaška godba. lice. . Tittl: Fôrster : Metra: ^Die Welle" ? Verdi: Finale iz opere Hiša Bavdekova bila je krasno okinčana, čez „Don Carlos"; svira vojaška godba. Lisinski : » Pre- često postavljen je bil lep slavolok z napisom: Dobro divo je prela" ; čveterospev. Millocker: „Die schone Polin U 5 polka mazurka ; svira vojaška godba. Bratom u Î moški zbor s čveterospevom. M Weckl: „Spomladanska"; Blodek: Monfroni in drugi. Po obedu bila je soarea trajoča Komzak do polnoči. Slovenské Zvuky", potpourri; svira vojaška godba. 10. poluzbor (nov). 11. Strauss: „Octavia" Telegram od včerajšnjega dne naznanja, da brod se gori, da je bencin uže pogorel in da zdaj V Rosen aus dem Suđen", valček; svira vojaška godba. gori premog. 12. Nedved: „Pod oknom solist u moški zbor s tenor-solo A. Razinger. 13. Dr. Ipavic-Nemrava: Î5 Do 1 Hrvatska. Poročila včerajšnjega dne nazna- njajo iz Zagreba, da je deželni zbor sprejel predlog s movina", pesem prirejena za vojaško godbo; svira vo- katerim se ustavi neodstavljivost sodnikov z 63 glasovi jaška godba. 14. Stern: „Pozdrav Ljubljani", kadrilja; zoper 20. Ko je predsednik hotel prestopiti k obrav svira vojaška godba. 15. Strauss : „Frisch heran", polka navi poročila imunitetnega odseka, vstopil je ban v ve- hitra; svira vojaška godba. — Veselica se vrši pri ugod- liki gali (obleki svojega dostojanstva) in je izročil pred- nem vremenu na vrtu , pri neugodnem pa v notranjih sedniku najvišje ročno pisanje, s katerim se zborovanje prostorih. 40 kr. Vstopnina za ude po 20 kr., za neude po deželnega zbora odloži. Začetek ob uri zvečer. Med branjem najvišjega raz dne 18. (Trgovinska zbornica kranjska) zboruje v petek m. zvečer ob uri v mestni dvorani ) na dnevnem redu je: Poročilo o načrtih zakona o odpravi zlorabe pri raznem blagu gledé dolgostne mere in šte-vila kosov; poročilo o napravi zadrug; poročilo o prošnjah za somnje; in posamezni nasveti. (Ljudske in srednje soie v Ljubljani) dokončale so včeraj dne 15. m. tekoče šolsko leto. Iz poročila mestne petorazredne deške ljudske šole v Ljubljani posnamemo: da je tam podučevalo 5 učiteljev in en učitelj veronauka. To šolo obiskalo je 431 Slovencev, Za vstop Hrvatov, 1 Srb, 31 Nemcev in 2 Laha. v višji razred sposobnih je izrečenih 335, nesposobnih pa 121. Na drugi deški mestni šoli podučevalo je razun kateheta 11 učiteljev, izmed obiskujočih učencev pa je bilo Slovencev 726, Nemcev pa 33 ; za višji razred sposobnih bilo je izrečenih 450 učencev, 237 pa izrečeno nesposobnih. — Poročilo te šole prinaša na prvem mestu Slavnostni govor pri slovesnosti 6001etnice lanskega leta u (govoril vodja L. Belar). Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Odkar je skoraj vsa cesarska dru žina zapustila Dunaj in se podala v različna poletna bivališča. in so tudi dokončane deželno-zborske volitve, postalo je na Dunaji tiheje in mirneje. Čuje se čin blagodušnosti in dobrotljivosti cesarjeve, na pr. za po povodni poškodovane Galicijane 12.000 gold., ali pa zanimiva razsodba upravne sodnije, kakor je bila zadnja zarad volilnega reda za trgovinsko zbornico česko, katera je dokončno obsodila pritožbe nemškutarjev na Českem, ali pa bolj poinenljiva obsodba izjemnih du- najskih sodnij. Še hujši časi za časnikarje pa na- stanejo zdaj, ko bode tihota na Dunaji vsled počitnic še večja. Iz Pulja. Cesar se je zeló pohvalno izrekel o vajah vojnega brodovja, je pohvalil vojaštvo in odlikoval z Leopoldo vim redom viceadmirala barona St erne ka. Kakor beremo, izrazujejo se pa tudi vsi časniki in izvedenci jako pohvalno o posebni izurjenosti in spret nosti naših pomorskih vojakov. Cesar izrazuje se v svojem dotičnem ukazu, da duh Tegethofov še neoslab Ijen živi v hrabrih pomorskih vojakih! Iz Reke. tukajšnjem pritišji za petrolej vnel se je nemški brod „Octavia" , ki je naložil mnogo ben-cina. Goreč brod spravili so pomorski vojaki kmalu na pisa čuli so se gromoviti živio-klici na cesarja in bana. Po tem, ko je ban izrekel prenehanje deželnega zbora odšel je zopet; in ko se je zapisnik seje potrdil, bila 5 je sklenjena. nedeljski seji pritožil se je poslanec Kamenar in je predlagal, da se predsedništvu zato iz reče nezadovoljnost, ker je zbor sklical na nedeljo. Več poslancev podpiralo je predlog in sklicevali so se na da zbori druzih dežel nedelje in praznike vedno to, praznujejo. Kričalo se je od ene strani: ste li kristi-jani! drugi so žugali s silo, konečno je vendar Vojnovič storil konec prepiru s tem, da je vprašal predsedništvo, kaj je z njegovim predlogom, in ko je predsedniK od- govoril, začela se je obravnava brez daljnega hrupa. Francoska. Kolera na južnem Francoskem na rašča sicer polagoma, pa do sedaj neprenehoma. Poro čila o stanji bolezni in o številu umrlih so si precej nasprotne, pa sploh ni težko razsoditi, da je do sedaj bolezen gugaje se v številu svojih žrtev od dne do dne vendar do danes postajala vedno hujša. Pariški telegrami včerajšnjega dne trdijo, da je od ponedeljka jutra do torka jutra v Marseillu za kolero umrlo 29 oseb (drug telegram trdi, 35 oseb), v Tulonu pa 13. Tulon zapustilo je do sedaj po železnici 10.694 oseb. Druga poročila govorili so o 40.000 odšlih tulonskih prebival cih. Pri vsem pa je še dobro znamenje, da se vkljub mnogobrojnega izseljevanja iz okuženih mest kolera do sedaj še ni bolj razširila. Zbor francoski dovolil je potrebna denarna sredstva za brambo zoper razširjenje kolere in za podporo onih, ki ostanejo vsled epidemije brez potrebne moči ali brez živeža. ponedeljek praznoval se je vkljub kolere v Parizu naroden praznik, pri katerem se je, kakor vsako leto, demonstriralo za na Nemško zgubljene dežele in zoper nemško zastavo. Srbska. Iz Beligrada naznanja 7Polit. Corr. 5 da pričakujejo tamošnji Krogi, da Karol. kralj rumunski pride tje v goste med 16. in 18. dnem meseca avgusta, Nemška. — Cesar Viljem odpeljal se je minuli ponedeljek z Mainaua v naše toplice Gastein, kjer je dospel včeraj. Sošla se bodeta potem, kakor smo uže omenjli, naš in nemški cesar v prihodnjih dneh. Nemški tajni svetovalec in strokovnjak o spoznanji narave kolere došel je v Bern in se posve- Laška vlada Švica. toval s komisijo zoper nevarnost kolere, prepovedala je promet parobrodov 4 švicarskimi in laškimi seli. na jezeru » Lago ggiore Žitna cena V Ljubljani 12. julija 1884. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr. banaške široko morje, kjer bo zgorel. Pri slavnostnem obedu 8 gold. 63 kr. turšice 5 gold. 60 kr. soršice 6 gold. pri guvernerji Zichy-u (beri: Siči navzoči so bili 73 kr. rži 5 gold. 85 kr. med drugimi: nadvojvoda Štefan, viceadmiral baron prosa 6 gold. 34 kr. — ajde 6 gold. 1 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ovsa 3 gold S ter nek, kontreadmirala baron Pitner in baron 25 kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.