m. mm. v UBlljam. i soboto 5. avgasta 19ZL Leto LV. k^k^^^l^kl kW ^^1 ^^^^fl k^k^^^H k^kT ^k^k^k^k^B ^l^kl k^k^H^kl l^fl k^k^B ^1 ^^^ri^l k^kT ^l^kl k^H i^kl k^B ^^kl k^k^A ^fl k^kW ^ko IB k^H ^fl k^B IB ^D I E^V ^1 ^H^M^^b I^K >** ^^S^S * Izhafa vsak dan popoldna, tarsamil nadalje la aramalka. inserall: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 peti t vrst a 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 1? vrst 30 D; ženlbte ponudbe beseda 75 ©. Popust le pri naročilih od H objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravuištvo „Slov. Naroda" la „Narodna tiskara*** KaaUava olloa it. 9, pritlično. — Tal*Ion it. 304. Nradatitv „Slov. Naroda" Baaflova mUca it I, L aadatropio Talofoa itav. 34. loplM sproloaia lo podalaaao la sadootao traakovane. OW Rokopisov so no vrata, "aaaj IV" Posameitte Številke: *WK v Jugoslaviji navadna dni 75 par, nedeljo 1 o v inozemstvu navadna dni 1 O, nadalje 1*25 O Poštnina plaSana v gotovini. „Slovanski Narod" velja v LJubljani in po posti: V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120-— polletno......., 60-— 3 mesečno...... , 30-— 1 . ...... 10-— V Inozemstva: ce'o!etno......D fl#— polletno ...... . 10S — 3 mesečno ..... . 54-— 1 ........18 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj po:ljeji v prvič naročnino vedno £flF" po nakaznici Na samo pismera naroČili brer. poslatve denarja se ne moremo ozirati. Iz mrkle prošlosti. Bilo ic v tistih Časih, ko si pošten Slovenec ni upal glasno govori* ti, ker so na vseh vogalih prežali nanj vohuni in ovaduhi, da ga izroČe rabljevemu konopcu, v časih, ko so gonili preko ljubljanskih ulic tisoče, da jih na Gradu naučć avstrijskega patriotizma. Tiste dni se je po Ljubljani bliskoma razširila vest, da so kot vele* izdajalca aretirali vladnega svetnika Viktorja Parmo. Ljudie so neverno zmajevali z glavo, ker se jim je zdelo nemogoče, da bi si krv* niH iskali svojih žrtev celo v vrstah višjih vladnih uradnikov. Poznali so Parmo za moža, ki je vestno opravljal svoje dolžnosti, sicer pa živel zgolj in izključno glasbi, ne da bi se kdai ba* vil s politiko. In ko se je vest o aretaciji vladnega svetnika potrdila, si te marsikdo segel za tilnik, hoteč se preDričati. ako sedi na vratu glava Še cela in zdrava. A nihče ni vedel, česa je bil Parma osumljen in kdo ga je ovadil. Domnevalo se ie to in ono. imenovala so se bolj in manj določno razna imena, nihče pa ni bil — razen par interesirancev — po* zitivno poučen o dejanskem stanju afere same. Danes pa smo v položaju, da razkriiemo to kopreno na temelju uradnih aktov. Citirali jih bomo do* besedno v slovenskem prevodu, ne da bi jih komentirali, ker hočemo, naj ti akti sami govore. Evo jih: L Od župana avtonomnega mesta Ptuja, dne 26. avgusta 1914. Na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu. Povodom zadnjega dopusta mo* jega zeta. črnovojniškega poročnika deželnosodnega svetnika Hermana VVazulika. ki je sedaj določen za stražo železniške proge v Litiji, mi je ta pripovedoval približno nastopno: V Litiji je ena sama gostilna, v kateri mi oficini lahko jemo, tudi litijski okrajni glavar navadno pri* haja zvečer tja. Ta okrajni glavar je Slovan hi se je nedavno izrazil: »Ubogi Slova* ni, ako Nemci zmagajo!« Ta opazka zadeva nas toliko bolj čudno, ker | prihaja iz ust c. in kr. političnega šefa. Še toliko boli čudno in za du* ha in mnenje, katero vlada v Litiji. naravnost značilno je dejstvo, da postrežejo nemško govorečega oficirja pomanjkljivo, največkrat pa sploh ne. Mi oficirji smo med seboj ponovno govorili o tem čudnem. ay* striiskemu orožju naravnost sovražnem postopanju te litilske družbe, in smo prišli končno do sklepa, ker nismo dobili nikakih navodil, kako naj bi nastopali proti takim elemen* tom, da se gostilne izognemo. Orne* njam še, da so se železniški uradniki, kakor sem imel ponovno priliko slišati, od postaje do postaje med seboj telefonsko v slovenskem jezi* ku ra7govarjaIL Čutim se primoranega, da to sporočim c. in kr. vojaškemu poveljstvu. Župan: Ornig mL d, II C. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu, 19. septembra 1914. štev. 12.919 M. I. C. kr. domobransko ministrstvo Dunaj. ... Crnovojniški poročnik dr. VVazulik poroča, da je dal Viktor Parma, odkar se je pričela mobili* zacija. svojemu »neverjetnemu sr* bofilizmu« opetovano izraz v raz* govoru; delal ie zaničljive opazke o Nemčiji, špecijelno o Prusih, katerih prešernost in aroganco je podcrtavah nadalje je Parma naglašal. da Slovenci ne bodo ob zmagi Avstrije ničesar pridobili, marveč da bodo postali samo žrtev vojne, da ie poli* cijska ura ob 10. zvečer docela odveč in končno, da ie Viktor Parma tudi komponist balkanske koračnice. Ti podatki v zvezi z izjavami in okolnostmi. ki iih ie ovadil mestni župan ptujski, so napotili namestni* ka vojaškega državnega pravdnika» da je pri pristojnem poveljniku sta* vil predlog, da se uvede proti Vik* tor ju Parmi sodna preiskava radi zločina po § 65 a kaz. zak. in sicer iz tehle razlogov: Litija in njeno prebivalstvo je slovensko. Tu so kakor je znano, »vroča tla«. V Litiji ne vidijo radi — kakor ie tudi v drugih slovenskih krajih notorično v navadi — drugomislečih ljudi, zlasti ljudi one* ga naroda, proti kateremu se je v zadnjih desetletjih in letih obračala ostrina slovanskih stremljenj. Ako so c. in kr. oficirji, ki se poslužujejo nemščine kot svojega ma* ternega jezika, prisiljeni opravljati v takšnih krajih svojo težko službo, bi človek pač moral pričakovati, da bi nihče ne delal tem oficirjem težav v njihovi že sami na sebi težki službi še s smotrenim žaljenjem njihovih narodnih čustev. Viktor Parma pa se na to ni ozi* ral. kakor je razvidno \z vsebine ovadb. Kot šef politične oblasti, od katerega bi se sploh ne moglo niče* sar drugega pričakovati, kot da kaže v vsakem oziru pomirjujočo ob* jektivnost. je s svojimi izjavami odkrito dal izraza svojemu čustvova* nju, da simpatizira z onimi Slovani, ki so somišljeniki velikosrbske pro* pagande (serbofilismus); odkrito je pokazal, da ga je stran zmage av* strijskega in nemškega orožja, kar bi moralo biti pri srcu vsakemu dobro mislečemu Avstrijcu, ker se je za slučaj avstrijske zmage bal za Slo* vane. S tem je torej odkrito dal izraza, da bi mu bilo ljubše, ako bi Avstrijci ne zmagali, ker bi v tem slučaju Slovani ne postali »žrtve«. Takšno postopanje, ki ga je jav* no pred več ljudmi (častniki) kazal v slovenski družbi v tako kritičnem času, pa pomenja identificiranje z idejami onih Slovanov, ki delujejo na to. da vzbude zaničevanje in mržnjo proti državi, proti vladni obliki in proti državni upravi. S te* ga stališča je smatral vojaški državni pravdnik, da jo upravičen sum po § 65 a kaz. zakona in je predlagal, da se odredi za Viktorja Parma preiskovalni zapor...« III. C. kr. ministrstvo za domobranstvo. Pres. št. 7390 V. Parma Viktor, c. kr. deželno\ ladni svetnik. Poizvedovanje. Na c. kr. vojaškega poveljnika kot pristojnega poveljnika (dbr. skupina) v Gradcu,. Dunaj, 24. sept. 1914. Kakor se je posnelo iz nekega poslovnega spisa c. in kr. notranjega ministrstva, je bilo uvedeno na od* redbo c. kr. vojaškega poveljnika kot pristojnega po v. od IS. septembra 1914. A. 757/14. proti c. kr. de* želnovladnemu svetniku in vodite* lju c. in kr. okrajnega glavarstva v Litiji Viktorju Parma radi osumlje* nja zločina po § 65 a drž. zak., štor* jenega z izjavo »Ubogi Slovani, ako zmagajo Nemci«, sadnijsKo poizve* dovanje z zaporom. Ne da bi razpravljali vprašanje. ali gre tu sploh za dejansko stanje kaznjivega dejanja, ne utemeljuje gorenja izjava, katera se mora ob sedanjih razmerah iz ust voditelja okrajnega glavarstva označiti brez-dvomno za skrajno neprevidno in breztaktno, po tukajšnjem presoja* nju nikakor dejanskega stanja zlo* čina po § 65 a drž. zak. Ob vseh razmerah pa se dozde* va odredba za preiskovalni zapor v prediežečem slučaju za zelo pomisleka vredna, ker bi vsled nje mo* rala državna avtoriteta zelo trpeti in ker najbrže tudi ni moglo biti vzrokov, ki bi silili na tako postopanje proti uradniku, ki načeluje po* litični okrajni oblasti. Naj se torei vzame v pretes ta* kojšnja izpustitev obdolženca iz za* pora in naj se dela z vso silo na to, da se ta kazenska zadeva kar najhitrejše reši. Zlasti naj se sporoči tudi. ali se ie izvršila aretacija sporazumno s c. kr. deželnim predsedstvom na Kranjskem, ali je bi! obtoženec po* učen, da ima pravico pritožbe r smislu S 177 M. St. P. O. in ali se jo te^a pravnega sredstva poslužiL Ta odlok je izšel na temeljn § 7. D. B. D. 5. meni pripadajoče pravice za nadziranie uradnih poslov pri* stojnih poveljnikov in pravdnikov. V ostalem se sklicujem na tukajšnji odlok Pnis. Nr. 716S z dno 20 septembra 1914. GeorgI m. p., general Infantertie, To so dokumenti fz nalmračnei* še dobe, ko je bil že zločin, ako sa je kdo javno priznaval za Slovenca to Slovana, iz dobe, ko so avstrijski In nemški patrijoti Šele verovali 4 zmago nemško - avstrijskega pro£* ja. In ako bi bili* končno v resnic* zmagali? AH resno razmlšllujeio o tem tisti številni elementi ori nćis v Sloveniji, ki so polrri mržnjo do nar Še narodne države In ki si tako srč* no žele nazaj one »lepe In blaženo«-čase v pokomf Avstriji? Priporoča* m o ftm, naj prouče znano TaudJoro brošura STROGE ODREDBE FRANCIJE PROTI NEMČIJI. — Pariz, 3. avgusta. (hJvtrtip^ Listi objavljajo odgovor Francije na zadnjo nemško noto glede moratorija in odgoditve oz. zmanjšanja repa* racijskih plačil Odgovor ministrske/ ga predsednika, kakor smo Žo vftefaj javili, je zelo energičen. Polncare ža> hteva, da Nemčija do 15. avgusta plača dva milijona funtov šterlingov. V slučaju, da Nemčija temu na ugodi, namerava Francija Izvesti proti Nemčiji represalije gospodarskega značaja. f Fridolin Kaučič: Blaž Schemua (Zemlja). Dne 23. novembra 1. 1920 je preminul od kapi zadet v svojem rojstnem mestu Celovcu general infanterije Blaž Schemua, Vest o nagli smrti tega vrlega moža, čegar oče je bil rojen slovenskim kmetiškim staršem, me je silno pretresla. Živo se spominjam večera, ko sem stal prvič pred šefom avstrijskega generalnega štaba generalom Schemuo. Bil je pravi tip zalega korenja škega Gorenjca. Ljubeznivo, neprisiljeno prijazen in dobrosrčen je bil ta mož po očetu nase krvi, a nemške vzgoje, ki se pa vzlic tej vzgoji ni sramoval svojega slovensko - kmetiskega pokol en j a, nasprotno, ponosen je bil na slovenski rojstni dom -svojih prednikov v krasni Gorenjski, na dom, ki se je nazival vulgarno prav po domače >Pri Figovcu«. Kot mnogoleten sotrudnik vojaškega lista »Vedette«, ki je bil Slovanom vedno pravičen in je drage volje objavljal moje prispevke v proslavo znamenitih vojakov jugoslovanske krvi, sem objavil v 1394. številki iz leta 1912 jčlanek o rojstnem domu, dedu, očetu in ,sloven=kem pokolenju takratnega šefa Avstrijskega generalnega štaba, generala Blaža Schemua. Crtico sem krstil z ozirom na prekrasno lego doma rodbine Žemlja v bližini blejskega jezera, tega bisera kranjske dežele: >Po jezeru bliz* Triglava«. Žb ta predrzni napis je vznemiril takratne vojaške kroge in šovinistične nemško nacijonalno svojat, kaj šele vsebina mojega članka! Glasno je zašu-melo po tevtonskih Šumah. Opomniti moram, da je Schemua postal šef generalnega štaba po demisiji generala Conrada Hotzendorfa, ki je zahrbtnost avstrijskih zaveznikov Italijanov dobro pogodil in y zmislu nadvojvode Ferdinanda vstrajno deloval na vojno z Italijo. S tem početjem je prišel v nasprotje s tedanjim ministrom vnanjih zadev AehrenthalOm. Cesar Fran Josip, ki se je bal izbruha vojne, je sprejel Conradovo ostavko in je poklical na mesto Conradovo generala Schemua. Moj nedolžni članek: >Po jezeru bliz' Triglava« je povzročil v ničemer-nin. nadutih in ošabnih krogih generalnega štaba, zlasti pa v vsenemških krogih, veliko razburjenje. Glavno trobilo >Grazer Tagblatt« je prinesel moj članek na prvi strani, se obregnil že ob napisu, ga po svoje komentiral ter vojaško upravo hujskal proti slovanskemu generalu »mit den kleinen slavisch-listigen Anjplein«, dasi mu je bilo dobro znano nemško avstrijsko mišljenje in nemška vzgoja generala Schemua. Tudi na gospode častnike generalnega štaba j* vplival moj članek, kakor curek ledene vode... >Kaj pa še! Potomec slovenskega kmeta naj bi načeloval nam, zakupnikom vse vojaške modrosti in učenosti; kaka sramota za nas'c In glej, res sta me šla tožit dva polkovnika generalnega štaba domobranskemu ministru generalu Georgiju, kateremu 6em bil kot poveljnik domobranske orožarne neposredno podrejen. Minister Georgi, sicer koncilijanten mož, mi je bil dotlej vrlo naklonjen, to pa le zaradi moje__ po ministrovem lastnem izreku — vzorne preosnove domobranske orožarne ter zaradi mnogovrstnih iznajdb na vojaško tehničnem polju in mnogih novo-tarij, ki so so na veselje ministra izvrstno obnesle ter so prištedlle domobranski upravi v teku enega leta blizu 2 milijona kron In so so zato tudi uvedle v takratnem c. in kr. arzenalu armade, tako da je skromna domobranska orožarna v marsičem nadkriljevala i arzenaj. Georgi me je pozval na raport in mi očital, kakšno nevihto je zbudilo objavljeno dejstvo, da je šef generalnega štaba potomec slovenskega kmeta. Prepovedal mi je vsako pisateljevanje v slovanskem smislu, češ da je tako početje največja pregreha, ki jo more zakriviti avstrijski častnik . . . Nič se nisem opravičeval, po vojaško sem se poklonil, zasukal in odšel. To je ministra še bolj razjarilo, in na ta način sem si nakopal nenaklonjenost mogočnega ministra. Kako je pa moj članek sprejel neposredno fcadeti general Schemua? Bil je pač mož drugačne kovi kot Georgi. Prišel sem bil z raporta iz ministrstva v svojo pisarno. Komaj sem sedel za mizo, ko me pokliče urednik >Vedet-te< k telefonu. »Halo, halo! Kdo tam?« >Major Kaučič!« >Servus! Opozarjam te. da je danes šef generalnega štaba zahteval tvoj naslov.« »Hvala ti!« »To bo pa lepa, si mislim; »komaj si prestal ministrov ukor, prideš sedaj še pred sodni stol prvega in najvplivnejšega vojaka armade. Uniči te!« Kako iznenađen pa sem bil, ko ml prihodnjega dne izroči moj adjutant, stotnik Pospi šil, pismo, ki se je glasilo od besede do besede: »Lieber KauclS! Defn letzter Artikel in &&r »Ve-dette«. der in so svmpatischer Weise meineš guten Vaters gedenkt und auch der vielen vortrefflicnen Eigenschaf-ten des Oberkrainers gereeht wird, hat roich sehr geriihrt, und fuhle ich das Bediirfnis Dir herzlichsten Dank zu Sagen. Mein Papa bing mit Liebe an sei-ner Heimat und war dort breit be-konnt Als er 1866 freiwillig die Orga-niaation de* Alpenjager-Corps Obcr- nahm, stromten von weit und breit sei-ne ebemaligen Untergebenen h^rbei, um sich einreihen zu lassen. Es wird mich freuen, Dieh einmal auf einen Plausch bei mir zu sehen. Diesen F r e i t a g N. M. zwischen 4 u. 5 triffst Du mich zu Hause. Mit bestem Gruss Dein Freund Blas Schemua. F. .M. H 15. Janner 1912.« Dne 19. januarja ob določeni uri se napotim v stanovanje generala Sche-mue. Ko vstopim, je sedel z odpeto bluzo pri veliki, s knjigami obloženi pisalni mizi. Vstal je, si zakopčal bluzo in mi segel v roko. »Oprostite, ekscelanca, da sem Vam s svojim člankom povzročil toliko no-prilik! Vem. da bi Vas moral prositi za dovoljenje natiska.« »Nobene besede več o t»m! Kaj misliš, da spadam med one značaje, ki se sramujejo svojega nizkega pokolenja? NaobratnO, ponosen sem na to, in vse, kar sem postal __ kot sin slovenskega kmeta, ki je bil kot prostak potrjen k vojakom in ki je pO mnogoletnem trudu zaradi vojnih zaslug dosegol dostojanstvo majorja mmm sem postal z lastno močjo in vztrajnostjo. Nobena duša me ni protežirala.« In jel mi je praviti o svoji karijeri. Kako pisano so ga gledali tovariši, ko je bil poslan na dvor perzijskega, šaha, kjer je preo snoval perzijsko armado! Kolikokrat so ga prezrli in potisnili ob tla; toda železna volja, potrpežljivost in naravni talent so mu bili pomočniki, da je dospel do vrhunca vojaške karijere. Pravil mi je z navdušenjem in gi-njenostjo v očeh o domu svojih predni-kov, O krasoti blejsko oklice, o veličastnosti očaka Triglava in gorenjskih planin, da je že mnogokrat posetil svoje sorodnike v Gorjah in jim tudi gmotno pomagal. S stene pri postelji jo snel okvir s fotografijo >Figovčovega domač. Prod hišo so stali njegovi sorodr niki in majhno dekletce je objemal^ malo žrebe. Kazal mi je poodine sorodnike, nazivajoo jih po krstnem imenu; posebno mu jo ugajala lepa Spelica, Povedal mi jo. da jo v sorodu z rajnim baronom Žvegljem, tudi kmečkim sinom iz blejske okolice, oegar dom se nazivlje >pri Balonu«, Razpravljala sva potem o aktualnih! stvareh, in pri tej priliki sem Omenil neko spomenico O najpotrebnejši obmejni organizaciji proti Italiji; spo/-menico sem leta 1909 sestavil jaz in počiva v predalih registrature domobranskega ministrstva. Pripomnim naj, da je dotični preo-log izročil domobranskemu ministru tedanji podpredsednik državnoga zbora, moj prijatelj Josip Pogačnik. Volil sem to pot, ker, ako bi bil predložil predlog službenim potom, bi ga bil že ministerijalni referent v svoji domišljavi modrosti zavrnil, in nikdar bi n« bil predložen ministru. Seveda, kdo bo upošteval predlog preprostega domobranskega stotnika? Kaka predrznost! Generala Sohemuo je pa stvar zanimala, in naročil ml je, da so mu naj dotična vloga predloži Minister Georgi je besnel, češ. kaj mi JrB bilo treba pripovedovati Schemoi o tisti svoji spomenici, ki je v registra-turi skoraj že 4 leta počivala v prahu! I>a. to je bil ogenj v strehi domobranskega ministrstva! A glej, šef generalnega štaba fe moj predlog odobril in večino točk domobranskemu ministrstvu priporočil v uvažavanje. Predlog »o seveda ni izvršil* ker je Schemua kmalu potom odstopil ter postal poveljnik Boke kotorske in pozneje dunajskega armadnega kora. Ob izbruhu vojne z Italijo SO f«. pa pokazala pomanjkljiva ^^^"^ttlgija stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 5 avgusta ibL>2 štev. 17tf Politične uesti. — Naeelstvo demokratske stranke je razpravljalo o perečem vprašanju uradniške pragmatike in draginjskik doklad državnih uslužbencev. Sporočilo je Demokratskemu klubu v Beogradu. ministru dr. Žerjavu in poslancema dr. Kukovcu in Reisnerju zahtevo, da se službena pragmatika nemudoma reši po skrajšanem postopku. NačeHtvo je naročilo tudi poslancem, da se zavzamejo z vso odločnostjo za to, da so draginj-*ke doklade državnim uslužbencem zvišajo sorazmerno z draginjo. Načelstvo je\laljT3 opozorilo Demokratski klub potom predsednika g. Ljube Davidovića brzojavno in enako ministra g. dr. Žerjava, da je tovorni promet na progi Zagreb—Beograd že od 28 junija t L ustavljen. Upostavitev blago\-nega prometa je nujno potrebna in se tudi glede tega naprošata minister dr. Žerjav in Demokratski klub za nujno Odpomoč. — Tajništvo Demokratske stranke. = Nitti o Slovanstvu. Da imamo Slovani v Italijanih svojo strupena sovražnike, so Italijani že neštetokrat pokazali z besedo in dejanjem. Italijansko sovraštvo do slovanskih narodov je radnje dni vnovič dokumentiral znani Movanofob Niti v >Berliner Tageblat-tunovih< malih narodov. V čoVnku Nitti razlaga, kako je bila pred vojno Nemčija ogrožena ne od Anglije ali Francije, marveč od Rusije in splošno od panslavizma, čigar predstavite-Ijica je bila Rusija, Svetovna borba je bila samo borba med Slovani in Germani. Ako bi bila zmagala Rusija, to je predstavireljica Slovanstva, bi značilo to neizmerno nesrečo za presveto in vse človeštvo. Južnim slovanskim narodom, sovražnikom Italije, bi vzrastel greben __ humani teta bi bila ogrožena od najhujšega barbarstva. Usoda vojne se je na srečo izpremenila, ko ste vmes posegli Anglija in Amerika. — Laški diplomalje se hodijo na eni strani sladkat slovanskim vladam v Beogradu, Pragi in Varšavi, po svojih inozemskih listih nas pa na vse pretege blatijo. To velja, da si Slovani zapomnimo! = Grška nota Franciji. Angliji in Italiji. Iz Aten poročajo, da je predal Baltliazzi francoskemu, angleškemu in italijanskemu poslaniku noto grške vlade grlede ureditve Male Azije in gTŠko-turškega spora. Grška vlada izjavlja. da smatra okupacijo Carigrada za edino sredstvo v svrho hitrejšega miru, da pa ne namerava zasesti Carigrad* proti volji zaveznikov. Komčno prosi grška vlada antanto, naj -stori vse potrebno, da se antantne čete ne bodo upirale akciji grške vojske. Kolikor je do zdaj znano, so vse tri države odklonile grške zahteve. = Nemiri na Španskem. Agteneia Ha vas poroča iz Barcelone, da se Siri vedno bolj gibanje za avtonomijo Katalonije. Atentati so na dnevnem redu. Število mrtvih in ranjenih se množi. Časopisje zahteva energične odredbe proti revnlucijonarnim avtonomi=tom. = Ruska sovjetska vojska Skandinavski HstI poročajo, da je imela ruska sovjetska vojska 1. maja 1,500.000 bajonetov, 3000 srednjih topov, 600 težkih topov in 10.000 strojnih pušk. VeČina vojaštva Je proti vsaki vojni. Število ubežnikov, zlasti pri obmejnih oddelkih, znaša 40%. Poleg j rednih čet ima sovjetska vojska neke vrste orožnike, ki jfh je ckoll 250.000 in ki so ' menda edino zanesljivi vojaki = Priseljevanje v Mehiko. Mehikan-ska vlada namerava v kratkem reformirati priseljeniški zakon v svrho večjega priseljevanja poljedelcev. mejne obrambe, ki bi imela delovati že prve dni po začetku vojne. Tako sem imel svoje zadoščenje, Avstrija pa svojo ^kodo! Kot poveljnik dunajskega kora je Sehemua stanoval v krasnih prostorih kornega poveljstva. Na razpolago so mu bile velikanske, razkošne* opremljene dvorane, toda Sehemua je prebival preprosto v dveh na j skromnejših sobah. Pred izbruhom svetovne vojne sem ga posetil še dvakrat Vedno je bil ljube»-niv in zgovoren. Nekoč mi je pripovedoval, kako v$eč so mu bil! prebivalci Boke kotorske in kako 90 njega Bokezi čislali >že zaradi mojega krstnega imena Blaž, ki je patrOn Boke kotorske,c 30 omenil smehljaje. Med vojno je Sehemua načoloval dunajskemu koru in se je — tako mi je razodel visok general — spri s svojim armado i m poveljnikom zato. ker je bil Sehemua mehkega srca in ni gonil svojih vojakov no nepotrebnem v smrt, kakor so to delali drugi zloglasni avstrijski general a la krvniki Brudermann, Frank, Potiorek itd. Odslovili so ga s bojnega polja in vpokojili. Nastanil se Je v dunajski Florijanski ulici. Nekaj mesecev pred razsulorn Avstrije sem ga a svojo soprogo posetil zadnjic. Bil pa ni nič potrt, nasprotno, prav zidane volje je bil. Sehemua jo bil skozi in skozi demokratskega mišljenja, zato se tudi nI dal povzdigniti ▼ ptemeniti 8tan; dasi bx> nra plemstvo ponudili, je to odločno odklonil. Njegov Starejši brat, Ivan, ki Jo rodi dosegel dostojanstvo generala fnfantarijo. Jo bil že boli častihlepen in cisto nemškega mišljenja. Prosil Je ra povzdig v plemeniti stan in postal Johann von 6chemua? ali se živi, mi ni znano. Naj bi ta skromna črtica v Slovencih ohranila snomin na mo*a redkih lastnosti in plemenitega mišljenja, ki Je bil vzgojen v čisto nemikem miljeju, % Je ostal vendar t aren nal 1 ipp^ narodna sfeupfCIna. — Beograd, 4. avgusta. (Izv») Včerajšnja narodna skupščina je bila otvor-jena Sele ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu so bile interpelacije. Minister zunanjih zadev dr. N i n -£16 je zasebno odgovoril na interpelacijo posl. dr. Simraka (Jug. klub), zakaj beogradski italijanski konzul ne dovoljuje beguncem, pristojnim v Za-der, njih povratka. Interpelacija ni bila oficijelno rešena. Ninčič je privatno izjavil, da se to vprašanje uredi takoj, kakor hitro se podpišejo konveeije glede mesta Zadra. Izjavil pa je dalje, da Italija najbrže noč* dovoliti vrnitve beguncem zaradi tega, ker se boji. da bi pri izpraznitvi tretje dalmatinske cone ne povzročili neredov. Vojni minister general Vasic Je odgovarjal na neko interpelacijo posl. Ivana Deržiča v zadevi postopanja vojaških Oblasti s kmeti v belovarski županiji. Vojni minister je zadevo pojasnil na ta naoin. da je prišlo vojaštvo v doti ono vas, ker so kmetje uMli nekega vojaka. Proti poveliniku čete in vojakom se sedaj vodi kazenska preiskava. Tekom na-! a line seje je zahteval IHiaL B a r i 6 (Ju*?, klub"l pojasnila glede incidenta z novinarji povodom večerje parlamentarcev v hotelu >Petro-grad*. Predsednik narodne skupščine dr. Tvan Ribar je crlede t<* se le ta deželni t*đh*T zavrel za ItalMane kt so o*ta-II v .Tnroslavlli. ds mora Italflanska v!«da. naletu»ra, da so v kratkem še podraži, bodo morali hrditi uradniki v urad in naši otroci v eolo ob kruhu in — vodi. Dokler ostane živlienje tako težko, dokler nas bodo trle take skrbi za nalnuine^So rodbinsko prehrano, ne bo in ne bo za do vol j-stva. Saj se sliM itak vsak dan. kako težko moramo ha S mi živeti, ko imamo doma vses;a v obilju. Pomanjkanje in nezadovoljnost dela slabo kri, sla1 »o razpoloženje in razvnaoaa prodmjar.ie. Ker je itak izključeno, da bi se mogle uradniške rodbine "? sedanjimi plačami državnih uslužbencev oblačiti in obuvati, ne dvigajte cen vsaj živilom, da se moremo a sedanjimi plačami vsa] skromno prehraniti I Mesa in mesnih izdelkov si itak ne moro privoščiti urad-5 niska rodbina. Meso In vse tako stvari ! romajo že davno v >kultume< sosedne j države za vi?oko stoječe lire. Zvišajte carino na izvos. ne Jemljite pa najrev-| nejsim slojem najpotrebnejše hrane s povišanjem carina in trošarina. Ozirajte ee pri iskanju virov dohodkov za državo tudi na one, ki državi služijo in nosijo najtežje breme! Naj ae žo enkrat zajezi poljubno višanje <^n! In vi, državniki-finančniki, predočite ei in uvažujte. če morete vso malodane obupno bedo uradniškega stanu, ko izda- j jate svoje naredbe __, o trošarinah, ki I na koncu koncev vedno le zadenejo I konzumente, in med njimi zlasti urad-1 nlštvo vseh vrst, katerim na te načine i jemlje levica vse tisto, kar jim j* in bo » dala desnica. —« Tržne cene ▼ Maribora. Od tržne-! ga nadzorstva izdan cenik z dne 1. avgusta izkazuje v splošnem iste cene kakor pred 14 dnevi. Podraženje se le polavilo pri svc» ži slanini (od 32.50 na 34 Din), pri konjskem mesu (od 7 do 8 na 8 do 9 Din), pri gornjem usnju (od 90 na 100 do 140 Din), pri podplatih (^d 70 na 80 do 85 Din), pri sladkorju (od 16.50 na 19 Din kristal, od 19 na 22.50 Din v kockah), pri namiznem olju (od 25 na 28 Din), pri bučnem olju (od 35 na 37 Din), pri moki s"t. 0 (od 6.25 na 6.75 Din) pri moki St. 1 (od 6 na 6.50 Din), pri moki St 6 (od 5.50 na 6 Din), pri sladkem senu (cd 175 do 200 Din na 190 do 237.50 Din), pri drvih (trdih od 100 na 11250 Din. pri mehkih od 80 na 100 Dfn). pri trboveljskem premogu (od 30 na 31.50 Din), pri velenjskem premogu (od 18 na 25 Dfn). Vsled trajajoče su?e se Je pndnžiTa mdi zelenjava. Onefl za 4 do .5 Din le samo sir ^menfalsk* in parmasan). Prf rarmerab v Mariboru, kjer se mestna občina prav nič ne briga "*a a**^-viraeiJo mesta m tržno nadrorstvo, fe sploh še čudno, da Maribor ne izkazuje Se vt*JTh cen. _ g Promet ▼ petrogra^'k! Inki. Kskor poročalo ^TrvestJl«^, te n-rfpfal^ v oetrofrradaki hdd od i*. mM* do & juliia t. I. 164 ladij, med IraOsrtad ie bilo 48 norveških. 37 n'^Hh in X anplepkih. V primeri 7, i=tfm čas^m lanskega leta, ko r^ pri^tnlo v pnfro-gradakl biki aaim>?»r> Indij se je letrr? znatno rviSnl promet. —% Zgradba ooafl v Fakrn. Pri pomorski outat! v Bakru le razpisna oferfalna 11-ettacTTa za Irgradnfo ??0 m dolge opate. Ministrstvo Je dovolflo v t- svrho kr?(Tt v znesfni <5 000.000 T>m. UcftacfJa se vrši dne 26. t m. oh 12. url. GIBANJE nrrVATerrrH GOSTII-NI- — Dnaaf. S. av#»n«t*. rTrv.> Z odroni na vlPoka nrtPtoibin«* arlerle *Tko-holn^ niia^ jje organiaaoHa dn^a^kih ffoatil^l^ariev aVT^T»i1a zaorati lokale in ne tori ti vioa. ,9 tem namerava ort»«ni-racifa |>r*T»r*»?Jtf ve^ko r*oyKpni** davkov na alkobolne oft^co. Ze^o velika te carina n* nvornn vina iz Mad-zarsko, Jnjroalavije In Italije. Se^aJ se plac* za 1 itvos vina 5700 avairliakih kron. L Jasoslouenskl vsesoKol- 01 zlet v LHAlloBi. DAN DUASTVA IN VOJA&TA. V nedeljo je dan dijašba in vojaštva na zletnem telovadifiču. Vojafitvo 30 udeleži dopoldne tekem Tekom potka in soboto pridejo v Ljubljano vojaške čete, ki spadajo pod IV. zagrebško armijo. Sokolskih prireditev p« udeleži okoli 300» fajiaitva la^reb^ko armije. Tekom zadniih dni so najprvo pri--^pe 1 i ettjakj iz Velike Kikiado, dalje iz BjOaavara, Negotina, Ptaja in Celja. Zelo carino ie zastopan Kranj. Dijake vodijo oziroma nadzomieio povečini telovadni orofeporii Dijaki so naMn-i»Jeni po lolali, nek.iteri pa pri privatnikih. Iz Rosne pride v *oboto okoli 300 dijakov Vsega čkupai bo na dijaškem rseaokolskeai zletu zbranega okoli 8000 Včeraj 550 diinki otvorili dijaške alaVMaat] n.^ r-olotnem telovadiicii I>iuii-!ian«ke^'?^ Sokola. Iluminacija je bila prekrasna. Dovršena ^vv že -koraj vsa c-ela za glavne akadomije v velikih SO-kolpkih dnevfb od 10 do 15. atguata. Lepo je pročelje, ki je napram sejmi-Ko. ?iivciiino je bilo ano^i vrvenje nn?e mladinec 8oloŠno od<»Kr^^*^nie j«n nfAvale vr=te amlaaaar* dijaškega naraščaja Sokoli I. Pod vnditeljern br. Oorjaneem jo 2-t Sokoliro\ kr^.^no lzvrsialo ml^d*> vojnke. DifaJd aa navdnPene plo^knli tej prireditvi. Pod vodstvom s. Fl?:e Skalarjev« so na^topire dliakinie. 12 po številu, a krasnimi vaiami na crredi. 7f» f^n je sledilo petje >Liubl_ian-akaafS Zvona< pod vodstvom pevoVodje Zork Prelovca. Podptnrosta Fn^relbert Gand ie v imenu Sokol*, p^/iravi! v vanaisiiasi provom đflallfr OTed«*^v#» »Sr«*vat. »"«1a đekliea.. .^ na fast jjpaltf in vojaStvu v aVamskem irlodnTI5?n! Vatooniee prt br. Vrečarju v Tiskovni zadrugi CPreierrvova ul 54) in dve uri pred začetkom r^rod^tave pri gledališki blagajni. Pokažimo dijnetvu in vojaštvu svoje simpatijo s tem, da napolnimo gledališče! Kultura. — Koliko knji^ Je iz^lo v Cehib 1. 1920. V letu 10Ju jo izšlo v češkoslovaški republiki po v-^obini: 10S ver-pkih, 22N> leposlovnih, 1205 znanstvenih spisov, -J03 ipiai za mladino, 106 poue> rtih knji?, 1S5 izobraževalnih apieov ter 1110 brošur razne vsebine. -— Poljaki svet za kuitnruo skrb ae jo ustanovil letošnjo pouilnd pri mini-strsts'u za zunanje reči v Varšavi. Njegov glavni nnmen je skrb ra kulturno življenje poli^kih manjšin za crrsnirnmi ter vzdrževanje Mikov a tujino plede turi"9tike in iporta. Njegov izvTsevalni organ jo referat kulturne skrbi v konzularnem oddelku pri ministrstvu z«i zuname reči. __ Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto, one 5. avjrustn v E>ram^kem rledallača drama po istoimenski ruski romanci >Snavaj, moja deklica .. .c Sceneriia in luč no načrtih arhit. inž. g. Krogaria. Dmmi je me-d^rno delo in je pri uprizoritvah v Ljubljani in Novem meetu doeegla popoln uspeh. Pr«vlprodnia vstopnic v upravni?»tvii »Jutra« v Prešernovi ulici. __Ju«o--loven*Uo - poljski kulturni stiki. V Krakovu Ml mudi ic nekaj dni prof. Bene§i<\ intendant zagrebškega Narodnega grlodali%ca in lektor poljskega jezika na univerzi v Zagrebu, Namen njegov^pa bivanja je do« ?a neposrednih stikov s poljskimi Uterar nimi in gledališkimi krosi. Iz Krakova pojde profesor BeoeSič tudi v Varšavo, Lvov in Poznanj. — Pevski zbjr »Glasbene Matice* Dine?, v petek, dne 4. t m. zadnja »kupna pevska vata pod voditvom g. ravnatelja M. Hubada. Vsi! — Odhor. -• Vprizoritev drame »Velela« v Lit lil. SploSna organizacija vojn h invalidov. vdw in sirot za Slovenijo v?rirori v nedelj.' dne 6. avgusta oh pol osmih zvečer v d orani Sokolskega d^ma v Litiji »Velejo-, dramo v treh dejanfih. Igralci *o no veJfn! tnval df. sodelujejo pa tudi člani Ifnbtlaaalte dramatične 5r>le. Vce invalidom nnklonteno ^bJin-Čln*tvo vabimo, da poseti v obilnem Število predstavo, katere Hsti dobiček 'e n?menl»n v prid vojnim žrtvam. Po predstavi m;|}a-teljski sestanek v zostilni r. Plesniiarla, kjer bo igral invalidski šramel. — Delo dijaštva za narod- Zalofba »Juge v Ljubljani je izdala predavanje univ. prof. Nik. Pado!člča o delu dlla!Stv-a za narod. Cena ? Priporočamo vsem dijaškim krofom. — Ernest rTaeckel: T^me aveti. Preveo I beleSkama popratio P. C u 1 i n o v 11 Naklada St. Kugli. — Ciiena K 80. Tik pred konac stoljeća — %. IS99. — ugledao je svijetlo Haecklovo posljednje, najzrelije i nai-prejjlednije dlelo »T a i n o sveta., kole ie u tisučama izdanja poplavijo sav modemi svijet 1 izzavalo opširne komentare. Ma da se Haeckel posta\*io na skror prirodno-mo nistično, dakle ateistično stanovište, Ipak so mu I najodlučniji protivnici morali priznati, da Je njegova monistička filozofija od Početka do kraja časna i poštena t. J. potpvnt izraz osvjedočenja, knje Je stekao mnogogodišnjim trudnim Isptavanjem u prirodi ! neprekidnim razmatranjem i traćenjem pravih uzroka njezinih pojava, a njegova kniig-? »Tajna svijeta« doista Ja zreli plod n*-go~ diSnlei: starca, koli Je ovim djelom podvukao crtu završnicu ispod svoja životno z rada. Prijevod %. F. C u 11 n o v 1 ć" a, v!5e prema Istočnom govoru (ali a htintciV tnko je gladak, čitak Jasan 1 razumlllv da se — uz one informativne I pregledne bilješke pod crtom — čini. kao da Je original, vn e* je prava naslada Citati. Kako Je ton knlge popularan I svakom pristupan, naći će ona zacijelo »vol krujc čitalaca i u široj publici Dopisi. — b Rofa&ke Slatine (Zabavni večer šolske dece.) Hvaležni za res prisrčni »prejem beogradske siročadi v Rogaški Slatini, so dali naši srbski gostje, na čelu jim častitljivi protojerej g. Trifunovič, sami izpod-budo* na) bi tukajšnji učenci priredili v korist siromašnih tovarišev zabaven večer, kjer bi se primerno oddolžili. In v resnici se ie v soboto gorenja dvorana Zdraviliškega doma do zadnjega kotička napolnila z najodličneišim občinstvom. Malčki so nastopili z vso bistrostjo in živahnostjo, kakršne smo tu ped takim v »dsivom že vajeni; drug Je prekašal drugega, v igri pa smo videli junake, ki imajo na odru očividno »otroške čevlje« ie daleč za seboj. Toda dasi bi bili Ža otroci dovolj, da bi se bili poslušalci razšli a občutkom, da so pod krovom te sijajne zgradbe preživeli spet lep večer, smo prirediteljem iskreno hvaležni, da so nam priskrbeli še točko, ki ie nudila tudi največjemu razvajencu prstnega umetniškega užitka. Deci se ie namreč pridružil prvi čellst ljubljanske opere g. rVr-šnik, domačin Iz Rogatca, ter nam zaijrra! tri komade, izmed katerih Je v prvih dveh pokazal posebe) vso čudovito dovrSen^st svoja tehnike, v zadnjem pa vso toploto svojega čuvstvovanja. Z burnim ploskanjem je dalo poslušalstvo Irraza svojemu radostnem« presenečen In. da vidi nenadoma — bilo ni res nikake reklame — pred seboj prvovrstnega mojstra na tem plemenitem Instrumentu, fci ga tako redko čulemo svirati res dovršeno, a nas potem prav za'o tem bolj zadovolji. Tuđi spremilevalec na klavirju, g, Strobl, konservatorlst z Dunaja In fstotafco Član zdraviliškega orkestra. Je fe no prvih taktih poslušalce opozoril na svojo krasno Igro. Tako ostane ta prireditev vsem udeležencem v najlepšem spp. mfnu, posebno pa podporo potrebnim otrokom: saj Je nepoznan dobrotnik sam položil kar 200 Din na krožnik In aa naglo potne* lal med občinstvo. Štev. 176. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. avgusta 1922. stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dru 4. avgusta 1922. — Plačilo za iuKoslovcusko mišljenje. Ironija usode je, da v naši narodni državi cveto rože pač mno 2im. ki so bili še do včeraj izraziti nasprotniki jugoslovenske misli, do* čirn mr6 v bedi ali pobirajo drobtine z obložene mize tisti, ki so v najtežavnejših časih Dogumno in neustrašno izpovedovali svoie jugosloven-sko in slovansko mišljenje ter često tudi trpeli zanj po zaporih in ječah. Zato se tudi ni čuditi, da Je iste usode deležen tudi g. Viktor Parma, čisar afero iznašamo na drugem me* stu. Bil je v preiskovalnem zaporu in samo okolnosti, da bi bil Škandal prevelik, ako bi bil viStl vladni urad* nik označen za veleizdajalca. se ima zahvaljevati, da ni prišel pred krva* vo sodišče. Zato pa je bil odpuščen \z službe in penzioniran z neznatno pokojnino. S to pokojnino je živel med vojno s svojo rodbino na Duna* Ju ter stradal in stradal Prišel ie prevrat. Siromak nI Imel toliko denarja, da bi se mosrel vrniti v domovino. Zato je stradal dalle. da si s stradanjem v besede pravem pome* nu prištedi tiste bore novce, ki so bili notrebni za selitev. Lani se le končno vrnil v domovino in se nastanil v Mariboru. In tu živi skladatelj »Caričnih Amaconk«. »Ksenije«. »Mladih vojakov« in »Balkanske koračnice« (leta 1913. med balkansko vojno io je posvetil kralju Petru) v največji bedi in pomanjkanju s svo* jo borno pokojnino. Ali bi se mu ne dalo olajšati na stare dni življenja v svobodni Jugoslaviji? Ali ne zasluži mož. ki je toliko storil na našem srlasbenem politi fn ki fe celo med vojno odkrito izpovedoval svoj narodni kredo, da se mu omogoči, ako se £a že ne more ali neče nagraditi, vsaj takšno življensko pozicijo, da se bo lahko brez morečih skrb! za vsakdanji kruh posvetil svojemu Klasbenerrru delovanju? — Prihod ameriških Slovencev na vsesokolski zlet v Liublianl. Zletna pisarna prvega Ju&osloven* skeea vsesokolskesra zleta Je včeraj prejela brzojavno poročilo, da ie 1. avgusta odnotovalo 300 ameriških Slovencev-Sokolov, da se udeleže velikih vsesokolskih slavnosti v LJubljani. Ameriški Slovenci potuje* io s parnikom »Cunarcf Line« in pri* spo v domovino najbrže 12. t. m. — Netaktnost Preieli smo: Skupščina ie v torek izvršila volitev državnih svetnikov z liste, ki io ie predlagal krali in istotako določila 24 kandidatov, izmed katerih bo kralj izbral dvanaisetorico. Pri tel tej priliki se ie zgodila nedopustna netaknost! Postavili so na zadnje mesto namestnikov moža. ki je v borbi za narodne pravice osivel, kj ni nikdar zatajil svojega iskreno na* rodnesra mišljenja in pridobil kot eden naiboliših finančnikov in upravnikov slovenskemu uradniku neven* Ijiv sloves. Puščamo na strani, kal ie ta mož delal in še dela na narod* no gospodarskem in sedaj na držav* no gospodarskem polju. Ta mož je velezasHtženl in od vsega slovenske* ga štajerskega prebivalstva spošto* vani dr. Miroslav P1 o i. Da ne rabi» mo ostrejših izrazov, ta »šala« ie bila skrajno netaktna fn neokusna in ie vse obsodbe vredna, in najsi se le skuhala v tej ali oni kuhinji. Josip Drofenik. narodni poslanec. — V zadevi »Jadranska banke« prinaša danes »Jutro« poročilo tržaškega »Piccola« z dne 3. t. m. Mi smo že včeraj označili svoje nepristransko stališče, na katerem tudi ostanemo. Zanimivo pa je, da današnja »Jutrova« številka v istem poročilu citira tudi izjavo tržaškega višjega zakladnega nadzornika Capella, ki je letos na prošnjo »Jadranske banke« o priliki njenih pogajanj z italijansko vlado uradno pregledal vse knjige in dokumente zavoda v svrho kontrole tekom leta 1919 Izvršene konverzije kron v lire, češ da on smatra za nedopusten Že samo poiskus goljufije na škodo italijanskega erarja. Tako piše danes »Jutro«. Tržaški italijanski »Piccolo« od 3. t. m. pa izvaja v dotlčnem od »Jutra« citiranem poročilu vse kaj drugega. Kajti nadzornik Capello Je izjavil na predmetno interpelacijo: (dobesedni prevod iz »Piccola* 3. t. m.) »da smatra za izključen tudi samo poizkus goljufije na škodo Italijanskega erarja za milijonske iznose lir, kakor so to poročale vesti, ki so krožile te dni. Jadranska banka ni bila nikdar upnica italijanskega Zaklada. Zatorej ni bila \n ni podana možnost ureditve njenih terjatev v italijanskih lirah in vsled tega tudi ne kakršnekoli goljufije, možne v zvezi in ob Izvršitvi le-te ureditve.« __ — Češkoslovaški ministri v BaškL Tz Baške nam pišeio: Letos je tu izredno veliko kopaliških gostov, no pretežni večini seveda čehoslo* vakov. katerim se ie Baška nadvse priljubila Med Številnim? odličnim! gosti iz Češkoslovaške se nahajata tudi minister dr. V r b e n s k v in H a b r m a n. Jugoslovenskih gostov je letos razmeroma malo. ti menda raje posečafo tnfa kopališča. — Odhod zunanjega ministra na Bled. Kakor nam telefonično javljajo iz Beograda, namerava zunanji minister dr. M. Ninčič odpotovati na Bled. da poroča kralju o zunanji politični situaciji. — Reminiscenca Izza vofne. Prijatelj naSega lista nam piše: Danes pred Štirimi leti s« ie v Jolietu blizu Chicage v Amerf-Ici zgodilo nekaj, kar Je telo značilno za klerikalno odgolo našega naroda in duševno pripravljenost za osvoboditev in zjedinjenle S Hrvati in Srbi. Dne 4. avgusta 1916. pod noč so namreč jolietski Slovenci v družbi z Nemci in Irci obkolili hišo, kjer se je nastanil dr. Niko Zupanić, odposlanec Jugo-slovenskega Odbora v Londonu. Množica, ki le Štela okrog tisoč Hodi, ie pretila, da v naskoku ▼zame hišo m napade svojega rojaka, kf jo ie hotel poučiti o dogodkih v Evropi in jo pridobiti za akcijo ca osvoboditev rojakov v »starem kraju«. To bi bil skoro plačal z glava Joiiet velia v Ameriki za slovenski Rim, tam izhaja tudi najstarejši ameriški list »Amerikanski Slovenec«, ki Je bil 1. 1916. ultra-klerikalen in ultra avstrijski. Ni torej čudno, da tam ui bilo zanimanja za osvoboditev Slovencev izpod avstrijskega jarma, marveč nasprotno: gojila se je ljubezen do Benedikta XV . in Franca Jožefa h Nikdo od mož jugoslovenske propagande se ni upa! priti v Joiiet v poset velik! slovenski koloniji. Prvi Ic prišel dr. Niko Zupanlč. To je zvedel avstro-ogrski konzul v Chieazu in je takoj dal navodila svojim plačanim agentom, da raz-vnamejo množico proti odposlancu »Jujjo-slov. Odbora«. Raztrosila se le vest po mestu, da le dr. Zonanfča poslala angleška vlada v Izredni politični misiji, posebno pa. da odvrne Slovence, Hrvate In Srbe od vojne dolžnosti in vrnitve v domovino. To Je razjarilo Irce. ki so zelo mnogobrojni v Jolietu, tembolj, ker ie bil isti dan obešen v Londonu njih rojak, Sir Roger Casement Tako so združeni Slovenci. Nemci in Irci zaključili odstraniti delegata -Jugoslov. Odbora«. Samo oborožena pomoč, ki ie dospela v avtomobilih, ga ie rešila is opisnega položaja. Takrat ie bila Amerika še nevtralna, ali vendar so prinesli ameriški Časopisi tudi Članke o tem žalostnem dogodku, da so se naši rojaki sramovali in hodili po Jolietu kakor politi kužki Priznati pa Je treba, da so Belokranjci vstali kakor en mož, da branijo svojega rojaka, dasi niso nič man) pobožni nego ostali Kranjci. — Smrtna kosa. V Ljubljani fc umrl nadpivflr pivovarne »Union* g. Frano Virnik; pri D. M, v Poliu pa no-sestnlca ffa. Fr*nja Dimnik - P o -renta. Rite jima spomin! .— Stavke. Včeraj so stopili mizsrii t Ljubljani v stavko. Zahtevajo ivlša^ nje mezde, in sicer, kakor nam poročajo, za d K na delovno uro. Baje M pripravljajo na stavko tudi natakarji in železničarji. Ne moremo verjeti vsem tem vestem. Ako pa *> ret-nič.n«, tiči v tem sistem. ~_ V ponedeljek izbruhne baje znova tudi tinocrafski štrajk. — Podrtija v Osje vi ulici. V Oajcvi ulici nasproti novi palači Ljubljanske kreditne banke se nahaja podrtija, ki Je v sramoto vse ! fubfiane. Pozivamo lastnika, naj da ta brlog vsaj zunaj prepleskaM, d* se tulci, ki Jih prid« ob zletu na tisoče v Llubllano, ne bodo Skandalizirali, — Objava* Pomožni urad postnega ravnateljstva ie preiel !WK) izvodov dodatka k Imeniku poštnih, telefrafskih in telefonskih uradov. Kdor ima ta imenik, nai se obrne na pomožni urad postnega ravnateljstva, ki mu brezplačno pošlfe dodatek. — N«v i Sef zdravstvenega odseka. V LJubljano Je prispel novo Imenovan? šef zdravstvenega odseka dr. K a 11C i Ć ter prevzel svoje posle. — Poziv v finančno ministrstvo. Is Beograda nam Javljalo, da ie finančni minister pozval bančnega ravnatelja Dušana Plavšiea Iz Zagreba v finančno ministrstvo, da strokovno organizira devizno politiko ministrstva. — Velika avtomobilska nesreča. Snoči ob pol 7. so se odpeljali ravnatelj pivovarne »Union«, Ranzinger ml. In nadplvar Vlrbnik z avtomobilom na telet proti Medvodam. Pri nekem ovinku pri Medvodah pa se Je avtomobil prevrnil ter Je ostal na mestu mrtev nadplvar Virbnik. ravnatelj ie dobil težke poSkodbe na nogah, d^čim je Ranzln-ger ml. srečno odnesel življenje. — Zopet nesreča s patrom. Dne 1. ar* friista t f. Je našla Pletna Antonija Debeljak, hčerka delavke te Retja, vojaško patrono. Nataknila Jo Je na leseno palico ter tolkla toliko časa po nji. da le patrona eksplodirala. Prf tem JI Je močno poškodovala obe roki tako, da ie morala v bolnico. — Nesreča prt kopanju, Vidigo! Raj ko se Je kopal na Fužinah v Ljubljanici. Učil se je v skakanju, da bi odnesel prvenstvo pri prihodnji plavalni tekmi. Skakal |e na glavo v vodo toliko časa, da je enkrat zadel z glavo ob skalo, katero Je hotel razbiti. Toda skala je bila trdnejša, ter nJemu prebila glava da je moral iskati zdravniške pomoči. — Razne nesreće, Anfur Olga, Sletna hči delavke v Ljubljani, le padla s stola in si zlomila desno roka — Zalarju Leopoldu, mesarskemu pomočniku na Selu, le njegov tovariS po nerodnosti prerezal JHlo na levi rolo, da mu ie skoro odtekla kri. Le hitra zdravniška pomoč mu je rešila življenje. — Samomor blaznega. Dne 2. avgusta t. 1. ob devetih zvečer Je na opazovalnem oddelku ljubljanske bolnice slaboumni France Carman odšel na stranišče. Stre-žaj, ki fe šel ž nJim, se Je nekoliko obrnil v stran. V tem trenutku Je skočil slaboumni Carman na okno stranišča, kjer ie bila gorenja šipa razbita. Odlomil Je kos stekla, ter f nJim začel r&zat! vrat Navzoči strežaj ga Je vlekel z okna, da bi ga rešil, toda Carman se ie trdno držal okenskih ograj, dokler nI padel mrtev na tla. — Priporočilne oglase la brat* Sokole priobčimo v Jutrišnji Številki. Za to številko sprejema uprava oglase Se đo fatrl v soboto ob desetih dopoldne. najnovejša poročila. NAS POSLANIK PRI PRrZDSfcDNI* KU FRANCOSKE RHPUBLlKt. — Pariz, 3. avgusta. (Izvirno.) Včeraj ie izročil naš poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajković svoja akreditiv, pisma predsedniku Francoske republike Millerandu. Poslanik Spalajković je bil predstavljen pred-sedniku po strogem in običajnem ce* remonijeiu. Izmenjava govorov pa je bila izvršena na zelo prisrčen in prijateljski način. V svojem nastop* nem govoru ie poslanik Spalajkovje naglašal veliko vlozo. ki io vodi Francija napram balkanskim državam. Omenjal ie dalie, da se čuti ponosnega in srečneara. ko Ima vrSIM veliko misijo v Franciji, s katero upa doseči popolen uspeh. V nadalinem govoru ie Izražal poslanik Spalajković naloge naše kraljevine, ki hoče voditi Politiko miru. Spalajković ie dalje naglašal in izrazil velike sim* patile, ki jih jroji naša država napram Franciji. Predsednik francoske republike Millerand se le v svojem govo* ru spominial državnika Vesnića. kl je častno vršil svojo nalogo. V sploš« nem ie predsednik iMillerand izražal vse simpatije do naše države. Glavno ie naglašal. da Francija j?ojl do države SMS najboljše simpatije, ker je bila v voini in miru zvesta zavez* niča in prijateljica, V voini in miru so bili vedno varovani naši skupni inte= rest. Poslanik Spalajković* se Je na to po daljšem živahnem razgovoru po* slovll od predsednika republike Mil-leranda. — Pariz. 3. avsrusta. (Izvirno.) Takoj po sprejemu pri predsedniku francoske republike Millerandu ie nal poslanik Spalajković podal dalj* Šo izjavo sotmdniku »Havasa«. Spa* lajkovic" je omenjal s posebnim nov* darkom misijo, ki Jo Ima vršiti v svrho prijateljskih odnošajev med kraljevino SHS in francosko repu« bilko. V glavnem fe njegova naloga ta. da sklene najboljše stike s Francijo v svrho gospodarske obnove. Govori! je dalje rudi o sporazumu grlede Izvršitve rapallske pogodbe in o odnošajih napram Albaniji. Stališče države proti Albaniji mora bit! strogo reservlrano in v skladu z go* spodarskimi interesi drŽave. IMENOVANJE REŠKE RAZMEJITVENE KOMISIJE- — Beograd, 4. avgusta. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je bila včeraj daljša konferenca glede vprašanja razmejitve s svobodno reško državo. Razprava je bila tudi o tekočih vprašanjih, ki nastanejo o priliki izpraznitve tretje dalmatinske cone. Kakor je znana ima Italija zapustiti Sušak tekom petih dni po definitivnem zaključku sporazuma. Izprazniti ima tudi luko Baroš. V reško razmejitveno komisijo bodo imenovani T r i f u-novic, bivši minister A n d j e 1 i č. narodni poslanec, dr. 5 i 1 o v i č, vse-učillški profesor v Zagrebu in bivši hrvatski ban dr. Laginja. Vsi imenovani so se Že včeraj udeležili konference v zunanjem ministrstvu. NASTOP FRANCIJE PROTI NEMu CUL — Berlin, 3. avgusta. (Tzv.) Francoske čete, ki so v zasedenem nemškem ozemlm. 00 dobile nalnrvo povelje, da odideio na vojaške ma* nevre v Francijo. To povelje je bilo sedaj preklicano. Čete morajo osta^ H v popolni vojni pripravljenosti v Svojih srarnizijah. — Berlin. 3. avgusta. (Izv.) Poincare namerava po izjavah ber* *inskili vladnih krosov proti Nemčiji Izvajati go*POdar»ka represalije. Predvsem hoče zapleniti privatno premoženje nemških podanikov, kf se nahajalo v Franciji. V Parizu na« merava Poincarć zapleniti bančne vloge velikih nemških industrijcev. predvsem veleindustriicev Stienne* sa, Kruppa, Mannesmanna. OUtefo neria in drugih velikih nemSkib im dustrijskih podjetij. SFSTANFK POINCARFU IN LLOVD GEORGFA V LONDONU. — London, 3. avgusta. 0zvirno.> Sestanku Uovd Oeorsea in Poinca-reja bodo prisostvovali tudi str Robert Home, Chamberlaine, Bulfotir in italijanski zunanji minister Sohnn-zer. V glavnem razpravljalo vpraša* nje nemških reparacij. SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI KONČANA. Rim, 4. avgusta. (\zv.) Sotrunje ministrstvo objavlja uradno, da jr j splošna stavka z včerajšnjim dnem končana. — Rim, 3, avfrusta. (Izvirno.* Taini stavkovni komite je danes zvečer sklenil pod vsakim pogojem nadaljevati stavko. Fašisti s svojimi napovedanimi represalijami še niso nastopili. Splošno ie stavka nd» uspela, — Rhn, 3. avgusta. (Štefani.) Kakor objavlja notranje ministrstvo, je danes opoldne delavska stavka končana. — Rhn, 3. avsrusta. (Izrvirno.) V nekaterih krafih Severne Italite le prišlo do ostrih spopadov med fašf* sti In komunisti. Delavstvo je skleni Io. da konča stavko In nastopi delo. Borzna poročila. — Zagret. 4. avgusta. (Lnr.) Zaključek. Devize: Curih 15.50, 16.—. Pariz 6.S0, 6.85, Lomion 374.—, 376,— Berlin 11.25. 11.50. Dunaj 0.142, 0.10. Praga ?06^-, 207.50, Trst 3-So. 3.85, Newyork 83.25, —.—v Budimpešta 4.20. 4.25. Valute: dolar 80.—. 82.50. — Curih, 3. avgusta. (Irv.) Predbarza: Zagreb 1.55, Berlin 1665. Dunaj 0.01, Budimpešta 0.225. Praga 12.95. Milan 24.1*, London 23.42, Pariz 43.22, Newyork 5.265. — Curih. I .avgusta. (Preko Dunaja.) Zagreb 1.60, Dunaj 0.00$, Budimpešti o.20. Berlin 0.65, Praga 12.95, MIlan 24 05. Pariz 43.—. London 23.42. Norwy^rk 5.2625. — Milan. 3. avgusta. Zagreb ^.52. Berlin 2.60. Praga 54.- . Parte 179.70, London 97.50. Newyork 21.80, Curih 417.—. — Curih. 3. avgusta. (Direktna) Zagreb 1.55. Berlin 0.689. Milan 24.19, Praga 12.89. London 23429, Pariz 43.19, Newyork 5.259. — Trst, S. avgusta. Beograd 26.50, Berlin 2.45, Praga 53.75, London 97.5a Curflf 448.50, Pariz 179.75. Newyork 22.05. — Praga* 3. avjrusra. Beograd 44.—. Berlin 5 20. Milan 185.—, London !R2.-> Curih 780.—. Pariz 330.—. Newyork 41.-^. — Berlin. 3. avgusta. Beograd 945—^ Dtmil 1.35, Praga 2060.—. Milan 3770.—, Pariz 68.^, London 3760l—, Newyork 830.—. Curih 15.975.—. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: IVAN PODR2AJ, Izjava Jadranske banke u Trstu. Podpisani upravni svet Jadranske banke v Trstu je od danes naprej vzpostavil normalno poslovanje blagajen zavoda. Dejstvo, da uvedena sodna preiskava še ni končana, onemogoča podpisanemu upravnemu svetu, da bi izrekel kakršnokoli sodbo glede obdolžitev, ki tvorijo predmet preiskave. Podpisani upravni svet pa izjavlja že sedaj, da si pridržuje postopati z vso strogostjo proti lastnim uradnikom, glede katerih bi izhajala kakrSnasibodi odgovornost že radi okolnosti same, da so izvrSili spremembe v bančnih knjigah, zlasti pa proti onim, glede katerih bf se ugotovila sploh kakršnakoli kažnjiva dejanja. Podpisani ugotavlja na lastno odgovornost, da okolnost, ki tvori predmet sodne preiskave, kakor tudi iz nje izhajajoče eventualne posledice nikakor s* varijo pr«f«4fcfnH Moratacam ta ateaaČBfM polotafo bank*, katera trdno se naslanjajoč na zaupanje svojih klijentov in vredna popolnega uvaževanja od strani vse javnosti in državnih oblasti, nadaljuje svojo pot vseskozi korektnega trgovskega poslovanja. Trst, 3. avgusta 1922. Upravni snet Jadranske banke - Trst Starine vsake mk posjmi? pa tudi cele zapuščine kupuje po najvišjih cenah za opremo graJčine Julij p|. Huebmershofen-SIlbemagl, Zagreb, Hica 131 a. 6031 <5 Inseriroite u ?!09. Narodu! flaslooi dobrih in sanosljivth stanovanj zrn dijake In dijakinje se dobijo pri f. LIKAR. Poljanska cesta 87. 6005 Dijake te niijih ratredov vzame v porotno oskrbo učiteljska rodbina. Ponudbe pod .Dijaki 5004* na upravo SI. Nar. 6004 Hlod trsovec z Inoaenako izobrazbo, s modernhu! *meri§kim! idejami, Želi stopiti v avla« ibo pri kakšni eksportni tvrđki s tujino, pri banki ali kaj stičnega. Popolnoma vetf slovenako-hrvaskega (cirilice), angleškega, italijanskega in španske« ter posekaj nemškega jezika. Ponudbe pod .Trgovec £932* na upravništvo Sovejukefa Naroda. 6932 m mm mm (Weftheim-Kasse) se radi selitve ugodno proda. Poizve se Stari trg 2, II. nadstr., levo. 6003 Absolventinja drž. dvorazr. trg. tole išče službe. Vešča slovenščine, nemščine, prilično srbo hrvaščine, alov. in nem. korespondence slov. in nem. stenografije in strojepisja Ponudbe pod .lika 6029" na upravo SI Naroda.__________________________6029 Trgovski pomočnik - Itluiiiar - se tako) spejme pri KrfMM A Tstrk, Uubijana, 5*77 Sokolski kro| v najboljšem stanju, za veliko, močno osebo se proda za 2000 K. Trebnje poštno ležeče št. 500. 6048 Velika soba v srtdml mesta, 14 as dolga, s strogo posebnim vhodom, ugodna za pisarno In trgovsko podjetje, se zamenja z družinskim stanovanjem od 2 — 3 sob. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda rod 9Ave*033«. 6083 Zamenja še stanovanje z 2 sobama in pritikl nami zm enako v sredini mesta ali pa tudi na periferiji. Pismene ponudbe pod .Sredina mesta 6007" na »pravo SoT Naroda. 6007 Za zletne dni iščem šoke. Pismene ponudbe na: J. ■aJmftlft ml. trg. v Metliki. 6049 Knplm manjše posestvo na deželi z gostilniško koncesijo, bolj na prometnem kraju. Event. vsaaHeum tnali v najem dobro idočo gostilno na deželi. Ponudbe pod .Rcanost 6045* poštno ležeče Mislinje pri Slovenjgradcu, 6045 Žaga na dva klina, s drkularko, perfektna, kateri nikdar ne prlmanikuje vode, ae odda v podnajem za več let 0006 Intenjer kemije i5če kot začetnik slu2be v kakem industrijskem podjetju. Ponudbe na naslov • M. L.«, poštno ležeče. Radeče prt Zidanem mostu. 6017. Kupi se 70 do 80 m cewlf 30 do 40 era moč-' nih, če tudi rabljenih, jn 100 do 150 m rlinovih cevi. Ivan Simone, vrtnar, Oradisče 12, Ljubljana. 6051 Tovarniško poslopje zelo obširno v prometnem trgu blizu železniške postaje se da v najem stanovanjem ev. se tudi dobro idoče ind istrlje udeležim. Naslov pove uprav. Siov«"; iltega Naroda. ««57 Stran 4. „SLOVENSKI NAROD* dne 5. avgusta 1922 štev. 176. Bencinov motor 6 PH na voxu, kompleten, z vso pri pnvo za laganje drv, se proda po naj nitji ceni. Poizve se pn Kontnik P. R GradiSče štev. 17. SMC HiTaP- prostorna, nt prometni cesti v Ljubljani, s pekarno, prostornimi dvorišči, hlevom in ev. tudi z vrtom je na prodaj. Naslov pov* uprav. Slovenskega Naroda. ________ 5963 Hale Tepa ia tr Celju sredi mesta, 2 nadstropna, z lepim vrtom, cena ugodna, posredovalcev se ne potrebuje. Naslov pove uprav, uprav. Slov. Naroda. 5858 F. Debeljak (preje A. Rasberger), Ljubljana, Sodna ulica 5, prodaja zaupljivim kupcem na obrok« gramofone, plošče, zvočnice igle, peresa in vse gramofonske dele. Brusača za polnojarmenike sprejme lesna družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Plača zrlo dobra. Hrana in stanovanje v hi«. 5957 Bukova drva kupuje vsako množino lesna družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Vsak dan sveže m n kg K 36 se prodala na stolnici Ivan Miler IM Hrercred url Imlm ircta. I Stanovanje prazna soba, ako mogoče s posebnim vhodom, se išče. Ponudbe pod „Stan* postni predal 156. 5975 laBnHio" se prodai. Ponudbe pod „Kana! 593->* na uprav. Slov. Naroda. 5935 Proda se dobro idoča pekarna in hiša. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 5921 Več tesorjeo sprejme Jc>sip Kregar, tes. moster, Ljubljana, Cesta na Kodeljevo. Plača po dogovoru. 5933 lovsii iši sa proda. Pom:Jbe pod .Ugodno 5934* na uprav. Slov. Naroda. 5934 Prodaialka z dobiimt spričevali 2e!i mesta v trgovino, najraje na deželo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5907 Prva specijalno trgovina z rokavicami in parfumi nudi: najnovejše modne specijalne rokavice za dame in gospode v vseh najlepših barvah, kakor tudi črne in vaebarvne najboljše vrste nogavice. HIMIl pristal fiascnsS sirtiii. Najboljše vrste kolinske vode. En de Cologne O- Bračko, L/j ubijana. ! Dunajska cesta štev. 12 Tratimo m ttm storili naatap vjeitog samostalnog poslovodju za nafta atragartfn. — Parade treba opraviti na Qaj#dfc» l|evaonlca ieljeza 1 tvornica strojeva d. d. Osijek. 5983 Trg. naobražeu gospodična !zt/ežbana v vseh pisarniških poslih, želi prementrt službo. Pripravljena je prevzeti tudi mesto poslovodkinje v kak< treo-1 vini. Pismena ponudbe pod .Trgovsko naobražena 5950* na upravo Slovensk. Naroda. 5956 Sprejme se spreten trgovski pomočnik manufakturi s t za večjo trgovino na deželi. Prednost imajo izložbeni aranžerjl. Stanovanje In cela oskrba v hiši. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod St. .100 5£44\ 5944 Inženjer Y-r Br-c prosim pošljite svoj naslov pod .Eska 5990* na upravo Slov, Naroda radi ne-sporazumljenja. 5990 za stanovanje z 1—2 sobama, kuhinjo za september, oktober ali novt mber. Ponudbe ^od *Dve osebi 5989* na upravništvo Slov. Naroda. 5989 Mike pMli za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka jJEjtehtrajjjgi, Zvrdha F. DE8EUAK (preje A. Rasbcrger), Ljubljana. Sodna ulica 5. igra interesentom za gramofone in plošče v trgovini vsak čas brezplačno. Svetovni solisti: Caruso, Battistini. Titta Rufo, Sle^ak, Frieda Hempel, Schaljapin Selma Kurz itd. 5548 ! Zastavice ! Izdeluje In priporoča M. TIĆAB, Lfubllana. Hiša z 9 sobami, gostilno in opravo, nekaj zemlje, hlev in skedenj se proda ali zamenja s posestvom. Cena K 600.000. Dopisi pod šifro .Na Dolenjskem" na an. družbo Aloma Company z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 5811 Samostojno gospodinjstvo prevzame go-podična, izvežbana gospodinja (40 et/, v dobri meščanski ali trgovski hiši v mestu ali na deželi. Ponudbe pod .Stalno mesto 1922* na an. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ui. 5.________________________5996 Prodam i i f tkalnico (Rollraaschine). Naslov pove i uprava Slov. Naroda. 59^ Za zle tu e dal potrebuje a j Krnica na klavir za večerne ure. — Vprašati: Bohoričeva uHea a. soaa tri 00 7 tednov stare pse volčje pasta« m kompletnu moško narodno ' noso. — Plemčar, Litija. 5968 "SpretBBllulljfl^ l za c:r'Fko delo se priporoča. Roaadbc rod .Šivilja 5992** na uprav uištvo S!o-1 venskega Na oda. 5992 Mesečno solso išče za takoj m«g ste* pajujcacise, event. 1 s popolno rskrbo. Pontiribe pod ,M.i- ^ist«r 5999* na upravo Si. Nar. 5999 —~————————— Spalno opravo dobro ohranjeno in gramofon z 2'» plc^nml, ceno prodi V. V., Lončar* aka steza 6 (pn Ljadskcte domu) kjer r-e lahko vsak trgov no, najraje h kakemu uvoznemu i>od etju z gotovino do 300.000 K in osebnim dflovariem. Zmožen sem s^Iošnejn knjigovodstva ter ftancoskega in italijanskega je.ika. Prijazne ronudbe na uprav, slovenskega Naroda pod .Druždbn k 5914*. fLOOO I RaoiflflŠ kdor ml preskrbi stanovanje z 2—3 sobami s kuhinio v Ljubljani. Lahko plačam stanovanje za col leta naprej. Ponudbe pod .Min:a strnnka 60jO—5995" na upravo Slov. Naroda. S995 Proda sa krasan doberman Čiste pasme z rodovnikom (S^ammbaum) 8 mesecev star. — Po'zve se v le'arni Leustek, Resljeva cesta 1. 6002 Stanovanie obstoječe iz 3 sob, kab nets, kuhinje in pritklin v bližini sv. Jakoba, se zamenja z enakim ali manjšim. Ponudbe do 9. t. m. pod .Snažno stanovanje 6050' na upravo Slov. Naroda. 60M) Proda se fflj za gumbnice in dva šivalna stroja. Naslov pove uprar. Slov. Naroda. 5~91 I ta M jzotlena obrita obenem šivilja, išc> službo Dopisi na poštno ležeče Sv. Knž 223 pri Kostanjevici. Dolenjsko. 5 941 Eospodlcna \Mz sobo 5 hr;»no. Gre event. ko* *os. movalka, Ponudhe pod .Soba" 5916 aa opravo Slov. Naroda. mm m 0\m pn n Kra:;i \)Mmi \i Flerjana ui. 4 — V nedelja, 6. mili mi Naznan'am, da se zopet otvori vsled restavriranja hiše ustavljena stara gostilna pri „Belem Kranjcu". Vodila se bo no vzorcu mojih bivših, daleč znanih, renomiranih dunajskih restavracij. Točila se bodo najboljša, izrecno samo domača vina po najmž ih cenah. Za dobro in ceno kuhinjo oskrbljeno. V najmodernejšem stilu opremljena prenočišča z največjo sna^o in točno postrežbo Hlevi za konje se otvorijo po vscsokolskern zietu. Za obilni poset se priporoča 6001 A. Ka'fei. Naiboljae kakovosti! ftajboljšs kak&^cstSt ima vedno v zalogi Glavni založnik Anglo-iuguslovenske pctrolo;s'fO d. d. 509 V prihodnjih dneh izide nov nff?*i Hlasta 1 "!shn.--m bližnje okoiiia s seznamom cest, ulic, javnih poslopij itd. v 6 bar. lem tisku, sestavljen od g. ing. C. M. Kocha po najnovejših uradnih podatkih. Načrt ie razdeljen v kvadrate po vzorcu najnovejših načrtov velikih mest, kar omogočuje zelo hitro orientacijo in je posebno priporočljiv za tujce. Tisk ia zaloiba !!!. zavada Ćesnaiar In ćt?>-*, Ljubljana, 0?r*;a na Južno ie!e-:n'co- 6035 Casino CCercie) Ptv-j'* Sa svim straHcijama francuske ^ivJsre Potanje upute dale Uprava CarsCe des Entrangers Crlrje-^ic^ 6030 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri soprog, zet in stric, gospod Franc Virnik nadpivar pivovarno „Union" v petek, dne 4. avgusta ob 4. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 5. avgusta ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1922. Žalujoča imm in ostali sorodniki. Ravnateljstvo delniško družbo pivovarno „Union" naznanja, da je nje član, gospod Franc Virnik nadpivar danes, dne 4. avgusta 1.1. ob 4. uri zjutraj, po kratki bolezni, preminul. Pogreb se vrti iz deželne bolnice v soboto, dne 5. avgusta ob 5. popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Blag spomin nepozabnemu kolegu. V LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1922. Uradaištvo dolnlike dražba pivovarne „Union** naznanja, da je nje večletni sotrudnik, gospod Franc Virnik nadpivar dne 4. t m. po kratki bolezni preminul. Pogreb nepozabnega kolege se bo vršil v soboto dne 5. t. m. ob 5. pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Upravni avet delniške dražbe pivovarne „Union11 v LJubljani naznanja, da je nje večletni marljivi sotrudnik, gospod Franc Virnik nadpivar danes dne 4. t. m. ob 4. zjutraj, po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb se bo vršil iz deželne bolnice v soboto dne 5. t m. ob 5. pop. na pokopališče k Sv. Križu. Upravni svet. Potrti glokoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in mamica Franja Dimnik • Porota posestnika danes ob pol 3. uri zjutraj previđena s tolažili sv. vere, po kratki mučni bolezni nenadoma preminula. Pogreb se bo vršil v soboto dne 5. avgusta ob pol 6. uri iz hiše žalosti pri Dev. Mar. v Polju št. 7 na domaČe pokopališče. Bodi ji blag spomin! Dev. Mar. v Paifu, dne 4. avgusta 1022. Žalujoči i Jabeb Dimaiki soprog. EvI-Ii|a« F!o- rentiaa, Ciril Dimnik in Fiktor, ilsaion, Jđarija, Ana Pcrenta, sinovi in hčere. Zahvala. V težkih urah bolezni in smrti mojega ljubljenega soproga mi ni bilo mogoče izreci posameznikom zahvale. Tovariši, ki ste s tolažilno besedo prihiteli k njegovi postelji in mu lajšali udarce neizprosne usode — srčna Vam hvala! Naj Vam bo v zavest, kako hvaležen Vam je bil pokojnik. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, osobito tovarišem iz Ljubljane gg. nadzorniku And. Skulju, tov. Grčarju, Ambrožiču, tovarišem in tovarišicam iz Radeč, Mokronoga, Št. Janža, Mirne, Trebelnega Smarjete itd., sokolskim in pevskim društvom. Srčna hvala g. nadučitelju Bercetu za ganljiv poslovilni govor, darovalcem vencev in cvetja. Delo poživljaj njegov spomin! V Triiičn, dne 3. avgusta 1922. Julija Rlanšek - Prijateljeva. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«. £a inseratni dd odgovoren Valentin KonUar.