AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 225 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 26TH. 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Upton Sinclair, znani so- los Angeles, California. Upton Sinclair, znameniti pisatelj, ki je bil vse svoje življenje socialist,. je pravkar naznanil, da je zapustil socialistično stranko in postal član demokratske stranke. Obenem je ,naznanil, da bo pri prihodnjih primarnih volitvah kandidiral za governer-ja države Californije. Naznanil je svojo platformo, ki se v glavnih točkah glasi: 1. Brezposelne naj se spravi v državne zemljiške kolonije, kjer bodo lahko skrbeli za sebe in se preživljali. 2. Država naj zapleni vse prazne in nerabljene tovarne, kjer brezposelni lahko izdelujejo potrebščine za sebe in jih rabijo. 3. Imenuje naj se odbor, ki bo vodil finančno stran takih podjetij, in izda naj se skript denar za izmenjavo blaga v sistemu. Bondi, s katerimi bi se financiralo podjetje, naj se prodajajo javnosti. 4. Odpravi naj se prodajni davek. 5. Upelje naj i,e clavek na dohodke, in sicer za one ljudi, ki zaslužijo nad $5000 na leto. Oni, ki zaslužijo $50,-000 ali več na leto, naj plačajo 50 odstotkov davka od zaslužka. 6. Upelje naj se davek za zapuščine. Do $50,000- se lahko zapusti, kar je več, naj vzame država. 7. Davek na javne utili-tetiie korporacije. 8. Odpravi «j llttVok 41«. VSako i.'— i ii farmo, ki je vredna $3.000 ali manj. Poviša naj se davek na vse hiše in posestva, vredna nad $10,000. 9. Upelje naj se starostna zavarovalnina. 10. Pokojnina za slepce in one, ki so nezmožni za delo. 11. Pokojnina za vdove, ki imajo mladoletne otroke, -o- Nazaj v leto 1926 Washington, 25. septembra.— Kolikor je mogoče dognati, želi predsednik Roosevelt, cla se vrne Amerika v čase, kot so prevladovali leta 1926. Odnošaji kot so prevladovali v omenjenem letu so bili nekako idealni za standard razmere ameriškega delavca. Leto 1926 ni prineslo nobenih sprememb v industriji ali trgovini. Skoro sleherni Ameri-kanec, ki je hotel delati, je bil zaposljen. Plače so bile primeroma visoke, cene blagu stalne. Jajca so bila tedaj po 62 centov ducat, plača na uro povprečno 55 centov za navadnega delavca. Obleka je bila dražja 66 odstotkov kot je danes, živila 61 odstotkov. Mleko je bilo 14 centov kvort, steak 42 centov, surovo maslo 50c. Nekako enake cere namerava narodna administracija upeljati, toda najprvo se morajo dvigniti plače tozadevno onih, ki kupujejo. -o-- Skupna društva V sredo, 27. septembra, se vrši važna seja skupnih društev fare sv. Vida, v navadnih prostorih. Zastopniki in zastopnico so prošeni, da se udeležijo. Na tej seji bo treba ukreniti glede igre in plesne veselice, ki bo prirejena 15. oktobra v .Grdinovi dvorani. Brez strehe Danes skrbi mesto Cleveland za 2,200 moških, ki nimajo nobene lastne strehe, župan Miller je dal zgraditi tozadevno precej obširno poslopje. Kot se poroča iz Washingtona, bo sedaj tudi zvezna vlada prispevala k vzdrževanju poslopja. Filmske slike "Triglavske strmine," katere je preteklo soboto kazala Mrs. Frances Tau-char v Chicagi, so bile jako dobro in številno obiskane. Mrs. Tauchar namerava te dni obiskati tudi slovenske naselbine v Waukeganu in Milwaukee, kjer bo kazala iste slike. "Proletarec," glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze, je začel z debato, katero sta sprožila kluba št. 114 in 115 v Detroi-tu, in ki predlagata, naj se Jugoslovanska Socialistična Zveza razpusti, klubi naj pristopijo direktno k ameriški stranki in "ProletarecL.' naj postane glasilo "Slovenske delavske pevske zveze" — katere še nikjer ni. Razprava se bo najbrž vlekla precej časa. V nedeljo, 8. oktobra, se vrši predstava "Triglavske strmine" v So. side Turn dvorani v Milwaukee, Wis. V Blaine, Ohio, je 17. septembra rojak Logaj težko ranil rojaka R. Vidmarja s strelom iz samokresa. Pravijo, da je bil glavni povod pijača. Vidmar se nahaja v bolnišnici v Martins Ferry v jako nevarnem stanju. Rojaki v Minesoti se. pridno poslužujejo lovske sezone v državi. Sedaj je odprt lov na divje kokoši, katerih je tam v obi- Mexico, D. F., 25. septembra. Orkan je zadel danes pristani-j ško mesto Tampico, ki je povzročil ogromno zgubo ljudi in i neprecenljivo škodo. Tajnik za notranje zadeve se je izjavil, da J števila mrtvih sploh ceniti ne morejo. Iz mesta Tampica samega poroča vojaški poveljnik, da so porušene tri četrtine mesta, in da sploh ne vedo, koliko ljudi je bt-i I o pri tem ubitih. ■ Površno se ceni, da bo število mrtvih skoro gotovo doseglo 5,-000 ako ne več. Tako se glasi brezžično poročilo, dočim se potom radia na pa.i'pku Sapinero poroča, da znaša število mrtvih nad 200. Poročila, da je'ifsoee mrtvih v Tampico so dospela v ,urad ministra za notranje zadeve, toda kljub temu ni«J*ta poročila j uradna, časopisje' v glavnem mestu Mehike pišef da je skoro gotovo, da je nad 0000 mrtvih, j Sweeney, Miller in Davis v n novih dolžitvah županski kandidat Martin Sweeney je včeraj obdolžil župana Ray T. Millerja, da je slednji ustavil tri (poskuse, da jse razširi mestna elektrarna potem, ko (je Cleveland Electric Illuminating Co. pristala na znižane cene za elektriko. Sweeney je trdil, da je župan Miller to naredil nalašč, da je Cleveland Electric Illuminating Co. delala toliko večje dobičke. Sweeney je govoril v Holy Redeemer dvorani na Kipling Ave., kjer so večinoma Italijani. Večkrat je bil tekom svojega govora prekinjen od nagajiv-cev, toda Sweeney ni dovolil, da bi nagajivce, pometali iz dvorane. 'Odgovoril bom Vsem," je rekel. Potem je Sweeney pozval nasprotnike, da stopijo naprej. Prvi nasprotnik je vprašal Sweeney a : "Ali ni resnica, da mesto Cleveland ni zgubilo niti enega centa radi svoje vloge v Guardian Trust Co.?" Nakar je Sweeney odgovoril: "Povedal sem v svojem govoru, da ni nobene razlike kakšno varnost je mesto dobilo za svoje vloge. Mestna vlada je vložila denar v Guardian banko, da bi šel "smart denar" ven." Drugi nagajivec je vprašal Sweeneya, če je resnica, da on zagovarja poroke med belimi in črnimi. "Jaz nisem tega nikdar rekel," je odgovoril Sweeney. "Kar sem rekel, je bilo to, da sem volil proti predlogu, ki bi zagovarjal poroke samo med belimi. Jaz sem tudi proti načrtu, da bi Italijani ženili se samo z Italijanskimi ali pa enako tudi pri drugih narodnostih." Nadalje je Sweeney izjavil: "Mi v kongresu smo prevzeli filozofijo Musolinija, da kontroliramo industrije. (Sweeney je cmenil Mussolinija, ker je govoril Italijanom.) Mi smo prevzeli tudi filozofijo papeža Pija XI, kot jo razklada v svojih en-dkliah, in vse to sedaj uporabljamo, da spravimo deželo zopet na noge." Drugi kandidat, republikanec Hary L. Davis, je izjavil včeraj, da ima v Clevelandu "tihe glasove," ki bodo povzročili, da bo izvoljen. Davis je govoril nekako 1000 osebam v Moose dvorani. Davis je priporočal svojim pristašem, da delajo ta teden s polno paro, tako da ne bo dobil samo nominacije, pač pa da bot tudi prvi. "Mi imamo silno moč za seboj," je izjavil Davis. "Policisti in ognjegasci se bojijo klicati se po lastnih imenih, toda vedo pa, da ko sem bil jaz župan, da sem pošteno posloval z njimi, in toliko je gotovo, da na volivni dan se ne bodo bali, pač pa bodo volili za mene. "Policisti in ognjegasci vedo, Pozor, Euclid! V sredo, 27. septembra, ob 8. zvečer se vrši redna seja Jugoslovanskega p r o g r esivnega kluba v Euclidu, v navadnih prostorih Društvenega doma na Recher Ave. Na to sejo so povabljeni politični kandidati v mestu Euclidu. Splošno občinstvo iz vsega Euclida je vabljeno, da se udeleži te seje, da slišimo, kakšne obljube imajo kandidati in da nam razjasnijo svoje platforme. Pridite in pripeljite tudi vašega soseda, ako ste član Kluba ali ne. Vas prijazno vabi—Odbor. -o—- Geo. Travnikar The Citizens League, ki vsako leto priobčuje priporočila glede kvalificiranih kandidatov za vse razne urade, se je jako laskavo izrazila o visokih in izvrstnih zmožnostih, ki jih ima naš rojak Mr. George Travnikar Jr. za mestno zbornico. Mr. Travnikar kandidira v drugi vardi za councilmana. Konvencija hotelirjev Ta teden se bo vršila v Cleve-llandu konvencija hotelirjev dr-Ižave Ohio. Glavni predmet bo razmotrivanje prodaje opojne i pijače. "Garcia Moreno" Nocoj je vaja za igro "Garcia Moreno" in sicer v Grdinovi dvorani. Začetek je ob 7:30 zvečer. Vsi igralci naj bodo navzoči, ker jc nujno. Pridite gotovo ob označeni uri. Iz bolnice Iz bolnice se je povrnila Miss Rose Sepic, 16009 Waterloo Rd. Prestala je operacijo in sedaj počuti mnogo boljše. Nas prav veseli, Rozika, da si zopet pri zdravju. Osem-dnevnica Ob priliki osem - dnevnice smrti za pokojnim John Vider-wol se bo v sredo, 27. septembra ob 7. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida. Sorodniki, znanci in prijatelji ranj-kega so prijazno vabljeni. Nove moči Vladni urad za podelitev posojila malim hišnim posestnikom v Clevelandu, se je te dni povečal. 40 novih uslužbencev je bilo za-posljenih. Odkar posljuje urad od julija meseca, je bilo narejenih šele dvoje posojil, dasi'je dobil vladni urad nad 10,000 prošenj. Dr. Clabe, vodja urada, pravi, da se bo sedaj hitreje poslovalo. "če bi sleherni izmed 8000 mestnih uslužbencev mesta Cle-vtianda dobil lansko leto še en glas, tedaj bi bil Morgan izvoljen, in danes bi jaz kampani-ral za njegovo ponovno izvolitev, namesto da vodim boj za sebe. Morgan je zgubil radi napačnih obljub in sleparij. Jaz bom izvoljen, ako držite vsi z menoj. Sweeney je potrošil $50,- 000 v tej kampanji, toda pomnite: držal ne bo ene same besede," je. rekel Davis. župan Miller je tudi včeraj imerveč;'ghodov, in pri teh shodih je zlasti napadal Sweeneya, ker je, Sweeney v svojih govorih napadal takozvanii "tujezemski^ 1 um;a nt".' Sweeney1 je baje izjavil, cla nihče drugi kot oni, ki so rojeni v Clevelandu, ne bi smeli dobiti mestnih del. "Jaz sem bil rojen," je dejal župan Miller, "v mestu Defiance, Ohio. Je to prav dobro mesto. Leta 1914 sem prišel v Cleveland. Ob času, ko sem jaz bil rojen, jfe štelo mesto Cleveland 250,000 ljudi. Danes jih je en milijon. Odkod je ostalih 750,000 ljudi prišlo? "Prišli so iz Evrope, prišli so iz drugih ameriških mest, in vsi skupaj so pomagali, da je Cleveland narastel. Ali naj radite-ga zavržemo od mestnih del vse one, ki niso bili rojeni v Clevelandu? Mislim, da ne. Mi vsi smo dobri državljani mesta Cle-velanda." Miller je imel včeraj velike shode v raznih mestnih okrajih. Vsepovsod ga je poslušalo tisoče ljudi. "Nobenega grafta ni bilo v moji administraciji," je ponavljal župan Miller. "Primerjajte rekord Sweeneya in Davisa, pa še boste prepričali. Naša vlada je bila poštena in ekonomska. Dočim ni še nobena vlada pred menoj dobila tako malo svoto davkov, kot sem jo dobil jaz, pa smo vseeno gospodarili na najboljši način, kot smo znali in prihranili v 17. mesecih Clevelandčanom $17,-000,000 v davkih. "Da je narodna vlada z nami, da je predsednik Roosevelt z nami, nam pričajo številna priznanja iz Washingtona, dočim je rekord Martina Sweeneya rekord nezvestobe, ponarejanja dejstev, premišljenih laži in zlobnega de-magogstva. Vsakdo, ki je lojalen državljan ,mora to vedeti, kajti Sweeney je v prvem tednu, ko je nastopil vlado predsednik Roosevelt, zapustil Roosevelta in volil proti njemu. Potem se pa zanesite na enake ljudi. Pred dvema mesecema je Sweeney v kongresu na vse načine hvalil in slavil Newton D. Bakerja, danes ga pa z blatom obmetava samo, ker Baker drži z Rooseveltom, in J z menoj," je rekel župan Miller. J Cleveland. — Rt. Rev. Hubert Le Blond, novo izvoljeni škof v j St. Joseph, Missouri, ki je bil ! posvečen pretekli teden, se je (poslovil preteklo nedeljo od svojih varovancev v zavetišču sv.: Antona, škof ni mogel oditi iz jClevelanda, da ni še enkrat pogostil svojih sirot, za. katere je skrbel 22 let, ko je bil direktor (katoliških dobrodelnih zavodov v ; Clevelandu, priljubljen in spoštovan pri vseh, protestantih in ?;/-dih. Ko je imel ,v-nedeljo z ju-: ' iraj sV. mašo, je |akoj po maši odšel v sirotišnice|po, svoje "boj-: se." Pred hišo pripeljal ve« i lik. bus cestne železnice, in 38 dečkov je šlo v njega. "Father" Le Blond je bil pa peljan v škofov avtomobil, toda dečki so zakričali, da brez svojega "očeta" ne gredo, in tako je bil škof Le Blond takoj pripravljen, da se vsede v bus in pelje s svojimi "bojsi." Tako je .priljubljen škof Le Blond, da mu nihče ne mors reči "škof," vsi ga kličejo "oče." Rt. Rev. Le Blond je vse dečke Jmenitno pogostil ,v Regnatz restavrantu in se razgovarjal z njimi kot oče s svojo-družino. Tega svojega dobrotnika gotovo ne bodo pozabili, škof L? Blond je vzgojil mnogo, sirot v značaj-m. in uspešne može. ...........V to - ......... Za javna dela Washington, 25. septembra. Prihodnje tedne se bo bavila narodna vlada z načrtom, da se odda denar, ki je določen za javna dela. Kot znano je kongres pr vetno določil $3,300,000,000 za enaka dela, in določilo se je že $1,600,000,000 toda v resnici ni bilo do danes več denarja plačanega kot $59,000,000. To pomeni, da se z javnimi deli, kot prvotno nameravano, niti začelo ni. Večina izplačanega denarja je šlo dosedaj za zvezna dela, dočim mesta in države še niso dobile svojih svot, in je to tudi vzrok, da čaka najmanj 1,000,-000 brezposelnih na obljubljena dela. Deloma so kriva mestna in državna vodstva, ki ne predložijo točnih proračunov, deloma zvezni inženirji, ki so tako zaposljeni, da ne morejo vsega naenkrat izvršiti. -o-- Nedeljski radio program Tekom slovenskega radio programa preteklo nedeljo je imel govor tudi bivši councilman in sedaj kandidat za vrhovnega sodnika, Mr. John L. Mihelich. ki je v zelo izbranih in pomenljivih besedah, govoril o prizadevanju župana Millerja, da pomaga brezposelnim. Besede Mr. Mi-helicha po radio so se slišale izvrstno, glas je kot ustvarjen za radio, in predmet govora je bil pomemben. Nesreča z busom Iz Hamburg, Pa., se poroča, da se je v tamošnji bližini prevrnil velik bus, v katerem se je vozilo 29 oseb, med njimi več Clevelandcanov. Dve osebi sta b'li pri tem ubiti in 29 ranjenih. V bližini Hamburg, Pa., je voznik busa nagloma obrnil bus, da ne bi zadel nekega moškega, ki je korakal preko eeste. Pri tem se je bus zvrnil v jarek. Mr. Williams umrl Včeraj je umrl v Clevelandu William F. Williams, poštni superintendent. Bil je znan po svoji veliki naklonjenosti napram poštnim uslužbencem. Pasadena, California, 25. septembra. Več svetovnih znanstvenih laboratorijev poroča prvič v zgodovini sveta o eksperimentih o čistem gibanju, ki se dozdevno spremeni v solidno materijo, : kar bi značilo, da je bil človek v resnici čudež stvarje-uja v solidno materijo. Ta poročila so dospela iz California Institute of Technology in obenem iz Cambridge, Anglija. Mladi fizikarji, ki so prišli do odkritja tega dejstva, se sedaj omenujejo. le na dejstva, katera dokazujejo s fotografijami. Toda njih tovariši V drugih labo-'ratorjih, trdijo, da so prišli na j sled prvim znakom svetovnega !stvarstva. Znanstveniki trdijo, j da se hitro gibajoči radium žarki spreminjajo v električne drobce. Vsak žarek je spremenjen v dva drobca ali delca,, od katerih j je eden negativen elektron, dni- , gi pa pozitiven. In ta dva delca ali drobca sestavljata Vsako i solidno t vari no, od človeka pa do zvezd. Ena sama vrsta elek-jtric.itete ne zadostuje, da se ust-j vari materija ali solidna stvar, potreben je negativni kot pozitivni del. Oba električna drobca jed radium žarkov sta enaka v ;masi in teži. Teža je enaka elek-jtronu, ki je najmanjši bistveni , d robec tvarine, kar se jih jo še • i&fcita 'jwnaistve-laiki še niso popolnoma na jasnem. pa si od najnovejših razkritij mnogo obl.jubujejo. -o--— Wheelock govori O. K. Wheelock, socialistični kandidat za župana, je imel preteklo nedeljo v S. N. Domu na St. Clair Ave. govor, tekom katerega je izjavil, da debate tekom feedanje županske kampanje dokazujejo, da v resnici ni razlike med demokrati in republikanci. "Vsi trije kandidati demokratske in republikanske stranke," je dejal Wheels-lock, "se strinjajo v glavnih j smernicah. O principih ne govorijo, pač pa samo o osebnostih, katerih je polna današnja j kampanja. Socialistična stranka vas pa pozivlje k dejstvu, da j današnji nered in mizeri ja imajo svoje korenine v krivičnem družabnem in ekonomskem sistemu. Kapitalizem je odgovoren za naše pomanjkanje." Odbor vlagateljev Preteklo soboto je odbor via-! gataljev North American banka zopet pregledoval poslova-jnje in stanje slovenske banke. I Delo še ni končano, in vzelo bo še nekaj časa. Kakor hitro bo odbor dobil gotove definitivn? podatke, bo poročano potom časopisja, ali se pa bo sklicala seja vlagateljev. — Wm. J. Ken-jnick, tajnik odbora. Card party Nocoj večer se vrši v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. prijetna card party ; in ples, v korist demokratskega kandidata Val Hafnerja v 32. vardi. K tej zabavi pride tudi župan Miller in sodnik Lausche. Demokrati so vabljeni. Ogromen shod Sinoči je govoril župan Ray T. Miller v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. župan menda še ni imel letos tako ogromnega shoda. Nad 2500 Slovencev je bilo v dvorani, žal, da je župan od napornih govorov že precej hripav. 5000 oseb ubitih v strašnem orkanu škof LeBlond, "oče" sirot-; ne katoliške mladine v Clevelandu, se poslavlja Znanstveniki skušajo tolmačiti čudež vesoljnega stvarstva Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Poznejša poročila iz Tampico naznanjajo, da je siloviti vihar, ki je zadel mesto, dosegel hitrost 125 milj na uro, kar je strašna brzina, ako pomislimo, da že veter ki piha 40 milj na uro, ruši in podira pred seboj. Mesto Tampico je starodavno mesto, zgrajeno še v časih Aztekov. Olasom najnovejšega štetja ima 76,000 prebivalcev. V mestu se vedno nahaja od 8000 do 9000 Amerikancev. da sem jaz ustanovil za nje osemiurno delo na dan ;in da sem zboljšal njih, i *ačt>. In naj nihče ne upoštevt slamnatega glasovanja, kakor ga sedaj vodita "Press" in "iiain Dealer." Vsakdo ve, da pr< d dvema toma je bilo to sIj; nnato glasovanje popolnoma .apačno. Mi smo gotovi svoje tmage, če bo sleherni republika. ec naredil svoj delež. Da žni) gamo, moramo pozabiti na V'o zabavo in business ta teden u se odločno boriti. "ženske na||,pi|?edb svojim nožem, da ta te;" tj ne morejo opravljati nobene dela, raz-ven političnega u- • .. Posvetite i a teden DO! ;t i k i.; '" ita i1' v§t 'se' ''md-ramo boriti, da porazimo četaše, ki so danes v City Hall. In pomnite, da bom prišel jaz v županski urad, ne da bi dal kake obljube posebnim skupinam ali privilegijem. Roosevelt skuša odpreti vse banke Washington,.25. septembra.— Predsednik Roosevelt je imel sinoči daljše posvetovanje s svojimi svetovalci. Govorilo se je glede odprtije vseh bank, ki so še danes zamrznjene. Prej kot vse drugo, je po mnenju Roosevelta potrebno, da se odprejo ameriške banke. Roosevelt želi, da dobi narod in trgovina kredit, in pri tem je v prvi vrsti potrebno, da se odprejo vse banke. Po tej izjavi predsednika je soditi, da ne bo nastala inflacija dolarja, pač pa raje inflacija kredita. Roosevelt želi vporabi-ti do skrajnosti vso moč, ki jo ima, da pride več denarja med ! ljudi, in je tozadevno obljubil ves kredit, ki ga ima zvezna vlada. Predsednik se je sinoči skoro tri ure posvetoval z za-kladniškim tajnikom Woodinom in poljedelskim tajnikom Wallace. Računa se, da je v Ameriki še nekako 5000 zamrznjenih bank, ki razpolagajo z nekako 3,000,000,000 denarja. Da pride ta denar čimprej v javnost, je želja Roosevelta. Natančni predsednikov načrt sicer še ni znan, toda bo v nekaj dnevih pri-občen. —-o-- "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznafialcib: celo leto (5.50; pol leta (3.00; Četrt leta (1.75 Za Evropo, celo leto (8.00; pol leta (4.00; za četrt leta (2.50 Posamezna Številka 3 cente Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amertfka Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post OHice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 225, Tues., Sept. 26th, 1933 Kuba in njen vojaški poveljnik Homatije na Kubi so se odigravale z naglico slik na platnu^ Fulgencio Batista, do nedavna navaden seržant, je danes najvišji poveljnik kubanske armade in mornarice in v par dneh je napredoval od narednika do polkovnika. Kakor rečeno, je on danes poveljnik armade in mornarice, dasi je bil pred nekaj dnevi še navaden stenograif v pisarni, kjer je moral stenografirati in beležiti povelja kubanskih častnikov, pripadajočih generalnemu štabu. Njegova pisarna se nahaja v nekdanjih prostorih gene ralnega štaba, in dozdaj ni imel še niti časa, da bi odstranil podobe, ki vise v pisarni, kjer so se že prej nahajale. Med temi slikami se nahajajo tudi portreti francoskih maršalov Foch-a in Joffre-a ter slika bivšega španskega kralja Alfonza. V predsobi njegove pisarne so nameščeni njegovi telesni stražniki, ki so oboroženi s prenosnimi strojnimi puškami. Te dni ga je obiskal poročevalec lista "New York Times," kateremu je novopečeni poveljnik kubanske vojske izjavil, da niso imeli prej sinovi preprostih državljanov nobene prilike, da bi postali častniki v armadi. Bivši častniki kubanske armade in mornarice so bili večinoma koruptni ljudje, ki so imeli na svojih armadnih listah na tisoče izmišljenih imen vojakov, katerh ni bilo nikoli v armadi in za katere so oni vlekli plačo ter jo spravljali v svoj lastni žep. Kubanski vojak bi moral imeti po $24 na mesec plače, toda to plačo so tako pristrigli, da je v resnici prejemal samo po $19. Batista je izjavil, da bo mogel v najkrajšem času zopet dvigniti vojaške plače na $24 mesečno. Pod drugim predsednikom de Cespedesom je ostalo v službi še mnogo častnikov, ki niso bili zaželjeni, katere je njegov režim odstavil, ker se stremi predvsem po tem, da postane armada demokratska, ki bo imela za vsakega odprta vrata. Danes je polkovnik Batista najmočnejši mož Kube. Mir in red dežele sta odvisna od tega, če bo mogel obdržati skupaj svoje vojake. Batista, ki, je daneš star 32 let, je stopil v armado, ko mu je bilo 22 let. Kmalu po svojem vstopu je bil povišan v korporala, nakar se je izučil za stenografa, postal je narednik in stenograf generalnega štaba. Batista je izjavil poročevalcu, da ko je organiziral vojaško revolto, si je iz vsake stotnije izbral posebnega moža, kateremu je stvar zaupal ter mu naročil, naj slednji zopet izbere svojega prijatelja ter ga uvede v zaroto. Tako je bilo vse pripravljeno, ko je dal znamenje za vstajo. Od odstavljenih oficirjev jih je sprejel nazaj v armado štiristo, ki so izjavili, da ne bodo gojili nikakih protirevolucionarnh teženj. Izjavil je tudi, da se ni sam imenoval za polkovnika, pač pa so ga imenovali vojaki skupno in sporazumno z junto (politično in vojaško strujo). Ko ga je poročevalec vprašal, kateri vojskovodja svetovne zgodovine je njegov vzor in ideal, je odvrnil, da nihče, češ, da so vsi dosegli svoja visoka mesta s "krvoločnim mesarstvom." Izjavil je tudi, da trdno upa, da mu bo mogoče ohraniti in vzdržati mir in red, in je izrazil nado, da upa, da mu ne bo nikoli treba dati povelja za streljanje na ljudstvo. j DOPISI l....... •» » » ■■»' ........•......» ...........■»■. ■■» » i LOVEC IZ NEVADE Streha orehova, kaj pa je vendar z našimi jagri v Barber-tonu, da ni nikakih poročil, kar se tiče rezultata v streljanju na golobe? Ali tako fino zbijajo te metulje, ali so pa tako šted-ljivi, da jih puste cele ter jih lahko rabijo za vso sezono brez nadaljne zaloge. Najbrž pa so tajniku zavezali roke ali si jih je pa sam, kar se tiče golobov, pa bodisi v streljanju ali poročilu. Saj je bilo tudi lansko zimo tako, ko smo streljali v tarčo v kleti društva Domovina. Rezultat ni prišel v javnost, ker ni bil oficijelen, pa je bil kljub temu popolen. Če ne verjamete, pa se pojdite prepričat v dotično dvorano, kjer boste videli Jankotovo prebrisanost, ki je kar z rajfelnom napravil okence skozi baro, da bi ga tako natakar ne prekanil ter mu dal kaj drugega kot špago. Torej moj firbec je za danes neobjavljeni rezultat streljanja. Kje je, Janko? Ali vas je Strah? Naš nadjagsr vem da ne pozna strahu. Rdeči trak menda jagri tudi ne poznajo. Ali boste tudi jeseni tako molčali o tem, kdo je imel prvi svoj limit? Ne glejte na to, koliko nabojev je porabil v dosego istih. Ravno sem čital poročilo lorainskega nadjagra Franceta. Že iz tega sklepam, da se bodo vozili naši fantje nazaj proti Barbertonu kar lepo tiho, kot bi se nič ne zgodilo ter zrli skozi okna svojih avtov v temno noč ter vsak svojo premišljeval, kako da je bilo mogoče, da so jih ti lorainski fantje tako porazili, ki so se prišli učit streljanja na golobe na Prijat-ljevo farmo ali v našo lastno trdnjavo. To je bilo tistikrat, ko jim je naš nadlovec Lekšan pokazal, kako se jih pet zaporedoma zbije. France takrat nt streljal, menda iz strategičnih ozirov, da jih bo pri prihodnji tekmi (ki je pa sedaj že minila), presenetil. Takole si jaz predstavljam naše fante, vozeče se po "zmagi" iz Loraina proti Barbertonu: Nadlovec Lekšan jo bo urezal s svojo lizo, to je tista na dva pasažirja, naprej. Se- boj bo vzel, seveda klubovega oberkuha Johna Ujčiča. To pa za slučaj potrebe, da mu slednji lahko pripravi živčno okrepči-lo—čaj. Ene uro pozneje jo bo odrinil tajnik Garbor, najbrže brez drugih jagrov, ki se še spominjajo tiste vožnje ž njim iz Loraina v Barberton, ko so sredi pota, ko si je John ravno basal pipo in vozil počasi, po-skakali iz njegovega avta in si drugje sprosili prostor za ostalo vožnjo do Barbertona. V Barberton bo pa prišel eno uro pred nadlovcem Lekšanom, seveda, ako kje ne izgreši pota. Provizijont Murn jo bo zavil proti Clevelanda, da se bo dlje časa vozil po svežem zraku ob obali Erie jezera. France iz Johnson kornerja bo bolj pri zadnji partiji. Poleg njega bo najbrže obersani-tejc Blažič in par luštnih ženic, ki ju bodo kratkočasile ob tej hudi uri "zmage" (ne špa-ge). Za Frica iz Snidertowna pa ne vem, kdaj jo bo nazaj popihal, ker ga sumim, da bo napravil kake spletke z lorainskim nadjagrom v svrho barberton-ske zmage. Saj rezultat bo itak naš tajnik dal v javnost, da bi se ga tako lahko (Fritza) sumilo izdaje. Naš blagajnik Jerry bo pa zadnji odšel, kot tudi zadnji na seje pride. Pobral bo ostali transport, to je: moštvo, provi-zijon in tiste naše pihalnike na "petelina." O vožnji bo pa Janko Prijatelj pripovedoval vse napake in vzroke, zakaj so bili poraženi ter pri vsakem stavku zajamčil, češ, da on ne bo šel več na tako tekmo. Jerry se bo pa tolažil s tem, da mu bo pritrjeval. Po tem dogodku se ne bodo naši jagri sešli ves mesec, da tako pozabijo in prebolijo do-godljaj ter dobe novih moči in okrepčila prihodnje kapljice. Lorainski fantje se bodo pa zbrali po zmagi pri nadjagru Francetu ter si stiskali desnice ali pa levice, ker pri taki priliki je desnica bolj uporabna za druge stvari in si čestitali drug drugemu k zmagi. Kragelj bo pa skočil na mizo in vsem skupaj čestital, govoreč jim navdušen govor o zmagi, in pihal slavo nadlovcu Francetu, ki jih je dovedel do prve in tako sijajne zmage. Nato bo pa posegel France, sicer ne v besedo, ampak z roko za in pod baro. Nadaljno razvitje dogodkov pa prepustim njim samim, da ne dobim preveč skomin. Ako bi lorainski fantje dali meni prej na znanje, da bodo porazili naše jagre, bi jim v nagrado poslal kajuta ali pa kaktus, kot sem ga nekoč poslal Jakatu, pa se mi ni nič zahvalil, ker se je menda preveč obo-del, da ni mogel pisat kolone. Pozdrav vsem jagrom in Tonetu iz Flik-flik, Ohio. Lovec iz Nevade (Ti, Andreje, lovec iz "navade" ali Nevade, kako pa to, da si pozdravil vse jagre in Toneta iz Flik-flik? Me veseli, da je saj en človek, ki ne pripozna Toneta za jagra. Ampak le čakaj, Andreje, boš videl, kako ti bodo vstajali lasje pokonci, ko boš bral, kako Tone traini-ra koze za lov na zajce. Op. Jakata.) --O-i- demokrata. Ker so Slovenci večinoma demokrati, je dobro, da sc jim nekoliko natančneje razloži o demokratskih kandidatih. Moj nasprotnik je Val Hafner. On je Nemec in je prišel pred nekaj leti (iz St. Louisa. Stanuje na 19501 Chickasaw Ave., je še samski in ima službo pri državi, ki mu| nosi $3,000 na leto. Čudno se mi zdi, zakaj bi on, ki ima tako lepo plačo, zapravil $1000, da dobi službo, ki nosi samo $1800 na leto. On ne more reči, da je kandidat zato, ker bi rad pomagal narodu ali delavcu, ker stanuje v Notting-hamu in nismo še nikdar videli, da bi storil eno stopinjo za okolico, niti ni pokazal centa za korist naših društev ali narodnih domov. Niti ni napravil ene stopinje za delavca, da bi mu pomagal v organiziranju. On je precinktni načelnik v precinktu M in lahko rečem, da ga niti 60 odstotkov ljudi, ki tam stanujejo, ne pozna. Ne napadam nikogar rad, ker sem rekel, da se bom vzdržal vsakih napadov na druge kandidate, toda ker me fje toliko ljudi vprašalo, kdo je ta Hafner, ali je Slovenec ali ne, sem dolžan to ljudem pojasniti. Kar se tiče mene, veste kje stojim, veste kdo sem, kar pa še ne veste, naj povedo drugi. Kakor izgleda sedaj, so najmočnejši kandidatje: Vehovec, Piccio-ni (Italijan) in Jim Foster, republikanec. Stari politik ar j i pravijo, da dva izmed teh bosta nominirana. Councilmanska kampanja v 32. vardi Cleveland, O.—Slovenci v 32. vardi bodo med drugimi državljani poklicani 3. oktobra, da si izberejo kandidata, ki pride na volivni listek pri novemberskih volitvah. Vprašanje je, kdo bo tisti kandidat. Ker ni dosti slišati od kandidatov in da. bo narod vedel, kdo so, hočem to nekoliko pojasniti. V 32. vardi imamo devet kandidatov, in sicer: 1 komunist, 1 socialist, 5 republikancev in 2 Ako Sloveiici ne bodo dali meni vseh glasov in poleg teh še mnogi drugi, bodo morali Slovenci v novembru voliti za Italijana ali za kakega drugega republikanca. Volitve 3. oktobra so na tehtnici in ravno tako je na tehtnici slovenski narod za bodočnost. Ako bo izvoljen Italijan, si bo nstvaril svojo politično mašino, ki jo bo težko raz-biti.. Kot rečeno, imate dovolj kandidatov i>h strank, da lahko .izbirate. Slovenski kandidatje v 32. vardi smo samo trije: Vehovec, Barbič in Fabec. Prepričan sem, da glas za drugega kandidata, pomaga Piccionitu, republikancu italijanske narodnosti. Ako mislite, da vas bo Italijan boljše zastopal, ste sodniki sami. Kako boste volili? Ko pridete v volivno kočo, boste dobili samo eno glasovnico. Na tej glasovnici bodo imena sedmih kandidatov za župana in v 32. vardi bo tudi devet councilman-skih kandidatov. Na glasovnici ne bo nobene stranke. Kandidatje so vsi neodvisni. Napraviti morate križ (X) pred županskim kandidatom, o katerem ste prepričani, da je najboljši in potem napravite enak križ pred coun-cilmanskim kandidatom. Seveda se jaz priporočam, da napravite križ pred mojim imenom. Številk ne smete delati, ker bi bila sicer glasovnica neveljavna. Križ smete napraviti samo pred enim županskim kandidatom in samo pred enim, ki kandidira za cuncilmana. Anton Vehovec. -o-- Tretja plat zvona Slišali smo prvo plat zvona in po ušesih nam še brni druga plat zvona, o kateri bi se lahko po pravici reklo, da je vsa zmožnost, ki jo premore vreči med svet slovenski socialist, ki rešuje delavsko vprašanje s psovkami, nizkotnimi izbruhi svoje izobrazbe, ki bi delali vso čast kravjim pastirjem na divjem Zapadu. Pomilovanja so vredni čitatelji, ki jim je ta klasična godla v dušno razvedrilo. In kdo je ta, ki udarja na drugo plat zvona? Nihče drugi, kot prosluli vitez žalostne slave, ki se podpiše Tone Podgoričan. To pa ni njegovo pravo ime, ker ga pa ima tako rad, naj ga pa tudi jaz s tem imenujem. Torej ta Tone Podgoričan je postal naenkrat velik politik in vpije na volilce, kaj morajo voliti in kaj ne. Kriči: "Mi bomo volili tako . . ." Ne vem, če misli pri tem "mi" tudi sebe, ker on nima državljanske pravice, torej ne bo volil. On edino lahko voli pri društvu in še to menda samo tedaj, če ima plačan asesment. Tone je že drugič v Ameriki. Enkrat je prišel sem tako, drugič pa tako. O prvem njegovem prihodu ni uradnega zapiska, torej ne bo ostala stvar v zgodovini zapisana. Škoda, res! Tone je že veliko storil za slovenski narod v Ameriki: pomagal je izključiti nekaj članov iz socialističnega kluba in pa zapisnikar je bil na konvenciji, kjer je zaslužil kakih $130. To so vse njegove žrtve za mili slovenski narod. Ta Tone je v svojem življenju mnogo bral in si je posebno zapomnil basen o lisici in ježu. Njemu se je bolj dopadla vloga ježa, ker je tako življenje najceneje; delati ni treba, pa se vseeno lahko dobro živi, dokler . . . Ampak to je pa že drugo dejanje. Ko je šel Tone Podgoričan na konvencijo, je doma obljubil, da bo dal vso plačo, ki jo bo dobil kot zapisnikar, za hrano in stanovanje. Pa se Tone rad postavi in tako ga je premotilo, da si je, ko je prišel iz Chicaga, kupil lepo zapestno uro in nekaj drugih stvari, doma se je pa kar neumnega napravil in se vsedel k mizi. Pa je bilo tukaj nekaj narobe in Tone je vzel kuferček in zalo-putil vrata za seboj ... To je drugo dejanje. MOJE LETOŠNJE POČITNICE J. D., Cleveland, O. Tretje se pa vrši sedaj, ko je postal kampanjski manager za sodruga Barbiča. Menda Barbič še kandidira na bolniški podpori, pa ne vem za gotove. Naj bo že kakor hoče, bral pa sem zadnjič v nekem slovenskem listu, da se je Barbič zglasil v nekem slovenskem uredništvu in rekel, da je že čisto dober, samo včasih ga še glava boli. To mu rad verjamem in ga bo še bolj, če bo zanj Tone Podgoričan pisal kampanjske članke. En glas že ne bo dobil Barbič in to je glas Tonetov. Dal mu bo lahko edino glas druge plati zvona, ki pa najbrže ne bo štel. To je tretja plat zvona in je dobro, da se ve, kdo je ta sraka, ki se podpiše za Toneta Podgo-ričana. Tone naj si ne vzame tega preveč k srcu, kot si mi njegovih dopisov ne, ker vemo, da jih ni pisal v normalnem stanju in položaju. Janez Nadgoričan. --o- Card party v Euclidu Euclid, O.—Sedaj v jesenskem času se je tudi pričela sezona prireditev po raznih dvoranah. Članice Krožka sv. Kristine so si tudi omislile card party in ples, katerega bodo priredile v dvorani sv. Kristine v sredo 27. septembra ob 7:30 zvečer. Igralo se bo razne igre, kot: bridge, pinochle, 66 in se-ve tudi marjaš. Kdor pa ne zna igrati karte, se bo lahko zabaval pa z bunco-igro. Pri vsaki mizi bo nagrada za najboljšega igralca. Oddan bo tudi "door-prize." Vsak udeleženec bo po-strežen s finim prigrizkom. Plesaželjne bodo imeli v oskrbi pa Kušerjevi. Ker je čisti prebitek namenjen farni blagajni, se vabi vse farane, kakor tudi druge naše prijatelje in znance, da nas po-setite na ta večer. Pridite! Za 25 centov vstopnine se boste imenitno zabavali in pozabili na vse težkoče, ki tarejo skoro slehernega. Torej v nadi, da se vidimo 27. septembra, vam kličemo: na veselo svidenje! Odbor. Takrat je pa tudi Eddie videl, da gre stvar zares, pa zgrabi mrežo in naglo zamahne proti ribi. Ker ni še nikdar poprej jemal z mrežo ribe iz vode tudi ni mogel vedeti, da se riba zajame od spodaj navzgor, zato jo je on lovil od zgoraj nizdol, kot bi, recimo, lovil metulje. Ta njegov prestopek si je pozneje Robert tolmačil tako, da je hotel Edvard ribo nalašč oplašit in jo je udaril z mrežo, ker riba je naenkrat močno potegnila, pretrgala vrvico, pomežiknila z desnim očesom, pomahala par-krat z repom in odveslala nazaj v svoj hotel. Pa ni teh atletskih vaj delala s preveliko naglico, ampak je to delala sistematično in tako je dala še Robertu priliko, da jo je prijel z roko, videč, da jo misli ubrati riba po svojih potih. Pa kdo bo obdržal opolzklo ribo v vodi ? Ko jima je zginila izpred oči, je hotel Robert skočiti za njo v vodo, pa mu je starejši brat, ki je že bolj razsoden, odsvetoval to. In potem se je pa vnela med njima prisrčna bratska konverzacija, v kateri so letele dolžitve sem in tje. Drug drugega sta dolžila krivde, da jima je riba ušla. Robert še danes trdi, da je bila krivda samo Edvardova, ker ni imel pravočasno mreže pripravljene, Edvard pa trdi, da je imel Robert slabo vrvico, ki se je- tako hitro pretrgala. Potem je bil pa zopet križ, ko ni na noben način hotel Robert domov. Rekel je, da bo ostal na otoku toliko časa, da bo tisto ribo vjel, ker mu je požrla trnek, ki stane pet centov. "Ti boš imel doma," sem mu rekel, "ko tako skrbiš za gospodarske stvari. Ampak sedaj pa le stopi v čoln, da gremo domov. Zagotavljam te, da se že sedaj riba bridko kesa, da je pretrgala vrvico, ker nosi nekje med zobmi trnek, ki ji bo povzročal še marsikak zobobol in bo iskala dentista, da ji ga iz-dere." Rekel sem jima, naj bosta vesela, da nista dobila ribe v čoln, če je bila res tako velika kot trdita. Kaj bi bila pa napravila, če bi riba zazijala, pokazala svoje ostro zobovje in ju povabila na ogled v njene notranje prostore? Kaj ne vesta kaj se je zgodilo z Jonom, ki je bil tako nepreviden, da je šel ribi zobe preštevat in je pri tem smuknil v njen želodec? Dokazoval sem jima, da riba v čolnu, še ni riba v kastroli. Povedal sem jima prelepo in ganljivo zgodbico, kako je Rev. Bombach nekoč vjel veliko ribo, katero je naš vodnik par-krat udaril z veslom tje za komat, da je takoj belo pokazala in ni rekla ne take ne take Dobili smo jo v čoln in jo pri-poznali že za ranjko, ko se riba naenkrat zgane in zvije pod moje škornje. Hitro stopim nanjo, vodnik pa stegne roko po Važno za članice Oltarnega društva Euclid, O. — Cenjene članice Oltarnega društva! Opozarjam vas, dd imamo izvanredno sejo v četrtek ob pol osmih zvečer v na-vednih prostorih. Vedite, da se bo vršija vinska trgatev v nedeljo 1. oktobra. Ni lepo, da se tako malo zanimate za seje, saj veste, da imamo vse enake dolžnosti in pravice do društva. Torej ne pozabite in bodite gotovo navzoče v četrtek večer 28. septembra, da se vse potrebno uredi glede naše vinske trgatve. Tudi vse viničarke naj pridejo na sejo. Dela bo dovolj za vse, torej ne ogibajte se seje, saj imamo vse enake dolžnosti. Sestrski pozdrav, Terezija Zdešar. nji, da jo spravi k sebi. Riba pa zazija, vodnik spusti z roko, jaz hitro odmaknem noge in riba švigne čez rob čolna tako naglo, da jaz nisem mogel niti reči "hudič." Šele čez dolgo časa sem prišel toliko k sebi, da sem prijazno vprašal mojega cenjenega tovariša, če smem izpregovoriti par besed, ki bi bile na mestu v tem slučaju in bi ribiču potolažile srce in jetra. Nazadnje sem fanta vseeno prepričal, da je veliko boljše, da jima je riba ušla, kot pa če bi jo bila dobila v čoln. Še enkrat sem obljubil, da pridemo drugo leto zopet sem in šele potem so se fantje kislih obrazov vdali in odpeljali smo se preko jezera. Zložili smo prtljago iz čolna, potem pa čoln priklenili. Ključ je spravil naš vodnik v neko votlo drevo. Potem smo si pa zopet naložili tovore na naše grbe, ozrli se še enkrat tja proti otoku, kjer smo preživeli nekaj tako lepih uric. Zlasti fantje so bili precej tihi in vedel sem, kako težko se ločijo od tega kraja, kjer so imeli toliko lepe in poštene zabave. Toda kaj bo njim hudo, ko imajo še vse življenje pred seboj in bodo lahko še tolikokrat prišli sem na počitnice! Bolj bi se smel pritoževati jaz, ki štejem že na prste preostale dni življenja . . . Okrog poldne smo prišli s precej težko sapo domov, kjer smo najprej nesli v kuhinjo meso, da nam bo Mrs. Kluk ocvrla steak za kosilo. Bila je zelo vesela,- ker se bo prihranilo nekaj fižola. Po kosilu smo sedeli na verandi naše vile in fantje so zvedavo ogledovali krave, ki so se pasle ob potu. "Zakaj pa ima tista krava zvoneč?" me je-vprašal Ralph. "Zato, da se ne zgubi," mu pojasnim. "Kaj bi se zgubila, če ne bi imela zvonca?" je hotel dognati sinko stvar do konca. "Ne, krava bi se ne zgubila, ampak zvonec bi se zgubil, če ne bi bil obešen kravi okrog vratu." To se mu je zdelo čisto logično, zato je začel razgovor v drugo smer. "Ata, zakaj pa imajo prav za prav krave roge?" "Zato, da trobijo nanje." "Pa zakaj imajo roge na sprednjem koncu in ne na zadnjem?" "Ti, Ralph, teci hitro po našega vodnika in mu reci, da gremo lovit postrvi!" mu hitro ukažem, da se tako rešim učenih vprašanj. To mu je tudi takoj izbilo iz glave razne morebitna filozofična vprašanja in stekel je h Klukovim. Kmalu prideta nazaj z Geraldom in odpravimo se do nekaj milj oddaljenega tolmuna, kjer smo vrgli trneke, da preženemo dolgo popoldne. Srečo je imel Robert, ki je prvi potegnil lepo postrv iz vode. Kmalu nato pa zaslišimo prestrašen krik od strani, kjer je stal za grmom Ralph in držal vrvico. Pogledali smo tje in videli, kako se upira in na vso moč vleče ribo iz vode, ki je otepavala in se branila na vse pretege. Ampak Ralph se je izkazal in srečno spravil na breg krasno postrv. Potem pa ni bilo več za prestajat ž njim, ker učiti je začel svoja brata, kako se mora loviti ribe, da se kaj vjame. Vsake dve minuti je pa šel pogledat postrv, ki smo jo privezali na verižico in jo pustili v vodi. Tehtal jo je in modroval, da mora tehtati najmanj pet funtov, če ne mar deset. V resnici je pa tehtala kakega pol funta ali malo manj. Seveda smo obsipali Ralpha s takimi častmi in mu peli tako slavo, da je kar rasel. (Dalje- prihodnjič) Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. "Leta 1866 bi moral biti vojak, ker so bili pa oče že stari, so me lahko oprostili, da sem bil vojaščine prost. Še istega leta sem se oženil, ker sta bila starša že stara in sta potrebovala pomoči. Kot sem že omenil, sem štiri leta prej spoznal pri Markovih dobro in pametno dekle. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Marjete na ponde-ljek. Nevesta je nosila venec, druge žene pa peče in avbe. V cerkev nas je spremil muzikant s harmoniko, kakor tudi nazaj. Taka je bila navada takrat in morda je še sedaj na kmetih v stari domovini. "Od tedaj sem imel stalno delo in zelo odgovorno službo na postaji. Imel sem nalogo vse blago sprejemati in vknjiževati, kar ga je bilo pripeljanega na postajo. Službo sem opravljal polnih 23 let na Borovniški postaji. Žena pa je oskrbovala dom, zemljo in živino in sploh vse gospodarstvo. "V družini se je rodilo enajst otrok." "Ker ste imeli dobro službo, zakaj ste pa potem odšli v Ameriko?" ga vprašam. "Veš, stvar je bila pa taka. Nekoč se je bil utrgal vlak gori nad Verdom in 14 železniških voz je drvelo nazaj proti Borovniški postaji. Bilo je to okrog desete ure zvečer. Načelnik postaje je spal, jaz sem pa slišal signale in sem takoj vedel, kaj se je zgodilo. Hitro zbudim postajenačelnika, sam pa stečem do premikača in premaknem tračnice, da zavrne vagone na stranski tir, da ne bil vagoni zadrveli naravnost v nasproti prihajajoči vlak, ki je vozil iz Ljubljane. Dbbro se mi je posrečilo, vozovi so zdrdrali po stranski,.progi in. so se. na drugi strani mostu ustavili. Tako sem preprečil veliko nesrečo in obvaroval postajenačelnika in sebe, da nisva izgubila službe." "In kaj se je potem zgodilo?" "Veš, postajenačelnik je dobil za moje delo veliko odlikovanje, zame se pa nihče ni zmenil. To me je tako vjezilo, da sem sklenil, cla pustim službo in odpotujem v Ameriko. Prav takrat me je nagovarjal za to tudi moj sorodnik Svete iz Borovnice. "Na železnici se je večkrat pripetila kaka nesreča, zato smo imeli vedno pripravljeno krsto in nosilnico. Ce je katerega ubilo, smo ga deli v krsto in poslali v Ljubljano. Mnogo smo trpeli na železnici. Mnogokrat smo morali voziti v Ljubljano nadzornike na tistem vozičku, ki smo ga poganjali z palicami, in to ni bilo lahko delo, kot si lahko misliš. "Leta 1891 sem za vedno zapustil dom in se odpeljal v Ameriko; 21 se nas jih je odpeljalo iz našega kraja. Namenjeni smo bili v Chicago in samo dva, Tine Makovec in Bizjak sta se ustavila v Clevelandu. V Chicago smo se pripeljali na Veliko soboto popoldne. Vožnjo smo imeli dobro in slabo; 19 dni smo bili na morju. "Ko smo dospeli v Chicago, smo se oglasili pri znancih, za katere smo imeli naslove. Bila sta Fickinarjev Janez (Setni-kar) in pa Uštinov Francelj (Mrlak), ki sta imela zelo mala stanovanja. Nas je bila cela grupa, kam naj nas spravi? Spravili so nas pod streho, vseeno smo bili srečni in veseli, samo da smo skupaj prišli. Drugi dan, na Veliko nedeljo, o nastavili par sodov piva, obenem je pa gospodar povabil tudi bossa iz tovarne in v pondeljek, smo že dobili delo v 'pajpovni.' Z nami je prišlo takrat iz domovine več deklet, ki so takoj dobile službo pri gostilničarjih in najemnikih; za vse je bilo dela in jela. "Moje težko delo je trajalo samo tri dni na istem mestu. Ko sem videl, da delajo nekateri druga, bolj umetna dela, sem jim pokazal, da znam jaz tudi taka dela. Takoj mi je boss odkazal boljše delo in tudi nekaj več plače je bilo. Takratna plača je bila $1.25 za 10 ali 12 ur. "Sedem tednov sem delal v tej tovarni. Seznanil sem se z nekim Nemcem, ker sem znal nekoliko nemško in ta mi je rekel: 'Vi ste ljudje, ki znate rokodelstvo. Vam ni treba delati tukaj za tako plačo. Vi si lahko pomagate naprej. Pojdite v Milwaukee, tam delajo nove parnike in potrebujejo stavbenike.' "Pustili smo delo v tisti tovarni z namenom, da gremo v Milwaukee in da bi bili res šli, pa se je zgodilo drugače. Eden naših ljudi je slišal, da se nabira delavce za Montano, kjer se gradi nova železnica. Tam je denarja ko toče. Pa smo nasedli agentom in spremenili naš načrt, da gremo v Montano in ne v Milwaukee. Za to smo pa pozneje tudi delali pokoro. "Na Binkoštno nedeljo smo se naložili na vlak. Bilo nas je šest. Štirje smo bili Slovenci: Marko Svete, Jakob Merkun, neki drugi, za katerega ime sem pozabil in jaz. Dan in pol smo se vozili, dokler ni zmanjkalo železnice, potem smo pa hodili peš. "Bili smo brez hrane in brez vodstva. Pred nami so se spe-njale visoke gore, temni gozdi, polni zverjadi. Pota so bila taka, da smo se s koleni zadevali v zobe. Lahko se izgubimo, lahko nas zverjad podavi. Toda kaj hočemo, naprej, saj Slovenec ne kloni glave pri vsaki za-JBlfiki. Ko smo že hodili pol dneva, smo zagledali nekega jezdeca, ki se nam je urno bližal. Ta nam je povedal, kod naj hodimo, da pridemo do neke koče. Šli smo naprej in res prišli do raztrgane koče, ki je bila bolj podobna kozji staji. Mraz je bilo, slana je padla na zemljo. Prenočili smo tukaj in smo komaj čakali, da se je zdanilo. "Drugi dan smo nadaljevali pot in smo proti večeru prišli zopet do enakega prenočišča. Tretji dan smo šele prišli do našega cilja in gospodar, ki se je zval Robins, nam je dal hrano in delo. Dospeli smo tje na Kvaterno soboto in gospodar je hotel, da bi šli takoj v nedeljo na delo. Toda smo se uprli, ker smo bili preveč utrujeni in ker v nedeljo nismo hoteli delati. "Potem smo se pa oprijeli dela. Dali so nam v roke sekire in žage in spravili smo se nad orjaška drevesa in jih začeli podirati. Tam ni prej še nikdar pela sekira ali žaga. Bila so lepa drevesa, da smo dobili iz enega debla po šest hlodov, ne da bi porabili za to vrhove. Sekali pa nismo drevja radi lesa, ampak zato, da so potem tam gradili železnico iz Dakote v Montano. Železnico so gradili na več krajih obenem in tako je bila vsa proga nakmalu zgrajena. "Za stanovanje smo si sami postavili leseno kolibo. Na hrani smo bili nekaj časa v kompa-nijski kuhinji, potem pa, ko se je nas zbralo več Slovencev in Hrvatov, smo imeli svojo kuhinjo. "Za plačilo smo vsak mesec prejeli čeke; po dva dolarja smo služili na dan. Hrano smo morali pa sami plačevati. Ker smo bili daleč od vsakega mesta in nismo mogli menjati čekov, nismo vedeli, kaj bi ž njimi. Skrbelo nas je zelo in smo čeke skrivali pod kake skale ali pa v kake dupline. To je bjlo do.božiča. Potem smo zvedeli, da se nahaja 60 milj od tega kraja pošta, kjer bi se čeki lahko zmenjali. Kaj hočemo, kdo naj gre v tako daljavo, ko so kraji nevarni radi Indijancev in radi divjih zveri. Kdo naj gre? Silili so mene in Jakoba Merku-na, pa sva se res odločila, da greva na pot. Sila kola lomi in kdo naj dela, če ne vemo, ako je naša plača kaj vredna ali nič. "Par dyi pred božičem je bilo, ko se odpraviva v zgodnjem jutru na dolgo potovanje preko visokih gora in skozi temne gozde. Dolga je bila ta pot in dolgočasna; hitela sva na vso moč v smeri, kakor so nama povedali. Dan se je že nagibal in začelo je naju skrbeti, kje bova prenočila. Prehodila sva pa komaj kake pol poti. Moj tovariš je bil že ves onemogel. V neki dolini sva zapazila Indijance, ki so pasli živino. Ime> li so celo taborišče. Naglo sva se vsa prestrašena skrila, da naju ne opazijo. Hodiva še nekaj časa v drugo smer in zagle-dava v daljavi svit ognja. To naju je zopet opogumilo in z novo energijo sva stopala naprej. Dospela sva do koče, ki je bila pripravljena za železniške delavce. Kočo je oskrboval junaški človek, Nemec po rodu. Bila sva vesela, da sva vendar prišla do živega bitja. Dal nama je večerjo, toda za prenočišče ni bilo drugega kot gola tla. Vendar je bilo bolje kot v gozdu. "Drugi dan sva imela še 28 milj ravno take poti do pošte ali menjalnice. Ko so naju spraševali, kam da greva, nisva hotela povedati, da imava čeke za izmenjavo. Bala sva se, da bi naju ne izropali, seboj pa itak nisva imela nikakršnega orožja. Ob petih popoldne sva srečno dospela do zaželjenega kraja. Tam sva izmenjala čeke, toda so nama računali za 'trud' 6%. To je bila tudi prva prilika, da sva poslala denar v stari kraj družinam. "S tem je bila polovica nevarne poti končana. Vrnila sva se po ravno istih stezah in sva prenočila prav tam kot prvikrat. Srečno sva končno dospela nazaj do najinih tovarišev, katere je zelo skrbelo za naju. Ko sva jim dala denar, so bili zelo veseli in zopet smo šli z veseljem na delo. "Ko je minila zima, je prišlo še več naših rojakov sem in domenili smo se, da si ustanovimo lastno kuhinjo, da bomo tako nekaj prihranili na hrani; 19 nas se je odločilo za svojo kuhinjo: deset Kranjcev in devet Primorcev. Sedaj pa je prišlo najtežje vprašanje: kdo nam bo pa kuhal? Nihče ni hotel prevzeti tega dela. Obljubovali smo kuharju tako plačo, kot jo je služil najboljši delavec, pa se vseeno ni hotel noben priglasit. I no, končno so se pa obrnili do mene in prevzel sem to delo, dasi sila nerad, saj nisem bil vajen kuhavnice in druge take kuhinjske ropotije. "Je bilo to pa tudi jako sitno delo, biti za kuharja v takem kraju in s tako pečjo, ki smo si jo sami napravili iz kamenja in blata, prav po indijansko. Na vsake dva ali tri dni sem moral peči kruh, po šest do osem hlebcev naenkrat. Res je bila peč primerno velika, toda ker je bilo mraz, sem se od ene strani pekel, od druge pa zmr-zoval. Vodo sem moral nosit pa par milj daleč. Bilo je res težko delo, ki me j.e v par mesecih tako oslabelo, da sem bil prisiljen to delo pustiti, da si ohranim življenje. Pustil sem torej to delo in začel delati z drugimi kakor prej. Kmalu sem bil zopet pri trdnem zdravju. Moje delo v kuhinji je potem prevzel neki Prekmurec. Nekaj časa je šlo, toda tudi on ni mogel zmagovati. To nam je vzelo vse veselje do dela v tem kraju in smo sklenili, da gremo kam drugam. "Takrat ni bilo razširjenih naših časopisov, da bi si potom njih pomagali iz kraja v kraj. Tako smo morali pisati svojcem v domovino, da so nam ti pisali, kje so kaj naseljeni naši ljudje po Zedinjenih državah. Dobili smo pismo od John Merkuna iz Biwabik, Minnesota, ki nam je pisal, da lahko pridemo tje. Namenili smo se iti tje štirje: Jack Merkun, John in Josip Svete ter jaz. "Naj poprej še omenim nekoliko o tamkajšnem delu, predno zapustimo ta kraj, da se ne pozabi pozneje. Pri delu smo imeli priganjače in kdor bi se bil polenil, jo je dobil z gorjačo po plečih. Ko sem delal še v kuhinji, je prišel večkrat k meni neki človek, kateremu pa nisem prav nič zaupal. Posebno še ne, ko me je venomer spraševal, kam devamo svoj denar. Pes ga plen ta j, kaj te pa to briga, sem si mislil in postal jako pozoren nanj. Tudi sem si pripravil za vsak slučaj nekaj opore, to je, da sem postavil za vrata sekiro, Menda je videl, da sem se vselej, kadar me je ta cenjeni gost obiskal, postavil vedno v bližino moje sekire, zato ni nosil svojega nosu več v mojo kuhinjo in je potem osrečaval s svojo navzočnostjo druge ljudi. "In kaj se mi je še pripetilo! Enkrat sem imel celo sitnost z opicami. Pa da ne bo kdo mislil, da sem imel 'afno,' kot pravimo tistemu, ki sp ga naleze. Ne, opravka sem imel s pristnimi opicami. Netydo je imel pri sebi dve opici. Bile so precej domače in ena si je hotela izgovoriti 'kot' v itioji kuhinji. Zagnala se je gori pod strop in čakala, da bom odšM ven, da bi bila potem sama za gospodinjo in gospodarja v kujiinji. O, ne draga moja, sem rekel, tako se pa nisva zmenila in sem jo ročno pognal iz kuhinje. S tem sem se ji pa strašno zameril in konec je bilo najinega prijateljstva. Cofnila me je po glavi, da sem imel takoj dosti. Ce bi me bila zadela v oko, bi bil oslepel. Pa zdelo se ji je, da njeno maščevanje še ni bilo dovolj veliko. Ko sem jo s krepko brco odslovil iz kuhinje, se je ozirala po dvorišču, kje bi napravila ■ / za ZhdejQf/v/Stride MODEL 10 Copyright. 1033, Th« American Tobacco Company. Dober tobak — Res dober tobak! Pazite rahlo, sviljasto tkivo. To so srednji listi. Mi nerabimo nedovršenih zgornjih listov od rastline — ali robatih spodnjih listov. Samo nekaj srednjih listov — ne stebel — ne vej. In vsaka Lucky je polno zavita s tem izbranim tobakom. Okrogla, trda — brez zraliljanih koncev. To je, zakaj Luckies vedno ugajajo. Maytag je vedno bil in bo— fin pralni stroj. Toda morda se vam Maytag' kakovost ne bo nikdar več nudilo po tako nizkih ciinah. Najboljša ekonomija je, ako kupite sedaj pralni stroj. Obiščite razstavo Maytagov. Izberite si ga po današnjih cenah. The Maytag Company Izdelovalci Ustanovljeno 1893 NEWTON, IOWA CHRIST MANDEL HDWE. CO. 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 THE OHIO FURNITURE CO. G323 St. Clair Ave. ENdicott 5016 THE A. GRDINA & SONS CO. vedno najfinejši tobafi Vedno najfinejša izdelava Vedno Luckies ugajajo! 6019 St. Clair Ave.HEnderson 2088 15307 Waterloo Rd. KEnmore 1235 KREMŽAR FURNITURE CO. 680G St. Clair Ave. NIZKE CENE NA VSEH MAYTAGIH. KI IMAJO GAS0UNSK1 MOTOR "rtVtoast e