Našim naročnikom! Radi pomanjkanja plina nismo mogli izdati lista kakor navadno v petek ter prosimo naše cenj. naročnike, da nam to zakaznitev oprostijo. Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 40'— za poi leta......i 20'— za četrt leta.....« 10'— za 1 mesec......« 350 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Iz ustavotvorne skupščine. Kmalu bosta dva meseca, odkar se je sestala toliko žt/ljno pričakovana ustavotvorna skupščina. Prišlo je vanjo toliko raznih strank in strančič, da ni bilo misliti na prehitro delo. Saj so imele te stranke in strančice razne programe, ki so se močno razlikovali in celo nasprotovali. Zraven pa so prišle šo osebnosti posameznih voditeljev. Ker pa sta se dve najmočnejši stranki združili, demokratska namreč in radikalna, in sprejeli vodstvo parlamentarnega dela, je bilo pričakovati, da bo delo v skupščini le napredovalo. Ker je pri tem še nekaj manjših strank, kterim je za delo, se je združenim močem posrečilo, spraviti parlamentarno delo v tek in ga obdržati v teku kljub mnogim oviram, ki so se vedno in vedno stavilo nasproti. Prva ovira je bil poslovnik, izdelan od prejšnje vlade. Novo izvoljene stranke ga niso hotele pripoznati, češ da si ne dado nikomur zapovedovati; parlament jo edina in najvišja oblast. Zgodilo se je pri tem čudo, da vladnega poslovnika niso hotele pripoznati stranke, ki so ga same ustvarjale. Previdnosti vodilnih strank se je zahvaliti, da je oni poslovnik skupščina sama pregledala, nekoliko izpremenila in ga odobrila v parlamentu. Sedaj se ne more nikdo upirati delu, češ da je skupščina strahovana po vladi. Ker obsega tadi novi poslovnik enoko prvemu prisego državi, so prisegle večinoma one stranke, ki so se izgovarjale pri svojem nedelu na prisego. Le hrvaške Radičeve stranke še ni v Beograd, ona še noče sodelovati z drugimi. Ali ona se sama ubija s svojimi razdiralnimi zahtevami. Zahteva čisto neparlamentarno, da se mora večina ravnati po manjšini. Ako se sprejme ta načelo, je seveda vsako uspešno delo nemogoče. Zadnje dni prejšnjega meseca se je povzpela ustavotvorna skupščina do novega pozitivnega čina. Izvolila je ustavotvorni odbor. Večina dela v skupščini opravijo namreč posebni v to izvoljeni odseki. Ustavotvorna skupščina pa inaa glavni namen, ustvariti za na&o državo novo ustavo. Zato je bilo prvo, najvažnejše delo te skupščine, da izvoli ustavotvorni odsek. Zgodilo se je to v pone-deljski seji dne 31. januarja. Glasovalo je 328 poslancev. Vsega skupaj je bilo izvoljenih 42 članov v ta odbor. Posamezne stranke so dobile v tem odbora zastopnikov : demokrati 11, radikalci 11, mohainedanci 3, jugo-slovenski in narodni klub 4, komunisti 7, zemljoradniki 4, socialisti 2 zastopnika.Stranke so poslale v ta odbor svoje najodličnejše člane. Upati je, da bo ustavotvorni odbor kos svoji nalogi. Volilci smejo opravičeno zahtevati od svojih poslancev, naj v Beogradu delajo in delajo, saj za to so poslani tja doli. Izseljevanje v Ameriko. V zadnjem času so začeli ameriški časopisi v kar najbolj črnih barvah opisovati razmere v naši kraljevini. Rojaki v tujini vabijo vled tega svuje sorodnika k sebi, pošiljajoč jim vozne liste. Visoki dnevni zaslužek od 6 do 12 dolarjev na dan in vabilo rojakov zapelje marsikogar, da se poda na pot za srečo, ne da bi poznal razmere ono-stran morja. Le premnogo jih doživi brit to razočaranje Izseljevanje v Ameriko je po vojni v vseh evropskih državah zelo naraslo. Kljub visokim dnevnim zaslužkom pa se vračajo mnogi v domovino, ker niti s takim zaslužkom no morejo izhajati. Draginja v Ameriki je v primeri z našimi cenami .veliko večja. Cene živil, obleke in obuvala so dosegle neznosno višino. To pa ima posledico, da občinstvo kupuje le najpotrebnejše reči, do-čim si drugih tovarniških izdelkov ne more nabavljati. Ker pa ne gre blago v promet, so začele tovarne delo ustavljati in odpuščati delavstvo. Zavladala je splošna brezposelnost. Število brezposelnih narašča dan za dnevom. Vsled valutne razlike izvoz ni mogoč, ker je blago v drugih državah cenejše in tako se bo brezposelnost v bližnji bodočnosti le še povečala Vrhu tega jo potovanje v Ameriko združeno z najrazličnejšimi neprilikami in nevarnostmi. Jugoslovanski delegat v Trstu poroča sledeče : 1. „Družba Cunard Linie" pušča potnike v Trstu na cedilu ter jih noče sprejeti na krov z izgovorom, da je parnik že prenapolnjen. 2. V Trstu ostalim potnikom družba noče vrniti denarja za vozni listek, da bi mogli domov; čakati morajo na prihodnji parnik, izpostavljeni bedi in boleznim. 3. Ti potniki postanejo cesto žrtev brezvestnih ljudi. Navadno so okradeni do zadnjega vinarja in v stiski ter obupu se pre-puste sumljivim agentom, ki jih zapeljejo v Afriko ali v kako francosko kolonijo. 4. Agsnture izdajajo vozne liste tudi osebam, ki ne znajo ne brati in ne pisati. Tem in pa onim, ki ne dokažejo, da niso bili v vojni proti antanti, ameriški konzulat ne vidira potnih listov. Po zakonu Združenih držav ameriških se smejo priseliti dalje le popolnoma zdravi ljudje, ki pa se morajo izkazati tudi z izdatnejšo vsoto ameriškega denarja. Kdor ne zadosti vsem pogojem, se mora vrniti, kar povzroči ogromne stroške, ali pa postane žrtev agentov, ki ga odvedejo v neznane krajo, kjer so izpostavljeni največjemu izkoriščanju; mlajše ženske pa so prodane v hiše prostitucije. Občinstvo se opozarja, da trezno premisli, preden se odloči za izselitev. Ni nika-kega vzroka bežati iz domovine. Naša valuta se dviga in kakor hitro se uredi carinsko vprašanje, bo začela domača industrija zopet v popolnem obsegu obratovati. Dela bo dovolj in kruha v naši državi tudi ne manjka. V Ameriki najde srečo le malo kdo, v domovini pa vsak, kdor hoče delati. Bratje! Na naših jugoalovenskih tleh po Goriškem, v Trstu in Istri, po našem lepem Notranjskem, na solnčnih otokih Cresu, Lošinju in Lastovu kakor tudi v starodavnem Zadru bo vihrala italijanska trikolora! Bratje! Zemlja naših dedov in naših očetov pride izpod nekdanjega avstrijskega jarma v še hujše laško suženjstvo. Ne motimo se in ne zazibajmo se v sladke upe in v brezskrbne sanje o neki dozdevni laški pravičnosti nasproti našemu narodu v teh krajih, o pravičnosti, o kateri sanjarijo nekateri nepoboljšljivi večni idealisti, kajti realnost življenja naših zavednih bratov ob Jadranu je kruta, da kruteja biti ne more. Kako naj varujemo sanjam, ko je pa vendar pred kratkim izjavil v Rimu predsednik „Urada za nove pokrajine", da bodo poskusili na vsak način prisilno raznaroditi naš jugoslovanski živelj ? Dejal je to odkrito zastopnikom našega naroda, ki so se prišli pritožit zoper politična pregajanja Jugoslovanov ob Adriji. Za nas mora biti priklopitev vir narodne žalosti, ob enem pa tudi vir neizmerni ljubezni do naših nesrečnih bratov. Odslej mora vsak Jugoslovan v dejanju pokazati, kako občuti izgubo najzavednejšega dela svojega naroda. Le dejanska podpora bo ona moč, ki bo onemogočila, da Italijani dosežejo svoje namene. Včlanite se v Jugoslovansko Matico, da-| rujte vsi po svojih skromnih močeh svoj pri-j nos za okrepčanie kulturnih stremljenj naših nesrečnih bratov in olajšali boste gorje, ki ga je zakrivila krivična politika in imperialistična strast Italijanov. Aneksija naj neti v vseh nas srd in odpor proti Italiji, utrdi brezmejno ljubezen do naših bratov ob Adriji. ¦ • Gospodarstvo. ¦ ¦ ¦ ¦ Katere davke mora plačati kmet? Ker marsikateremu kmetu ni povsem znano, katere davke je dolžan plačevati, hočemo navesti kratko in pregledno najprej stare davke, ki so nam ostali še izza Avstrije in so jih sedaj nekoliko spremenili: 1. Zemljiški davek. Po novih predpisih so zvišali davčno podlago na trikratni čisti katastrski donos. Zemljiški davek znaša 20% od te davčne podlage. Ker odpade dosedajni vojui pribitek (80%) in deželne doklade, (55%) se pobira sedaj v Sloveniji na podlagi tako odmerjenega zemljiškega davka enotni državni pribitek v višini 150%. Od trikratnega čistega katastrskega donosa se odmerja tudi 2% prispevek za vremenske nezgode in melijoracije. 2. Hišni razredni davek. Istega so zvišali s tarifno najemnino vred na trikratni iznos in se od tako zračunanega hišnorazrednega davka pobira mesto dosedanje deželne doklade enotni državni pribitek 70%. 3. Dohodnina. Tega davka so oproščeni osebe, katerih skupni dohodek na leto ne presega 4800 K. Novi davki. V svrho kritja stroškov za invalidne podpore so vpeljali nov invalidski davek, ki se pobira v Sloveniji kot odstotna doklada k vsem neposrednim davkom, torej od zemljiš- — 2 — kega, hišnorazrednega in drugih davkov in je v le-teh že vručunjena. Drugi davek, a katerim so osrečili deloma tudi kmeta, je davek na poslovni promet in ga zadeva v slučaju, da prodajo veliko živino, za katero se izdajajo živinski potni listi. Tega davka pa ni treba plačevati kmetovalcem pri prodaji lastnih pridelkov, izvzemši pri prodaji velike živine, za katero se izdajajo, kakor že omenjeno, živinski potni listi. Davek od prirastka na vrednost nepremičnin so odpravili. Kop t vinogradih. Rahljati zemljo in preprečiti razvoj plevela je glavni namen kopi v vinogradih. Le v zrahljani, plevela prosti zemlji pride ves za rast trte ugodni vpliv zraka, toplote in vlage v poštev, ki se potem izraža v bujnej-ši zunanjosti in boljši rodovitnosti vinograda. Posebno važno je rahljanje vinograda pri prvi kopi, ker se ta opravlja bolj globoko. Pri vsakokratnem prvem okopavanju, ki bi se naj vršilo vsaj 20 cm globoko, je pa treba pri vsakem trsu vse gornje, takoimenova-ne rosne koreninice gladko odrezati, da se lažje spodnje, to so glavne korenine kropijo, kajti le trta, ki ima v globini močne in zdrave korenine, se lahko razvija in lahko kljubuje bodisi mrazu ali suši. Kjer se odre-zavanje teh gornjih koreninic opušča ali zanemarja, tam spodnje koreninje v nekaj letih odprhni; trs stoji potem na slabih nogah. Zgornje korenine, ki v tem slučaju preživljajo trs, se sicer tudi lahko močno razvijajo ; ali so vendar izpostavljene po zimi mrazu, po leti suši in pri okapanju poškodbi od strani delavcev. Vse to pa ovira razvoj trsa, tako oskrbevani vinogradi prično sčasoma pešati. Prva kop se lahko izvršuje v jesen ali pa na pomlad. Ako vreme dopušča okopava-nje v jeseni, ko listje odpade, je na vsak način priporočljivo to izvršiti. Umni poljedelec ve, da je jesensko, globoke oranje pol gnojenja. Kar pa velja za poljedelca, gotovo ni napačno za vinogradarja. Od trgatve do pomladi imamo pogostoma prav lepo vreme in škoda je za lepi čas, da ga boljše ne izkoriščamo. Tudi delavce je v tem času lažje dobiti, kakor na pomlad, ko se delo tako kopiči, da marsikateri ne ve, bi li prijel za to ali ono. Mnogokaj se opravi potem pre-kasno ali pa površno, kar se vedno maščuje. Jesenska kop vpliva ugodno na rast trte, ker se zemlja vsled dobre prezebe in boljšega učinkovanja drugih zračnih činiteljev hitreje razkraja. Pri jesenski kopi se tudi lahko vinograd po potrebi razgnoji. Gnoj se v tem slučaju preje razkroji in pride trti preje v korist, kakor oni, ki ga na pomlad podkop-ljemo. V jeseni okopani vinograd sprejme tudi več zimske vlage in se tako obvaruje bolj poletne suše. Kor jesenska kop zemljo bolj prerahlja, kakor spomladna, so poznejše kopi lažje izvršljive. Razven tega pokončamo z globoko jesensko kopjo veliko različnih trsnih škodljivcev, ki so si že ob tem času poiskali bodisi pod listjem ali pod grudami in kamenjem mirno zavetje. Nadalje ugonobi mraz črez zimo mnogo plevela, ker pride njegovo korenje pri kopi na površje. Jesensko kop lahko nadaljujemo tudi po zimi, če ni zemlja premokra ali pomrznjena. Prekopane plasti je pustiti cele, da radi večje površine mraz lažje učinkuje in zemlja več vlage obdrži. Poznejše kopi, takoimenovana prekapa-nja se vrše plitvo in imajo v prvi vrsti namen preprečiti razvoj plevela ; ob času sušo pa tudi zrahljati površje vinograda in take onemogočiti izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti po radi suše nastalih razpoklinah, ki jih pri prekapanju zasujemo. Da se to doseže, zadostuje tudi prav plitvo prekapati ali škribiti. Kolikokrat se naj prekapa, je odvisno od stanja vinograda in pa od časa, ki je na razpolago. Vinograd, v katerem se je plevel iz kateregakoli vzroka močno razpasel, je treba, ako ga hočemo zopet izčistiti, večkrat prekapati, kakor pa vinograd, ki v splošnem ni plevelnat. Čim večkrat se vinograd prekopava in tako zatira plevel, tem boljo se razvija les in sad. S prekapanjem pa je prenehati, ko prične grozdje mehčati, ker je v tem času zelo občutljivo. Kjer je vinograd z visokim in gostim plevelom preraščen in zasenčen, je plevel nekaj dni pred prekapanjem izžeti, da se trs, oziroma grozdje navadi na solnce in njega vročino, sicer se grozije rado vžge, ako je prenaglo izpostavljeno tudi vročini. Zategavoljo je sploh boljše, da ne pustimo plevelu se tako močno razpasti. Pri vsaki kopi ga jo torej skrbno otepati, da se več ne prime. Pa tudi v mokrem vremenu ni priporočljivo v vinogradu kopati, ker tedaj trs kaj rad požolti in plevel znova požene. Pri prvi kopi se s pridom poslužujemo trebežnic (rovnic) ali pa dvoroglatih krampov, ker gredo raje in globokaje v zemljo in trgajo tudi večje plasti kakor navadne motike ; pri prekapanju pa so bolj rabljive navadne široke motike. Pod enakimi okolnostmi jo grozdje v čistih vinogradih vedno lepše, kakor ono v plevelnatih; vinograd bi pač moral kazati vsikdar bolj sliko vrta, kakor pa travišča. Vinarski inštruktor Zupane. Poziv vsem p. n. okrajnim zastopom, občinskim uradom, kmetijskim podružnicam in drugim stanovskim organizacijam v vinorodnih krajih ! Vinogradniki! Nahajamo se v usode polnih časih. Trgovska pogajanja z Italijo in drugimi sosednimi vinorodnimi in nevinorod-nimi državami so pred durmi. Obstoji velika nevarnost, da se pri teh Italijanom in Mad-jarom posreči doseči prost uvoz svojih vin v Jugoolavijo, kar bi pomenilo propast našega vinarstva. Da se to ne zgodi in da se izvedejo trgovska pogajanja v naš prid, povzdignite povsod svoj glas, skličite čimpreje protestne shode in zahtevajte od vlade, da ne pripusti pod nobenim pogojem uvoza tujih vin, posebno italijanskega in madžarskega v Jugoslavijo ! Ob enem zahtevajte, da se izvozu naših vin v nevinorodne države pri sklepanju trgovinskih pogodb od strani vlade posveča vsa pozornost. Pridružite se resolucijam, ki jih je sklenil podpisani odsek v v svoji seji dne 11. decembra pr. 1. v tej zadevi in ki so bile objavljene v številki 2 z dne 9. januarja tega lista, s tem, da sklenete naslednje resolucijo in jo vpošljete ali odseku ali naravnost Slov. kmetijski družbi v Ljubljano v svrho predložitve deželni ozir. centralni vladi. — Resolucija: „Podpisani vinogradniki zbrani dne 23. januarja t. 1. na protestnem shodu v Ptuju, se pridružijo enoglasno resolucijam, ki jih je sklenil Vinarski in sadjarski odsek slov. kmetijske družbe v Mariboru, dne 11. decembra 1920, v zadevi sklepanja trgovinskih pogodb z Italijo in drugimi vinorodnimi in nevinorodnimi državami, in zahtevajo striktno izpolnitev tozadevnih zahtev odseka od strani vlade. Nadalje pripoznajo zborovalci „Ožji odbor", ki ga je izvolil imenovani odsek v svrho, da neprenehoma zasleduje vse faze trgovskih pogajanj in ukrpne od slučaja do slučaja primerno, kot svojega zastopnika in zahtevajo od vlade, da predloge in želje istega, kot ob enem zastopnika vseh vinogradnikov Spodnje Štajerske, v polnem obsegu upošteva !" Vinarski in sadjarski odsek slov. kmetijske družbe v Mariboru. Dopisi. Poset. Predzadnjo nedeljo nas je posetilo odposlanstvo antantne komisije v Mariboru. G. Eranc Mahorič, pos., trgovec in gostilničar v Ptuju je to odposlanstvo in spremstvo povabil v svoj vinograd v Halozah. Italijanske ' zastopnike smo jasno povedali svoje narodne želje v vseh ozirih ter ga prosili, da jih sporoči svoji vladi v Rimu. Mestni kino Ptuj. Pozor: Velikanska novost ! Senzacija! Amerikanski film. Kraljica iz Pragozda. (Urwald.) Pustolovni roman v 5 epohah, 28 epizodah, 36 dejanjih Strahoviti prizori. Boji z levi, tigri in drugimi zverinami. Prva predstava 6. februarja. Abonenti za vse epohe popust. Kinoravnateljstvo Mih. Murko. Mestna glasbena šola v Ptuju priredi dne 10. t. m. ob 17. uri (5. uri) zvečer dijaško produkcijo v Dijaškem domu. Vabijo se vsi, koji so šoli naklonjeni, da se je udeležijo. Koncert. Dne 12 februarja t. 1. se vrši koncert mariborske vojaške godbe. Koncert glasbene šole v Ptuju, ki se je 11. t. m. vršil v mestnem gledališču je — moralično vsaj — prav povoljno uspel. V prvi vrsti je omeniti prof. Gregora in gospodično Beolovo, ki imata pretežni delež na uspelem večeru. Dasi v prvih komadih še nekaj nervozen in hladen, se je v prihodnjih točkah precej ogrel in pokazal lepo tehniko in fino razumevanje. Pri nekaj boljšem instrumentu in bolji akustiki dvorane bi bil pač tudi dosegel oni topli, polni ton, ki smo ga zlasti početkoma pogrešali. Posebno je pohvaliti gdč. Beolovo, ki je žalibog le v skromni ulogi spremljevalke nastopila; pri tej izvanredno težki in nehvaležni ulogi pa je pokazala tako izvanredno prvovrstno in globoko razumevanje, da se veselimo, da nam bode prihodnjič dala priliko, jo kot solistko občudovati. G. Mate kot pevec v. izredno težkim programom nam je pokazal, da razpolaga s prijetno blagodonečim in prav obsežnim materijalom in se je s prav dobrim uspehom potrudil nas seznaniti z našim prvim skladateljem Lajovicem. Opozorili bi g. Mataja, da se pri petju manje giblje. Gosp. Žurinkova je pokazala prav dobro tehniko na glasovirju. Zdela 86 nam pa je nekam nervozna. Občinstva je bilo bore malo. Prav čudno, ko se je letos prvič nudila prilika, da spoznavamo vaditelja enega prvih kulfcurelnih zavodov našega Ptuja, godbene šole, ki ji je posvečena godbena vzgoja naše dece. Ta malomarnost mora napraviti seveda tudi primerno slab utis na učitelje glasbene šole. Središče. Sokolsko poročilo. — Ob koncu leta 1920 je štelo društvo 134 članov. Na občnem zboru dne 9. januarja se je izvolil odbor, ki se je konštatiral sledeče: br. Kočevar Fran starosta, M. Rakuša podstarosta, Kolarič Ant. načelnik, s. Tavčar-jeva načelnica, Ve-nigerholc Mirosl. tajnik, Mlinaric Fr. blagajnik, s. Micika Ploh-Ova zapisnikarka. Br. dr. Tavčar, Najžer L, Lukačič Fr., Tkalec Ant., Torič Jakob odborniki. Br. Hanžolič Ivan, Šestan Fr. in s. Lojska Ravšl-ova namestniki. — Kulturno prosvetni odsek je izvoljen: br. Tavčar predsednik, Najžer Ivan namestnik, s. M. Ploh-ova tajnica, Venigerholc M. knjižničar, s. Zofka Razboršek namestnica, Ivanuša Mat. ml. novinar, Marčec Andrej in Kocjan Mart. odbornika. Letos obhaja društvo 10 letnico svojega obstanka. Postaviti eokolski spomenik z gradbo telovadnice, bo naše delo v bodočem letu, zato vabimo napredne Sre-diščane, da pomagajo pri našem delu. Zdravo! Politične vesti. Klerikalci prisegli. Vsi se še spominjamo, kako so se naši klerikalci pred volitvami in po volitvah pona&ali, da ne bodo prisegli za našo državo po zahtevi poslovnika, ki ga je pomagal sestavljati sam dr. Korošec. V soboto pa so le prisegli, ker bi drugače naj-brže izgmbih svoje mandate. Lahko razumemo smeh naše samostojne kmečke stranke, ko je videla prisegati ljudi, ki so ravno z gonjo proti prisegi hoteli škodovati samostojmežem. Radikalni klub za Pašiča. Stojami Protiču se ne da posrečiti, da bi pridobil radikalni klub za se, proti sedanji vladi. Na sobotni seji se je iznova ugotovilo, da je ves klub za politiko Nikole Pašiča, sedanjega minister-skega predsednika. — 3 — Še vedno pogajanja za stalno vlado. Dasi je Nikola Pašič bolan, se vodijo vedno pogajanja z zemljoradniki in nekterimi drugimi strankami za vstop v vlado. Prav je, da se zahteve posameznih strank prej temeljito predelajo, ker ob jasnih programih je mogoče uspeono delo. Odgoditev aneksijske proslave. Na fpustno nedeljo se jo imela proslaviti italijanska pri-klopitev našega ozemlja. V zadnjem hipu pa je italijanska vlada odložila to proslavo. Bati se je bilo, da bi italijanski fašisti baš v teh predpustnih dneh planili po nedolžnem našem jugoslovanskem prebivalstvu. To pa bi osramotilo pred svetom italijansko vlado, ker bi očito pokazalo italijansko krivično in divje ravnanje z zasužnjenim drugorodnim prebivalstvom. Odlikovanje Beograda. Beograd, prestolnica naše Jugoslavije, je med vojsko trpel, kakor rualoktero mesto. Saj so v njem gospodarili po svoje Nemci in Madžari. Jugosloveni smo ee delno oddolžili, ko nismo niti trenotek pomišljali, da ga izberemo za prestolico naše nove kraljevine. Izmed zaveznih držav se je pa svoje dolžne hvaležnosti prva spomnila Francija. Ta je 29. januarja po posebnem odposlanstvu na slovesen način izročila pre-stolici naše mlade države, prestolici okrvavljene Srbije najvišje odlikovanje, ktero more oddati francoska republika, to je križec francoske častne legije. Zob za ZOb. Mariborski Mannergeaang-verein je priredil pevski večer s sodelovanjem vojaške godbe, češ da je to kulturna prireditev. Mariborski vsenemci pa so izrabili ta večer v nemško hujskanje. Godilo se je to v času, ko |nemški Korošci ne dovolijo slovenskim Korošcem najnedolžnejše vaške veselice in kratkomalo izženo vsakega zavednega Slovenca. Slovencev v Mariboru se je polastila velika razburjenost radi tega. Deželna vlada naša se je to pot zganila, ko je videla, da se pojavljajo v naših krajih dokazi nenaško-nacionalne nelojalnosti proti naši državi. Prepovedala je zato do nadaljnega v Sloveniji nemške zabave in prireditve. Sileuila je šo tudi druge odredbe, ktere imajo namen, da privedejo hujskače nemške narodnosti do treznosti, zlasti še, če uživajo v naših krajih našo gostoljubnost. t..........................................................% • ¦ Razno. Važno za mojstre in pomočnike kovinskih Obrtov. Na prošnjo deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani priredi poverjenifttvo za uk in bogočastje na dež. obrtni šoli v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. junija leta 1921 strokovni tečaj za železničarje, ki bo pristopen mojstrom in pomočnikom kovinskih obrtov. Pouk bo trajal vsak dan G ur in bo obsegal poleg strokovnih predmetov tudi računstvo, kalkulacijo, spisje in knjigovodstvo. Najmanjše število udeležencev naj bo 25, največje 40. Stroške tečaja, to je izdatke za učne honorarje in za najpotrebnejša učila bo prevzela naučna uprava. Za vse druge izdatke, kakor na primer za hrano in stanovanje bodo morali obiskovalci tečaja skrbeti sami. Mojstri in pomočniki kovinskih obrtov, ki bi se radi tečaja udeležili, naj priglase svojo udeležbo z natančnim naslovom in bivališčem do 15. marca 1921. Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Udeleženci se bodo upoštevali brez ozira, ali je mojster ali pomočnik. Za naša zastopnika pri likvidaciji Avstro-ogrske banke sta imenovana dr. Milan Teodo-rovič, načelnik trgovskega ministrstva in Slovenec dr. Miroslav Ploj. Kdaj bodo nove volitve? Parlamentarni krogi sodijo, da konča ustavni odbor svoje delo do konca meseca marca. V zbornici bi trajala ustavna debata štiri mesece. Potem bi prišel na vrsto volilni red, tako da bi se nove volitve mogle vršiti že v jeseni. 20 dinarski (80 kronski) bankovci so postali v zadnjih dnevih povod za neutemeljeno razburjenje. Finančno ministrstvo je razglasilo, da jih bo državna uprava potegnila iz prometa, ker je veliko število teh bankovcev ponarejenih. V pojasnilo naj služi sledeče: siliti se ne more nikogar, da naj sprejme omenjene bankovce, ker jih tudi uradi ne sprejemajo, pač pa se jih lahko zamenja pri podružnici Narodne banke v Mariboru. Vrednost denarja. Za 100 avstrijskih K plačaš v našem denarju 20 K, za 100 nemških mark plačaš v našem denarju 220—224 K, ena laška lira stane v našem denarju 5 K in 10—15 vinarjev, za 100 francoshih frankov moraš dati 920—950 naših K. Za naslednika vojvode Mišica bo imenovan vojvoda Peter Bojovič, komandant prve ar-mijske oblasti, v bojih proslavljeni general. Koliko znaša naš državni dolg ? Naš notranji državni dolg znaša 3 milijarde dinarjev, cel naš državni dolg skupaj 6 milijard dinarjev. Tvornica rokavic. V Karlovcu je pričela te dni obratovati moderna tvornica usnjatih rokavic. Ta tvornica bo letno producirala pol milijona rokavic. Cene pohištvu in manufakturi padejo. Zadnje dni se opazuje v Zagrebu in v Ljubljani, da cene manufakturi in pohištvu padajo. Vzrok znižanju cen pripisuje „Trgovac" naglemu padcu avstrijske krone, ki je pripomogel, da so se ti predmeti nabavili v Avstriji po zelo nizki ceni. Kaj bo z živino, ki nam jo mora dati Nemčija kot vojno odškodnino ? Posebna komisija je dognala, da bi stala prevoznina za glavo goveje živine 4000, za ovco pa 500 dinarjev. Stroški bi bili torej večji kakor vrednost živine. Vrhu tega bi bilo potrebno za prevoz 8000 vagonov in 2000 oseb za spremstvo. Zaraditega je ponudila komisija Nemčiji živino v nakup, kar pa je Nemčija odklonila. Zato se vrše sedaj pogajanja z Avstrijo glede izmenjave živine za industrijske izdelke. Cene živine rastejo. V ptujskem okraju se kmetje drže sledečih cen za govejo živino : 1500 kg in več težki voli 20 do 24 kron, navadna rejena živina ,16 do 20, najslabša goveda 12 do 16 kron žive teže. Kmetje teh cen ne popuste in treba je, da jih vsi okraji posnemajo. Tudi na Hrvatskem se kmetje ravnajo po teh cenah. Zaradi odprave carine na izvoz žrobet je posredoval pri ministrstvu poslanec Rajar in sicer z uspehom. Carina se je za gotovo število znižala tako, daje sedaj dosegljiva primerna cena za žrebeta. Konjerejci, poslužite se prilike, ker dosedaj je bilo izvoženih šele 30 žrebet. Kmetska zbornica. Ministrstvo za kmetijstvo ustanovi posebno kmetsko zbornico za vso državo. Vse predpriprave so že končane. V zbornico, ki bo imela zelo važen delokrog, bodo izvoljeni kmetje in kmetski strokovnjaki. Nemška nesramnost. Kako zagrizeni so še Nemci proti Slovencem, kaže dogodek iz Maribora. Tam živi vdova Patecna, posestnica vo5 hiš. Ko ji prinese dekla blago iz slovenske trgovine, jo nažene z blagom takoj nazaj, češ od Slovencev ne kupi nič. Pristavila je tudi, da takoj izžene iz svoje hišo Slovenca, ki stanuje pri njej, kakor hitro se vrne monarhija. Tudi Obletnica. V nedeljo, 30. januarja je bilo 32 let, kar se je raznesla vest, da je nekdanji cesarjevič Rudolf nenadoma umrl. Kako in zakaj je Rudolf umrl, se niso upali povedati ljudem. Sedaj šele sme občinstvo zvedeti resnico. Prebivalstvu se je hotelo natvesti, da je bil Rudolf ubit. Resnica pa je, da je šel Rudolf s svojo ljubico Večero prostovoljno v smrt. Rudolf je najprej ustre* lil njo, potem pa samega sebe. To se razvidi iz pisem, ki jih je pisala Večera pred smrtjo svoji materi in sestri. Kako ustavimo kri ? V kozarcu vode, v kateri raztopimo nekaj galuna ali zelene ga-lice, namočimo košček čistega gostotkanega platna in ga položimo na rano. Če tega ni, natresemo rano s škrobom, z moko ali z na drobno stolčenim lesnim ogljem ter jo obvo-žemo. Posojanje priprav za žganjekuho. Tozadevna naredba z dne 25. julija 1919., št. 1568, določa, da je posestnik priprave dolžan proti primerni odškodnini dopustiti njeno uporabo, če je priprava prenosljiva. Najemnino dolo- čuje po svojem preudarku finančno oblastvo prve stopnje (finančno okrajno ravnateljstvo). Iznos se mora plačati pred pričetkom uporabe, drugače se uporaba lahko prepove. Zoper odredbe vodstva priglednega okraja finančne straže se lahko vloži rekurz na finančno okrajno ravnateljstvo. Rekurz se mora vložiti 14 dni od dne, ko je bila odredba vročena. Potreba in produkcija soli v naši državi. Celotna produkcija soli v naši državi znaša 4000 vagonov, in sicer 3000 vagonov v Kreki (Bosna) in 1000 vagonov v Primorju. Produkcijski stroški bosanske soli znašajo 10 dinarjev za 100 kg. Potreba soli znaša 10.000 vagonov, kar znači primanjkljaj 6000 vagonov, katerega moramo uvoziti iz Romunije in Nemčije. Po „Jugoslovanski borzi so produkcijski stroški v Nemčiji znatno višji, tako da stane 100 kg nemške soli v Beogradu 50 dinarjev. Naša produkcija je petkrat cenejša. Plačujte pravočasno davke! Davkoplačevalce vseh vrst nujno opozarjamo, da v lastnem interesu plačujejo davke. Po razglasu delegacije ministrstva financ z dne 9. maja 1950 se pobirajo kot eksskucijske pristojbino za zaostale davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine : za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za rubežen 4 vinarje od vsake polne krone, za prodajo 2 vinarja od vsake polne krone. Opominjevalne in ru-bežne pristojbine zadenejo torej vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo breme. Prvovrstnega viničarja z najmanj 4 delavnimi močmi sprejme ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru za tik Maribora ležeče državno posestvo „Grajski log", obstoječe iz nekoliko oralov vinograda in matičnjaka, obsežnega sadonosnika in travnika, nekaj njiv, vrta, precej gozda, lepih stanovanjskih in gospodarskih poslcpij, skupno okroglo 50 oralov. Pismene ponudbe je pošiljati navedenemu ravnateljstvu do 20. februarja t. 1. Dolgovi naše države. Pred vojno je bila Srbija zadolžena za okroglo 900 milijonov di. narjev. Med vojno se je zadolžila za 1 milijardo 800 milij. frankov. Od 1. decembra 1918 je država SHS najela v inozemstvu 465 milijonov frankov posojila; celokupen dolg v inozemstvu iznaša 3 milijarde in 200 milijonov frankov. Približno toliko dinarjev iznaša notranji dolg države (boni, žigosanje kron, Narodna banka). Potemtakem je naša država dolžna 6 milijard dinarjev. 10 let ječe za tihotapstvo. V svrho omejitve tihotapstva, ki se je zadnji čas razpaslo v veliko škodo državni blagajni, je fin. ministrstvo izdelalo naredbo, ki vsebuje energične predpise za zatiranje tihotapstva. Poleg ostalih kazni je določena tudi 10-letna ječa. Do-zdaj je bila največja kazen enoletna ječa. 15 letna žena in dva moža. Pred nekim ameriškim sodiščem se je morala zagovarjati 15-letna Edit Blais radi bigamije (dvomoštva). Hladnokrvno je priznala, da se je v teku 6 mesecev dvakrat poročila. Teden dni po prvi poroki je zbežala od svojega moža. Sodniku je izjavila, da ni ničesar vedela o postavah. Njen drugi mož ji je rekel, dane bo nobenih sitnosti, nakar sta se kratkomalo poročila. Nova tovarna za klobuke. Blizu Zagreba nameravajo Hugo Reininger & Komp. iz Komotave in Emerik Fischer z Dunaja v zvezi s Prvo hrvatsko Štedilnico osnovati moderno tovarno za klobuke. V tovarni bo delalo okolu 100 delavcev. Brezplačna vožnja vojakov dopustnikov. V ministerstvih za vojno in promet so izdelali poslovnik za brezplačno vožnjo vojakov na železnicah, kadar potujejo domov na kakšen dopust. Padec cen sladkorju. V Trstu se dobi za marec sladkor po 20—24 K, iz Londona pa ponujajo sladkor po 21 K. Znamenje, da pričakujejo na Angleškem v kratkem silen padec cen sladkorju. Velika tobačna tovarna v Smederevem šo zgradi v smislu min. sklepa, največja tovarna te stroke v Jugoslaviji. — 4 lini priselitev. Dovoljujem si p. t. občinstvu naznaniti, da se preselim s svojo trgovino z urami, zlatninami in srebr-ninami iz Miklošičeve ulice v Krekovo ui. 8 ziaven tigovca Sirk-a. Obenem prosim, da se mi tudi še nadalje ohrani dosedanje za* upanje. S spoštovanjem F. , iar v Za vinogradnike! k: j* -t „ PETO VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju sprejme takoj v službo IBiT po 13nii]s:a- za vse izdelke : usnje, čevlje, gamaše, torbice itd. Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že potovali. Zahteva se znanje slovenščine in srbohrvaščine. Ponudbe vpošiljati je na tvrdko. Naznanilo! Jaz KARL KORNER, poprej pri „Rengo", sem prevzel Jisfit" silili in v lini začel sem tudi delati bučno olje, napravil sem novo dobro prešo in druge potrebne reči, da se lahko dela hitro olje. Vabim Vas, kmetje, k mojemu delu, zanesljivo pričakujem vaš obisk z vašim pridelkom. Več se izve v umetnem mlinu ,Purg.' S spoštovanjem K. Korner. Naznanilo 9 Dajem uljudno na znanje, da se dobi v ajalo^I pira Dav. Trstenjakova uiica 4, od 1. febuarja t. 1. naprej se priporoča. mareno pivo iz pivovarne T. Gotz-a v Mariboru. Založitelj. Ptuj, Dav. Trstenjakova ul. 4. Glasovlr išče v najem proti primerni odškodnini za nekaj mesecev ruska umetniška igralka v Strnišču, Ponudbe na upravniStvo lista. Stare in nove S pisalne stroje se dobi zelo po ceni v prvi specijalni trgovini S pisalnimi Striji in pisarniškimi potrebščinima. Zastopstvo pisalnega stroja „Kontinental" Edv. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100 interurban. Zahtevajte ponudbo! Napeljava električne razsvetljave in prenos električnih sil, naprava central za mesta, občine, vile, tovarne in hišne inštalacije, telefonske, brzojavne, signalne ter alarmne naprave za slučaj ognja i. t. d. Velika zaloga elektrotehničnega ma« terijah, predmetov iz gumija za avtomobile in kolesa, na debelo in drobno po najniž-.*. jih cenah. ,'. Telimdčra© in električno podjetje HINKO PASTIRK IN DRUG Aleksandrova c. 44 MARIBOR Aleksandrova c. 44 Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W Blanke v Ptuju.