Št. 19. V Gorici, dne 9. marca 1901. Letnik III. I/,liaj;i vsak torck in sultoto v tcdiiii ol) 11. mi predpoldiu; za inesto ler ob 3. iiri popoldiu; za deždo. Slane po pošti prejeman a!i v Gorici na dum pošiljan cHolel.no 8 K., pollelno 4 K. in čotrtletim 2 K. I'rodaja se v Gorici v lobakamali Schwarz v Öolskili ulicali in .1 e I- lursilz v Nmis'iiih ulicah po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje.) IJredništvo in upravništvu se nahajata v *K a r o d n i t i s k ar n i», ulica Vetturini Ii. št. 9. Dopise jo nasloviti na uredništvo, o^lase in iiaročnino pa na upravništvo «üorice». Oglasi so računijo po pet"- • vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vočkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Iz državnega zbora. V seji držnvnega zbora z dne 5. I. m. je stavil dižavni poslan< c dr. Gregorčič s luvariši naslednji predlog. Županiji Kojsko in St. Fer- jan v političnem okraju goriškem obiskujejo pogosto nevibte in toča. V vaseh Uunjače, Vrhovlje, Kojsko, Breslje in Figovica so iineli od leta 1892 sedeni let zaporedoma točo, ki je prouzročila veliko škodo pre- bivalcem, katerih dohodek obstoji skoro izključno v vinu in sadju. Zdelo se je, da leto 1900 bo bogato leto za imenovani občini, ki sta vsled kakovosli svoje zemlje, podnebnih raziner in oblike zemljišča jako pripravni za vinarstvo in sad- jarstvo; kajti trta in sadno drevje je bilo nastavilo vkljub nezgodani prejšnjib let najobilnejšega in naj- krasnejšega zaroda, ki je opravičeval najlepše nade. Ali žal, 26. junija 1900 je pri- hrula nad imenovani občini slrašna nevihta s točo, ki je v kratkem času premenila cvetoče nograde in sadne vrle v pravo puščavo. Ne samo, da je bil bogalo zarojeni sad popol- noiiiii pulolčen na tla, bilo je sadno drevje in posebno trsje tako budo poškodovano, da bo trebalo več let, predno se popolnoma popravi. Namesto, da bi stare rane za- celilo, vsekalo je leto 1900 novih ran, katere zinanjšajo Ijudstvu do- bodke za več let ter mu odvzamejo sredstva, s kalerimi bi si življenje ohranilo. Žalostno in pobito gleda ljudstvo v prihodnost, ker si ne zna pomagati. Ne manjka nm samo po- trebnih sredslev, da bi svoje nograde pravilno obdelalu in prenovilo, mar- več tudi živil, da bi svoje življenjo, četudi s težavo in siromašno ohranilo. Državne oblastnije so že pri- znale storjeno škodo ler so odpisale zemljiski davek scela ali deloma; ali s tern Ijudstvu ni veliko poma- gano. Ljudstvo potrebuje živil in sredslev, da obnovi požkodovane nograde, katerih pa ne more dobiti, ker je že tako zadolženo in ker no- gradi so vsled omenjenih nesreč zgubili na svoji vrednosii. K vsej nesreči prižlo je leto 1901 s svojhn mrazom, ki je mnogiin trtam živ- ljenje pokončal. Županiji Kojsko in St. Ferjan sta že upetovanu prosili državno oblast za pomoč, ne da bi bili do zdaj uslišaiH. Zato stavijo pod|)isani predlog: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlja, naj nemudoina poizve bedo, katero sta prouzročila toča in mraz v župani- jah Kojsko in St. Ferjan v politič- tiem okraju goriškem, ter naj brez odloga ukrene vse ])utrcbno, da se zmanjša, oziroma odpravi nastala beda, v kar bi služilo v prvi vrsti to, da se stradajočim delijo živila ter da se pričnejo javna dela, po- sebno poprava in izdelava cest, ka- tera dajo Ijudstvu priliko, da si kaj pi'isluzi. V7 ibnnaliicm oziru naj se la predlog izroči z vsemi ukrajšavami, katere donušča opravilni red, odseku pi'oti bedi, da o njem poroča in stavi svoje prcdloge. Na U u n aj ii, dm; 5. marca 1901. (Sledijo podpisi.) Užitnina v deželni upravi in „Soča". Gospodje okoli „Sooe" so najbrže izvohali. da vlada ined naširn občinstvom in tudi med krčmarji samimi velika ne- vülja radi gonje proti užitnini, katero so prouzročili rninolo poletje, te»* zaprečili, da ni prišla v deželno upravo. Zanima- nje za to zadovo postaja vedno vecje in po nekaterih obeinah so pripravljujo konsumenti resno na to, da bodo boj- kotovali one kremarje, kateri bi šli zna- nim postenjakorn zopot na limanice. Najpriprostejši kmet razvidi, da za- kupnik inora imeti dobiček, kateri bi lahko dežela iniela. Da bi dežela pa ne mogla upeljati tako upravo, kakoršno je upeljal privatni zakupnik, taka trditev je docela neutemeljena. Da bi gospodje pre- slepili krdelce svojib vernih „naprednih" pristašev, ki so sprcvidili isto tako švin- del, kateri je uprizarjala „Soča" že pred kratkim z vipavsko železnico, kakor tudi njene cedne nainene z užitnino, najeli so si posebnega „veščaka", ki trdi — seveda brez najmanjsega dokaza, — da bi imela deželna uprava občutljivo izgubo, ako bi sprejela užitnino v lastno upravo. Iz te trditve sledi umoslovno, da goriška dežola sploh ali ni zmožna pri- rediti take uprave za užitnino, kakor jo je uredil — recimo — g. Gorup, ali pa da jo je pobiral zadnji iz naklonjenosti do Goričanov seoi v škodo in njim v veliko korist. Trditev, da bi pobiral privatni pod- jetnik užitnino v deželi sebi v škodo, je presinešna, da bi jo sam „Sočin" „vešcak111 ne odklonil; torej preostaja le se prvi del alternative v veljavi, da so goriški „troti" preneurnni za ustanovitev užit- ninskega urada, s čemur se ovaja „Socin" „veščak", da ga vsakdo labko takoj spozna. Ko je „veščak" v „Soči" spustil to gorostasno trditev v svet, izračunil je že sedaj, da bode znašala zguba mestne užitninske uprave koncem leta najmanj 30.000 K, spušča svoj žolč na profesorja Berbuča in dr. Gregorčiča, ki nista v tern vprašanju istega mnenja ž njim, ter si hladi s tern racunom sree nad stara- sini goriškega mesta, ki so po različnih spletkah „izpodrinili tvrdko Gorupovo". Ni nam namen spuščati se v pole- miko z gospodom „veščakom" „Sočinim" ter ga vprašati po viru, iz katerega je on jemal svoje podatke, da je prišel do prej navedenega zaključka o mestnem dacu, dasi se nam poroča iz zelo ver- jetnega vira ravno nasprotno; tudi no- černo vprašati po uzrokih, zakaj se s toliko unemo poteza za to privatno podjetje, dasi Trie taka prašanja po zraku; nikakor nočerno tudi slediti onim goriškim sebičnežem, kateri pravijo, da bi bilo prav in pametno, osnovati doma tako podjetje, če že mora biti v privatnih rokah, da bi oslajal čisti dobiček v de- želi, saj so ga naši Ijudje zelo potrebni; preziramo docela one radovedneže, ki bi radi vedeli, ima-li samo navedena tvrdka oni „Kalamonov zogen", da zna zadovo- liti sama sebe, nekatere krčmarje in podjetnike — in deželo, katera bi žla po „veščakovi" trditvi inače podzlo, ali bi se dobile še druge tvrdke s takim „žegnom": — o vsem tern za danes niti besedice; pač pa bi prav lepo prosili gospoda „veščaka" od „SoČe", ki se tako izborno um6 na podjetniško „Zukunfts- musik", da bi nam izvolil izračunati, ko- liko dobička bi imela naša dežela letos, ako bi bila sprejela erarsko in svojo užitnino v lastno režijo le za Červinjanski, gradiščanski, korminski in tržiški okraj pod istimi pogoji, pod kakoršnimi jo je imela označena tvrdka od leta 1890 do 1895. Dolžnost nas veže, da podamo go- spodu „vežčaku" nekoliko podatkov.^ Ob označenern času jo dajala ista tvrdka vladi za štiri furlanske okraje okroglih 93.000 K odškodnine za naklade na vino in meso. Leta 1898 je sprejela vlada pobiranje užitnine v omenienih okrajih v svojo upravo, ne aa bi šli krčmarji radi tega podzlo, in ona je dobila okroglih 129.000 K. Po našem računu bi imela dežela, ki ima samo sedaj 80% naklad na tovrsten davek, f)4.000 K dobička, tudi če odbijemo 6% upravnih stroškov. Če želite natančnih podatkov o tern, so Vam na razpolago. Gospoda računarja „veščaka" pro- simo tudi, da bi nam povedal, koliko piva se potoči na Goriškem; toliko vemo, da na gorisko postajo je prišlo 1. 1900 vagonov 253, drugih podatkov mu za danes ne moremo dati, vendar mu jih sčasom priskrbimo, da nam izračuni, koliko donaša davek na pivo bruto, in koliki del od čistega dobička dobiva dežela. Tudi prosimo pojasnila — glede na dac o žganju in sploh o opojnih žganinah. Na Kranjskem n. pr. imajo pobiranje teh naklad v lastni upravi ter so dobili 1. 1899 le za te na- klade 8<»8.8<>1 K ter se je tarn spečalo 16.444 hektolitrov čistega alkohola. Pri naspaseje razprodalo 3.320 hektolitrov čistega alkohola, a dac na žganje nam je doprinesel LISTEK Goriške slike. Spisal c — k. Kibji trg, Get, Placutn, Korenj in „Koiitrjida iažiij". (Konec.) „Kontrada fažuj" je menda dobila to iine, ker se tarn najbrže skuha in poje veliko üzola. . . . „Kontrada sažuj" je prostor, kjer razsajajo cele noči plesalci, pretepači, kvartopirci in drugi taki Ijudje. One, ki se posebno odlikujejo v tej stroki, od- ganjajo stražniki v „špehkamro", da se nekoliko oddahnejo. To jim je v nagrado. Kakor pa vlada pristranost po vsem svetu, tako trde tudi ti gojitelji ponoč- nega nemira, da se je ista zanesla celö med stražnike in da jih ti plačujejo pre- nialo za trudapolno delo. Pravijo, ako ne bo vladala pravica, da napravijo štrajk in pojdejo raje razsajat na Travnik, češ, tarn je plačilo boljše in hitrejše. Živinski tii«. Na živinskem trgu sta greh in gnječa doma. Tukaj se lažejo in pridu- šajo mešetarji po tarisah, katere si na- vadno postavljajo in sankeijonirajo sami. Gospodar, kateri hoče, da rnu po- vzdignejo njegovo napol crkneno kljuse v vrsto najlepših arabskih in angleških konj, jim mora za to odriniti najmenj dve kroni. Ako hočeš, da bo tvoja krava, ki je tako suha, da bi ji lahko klobuk obe- sil na rebra in ki ni imela že petnajst let teleta, nakrat breja in debela, stisni mesetarju tri krone. Tudi nadušljive vole ti ozdravijo za nekaj kron av. velj. Na obeh koncih živinskoga trga sede magistratovi uslužbenci in pobirajo ži- vinski davek za rneslni deficit. Tik teh ljudij prodajajo brezzobe ženice pristno „trapo" po tri krajcerje ,,štamprl" in „najsineje" pecivo za eden in dva krajcarja komad. Otroci odganjajo s šibami živino, katera se nedostojno obrača in vede proti tern izložbarn „ii- ncga peciva". Sredi vsega živinskega in ljudskega kaosa, na piškavi stolici, pri železni „fugeri'', sedi Boštjan s sokratsko mirnim, ulozoliškim obrazom in mesa kostanj z debelim polenom. Ne vrišč, ne krik ga ne spravita iz njegove pohlevne situacije, le tu pa tarn ga vjezi kaka svinja, ki se rnu preveč zaplete med noge, da vzame poleno iz „sugere" ter jo mahne po surovein hrbtu, gospodarja pa ozmerja: „peljte ga proč, vaš presica, peljte ga, očo, ki rni ne žlomi fugera, ve, orka malora, adio pre- sica potle", a potern zopet mirno nada- ljuje svoje snažno delo. V večjo nadlego kakor vsi meše- tarji in vse svinje na živinskem trgu, so pa otroci z Grada, ki hodijo z železnimi lonci (to iz varnostnih ozirov) od krave do krave in se ponujajo, da jih pomol- zejo. Ako jim kateri gospodar to dovoli, tedaj ji puste take spornine, da se potem stirinajst dni ne upa več dekla k njej. Večkrat se tudi prigodi, da tukaj pogine kako kljuse, ki je bilo nekdaj oil konj, in to same žalosti, ker je nihče ne pogleda in ne rnara. Sic transit, gloria mundi ! In glej ga šrnenta, s temzadnjim dokazom svojega bivšega življenja vzbudi se enkrat veliko zanimanje, zakaj kmalu se zbere krog njega tolpa radovednežev, ki čakajo, kaj bosta konštatirala živino- zdravnik in „šintar". Samo po sebi je razurnno, da se ciganom kaj sline cedijo pri pogledu te mastne pečenke. Rastel in Travnik. Rastel je ozka ulica pred Travni- nikom. V Raštelu je vse polno večjih in manjših prodajalnic. Sploh tukaj je cvet goriške trgovine. Ako ne misliä niö ku- piti, tedaj je najbolje, da greš kar po sredi te ulice in ne pogledaä ni na levo ni na desno, zakaj ako se le količkaj ozreš v kako izložbo, prihiti vse polno komijev iz prodajalnic, te začnejo vlačiti za obleko, ponujajo ti blago po raznih nizkih in visokih cenah. Med drugimi trgovci sta v Raštelu tudi dva žida, menjalca inozemskega de- nara, eden je nizek in debel, drugi velik, a suh. Oba skupaj bi tehtala približno kakih 130 — 140 kg. Na obeh koncih Raštela ponujajo Biljenke in Solkanke dober kruh po 12 krajcarjev „tablco" Travnik je najveeji in najlepši go- riški trg. Tukaj je glavarstvo, glavna vojaš- nica, cerkev in kip sv. lgnacija kjer se pretepajo „frkulini", kdo bo zvonil in tlačil rnehe. Sredi Travnika je tudi lep vodnjak, kamor hodijo dekle, „žene od šervicij" in dijaki svojim gospodarjem po vodo. Pravega reda ni med temi ljudmi, ampak pest in dober jezik imata nad- vladje, radi tega se večkrat skregajo in \e 4-3.610 K, dasi *o poprek naže naklado na pijače te vrsto višje od k r a n j s k i h. 0 d k o d i z v i r a t a velikanska razlikaV Te priložnosti ne sinemo opustili, da ne bi opozorili g. „veščaka" na Ko- baridce, ki pripadajo najbrže tudi ined goriäke „tepee", ker so hoteli dati po- vodom zadnje javne dražbe na opojne pijače 8.000 K (beri: osemtisoč kron) za kobariški ok raj, dočirn dobiva dežela od privalnega podjelnika le okroglih 1200 K za isti okraj. Gospod „vešV-ak" naj se vendar usmili teh revežev, ki drve tako nepremišljeno v nesrečo, in katere je reišila pred poginom le okolnost, da de- žela ne oddaja posameznih okrajev v najem, ampak vse skupaj. Toliko za dane.s. D o p i s i. Iz Cerkna, due 6. marea. V 24. štev. „Soče"z dne 26. svečana „Ta čern" vže zopet kvasi in ponavlja že tolikokrat pogrete laži, katerih dopisnik sam ne veruje. Ni inoj naineri braniti napadenih oseb, ne mlekarne, kajti uverjen sem, da store to napadeni sarni. Dopisnik se zaletava v „krelikalno županstvo" češ to je krivo, da s5e sedaj nimamo požarne brambe! — Kaj ne, jako lepo glasi se ta opravičba? Da se pa pokaže prava h i n a v š č i n a, evo g. dopisnik, nekoliko pojasnila: Dne 5. marca 1899 sklicali ste - nekak posvet radi ustanovitve požarne brambe, tej sem podpisani tudi pristopil v osnovalni odbor. Iz tu nahajajočih se uradnih spisov je razvidno, da je c kr. okr. glavarstvo osnovna pravila zavrnilo že z dopisom dne 25. marca 1899 St. 4328. Tedaj skoraj celi dve leti ležala so zavrnena pravila v Vaših „naprednih" rokah, ne vem pa, kako je prišlo „kre- likalno županstvo" nakrat do tega zaupa- nja, da je poslal odbornik zavrnena pra- vila po tolikem času županstvu, dasi- ravno bi mu rnoralo biti dobro znano, da županstvo nima ničesar s» tern opm- viti. Kaj ne, g. dopisnik, kadar se Vain je vsa zadeva izjalovila, ko sta ,.glavna poveljnika" pobegnila, konečno naj Vas pa „krelikalno žnpanstvo" reii bla- maže? — Ni li res gospodine dopisnik, da dandanes se brez kronie ničesar ne opravi, Vi pa ste najbrže radi same „na- prednosti;' pozabili poleg zavrnenih pra- vil priložiti še one kronice, ki so se v ta namen zložile pri ustanovnem shodu? Pravila so sedaj nepokvarjene zopet v Vaših „naprednih'1 rokah, dajte oživite društvo, če kaj pametnega skrpucate, Vas zagotavlja podpisani, da pristopi kot član, kakor tudi da „krelikalno župan- stvo" radovoljno sprejme obveznosti § 23. društvenih pravil. Na delo tedaj, če Vam je v resnici mar naprednost, polje je obširno, da imamo vsi nemoteni drug poleg druzega dovolj dela, drugače Vam pač največji bebec ne more priznati na- prednosli! Nadalje se dopisnik zopet zaletava v „krelikalno županstvo" radi pogreba samoinorilca iz Gorij. Koliko je resnice na govoru grobokopa, to menda na cer- kljanskem edino le g. dopisnik sam ve- ruje; oprosti naj mi pa trditev, da z gospodom dopisnikom nezmoreva še po- trebnih zdravniSkih ved, da bi presojala blaznosti samomorilcev; mogoče pa ven- dar, da sta z grobokopom privatno štu- dirala možgane samomorilčeve. — Tega pa menda g. dopisnik vendar le ne bo zahleval, da bi župan samomorilce osebno pokopaval, kakor tudi moram priznati, da pri vscj „krelikalnosti" do- sedaj nimam še dovoljenja za samomo- rilci cerkvenih molitev opravljati, ker ta zadeva spada še vedno v področje g. dekana. Gospoda dopisnika pa povabim, naj se j)Otrudi v občinski urad na pregled raeunov, koliko občina vsako leto po- trosi za primerne in dostojne pogrebe revežev, pri gori imenovanem pa občina ni imela nikake obveznosti, ker samo- morilec imel je Iastno premoženje, še živeeo ženo in he" er, vredno svojega oeeta, katerima edino je pripadala skrb pogreba. Toliko v pojasnilo in resnici na ljubo; na vsa morebitna nadaljna izziva- nja „Sočincga" dopisnika ne bodem tern potoin odgovarjal, ker imam dovolj nuj- nejših opravkov, kot pobijati brezimnih dopisnikov 1 a ž i, katere spozna pač vsak pameten in v razmerah podučen bralec: koL take. A. Kosmač, župan. Iz (lorkna. — Gerkljanskemu špi- častemu dopisniku v „Soči" je zmanjkalo gradiva, kajti že v treh žtevilkah revež melje vedno eno in isto. Včasih sem pa tje tudi kaj pridene; vse pa je tako hi- navsko zavito, kakor on in taki ljudje že znajo, kadar jim sape zmanjka. Revež se blainir* dan za dnem s svojo žurna- listiko, vendar še ne jenja, cos: mogoče je pa vendar še kje kako tele, da mi bo to verjelo, kar v „Soči" pišetn; zato že enkrat prežveklja že desetkrat pogrete laži. No, naj jih le prežvekuje, samo pazi naj, da mu kaj v želodcu ne ostane, da si bo zapomnil za vselej. Mi pa po takih dopisih prav lahko spimo; ako mu je ostalo v kakern lončku še kaj crnila od pusta, naj ga le hitro porabi, sic«r se mu utegne posušiti še preden sam misli. — Mi in vsak kdor pozna Cer- kljanske razmere, pa mora le pomilovati ,,Sočo", da sprejema tako plitve dopise in to še od ljudi, katerih težnje so vse kaj druzega k&kor naprednost. — To razume le tisti kdor dobro pozna naše razmere. stepejo med seboj, ker vsakdo si hoče prvi naloviti vode. Tako se je nekoč pripetilo srbori- temu dijaku, ki je hotel biti prvi, da so ga „babe" pograbile in zagnale v vod- njak, kjer si jo potem lahko ohladil pre- vročo kri. Zvečer se sprehajajo po Travniku lažki in ntmiäki gigrli. Za svoje pogovore izbirajo vedno najnovejše in najmoder- nejäe izraze — tuje in domače — n.pr. „Das war Ihnen colosal, pyramidal, bril- lant, splendid*' itd. Cudno, da še ni pri- šel med nje senzacijonalen znani dunaj- sko-latinski pozdrav. Navadno so vsi ti gospodje radi korpulentni, zato jim kri- jejo ozke prsi äiroke kravate, v razžir- janje pleč pa stavijo na vsako rarno po 3 kg „bate". Po dnevi posedajo po ves popoldan v kavarnah pri kupici vode in čitajo „Fliegende Blätter". „Öot la Grappa". „Šot la Grappa" ni sosebno ime- niten prostor, zato pa tudi ni veliko o- meniti o njem, a navzlic temu si jo ho- čemo vsaj nekoliko ogledati. Semkaj vozijo Kraševci seno in otavo za sijakarske konje. Kadar je kup- čija do bra, tedaj se radi napijejo in za- nočijo, a potem lomasteč in razsajajoč s svojimi kravami in vozovi motijo nočno tihoto. S tern delajo nekatere penzijo- niste, ki stanujejo tarn, se bolj nervozne in sitne. Tako je znano, da je zložil nek penzijonist, kateremu niso pustile spati nadležne kraške krave novo nemško ba- lado prosto po Göthejevem „Erlkönigu", a žal, da se je izguhila (morda je shra- njena v kakem arhivu). Prva kitica te balade še glasi: Wer stört so spät die Nacht und Huh? Es ist der Karstner mit seiner Kuh; Er hält den Knüttel wohl in dem Arm, Er haut sie sicher, er haut sie warm. „Šot la Grappa" stanuje tudi Ceno s „farmonko". Ta gode slovenskim poro- čencem in svatom po „oheetah" tisto znano: „Oh zdaj mu peljejo, Zdaj mu peljejo, Šaš polenta 'no močnika". (Poje se po melodiji; „Rožce trgala, Vence spletala, Dokler sem še mlada b'la".) Goriski razpor je sedajnim „nape- njakom" v Gerknem jako dobro došel. Keveži že niso vedeli, kako bi nam še nadalje kazali svojo „prijaznost"', odkar so pri občinskih volitvah šli „skozi klo- buk". Posebno še potem, ko se je pred svetom pokazala nagota njihovega ob- činskega delovanja, zlasti občinski i'a- cuni, pri katerih je tista „mickena ric" tako velika postala. Tega reveži ne mo- rejo pozabiti, zato pa nam od tistega easa nasprotujejo, kjer le morejo; vsako sredstvo jim je dobro, naj si bo še tako nizko. Kaki naprednjaki so, in kako se držijo „Sodinega" gesla „Hog in narod". to je bilo navedeno že v „Gorici" stv. 7, zato so mi ne zdi vrcidno i5e enkrat go- voriti o tern, če tudi bi se dalo o neka- terih tukajžnjih koristolovcih še veliko, veliko navesti. Koliko se brigajo za narodnost, to smo tudi že povedali, da se izmed vseh cerkljanskih „napenjakov" še ni v tern oziru nobeden niti toliko pokazal, da bi se mu vsaj lahko reklo, da se zaveda svoje narodnosti, ampak vselej le kakor jim kaže. Ko smo pri predzadnji državnozbor- ski volitvi volili goriske poslance, katere je nam „Soča" najtopleje priporočala, so sedaj ni cerkljanski „naprednjaki" simpa- tizirali s socijalnimi demokrati, tisti ve- liki „prijatelj Slabencov" jim je colo listke delil. In to samo radi tega, da so nam mogli klubovati, če tudi vč vsak kake uspehe so imeli pri tern. L)ru»aLe jim j(! bil pa malo mar Kriislan, Gre- gore ic ali Tuma. Tako se je torej teh par napetne- zcv zapriseglo nam klubovati, kjer bo mogoče, radi tega ker se jim ni pustilo nadalje „gospodariti" po starem kopiiu. Ko je prišlo do nesrecnega razpora na Goriškem, se tega, kakor se sedaj vidi, gotovo v celej deželi ni bolj razve- selil nobeden, kakor cerkljanski ,.nape- njaki". Kajti že dolgo niso imeli nobe- nega povoda zoper nas, zato jim je to jako dobro došlo. Nekaj casa so čakali čež, homo videli za katero stran se hodo „beli" potegnili. No, nasa stranka jc ostala na ravno istem stališču kakor jo bila že od nekdaj, brez kake izpre- membo. To so pa oni tudi dobro vedeli, da se za las ne premaknemo, zato so morali potegnili z razdvojeno stranko, misled si, sedaj jim bomo zopet lahko kako zasolili. Zato so poslali kar v hipu „naprdnjaki", čež, zdaj smo mi „napred- njaki"! Kaj pa je naprednost, tega niso vedeli ne prej in ne vedo tudi sedaj, ker se jim o tern še nikoli sanjalo ni. Morda imajo za naprednost po krčmah vpiti in spletati laži čez duhovžčino in druge ljudi V! Kakor je že splošno znano, so tudi pri zadnjih drž. zbor. volitvah sli „skozi klobuk", vkljub veliki politiki zakulisnega peresneža. Jojte, prejojte, to je javkanje v Izraelu! Ker se jim ta nakana ni po- srečila, „tuhtali" so, kako bi nam pa se- daj kako zasolili. Kar se zmisli pošpičena glavica: „v eajlin^e jih homo deli". On je dobro vedel da „Soči" manjka gradiva, ter da vse sprejme in prav nič bi se ne branila, ako bi ji hotel tudi „Brivec" od- stopiti kak odlomek od spisa „jezična Polonca". In tako se je tudi zgodilo. 0 spisih v „Soči" iz peresa cerkljanskega hinavca, naj nje citatelji sarni sodijo. Ako se „Soči" samej že ne zdijo neumni, naj le pridno „farba" nadalje svoje čita- | telje ž njimi, dokler se jej še pustijo. Cudno se že mora zdeti vsakeinu, kaj listega gospoda toliko srbi naša mle- karnica. V .,Sooi" z dne 26. februarja piše: „Nadalje stoji v dopisu, da nismo napredni, ker ne podpiramo njih društev". Tako gospodine! Tako pisarenje ni le škodeželjno, ampak naravnost predrzno. Zadružniki naše mlekarne so iz obeh strank, ter ni nobenega razločka v tern oziru. Če misli dopisnik v komašnah de- lati „zgago" tudi na gospodarskem polju, se je revež že zopet zmotil, kajti pri tern društvu sta med zadružniki bbö stranki enako zastopani. Od gospoda obrisnika pa mlekarnica ne potrebuje prav nikake podpore, revež še za svojo družino nema mleka, zato so mlekarnici nič ne zdeha l>o lakih zadru/nikih kakor jati — katastrole! (Konec pride.) Iz zuhodnihBrd. — (Poj asnilo h dopisu o d „Henežke m e j e".) V „Soci"' št. 24. od 26. I'ebruvarja t. 1. se eita ilrugi dopis od „Beneške rneje" ; ta uosi podpis —M—. Treba bo se kaj več poguma dopisniku, da se s celim priim- kom podpise. Zakaj se skrivate ? Ali ste mar zajčje naravi, da se bojite v javnost stopiti ? Zajec po noči krade zelenje na vrtu, j)o dnevi pa se skriva v grrnovje, da bi ga okradeni gospodar ne zasačil, to ni pošteno delo, to ni pogum. Oni podpis v ,,Soči" je dal gradenskim ob- činarjein spoznati, da je gotovo g. Mlekuž prevzel odgovornost za drugi dopis ; pa za prvega? — Ako je ta g. Mlekuž ne- dolžen, ne le pri prvem dopisu od „Be- lK'.sko rneje" v „Soci" od dne 22. jan. t. I. st. 10., ampak tudi pri drugem do- pisu v „Soči" od 26. februvarja t. 1. št. 24., — naj se pa objavi pravi dopisnik z /alostnim podpisom, da sprejme odgo- varnost za oba dopisa na svojo vest, ter da reši cast g. Mlekužu, učitelju v Višnjeviku. Vsi Brici, ki so čitali v „Soči" ali „Primorcu" — ali slisali o teh dopisih od „Bene.ške meje", so hitro sumili, da je bil sodelovalec pri islih tudi g. Mlokuž; in to sodbo so naredili na i>odlagi vse- bine dopisov, ker so si mislili, da na „Beneski meji" ob ldriji ne poznajo „taj- nih razmer" v gradenskem vikarijatu, najmanj pa o „š k a f'i č i h"', o katerih lažeta oba dopisa. Moja pojasnila h prveniu dopisu od „Beneške meje" so napravila močen utis na dopisnike same, pa tudi na ljud- stvo gradenskega vikarijata. Vsled tistih pojasnil so napravili dopisniki od „lieneske ineje"' drug dopis, katerega so objavili v „Soči:' si. 2I-; Gradenci pa so se čudili. — Na ta drugi dopis podam danes nekoliko opazk. Kdor je napaden, sme se braniti. Ad 1. Dopis pravi: „Bilo pa je 1 e eno novo pero, katero bode še za rabo". — Žkoda, da ni povedano, kdo rabi to „novo pero", ali morda naj- mlajši ud vezateljev onih dopisov od „B. m." ki je še novak V — H tej ovadbi imam dostaviti, da so se o pustni dobi včasih shajali v kre'mi „pri Peternelu;', stoječi ob cesti, ki pelje iz Kožbane v Kormin, trijegg. ueitelji, namreč iz Kožbane, Hruäevlja in Višnjevika (Mle- kuž). Tej zgorenji ovadbi o „no vem peresu" zdi se, da je bil najmlajži mod njimi — perovodja (lajnik); a on je moral gotovo le to pisati. kai stu starejša nasvetovala. Ad 2. Dopis pravi : „Gradenski" imenuje izvolitev dr. Gredolčiča s i - j a j n o z m a g o.------Kaj je to sijajna zmaga, da je bil voljen — s pomoOjo naših najvecjih sovražnikov LahovV" — Kakor se vidi iz toga, vam ta «maga nikakor ni všeč, dasiravno je g. dr. Gre- gorčič kol državni poslanec prejžnje dobe veliko se tiudil in tudi pridobil za novo cesto „o b mej i%i in za usta- novitev novega d e ž e I n e g a šol. z n- 1 o g a v prid slovenskemu posestvu in usiiteljstvu. Ta njegova pridobitev vsun čisto nič ni znana. To pa ni cudno, saj poslu^ate le en zvon („Sočo"), ki vedno Gregorčičeve zasluge taji. Niti njegovega priimka niste veö zmožni pustiti pri miru; dr. G r e g o r č i č e v 1 e p i p r i- i in e k vas silno bode ; zato ga pačite v Gredolčiča. S tern ste pokazali svojo neolikanost in propalost. Pri volitvah v državni zbor je bil boj med „Slogino" in — „Sočino" stranko, kakor ste lahko brali v „Primorcilr' in „Sočah" volilne dobe, ne pa boj med Slovenci in Lahi. Ako so y peti kuriji nekateri avstrijsko rnisleci in čuteči Furlani gla- sovali za dr. Gregorčiča, kdo jim je smel to branitiV Enako bi ne mogel nikdo bra- niti liberalnim llalijanoin, ako bi se bili udali — — moledovanju „narodno- naprednih" kolovodij ter glasovali za dr. Tumo. Sicer pa je bila pri prvolnih vo- litvah izvoljena vcc'ina slovcnskili Lla- sov za dv. (iii'e^oi'Oii'ii. Ako jo bilo pri konečnem izidu drugaee in so se dali nekateri po „narodno - napredni" stranki podkupiti, to pac ni bil izraz ljudske volje, ampak posledica podkup- Ijivosti dotičnih volilnih rnož in pa ne- poStenih «redslev, katerih se vi prav povsodi poslužujete. In vase balianje ostane prazno. Dr. Gregoreic jo vendar le Lel „$or" "a Dunaj kakor državni poslanec pete kurije ; vi paste šli „dol" h „Be ne Ski meji"', da lahko presl pite v blaženo Italijo — ali pa, da za- valite odgovornosl svojih dopisov (od „B. rn.") na gg. Kostanjevica in Terčiča. Ad 3. Dopis pnivi: „0 vulgo-naslovu je zgoraj pojasnilo".— S teni pojasnilom ste se zvijali kakor kača, da bi odnesli zdravo kožo v grobljo. Zakaj niste na- vedli price, ki bi potrdile, da je tista psovka „vulgo-naslov" '? Vi liberalci no pustite še lasij na duhovnikovi glavi pri iniru — tako delajo o t r o č a j n a r j i. Ad 4. Dopis pravi; „Kaj hoeete za- govarjati š t a c u n a r j a in o d r o s t i ?•' — Imel sein pač pravico zagovarjati na- padeuega krcmarja, kakor tudi druge napadence braniti. Vprašam vas pa: zakaj inu niste odgovorili na dopis o „rniškah v vinloli"? Ad 5. Dopis pravi: ,.Za tislo res- nico, ki jo „Prismojeni List/ raz- glaša, se lepo zahvaljujeino ; nain ste dovolj glasili narodno-napredne slranke". Za Boga inilega ! Ne metajte s psovkami toliko okoli sebe, da ne pade kak.šna na vašo glavo ; kajti lahko bi vain otroci rekli, da imate p r i s rn o j e n o rnodrost. liodite torej previdni, da ne izgubite ugleda svojega ! Lepo je vaše pripoznanje, da sti vain dovolj glasili „nar.-napredne" stranke, „Soca': in „Primorec". Da, da! Dovolj, še več ko dovolj ! Kajti niti Listih dveh glasil ne niorete pogruntati s svojo inodrostjo, drugaee bi ne vpraiali, kaj je irredentar? Ako bi razunieli „Sočo" in „Primomr', bi tain nasli pac poduk o leni. — Čemu se bahate z narodnim c ii t o in V Narodni cut b r e z n a r o d- n e g a d e 1 a in narodnih ž r t e v, kakor- inih pri vas ne vidimo, ,je podoben piskavemu oretiu. Ad G. Dopis pravi: „G. Gradenskemu se ni kratilo ne njegovih zaslug ne službe". — Pač pa st; inu je kratilo spoštovanje, katero tiee duhovnikoin kot voditeljeni naroda, ki lice starini delav- cem na slovenskern narodnem polju, ki tiče pospeševateljeni slovenskega šolskega napredka. Predno ste vi dopisniki (od' „B. ni.*') živeli, s rn o in i stari za n a- r o d d e 1 o v a I i in t r p e 1 i ! Žalostno je, da rijete pod naze narodne zgradbe, kakor i r re d e nt a r s k i k r t i ! ! Ad 7. Dopis pravi : „Večina duhov- nikov imajo po 24 ur časa na dan". — Vprašam vas, ali nimajo drugi stanovi enako žtevilo ur na dan? Povejte jasno, kaj hočete s teni reci; ko daste pojas- nilo, vain dam odgovor. Ad 8. Dopis pravi: „Kožbanci so vas slabo intbrmirali, ker on (Kostanje- vec) ni ničesar razodel, pač pa se p o- š a 1 i 1. Niso pisrna pogruntali". — To ni res. Vi vprašate : „Kateri so tisti ljudje, ki nasprotujejo Koslanjevcevim korisLimV"— Smesno vprašanje ! Vidi se iz lega, da niste razunieli pojäsnila v „Gorici'-. Bi bili morali spoznati, dase ne govori sanio o Kostanjeveevih koristib, ampak o koristih a v s t r i j s k i b S 1 o- vencev o b b e n e š k i in e j i; med le koristi naroda spadajo ceste, mostovi in druge potrebne naprave. Zdaj lahko spo- znate, da ne veste kaj piaete. Ad 9. Dopis pravi: „Mislile, da ste res uganili, kdo je dopisnik od beneške rneje, pa ste se grozovito blamirali. G. Karol Mlekuž ni v nikaki zvezi z dopi- soin". — Molčite no, da se vaši blamaži ne bodo zahodni Brici smejali ! P o - glejte pod pis —M—. Ad 10. Dopis pravi: „Na zadnje preidemo k poglavitni — itvari. Za oni jubilej (40-letnico) ste pobrali en š ka- li č vina vec ^po liiäah), nego vam je pritikalo. To se vam je očitalo. To je i z se sav a nje". — Odgovorim vam, da la vaša trditev nima dokazov. Zahtevam pa od vas do|)isniki, ki sodite, da naši obeinarji nimajo „čaf", da objavite v 14 dneb s p r i č e v a 1 o po d p i s a n o od v s i h g o s p o d a r j e v gradenskega vikarijata, s katerim spričajo, da je g. Andrej Žni- darčič, gradenski vikar, res zahteval od njih po en škalič vina več, nego druga leta, za svojo 40-Ielnico ! Dokler ne donesete tega spričevala, ostane vaša drzna trditev laž in obrekovanje. — Ker spada tako obrekovanje pod pa- ragral'e kazcnskega zakonika, pazite in skrbite, da bodo podpisi na spričevalu poslavni in pred soduijo veljavni. Gradenski. Iz Svetcga. Poročali ste v „Go- rier' da se naliaja gospodarstvo naše oboine v prav dobrih rokah, od kar na- čeluje našemu gospodarskernu svelu se- danji naOelnik. To Vase trditve ni do sedrtj ovrgel noben ilopis v „Soči" in bi je spluh ne mogel ovreci, ker sloni na resnici. Dokler pa gospodarski svet v Svetem pamelno upravlja občinsko pre- moženje in se uprava nahaja v najlepšem redu, ceinu spremeniti način uprave, čemu odpraviti lastni gospodarski svet, ter prepusliti upravo komenskemu sta- rešinstvu, ko je vendar znano vsem našim sosedoni in obcinarjeni sploh, da način, na kateri se upravlja zdaj komenska občina, ni popoln, ampak v marsiceni vreden graje. Zato se pa cudimo neka- terim našim obcinarjem, katerim je to kar pi.šemo, nalančno znano, da so sli na limanice iKjkaternikom, katerim jo pri srcu vse kaj drugega nego pa občin- ska koi'isl. IJze to jim mora služiti v dokaz, da niso imeli čiste vesti nasprot- niki sedanjega gospodarskega sveta, ker so pri pobiranju podpisov zakrivali pravi zadržaj prosnje ter ljudi slepili s tern, da se prosi le za podporo za napravo ali popravo vodnjakov ali pa da se hoče s prošnjo doseči, da se v Svetem napravi last no županstvo. Ako bi nabir.itelji podpisov imeli o p ra v i č (! n i h razlogov, zaradi kalci-ih bi lahko prosili odstranitev gospodar- skega sveta, bi se gotovo ne posluževali zvijač v dosego svojega nainena. Taka je resnica in tako stoje pri nas stvari in vsi pobalinski „Sočini"' napadi na osebo sedanjega načelnika — niso v stanu ne le ne ovreci te resnice nego dajejo njegovim nasprotnikom spri- cevalo slabe vesti, podivjanosti in suro- vosti, t. j. lastnosti, ki so povsod tarn doma, kjer se nahajata „Primorec" in „Soča". _ __ Politični pregled. Notranjl politlčni položaj. Torej parlamentarni stroj je zopet začel gibati se. \7lada se je nekoliko pri- bližala Čehom. Storila je to, ker je spo- znala, da brez Čehov ni možno parla- mentarno delovanje. Da niso Čehi brez- pogojno odnehali od svoje dosedanje taktike, o tern so danes vsi jedini. V ko- liko je pa resnična trditev, da niso Čehi v narodnem oziru dosegli niti najmanje koncesije — pokaže bodočnost. Da so pa Čehi dosegli velikih materijaluib kou- cesij, o tern ne dvomi nikdo. Kegulacija rek, naprava kanalov, državno posojilo več milijonov kron pra- škemu mestu — to so tudi koncesije, katerih paineten zaslopnik ljudstva ne more in ne sine odkloniti kar tje v en dan. Pa tudi vladna predloga glede po- višanja davščin na alkoholične pijače bo donaSala, za Galicijo, češki deželi največ koristij. Z jedno besedo, Čehi dobro vedo zakaj so odnehali in nam nima biti prav nič žal, da je prislo do tega — če ne druzega vdobiino tudi mi bohinjsko že- loznico, ki bo za naše kraje od velike koristi in sploh se čutimo tudi na drugern oziru vse bolj varne, ako funkeijonira parlamentarni aparat, nego pa takrat ko vlada § 14. Naša delegacija v državnem zboru ne more sicer preobračati sveta, nili ga spraviti v drugi tir — ali nasi poslanci so vendarle več ali manj na jtotu nam sovražni birokraciji, ki mora imeti do nas vsaj nekoliko več ozira, nego ga irna takrat, ko se nahajajo po- «lanci doma in dela meslo državnega zbora naši birokraciji toliko priljubljeni Nekateri lisli so poročali, da je bilo že vse pripravljeuo za slucaj, da bi s sedajnim državnim zbororn nikakor ne šlo. Namesto sedanje ustave stopila bi druga. Na čelu državne uprave bi stal namrec: državni sv(;t, a državni ibor bi se skrcil na 200 Olanov. Ta državni zbor pa ne hi imel drugega posla nego predlogo, kalere bi rnu stavil dr/.avni svet, ali vsprejeti ali pa odkloniti. Koliko je na takih govoricah res- nice, nam pac: ni znano. Prvi dokaz, da so se slranke glede dnevnega red a dr- žavnega zbora v resnici sporazumele, nam je podala torkova seja. Koj iz za- četka je bila sicer celo preživahna, kar je najbolj občulil češki narodni socijalist Fressl s tern, da je dobil od nernäkih radikalcev nekoliko zaušnic za to, ker je iztrgal podpredsedniku Prade-ju papir iz roke, na katerem so bili zapisani go- vorniki, ki so se oglasili k prvi točki dnevnega reda, namreč k zakonskemu načrtu glede kontingenta novincev. Ali konečni izid te seje je bil vendar ta, da se je odkazala dotičnemu odseku v po- svetovanje in poročevanje. Znamenit je bil v tej seji govor poslanca Biankinija, ki je ocital vladi, da premalo skrbi za naraščaj vojne mornarice ker zanemarja preveč Dalmacijo. Po njegovem mnenju je najnujniAa potreba, da se v Dalmaciji zgradijo nove zi'leznice ter da se jo tako tesneje zveže z okupiranimi deželami. Načelnik italijanskega kluba, tirolski po- slanec baron Mallatti je napovedal vladi, da naj bode pripravljena na najhujšo opozicijo ltalijanov. Govoril je tudi o razmerah na Primorskem in posebno o onih v lslri, pa seveda kakor slepec o barvah, o katerih nima pojma. Krepko ga je zavrnil istrski poslanec prof. Spin- cic, ki je istrskemu italijanskemu po- slancu Benati-ju, ki se je tudi mešal v ta prepir. v zobe rekel, da je Jažnjivec. Posliinska zbornica je im«la tudi zadnje tri dni seje in na dnevnem redu je bila vladna predloga glede povišanja davščin na alkoholične pijače. V včerajšnji seji je bila na dnevnem redu delinitivna izvolitev zborničnega predsedstva. Izvoljeno je bilo dosedanje predsedništvo. Med interpelacijami, ki so se stavile te dni v drž. zboru, je bila tudi jedna, katero je stavil isterski ital. poslanec Benati, zadevajoea orožništvo v lstri. V tej interpelaciji napada Benati orožnike službujofie v lstri v prvi vrsti za to, ker so po večini Slovani. Domače in razne novice. Vcselica ženskc podr. družbe sv. ('irila in Mctoda. Kakor smo že omenili v zadnji Stev., priredi ženska podružnica družbe sv. Girila in Metoda dne 17. t. m. na odru naše Citalnice ča- robno spevoigro „Sneguljčica". Našim cenjenim čitateljem je še v prav dobrem spominu, s kako lepim uspehom se je bila uprizorila ta krasna igra pred leti na odru naše Čitalnice. Od tedaj zani- manje za to igro še ni ugasnilo; radi tega se je odbor ženske podružnice od- ločil da igro ponovi in tako vstreže vse- stranski želji po tern izrednem užitku. Prepričani smo, da se tega večera udeleže naši rodoljubi v kar največjem številu iz mesta in dežele. Polni lepi program igre priobčimo prihodnjič. Deželni šolski nadzornik ^osp. vitez Anton Klodic je vložil pri pri- stojni oblasti pro.^njo za vpokojenj©, — tako pišejo listi, ki sližijo sicer rasti celo travo. Mi pa doznajerno iz popolno zanesljivega vira, da gos. deželni šolski nadzornik tega ni storil, marveč da tega niti sloriti ni nameraval. Alton/ Vales, odličen slov. vaeuci- liščnik na Dunaju, naž rojak iz Gabrij na Vipavskem, je obolel na očeh in bo moral za dolgo časa popustiti učenje. Milo po zanj vsern znancem, ki so sta- vili vanj veliko upanje. Udom „Trgovsko-obrtnc zadru^e" naznanjamo, da je sodnija II. instance v soboto tine 2. t. m. razsodila, da lahko vsakdo izstopi tudi pred pretekom petletne dobe. S tern je v polnem obsegu potrjeno naše mnenje. Zdaj bo govorila vsled re- kurza dr. Tume še III. insianca. Mi smo prepriöani, da konečno pravica zmaga, kajti razsodba II. instance je čisto pra- vilna in jasnal Tako je vsa napredna stranka in z njo „Soča" in „Primorec'1 slavno po- gorela. Kakor smo pa že svoj čas storili, opozarjamo zopet vse ude, ki so lani no- vembra meseca deleže odpovedali, da naj vsi točno vplačujejo obroke, dokler «e stvar koneeno ne reši. Za odstop je se Oas! Strahovati se ne damo ! Na obenem zboru „Centralno PosojiLnic«" so bili izvoljeni v načel- stvo p. n. gg. dr. Jos. Pavlica, prof, dr. Fr. Kos, Iva»i Berbuč, prof, in de- želni pos!:inec, Andrej Tnbaj katehet v Goriei, Ferd. Te. iii aotarski kon- cipijent, Anton Klančič, veleposestnik v Podgori, Ferdinand Šfiligoj velepos. v Gorici. V nadzorstvo so izvoljeni: dr. Aleksij Rojic zdravnik, hiini posestnik v Gorici, Jos.. V i d m a r, trgovec in velep. v Gorici, prof. Jakob Čebular r Gorici, Jos. Mas or a, vikarij v St. Mavru, Iv. Derm as tia, kaplan v Solkanu. Po volitvi je bila razprava o nalogi kmečkih posojilnic in njih razmerju do „Centralne*'. Sprejelo se je konečno sle- deče točke : 1. Kmečke posojilnice naj navajajo ljudstvo k varčnosti, 2. naj odsvetujejo kmetom zadol- ževanje, ako ni res skrajna sila, 3. naj dajajo posojila le na osebni kredit s prisilnim odplačevarijem v 3—5 letih, posojila na vknjižbo naj prepustijo „Critralni Posojiluici", 4. naj vsako leto natanko pregle- duje knjigo dolžnikov in naj vsako posojilo presodijo, je-li vedno i e v a r n o. 5. Glede re vizi je naj se „Gen- tralna Posojilnica" dogori z „Gospodarsko zvezo v Ljubljani". S tern je bilo zboro- vanje končano. Sam sebe po zobeh bije glavni srboritež ki je skoval v zadnji „Soči" dopis iz Šebrelj in pa notico „Zakaj gf. še ni ?•' V dopisu iz Šebrelj pravi nam- rec, da se ni preč. g. župnik Kokošar !?e preselil iz Šebrelj k sv. Ignaciju na Travnik v Gorici zaradi tega, ker hoee počakati, da se izvedejo " Šebreljah nove obcinske volitve. V notici „Z;ikaj ga še ui?" tiskani v ravno isti ^tevilki, „Soče" pa pravi, da preč. g. župnika Kokošarja za to še ni v Gorico, ker se nahaja v posojilnici, katero je ustanovil v Še )reljah, „vse polno nereda" in da bi hotel pred svojirn odhodom še to stvar „urediti". Vrhunec podlosti in nesramnosti glavnega srboriteža pa se zrcali v odstavku: „P re- jernati denar, izposojevati ga, a ne zabeleževati vsega točno ali pa n i 6, je tisto, kar označuje naše klerikalne gospodarje po deželi. P r i takern gospodarstvu so računi v neredu" itd... Koliko je na tern resnice, kar govori glavni srborilež, nam sicer ni znano, ali sodeč po zgoraji5njih dveh trditvah govih glede uzroka, zakaj da ni še prišel preč. g. župnik Kokošar v Gorico, od katerih je jedna ali druga laž, ali celo obedve, smatrali bi opravičeno tudi to tretjo trditev za laž. Ali da baš ta človek dolži druge netočnega prejemanja, izposojevanja in netočnega zabeleževanja — posojilnič- negadenarja, to je že gorostasna nesramnost! Ako bi bil kdo poklican komu kaj tacega očitati, bil bi gotovo on — — najzadnji!..... „Soča" z dne 2. marca se zadira v nas, ker smo pred tremi tedni navedli da je imela „Obrtna zadruga" dne 1. febr. leta 1900 za 269.423 K hranilnih vlog, potem so se pa te skoraj vsak mesec za nekoliko zmanjšale in dne 1. januvarja t. 1. jih je bilo le še za 135.838 K, da so se tedaj v teku enajstih mesecev hra- nilne vloge blizu za polovico skrčile. Po svoji navadi nam „Soča" pri tej prilož- nosti očita nevednost, kakor bi hotela reči, da le Tuma in Gabršček vse znata in razumeta, če tudi ustrelita dostikrat prav velike kozle. Oeita se nam dalje, da smo izrazili svoje veselje, da se vloge zmanjšujejo. kar pa je popolnoma ne- resnično. Niti z eno besedo nismo tega izrekli. Najbrže nam gospodje pri „Soči" po „Slovenski zadrugi" to podtikajo. Mi le obžalujemo, da gre z „Obrtno zadrugo" rakovo pot, odkar sta Tuma in Gabršček izbacnila iz odbora dr. Franko-ta, prof. Čebularja ter sploh vsakega, ki bi mislil — s svojo glavo. Za poc1 ^šanje vipavske že- leznice. Po..!anec dr. Žitnik je stavil te dni v državnem zbon. .i "rog, vsled ka- terega naj bi se podaljšala vipavska že- leznica od Ajdovš(Mne naprej ali do Vrhnike ali pa do Postojne. Predlog se je odkazal železnižkemu odseku v posvetovanje. Hraiiilnica in posojiluiea v Hen- i'lth bo imela dne 24. marca 1901 ob 3. uri popoludne svoj redni občni zbor v prostorih gosp. predsednika z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in racunskega pregledovalca. 2. Potrjenje računazaleto 1900. 3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Slučajnosti. Odbor. Ztsiiblje'M). — Dne 7. t. m. je zgubil trgovec" in voznik Andr. Peršic iz Gernič malo vrečico kave ter nekaj drugega jed. blaga vse v skupni vreč-i od Gorice do Črnič. — Kdor je našel, naj se oglasi bodisi pri goriimenovanem trgovcu ali v našern upravništvu, kjer dobi postavno nagrado. Nek vojak ki opravlja službo ordo- nanca pri nekem majorju, je zgubil v torek med potom in sicer od Vrtne ulico do Korn.ja denarnico, v kateri se jo na- hajalo 32 gld. in nekaj drobiža. Denar ni bil vojakova laslnina. Ako se dozdaj še ni zgodilo, naj bi oni ki je denar našel, ga izročil policiji, da reši vojaka hude kazni. Zaprli so v Ljubljani znanega stav- benega podjetnika dr. F. Falescbinija, katei-ega pa so izpustili zopet proti kaveiji 20.000 gld. Llzrok aretovanju j« bil baje ta, ker je izdajal nopravilne račune svojim strankam, vsled česar so blli ninogi za vdike svole oškodovani. Narodno gospodarstvo. Zakaj vidimo toliko prazuih čebel- njakov. „Kmetovalec" piže: Mnogi tudi umni kmetovalci so če- belarstvo opustili. Če kakega takega vprašamo, zakaj je to storil, poreče, da so vzrok slabi časi, roparice in razne druge reči. Mar- sikteri tudi misli, da s čebelami nirna sreče. Ker so taki čebelarji propad svo- jega čebelarstva največ sami zakrivili, zato hočem opozoriti na one velike na- pake, ki se tu gode. 1. Kranjska čebelu, v novejsem času tudi noriška imenovana, rada veliko roji; to pa je na škodo pridelku medu. Neveden čebelar ima veliko veselje s svojimi mnogimi poznimi roji, ne pomisli pa, da so ti že od začetka slabi in da matičin panj z njimi veliko izgubi na svoji jakosti. Če potem nastane slabo vreme in takim rojem ne pomagamo s pitanjom, tedaj navadno poginejo. Mora se torej znati veliko rojenje zapreeiti. Ako pa vendar dobiino slab pozni roj, združimo ga zopet z matičnim panjem. 2. Ko so čebele odrojile, je treba panje pregledati, če imajo matice. Neoplo- jena matica mora izleteti na oplodbo; to stori sicer lepega due opoldne, vender se lahko pripeti, da jo zaloti nevihta ali da jo usrnrti kak sovražnik, kterih imajo čebele rnnogo. Zdaj ostane panj brez vodstva, brez matice. Ce imamo panje s premakljiviin satovjern, tedaj niatico lahko iščemo, pri panjih z nepremakljivim sa- tovjem pa spoznarno brezmatičnost na žalostnem šumenju, ki ne potihne kmalu, ako panj odpremo, kakor tudi na rnanjši delavnosti čebel. Ako imamo dovolj pol- kov na razpolago, tedaj združimo brez' pomisleka tak polk z drugim. Če pa no- . čeino za en polk nazadovati, vlaknemo v brezmatičen panj nepokrito zalego \z drugega panja, da si eebele same izrede novo matico. Ko bi pa bila že kaka de- lavka prevzela gospodarstvo, ne bo trpela matične zalege, in potem je pač najbolje, kar morem zlasti začetniku priporočati, da se brezmatične čebele združijo z dru- gimi. Brezniatičnega panja naj sploh ne trpimo v čebelnjaku. Čebele žive v tern času k večjemu 8 tednov. Ker pa ni matice, da bi legla jajca, zato mora polk brez mladega narasčaja konec storiti. Tudi roparice tak panj kmalu zvohajo in ga popolnoma izpraznijo. Tudi razni če- belni sovražniki lahko pridejo v panj, ker se brezmatične čebele le malo ali nič ne branijo. Vešča vosčarica se tu naseli, začne svoje pogubonosno delo- vanje ter s svojim narašeajem tudi so- sednjim panjem škoduje. 3. Veliko se greši tedaj, ko se jem- lje med in ob času vzimovanja. Panji z mladimi maticami se zatro, s starimi pa puste. Če je matica štiri leta stara, je njena rodovitnost že slabša in naposled leže skoraj samo trotja jajca. Vsled tega panj oslabi, čebele pri- hodnje leto ne rojijo in morajo žalostno poginiti. 4. Ako irnaš staro satovje, odstrani ali zameni jja z noviin. Če je salovje 3 leta staro, potem so lončki od mnoge zalege vedno ožji, in iz takih starih ozkih lonckov izrojijo slabe eebele, ki ne dosežejo tolike starosti kakor druge čebele. 5. „Ne bodi skop na nepravem mestu. Jemlji svojim čebelam in vzpod- bujaj jih k veeji pridnosti, pa dajaj jim zopet o pravem času", pravi Balz v nekem zlatem čebelarskem izreku. Pusti torej ('ebelam za zimo dovolj hrane, 10 do 12 kg. Ako je spomladi že na malern, pokladaj med ali sladkor. Žal, da se še dobe kmetski čebelarji, ki nočejo o pi-, tanju eebel nič slišati. Zato pa jo lani tudi toliko polkov konec vzelo. Meseca marca je bilo toplo, in matica je začela nastavljati zalego. Meseca april in maj pa sta bila deževna in hladna. Čebele so svoj med porabile za pitanje zalege in so morale potem ž nje vred poginiti. 6. Najvecja napaka pa je žveplanje čebel, znkaj pri tern mora pomreti veliko rnladih eebel, ktere bi drugače zarana spomladi na delo hitele. Ako hočeš biti umen čebelar, tedaj rnoras svoje polke združevati; s tern jim ohraniš mnogo delavk, ktere po združitvi sede pozimi v večjem šlevilu skupaj. Čim več pa jih je, tern vecja je tudi toplina v panju, in čim več imajo toplote, tern manj potre- bujejo živeža. Spomladi pa imaš dobro ohranjene, nanirec zdrave, cvrste, delavne polke, ki ti obetajo bogato letino medu. Kuji^a „Naši narodni grell i" se dobiva v ,,Narodni tiskami" v üorici in pri knjigotržcu ^. Likarju. V iioboiii slovenski hiši ne bi smcla maiij- kati ta knjiga, iz katere se moiamo učiti, kako ži- veti res slovenski in kako se ogibati narodnih grchov. Bas sedanje volitve po obmejnih slovenskih pukrajinali so zopet pokazale, kako potrebni sino še narodriega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naiocajte si jo! Cena knjigi je 50 vinaijev po pošti 5 vin. več. Diinajska bor/a. 7. uuirca 19U1. Skupni državni dolg v notah . 9870 Skupni državni cioig v srebru . 9805 Avslri.iska zlata renta . . . . 118 25 Avstrijska krouska renta 4°0 . 98H0 Ogorska zlata renta 47« • • • 118 15 Ogorska kronska renta 4U/O . . 93"53 Avsti'O-ogerske hančne delnice Kv72 Kreditne delnice...... (587 50 London vista........ 240 30 Nein. drž. bankovci za 100 mark 11742V., 20 mark ¦......... 2349 20 frankov......... 1900 Italijanskelire........ 90 40 C. kr. cekini ....... ll-32 Glasovif v dobrem slanu se odda za 110 krön. Kje, pove upravništvo. V pisarni Seitz-ove tiskarne nasproti senienišca v Gorici prodaja ae po znizani ceni — 2 kroni 60 vin. VELIKI TEDEN in VELIKA NOČ, Spisal prof. A. Marusič. Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 10 kr. za vozni list. Nj. svetost papež Leon XIII. sptročili so po svojein zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lokarnarjii G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno /.alivalo za doposlane Jim steklonioico — tinkture za želodec — in so njcinu z diploino dn6 27. noveinbra 1897 podeliü naslov »Dvorni založnik Nj. sve- tosti« ü prav'ico v svoji finni poleg nuäluva impli tudi grb Nj. svotosti. Imenovani zdravnik tor tudi innogi drugi slo- vili prof^sorji in doktorii pripor^üajo boleliaviin G. P icco lijevo /elodcnu tinkturo, kutera kn>}>i!a ' ž(>lodi!c, j-oveüuje slust, po- spešuje /rebavljanje in te- lesno od[ rtje. Naroöüa vspivjema proti povzo'ju in toö>:o hvrSuje U. Pic ^*y^ coli, lokarnar »pri angolu ' v Ljubljani, na Dunnjski costi. Tinkturo za /.clodcc, jiošilja izdelovatelj v škatljali po \'i stoklenioir. za gld. 1"2?6 a. v.; po 24 steklenic za gld. 2-i0; po 36 za gld. 3-5Ü, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. J03U. — Poštnino mora plačati p. 11. naiočnilc. Anton Kuštrin v Grosposki ulici h. štev. 23, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü. istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nainreč po V« kila in od 1 sunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. ^k. ^A^^ .^A^k ,^M.^k ,^B^k. .^M^^ .^A^k .^a^b. .^^^ —•— -^^ .^M^h. ——-----^H^k. _^m Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posqjil vinogradnikom ima v zalogi „N a r o <1 n a t i s k a r n n'\ l Pravim l naravskim dalmatin- l skim vinom oskrhljnj«1 l pojcdiiie ohilclji * Jelsa (otok Hvar) l Dalmacija. Anton Pečenko Vrtra ulica 8 (,(MSI('A Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina < iz vipawskih, ffurlanskih, DrisKih, dal- matinskih in isterskih w i nogradow. Doslavlja na dorn in razposilja po /ckv.- nici na vso kraje avstro-ognrske inouarbije v sodib od 5G litrov naproj. Na zahlovo pošilja tudi uzorcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. I Jakob Miklus, I trgovcjc z lesom in opeko, zaloga " pohištva, rakev (trug), vinskih po- | sod, stiskalnice za vino in sadje | vsake velikosti itd. * v Pevmi, ) za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo | hogato ziilogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke j cene. „JXsarodna Jiskanxa" v Qoriei a ulica Vetturini 9. u Ilijada. | Povest slov. mladini. ] Prosto po Homerju ,| pripovudiijc ( ANDREJ KRAGELJ. n S tolmačein važncjših osebiiih T iinen tcr obsega 273 stranij. l CiZNA: l 1 K 40 vin., po pošti ?0vin. veö. m Vezana v platno 2 kroni, ozi- '\ roma 2 kroni 20 vin. [ > Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v üorici, ' pri knjigotržcih Palüchu v üorici na r Tiavniku, pri Scliweiitnerju v Ljubljani i in Florijnnu v Kranji. i S v uj i k s v o j i iii! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Donajska cesta st. 15 v Meöjatovi liši v pritličjn vzi)iejoina Zi'.ViM'OVailja vsakovrstnih poslopij, premič- llill in poljsliiil ^ridelkov proli puzarni škudi, kukur tudi ZYO11OV proti poškodbi. l^oj.-isnihi diije in vzprejemu ponndho ravnateljstvo zavarovaLiiiee v prilličju Medjatove hišo na Dunajski cestl v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastav- ljeni poverjeniki. „Vzajenma zavarovalnica v ljubljani" jo edlna slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodniini pogoji, da se lahko tnori z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi u.stanovni zaklad jamči zavarovan- cem popolno varnost. w R0JAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! ~m& Edina slovenska zavarovalnica! ; v Gorici. ^™" Prva slovenska zaloga vsakovi'st- nih šival^ih in ve- zejnib s 1 r o j e v k (Stickereimacbi- neii), kakor tudi dvokoles ter sa- mokresov v ulici Mimicipijo st. 1. Lastna meha - nična delavnica in ])o]jravljalnica šivulnih slrojev, dvukoles v Nun- . ski ulici bis. šl. - , lü. | Šivalne stroie se jamči za pet let. ! Pred konkurencijo nie strahu!!!