PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Let° VI - Štev TJ M 79^ Poštnina plačana v gotovini ‘ \LrZ-J) Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. sreda 14. februarja 1951 Cena 15 lir Danes bodo izdali uradno poročilo ojtali jansko-f rancoskib razgovorih l. lin »S° l'azPra,,^ia^ 0 italijansko * francoski carinski zvezi, o Sckumanovem načrtu, Hj°^ah, a italijanskih izseljencih in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na obe državi govori upravnika ECA 1/l/illiama Fosterja z italijanskim zakladnim ministrom Pello -Sp?TA margherita, «snarn 13. s^a med italijan-i ul francosko delegacijo se fc lSa daneS °,b 10-20- T<) - Pravzaprav prva konfe. ker JI . “ otvoritvi je imel De sprejem no-Pleven Jjju? »er so bili včerajšnji te p?1 Pripravljalnega zna-GjjpV0 otvoritvi je imel De je 2ah 1 Pozdravni govor :n se p0j)vaiil Franciji, da ,ip dala je Za konferenco. Pleven da upa na pozi-fc le • e konference. Se-(Uu- )e končala ob 13.10 m leja'J‘ muiister Sforza je ude-pJ*"} Priredil kosilo. jA^oičrie ob 16.50 pa je biia w: s^ia, pVfeblit(u0 ^s^bu Nemčije Wn končala takrat, ko V« voiai?.Npmč>ja prispevala 0*1 delež k evropski viiNen sistem bo iz- birtjUb. sV® Pogajanji z za-• v fctri se bo ba ki se doslej JU r» ie f zaiadi drugega, ^edi0o bg mogoče preteh-odločiti, K d *n kaj navadna WjUKai se je Poncet foti- ie j... denauerjem, s ka-PolS^avlial ° medna-čien fer>ce v Ja ■in 0 pričetku h°bsko bostavju katere IU1-v°isko p0SROV0 Za ev* 0ske^ obvptin . t je Ade- - - uuvpein --V-V je /^ucr- «° vsebini fran- I0 Po Vsei 'iv SR, naj na^rta ___ pjL za to vojsko. Sblzbe«abi ,®ni"i3ki *er v «New v kratkem Ameriški delegat Gross je ponovil. da so sovjetske obtožbe popolna laž in potvarjanje resnice. Pri glasovanju je glavna skupščina zavrnila obP resoluciji, jn sicer prvo z 48 glasovi proti in 3 vzdržanimi (Jugo-siavija, Burma in Indonezija), drugo pa z 51 glasovi proti 5 in 2 vzdržanima (Jugoslavija in Afganistan). Za obe resoluciji je glasoval samo sovjetski blok. Razpravljali so tudi o kraju, kje naj bo prihodnje zasedanje glavne skupščine Francija je dokončno odklonila vabilo predsednika skupščine, naj bi bilo zasedanje v Parizu. Skupščina je sklenila, da odgodi zadevno razpravo v pričakovanju, dia se zadeva ponovno prouči VVASHINGTON, 13. — Po vesteh iz Washingtona so včeraj zvečer nekateri ameriški predstavniki izjavili, da so ZDA proti ustavitvi ognja na 38. vzporedniku. Kljub temu so mr.enja, da zavisijo operacije na Koreji od stališča OZN. Ameriška vlada bo vzela na znanje vsak predlog OZN za mirno rešitev korejskega vprašanja, oziroma odločitev večine. Nekateri listi, med njimi tudi «Washington Post« pišejo danes o sporu s Pekingom ir: pravijo, da danes Peking ne zahteva samo ustavitve na 38. vzporedniku, temveč tudi prepustitev Cangkajška njegovi usodi. Zanimivo je, da so republikanski tisk in republikan. ski zastopniki odločno nasprot. ni taki rešitvi. Opazovalci v Washingtonu pravijo, da ne bi bilo mogoče doseči združene, svobodne in neodvisne Koreje na 38. vzporedniku. Mnenja so, da bi VVashington zahteval konkretne dokaze dobre volje iz Pekinga, če bi hoteli rešitev na 38. vzporedniku. Kitajci bi morali končati s svojim napadom in dati zagotovila, da se ne bodo vmešavali v Indokini ali kjer kolj drugje. Na tak način — izjavljajo — bi bilo mogoče priti do mirne rešitve korejskega konflikta med Wa-shington in Pekingom. O tem vprašanju so se danes pogovarjali tudi na sestanku med Achesonom, francoskim poslanikom Bonnetom in angleškim poslanikom Franc-som v Washingtonu, Na vsak način pa je glede tega pričakovati v najkrajšem času novih izjav ameriških predstavnikov. ki sedaj skušajo glede 38. vzporednika doseči r.ekak kompromis z Anglijo. O 38. vzporedniku je govoril danes v Tokiu tudi general Mac Arthur. Govorice glede po silah OZN — razen izvidnic s taktičnimi nameni — je o-značil kot popolnoma «akade-mične«. «Kar ima bodočnost pripravljenega za Korejo, bo še naprej odvisno od mednarodnega stališča ir.1 od odločitev, ki v Tokiu še niso zaenkrat poznane«, je dejal Mac Arthur. Izjavil je še enkrat, da je sedanji namen sil OZN, zadati sovražniku čim večje izgube. Pred prekoračenjem 38. vzporednika bi bilo treba še veliko zmanjšati sovražnikovo premoč, ki ima izborna zatočišča v Mandžuriji. Mac Artur je tudi dejal, da bi bilo napačno postaviti neko novo bojno črto preko vse Koreje. Ta taktika bi privedla k počasnemu uničenju zavezniških sil, njih oddelka za oddelkom. Se enkrat je naglasil, da je njegov namen zmanjšati sovražnikovo premoč, predno bi pričeli resno misliti o umestnosti važnih operacij severno od 38. vzporednika. Dgnašnji britanski tisk po-voljno komentira včerajšnjo zunanjepolitično razpravo v britanskem spodnjem domu in se strinja s stališčem večine govornikov, da je vzrok sedanje napetosti v svetu in nevarnosti za nove zapletljave v stališču Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav. Kot nov moment v zvezi s položajem na Koreji poudarja tisk sklep ameriške in britanske vlade, da ameriške južnokorejske čete ne bodo spričo splošnega položaja v svetu prekoračile 38. vzporednika brez prejšnjega posvetovanja v OŽN in z vladami, ki so na Korejo poslale svoje oborožene sile. Ravno tako se večina britanskih listov strinja z izjavo predsednika britanske vlade Attleeja, da ne bi prišlo do oborožitve Zahodne Nemčije, če ne bi Sovjetska zveza prej začela oboroževanja Vzhodne Nemčije. Glede vprašanja, ali je treba povečati oborožitev Zahodne Nemčije, piše «Timeš», da je treba počakati, da se vidi, ali bo Sovjetska zveza na morebitni konferenci štirih postavila sprejemljive predloge, ki bi morda napravili oboroževanje Zahodne Nemčije nepotrebno. Konservativni tisk pa zahteva, naj se glede oboroževanja Zahodne Nemčije sprejmejo odločni ukrepi. Večina britanskih listov podpira tudi stališče namestnika voditelja konservativne stranke Edena, ki je mnenja, da bi morale zahodne sile objaviti skupno in jasno izjavo proti morebitnemu napadu na Jugoslavijo, in poudarja, da bi taka izjava predstavljala doprinos k miru. Deweyeve izjave o Koreji VVASHINGTON. 13. — V zadnjem času je v ZDA iz dneva v dan slišaiti nove govore najvišjih političnih predstavnikov, ki se večinoma ukvarjajo z zunanje-političnimi vprašanji. Predvsem govorijo o obrambi Zahodne Evrope. Ti govori so v zadnjem času postal; posebno važni poskusi kovanja no-tranjega političnega kapiitala posameznih strank. Deiansko pa je že padh. odločitev za oborožitev Evrope, vsaj kar se tiče bližnje bodočnosti. Pri lem ostaja samo eno važno vprašanje odprto, in sicer, kako se bodo stvari razvijale v prihodnjih dveh letih. To so manevri, pri katerih .:e mnogo govori o razlikah med republikansko in demokratsko atranko in jih ni vsa; danes v mnogih primerih jemati preveč resno. Vendar jih je dobro oceniti kot pričetek neke tendence, ki se bo vedno jasneje kazala v tem letu in bo pr.šla popolnoma na dan • v'- vu&SU kampanji leta 1952. Senatorja Tafta moremo na primer, danes smatrati kiot voditelja republikanske stranke. ki .je pričel s kampanjo proti upravi demokratov kate. rim zanika voditeljske sposobnosti in na ta način i«. sp daj pred javnim mnenjem apelira na vprašanje zaupnice Trumanu pri volitvah v novembru 1952 Glede tega so se tudi včeraj izjavili trije važnj predstavniki ameriškega političnega življenja. Bivši _minister Sumner Wel'les je dejal, da bi bila obo. rožitev Nemčije velikanska napaka. ker bi se s tem lahko povečala sovjetska propaganda in česar ne bi dobro sprejeli niti Nemci. Obžaloval je, da se James Byrnes ni dir žal le,ta 1945 v Moskvi Jaltskega sporazuma, ker tako «ne b; prišlo dr> Koreje« Guverner dlržave Nev/ York. bivši Trumanov protikandidat Thomas Dewey pa j€ predlagal včeraj, naj bi VVashington izdelal novo svetovno Monroejevo doktrino. Svetoval je, r.aj bi čimiprej vključili v atlantski Pakt Grčijo in Turčijo. ZDA bi morale tudi premisliti, kakšno stališče bodo zavzele do Irana, Iraka in držav Bližnjega vzhoda. Devvey je obžaloval. d:a so ZDA izjavile nekoč, da bodo Korejo prepustile svo. ji usodi. ((Dvomljivo je, ali bi Stalin pričel z napadom na Koreji. če bi vedel, da bodo ZDA odgovorile. Mj smo povzročili praznino in diktatorji imajo vedlno navado gilbati se v smeri praznin. Ne ponavljajmo več te svoje napakg.«. Trumanov svetovalec Harri-man pa je včeraj ponovno izjavil, da je «obramba Evrope najvažnejša za obrambo naše države«. LONDON. 13. — «Če bo imela konferenca štirih kakšen uspeh, bomr morali spremeniti marsikatere naše načrte« je izjavil med drugim včeraj zvečer angleški državni minister Kenneth Younger ob zaključku politične razprave v spodnji zbornici. Se prej pa je minister dejal, da anglo-ameriško zavezništvo ne pomeni, da bi Anglija bila satelit ZDA. Glede Koreie ne vidi Anglija druge rešitve tega vprašanja nego s pogajanji. Angleška vlada nasprotuje vsakršnim sankcijam. proti Kitajski. Vprašanje nemške oborožitve — je nadaljeval Younger — predstavlja samo del vprašanja zahodne obrambe, ki ni najvažnejši. Angleška vlada je bila obveščena da ima Vzhodna Nemčija najmanj 52.000 dobro opremljenih mož. ki razpolagajo tudi z oklepnimi oddelki, je zaključil Younger. V Washingtonu so danes visoki uradniki ameriškega zunanjega ministrstva, izjavili, da se bodo namestniki štirih zunanjih ministrov verjetno sestali v Parizu sredi meseca marca. Vendar so naglasili, da o tem še ni padla nobena dokončna odločitev. Z druge strani pa sie zahodne vlade posvetujejo o novi noti ZSSR, v kateri bodo zahtevali pojasnilo Moskve, o katerih vprašanjih bi bila pripravljena razpravljati. V Washingtonu sodijo, da bo treba še enkrat izmenjati note, predno bo mogoče določiti dan, za začetek pogajanj. Neki ameriški predstavniki je izjavil, da odgovori treh zahodni vlad glede morebitnega sklicanja konference štirih zunanjih ministrov niso še dokončno pripravljeni. Potrebno je, da se Sovjetska zveza strinja s krajem in dnevom konference namestnikov. Ce se bodo o tem sporazumeli, je mogoče, da bo sestanek namestnikov v marcu v Parizu. Glede morebitne konference zunanjih ministrov izjavljajo v ameriških uradnih krogih, da Se ta ne bi mogla začeti pred aprilom, ker se bo moral državni tajnik Acheson po 26. marcu kakih deset dni razgovarjati z zunanjimi" ministri 21 ameriških republik, ki se bodo sestali v Washingtonu- Danes zvečer so v Parizu še enkrat zagotovili, da bo prišlo do bližnjega sestanka štirih namestnikov zunanjih ministrov v prvi polovici marca. V Londonu pa so izjavili, da doslej niso določili dneva za ta sestanek. Izjavljajo, da o tem razpravljajo v Washingtonu zastopniki vseh treh vlad, ki se prav tako pogajajo glede bližnjega odgovora na zadnjo noto 'ZSSR. Koniuca Miomov ZDA v Istambulu ISTAMBUL, 13. — Jutri se bo v Istambulu začela konferenca ameriških d:plomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu. Ameriški državni podtajnik Mac Ghec, ki b0 konferenc; predsedoval, je izjavil, da spada ta konferenca sicer v okvir tovrstnih periodičnih sestankov, vendar pa da je. treba njeno važnost oceniti v funkciji sedanjega mednarod. nega položaja. Konferenca bo trajala do 21. februarja. Res, groz DUNAJ, 13. — Stavka sodnij-skega osebja v Gradcu so je danes razširila na vse sodno in upravno osebje avstrijskih sodišč, ker je pravosodni minister Tschiadek zavrnil zvišanje plač. Rimski dnevnik «Giomale d’ltalia» piše pod zelo vidnim naslovom: «V Washingtonu pravijo, da bi hotela ameriška vlada izkoristiti prihodnjo konferenco namestnikov zunanjih ministrov. ki je predvidena za prihodnji mesec marec, za dosego podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo in za ukinitev vojaške zasedbe te države. Poleg tega bi hotele zapadr.e sile vključiti v dnevni red tržaško vprašanje in ga s tem enkrat za vselej rešiti ter vrniti italijansko mesto Italiji. Namestniki zunanjih ministrov bodo torej imeli pred seboj težko in trnovo nalogo in nihče ne more predvideti, v kolikem času in če bodo uspeli priti do srečnega zaključka«. Dopisnik omenjenega rim. skega dnevnika poroča torej samo, da «.. - pravijo, da ...» ameriška vlada šele namerava nekaj takega storiti Toda že ta «pravijo» in ti ti «name-ravas je tržaški ((Gicrnale di Trieste» tako raztogotil, da v svojem komentarju na uvodnem mestu prve strani včeraj takole zaključuje svoje raz. burjanje: «Kakor smo imeli priliko v svojih zadn-jih člankih pove. dati, se mora glede Italije smatrati, da je čas za odrekanja končan. Vrnitev Trsta, ki ne bi bila hkrati tudi vrnitev celotne cone B, ve samo da ne bi rešila vprašanja, temveč bi ga napravila težjim tako daleč, da bi odprla neozdravljiv razdor med Italijo in Zapa-dom«. Da je zunanji minister Jošida i/ojaško napoveduje pogodbo z ZDA Povečalo se bo število policijskih sil -Stavka dve sto tisoč rudarjev TOKIO 13. — Ministrski predsednik Jošida je danes izjavil. da žeti Japonska skleniti po podpisu mirovne pogodbe začasno vodaiško pogodbo z ZDA. Poročal je o razgovorih, ki jih ie imel z ameriškim poslanikom Dullescm in je izjavil, da ie treba varnost Japonske zajamčiti z okrepitvijo japonskih samoobrambnih sil (policijske rezerve) in se je skliceval na patriotizem Japoncev posebno glede davkov. Jošida je še pripomnil, da so razgovori z Dullesom pospešili sklenitev mirovne pogodbe. Foster Dul les te danes iz Manile z letalom odlpotoval v Avstralijo Japonski pravosodni minister je danes sporočil, da namerava vlada zahtevati od diete pooblastilo za zvišanje policijskih agentov Za 20.000. Celotno število japonske jpoltcije bi s tem znašalo 220.000. Stavka japonskih rudarjev se je šP bolj raizširila. Sedaii stavka 200.000 rudarjev. Jutri bo začelo stavko drugih 15.000 rudarjev. Vlada je skušala posre- dovati v sporu, toda tako lastniki rudnikov kakor rudhrji so ponudbo odklonili. ^Zaključek muslimanske konference KARAČI. 13 — Muslimanska konferenca je danes zaključila svoie delo. Na konferenci so sprejeli trinajst resolucij. Ena od teh poudarja, da bo treba vsak napad prot; kaki muslimanski državi imeti kot napad proti vsem muslimanskim državam. V drugi resoluciji se obsoia kolonializem v Severni Afriki in se pozivajo muslimanske države, naj stavijo svoje vire na razpolago za osvoboditev področij, ki j;h tujci izkoriščajo, ter naj opozorijo Združene narode na to vprašanje. Na konferenci so izrazili simpatijo do maroškega sultana in do tuniškega beya in so poudarili, svojo podporo osvobodilnemu gibanju v Maroku in Tunizn. Umih sil OZN pri Hoengsongu Divizija. „Capiftol** se je ponovno umaknila -Mir na zahodnem bojišču - Izjave Collinsa TOKIO. 13. — Kakor poročajo danes iz dobro obveščenih virov, imajo zbranih na srednjem bojišču Severnokorejci diva armadna zlboira, Kitajci pa 6, kar znaša skupno 24 divizij. ali 140-170 tisoč mož. Vendar pripominjajo, da je sovražnik doslej uporabil na bojišču samo eno tretjino teh oddelkov. Poročilo, ki ga je objavila 8. armad«. pravi, dia so sile OZN prekinile stik s sovražnimi oddelki na srednjem odseku in so se umaknile na obrambne položaje južno od mesta Ho-engsonga. Vendar pravijo, da je pritisk sovražnika še vedno močan na odlsekih 15 km se-verno-vzhodno in severno-za-hodno od Ichona. Na srednjem bojišču pričaifcujejo glavnega napada z gora jugovzhodno od Chipyonga. Dejansko so danes Kitajci precej napredovali na važni cesti Wonju-Yoju, od koder se morejo v bližnjem času obrniti proti vzhodu in zahodu in tako stari taktiki, predvsem ogrožati obe krili. Kakor je javil danes zjutraj radio Moskva, so Severnokorejci obkolili 500 Američanov vzhodno od mesta Womju. Pri tem so ujeli 100 Američanov in 100 Južnokorejcev. Današnje vesti s fronte govore, da so tankovski oddelki rešili dve skupini zavezniških vojakov iz sovražnikovega obroča. Vsi so se rešili, vendar so pustili na bojišču težke topove in prevozna sredstva. Danes je obiskal Korejo general Mac Arthur. Pristal je z letalom na letališču Suwon, se usedel na jeep in se odpeljal 55 km proti severu, na bojišče pri Seulu. Zadržal se je v glavnem na letališču Kimpo, kjer ga je posebno motil nek kitajski minomet. Nato se je vsedel na nek C-47, ki ga je pripeljal nazaj v Suwon, odtam pa je se odpeljal nazaj v Tokio. Med potjo je v letalu Mac Arthur pregledal sedanji polo- V rana vrani. V nedeljo je tržaškim fašistom iz MOVIMENTO SOCIALE ITALIANO govoril v kinu «Excelsioi» njihov leader vesoljnega misijonskega ita-janskega fašizma onorevole GIORGIO ALMIRANTE. Ta fašist je po poklicu srednješolski profesor klasičnih jezikov in je bil kot uojaški dopisni k leta 1940 v Afriki, za kar je bil odlikovan z vojnirh križem Za vojaško hrabrost. Ni treba posebej poudarjati-, da je bil po padcu fašizma hud pristaš Mussolinijeve «so. cialne republike» Sedaj je generalni sekretar MSI in njen ustanovitelj. 10. oktobra 1947 je bil obsojen na eno leto kon. finacije zaradi veličanja fašističnega režimn, a mu je kazen prizivno sodišče razveljavilo^ kljub temu Pa so mu Prepovedovali nadaljnje poučevanje v šoli. Ni torej prav nič čudno, da je v nedeljo onorevole Almi-rante Giorgio v Trstu visoko dvignil glas in zaht val za Italijo stare meje, ki so tam, kjzr so pokopani italidnski vojaki. Kakor vidite ima onorevole profesor še vedno velik apetit, ki je premnogim v Trstu zelo simpatičen. Mogoče se bo kdo vprašal, kako to, da mu oblasti sploh dovolijo faši-stovsko zborovanje? Odgovar. jamo: vrana vrani... Skozi sito in rešeto Huda zamera V oktobru bodo torej občinske volitve. Ta datum sicer ni še uradno potrjen, vendar pa pravijo tako tisti demokrščani, ki ujamejo vsako šepetanje, ki prihaja iz uradov ZVU. Volitve se ne bodo vršile po votivnem zakonu, ki je v veljavi, v Italiji, temveč na podlagi ukazov ki jih je ali pa jih bo še izdala ZVU in prav to demokristjanom ni prav. Pa o tem smo že pisali. To pot smo hoteli le povedati, da so se v «Pro-ri» zelo razjezili že tedaj, ko so komaj izvedeli za šepetanje, da italijanski zakon ne bo ob-veljal. Iz te jeze pa izvemo lahko. da je neka visoka osebnost od ZVU predstavnikom demokristjanov obljubita, da se bode volitve vršile po novem italijanskem zakonu, ki bo prav te dni objavljen in če bi se to zgodilo f a zgodilo se je — pravi dalje «Prora», bi se razvezale vezi in povezava s sedanjimi krajevnimi italijanskimi političnimi silami, volitvam pa bi se dala s tem politična pobarvanost čeprav gre le Za upravne volitve Zamena je torej huda. No, pa medtem jih je gen. Airep že potolažil — na drugi način. Seveda zopet z — obljubami. Razlika med zadnjo obljubo in prejšnje pa je ta, da je bila prva podana tajno in menda rezervirana le za demokristjane, druga pa je javno ponavljanje javne izjave drugih. Ampak — gen. Aireij ni pomislil takrat, ko je stisnil rektorju Cammarati roko, da mu bo ta sedaj v zvezi s tem stiskom delil lekcije, kaj je pravzaprav njegova dolžnost, ki bi bila v konkretnem primeru volitev, da lepe počaka, dokler izide novi italijanski zakon o občinskih volitvah in šele nato volitve izvede, ne pa postopati takole protizakonito in še kljub vsem obljubam! Človek zares ne bi dal roko v ogenj zato, da razočarani bivši fašisti v d emoicristjanskem vodstvu niso pomislili, da je imel ranj-ki duče prav, ko je tako in Piko ter to in to govoril o Angležih. Kaj pa Angleži o njih? General El Campesino General španske republikanske vojske El Campesino je odgovoril na več vprašanj dopisnika «La Paix du Monden. Na prvo vprašanje, kaj pred- stavlja največjo nevarnost za mir, je odgovoril: eMeni se zdi, da za tiste, ki nočejo biti slepi — ne govorim o komunistih, ki ne vidijo ničesar drugega razen tistega, kar Kremelj, njihov gospodar hoče, da bi videli — prihaja največja nevarnost za mir s strani dinamičnega stalinskega imperializma. Odkar sem zbežal iz sovjetskega pekla in prišel v zapadno Evropo, čestokrat slišim, da se govori, da Stalin nima interesa do vojne in da vojne on ne želi. Gotovo je, če b; on mogel osvojiti svet ter z njim gospodariti a da pri tem ne plača ceno vojne, bi to napravil z navdušenjem. Sedaj pa se zadovoljuje s tem, da drži svet v nenehnem vojnem stanju na najperfidnejši način — s pomočjo svojih satelitov in pete kolone. Pri tem pa se ves čas dela kot da on sam «ne interveniraš, kar je zelo pripravno s tem, da prikriva vse z močno kampanjo za mirn Zanimiv je odgovor El Cam~ pesina tudi na četrto vprašanje istega dopisnika: «Stalin lahko išče zveze s samim hudičem če to koristi njegoth politiki«? «On je podpisal ne samo znameniti pakt s Hitlerjem, temveč je pozneje podpisal še enega s Peronom, ki je bil naperjen proti politiki ZDA. On je pred nekaj meseci iskal zvezo s Francom. General Mo-desto je bil na Španskem s konkretno ponudb o: vrnitev ujetnikov, bivših pripadnikov Plave divizije in pasivnost KP Španije v borbi proti fran-kizmu v zameno za špansko živo srebro katerega je prej Franco izročal Hitlerju. To je bil prvi korak. Franco je bil tisti, ki ni pristal na pogajanja, temveč ponudbo Kremlja izkoristil za pritisk na VVashington, London in pariz. Na vprašanje, ali je svetovna vojna neizogibna, je El Campesino odgovoril: *Jaz veijamem v ljudske sile, todc očitno niso ljudske sile danes v stanju, da bi se same postavile po robu «sovjetskemur, imperializmu in njegovi peti koloni. Obramba njihove svobode in bodočnosti zahteva, da si najdejo zaveznike. To ali pa suženjstvo. Narodi bodo Uničeni, če bodo o-stali slabi in razoroženi. Zato morajo biti močni in oboroženi, da bi prisilili Kremelj, da ji-h spoštuje ter v primeru, da ta začne s tretjo svetovno voj-no, dg ga ‘premagajo. Opiram se na svoje izkušnje in mi je žal, da mi stvarnost narekuje tako surov in pesimističen slapar*. zaj s poveljnikom 8. armade, gen. Ridgwayem. Zdi se, kakor pravijo dopisniki v Tokiu, d.a generala nista precenjevala sedanje nevarnosti na srednjem bojišču, vendar sta mnenja, da je mogoče ustaviti to napredovanje. Na odseku pri Seulu ni danes prišlo do posebnih bojev. Vzhodno od Seula sta dva sovražnikova oddelka napadla črte sil OZN. Ob letališču Kimpo je bilo opaziti delovanje izvidnic. Nadaljeval se je topniški dvoboj med obema bregovoma reke Han. Severnokorejski topovi so zlasti obstreljevali odsek, ki ga drže turške čete. Južno od Seula so položaje sil OZN obstreljevali sovražniki s topovi tankov, ki so jih pustili Angleži na reki Injin, ob svojem umiku v januarju. Te tanke so zakopali v zemljo iz katerih mole samo kupole. Kakor poročajo iz odseka vzhodno od Kyongar.'a, so tam ameriške sile hotele zavzeti nekaj višin, 20 km severno zahodno od važnega pristanišča Inchona. Vendar so te čete naletele na velik odpor. Neka višina je celo trikrat menjala svojega gospodarja. Glede znane južnokorejske divizije »Capitol«. ki je pred dnevi prestopila 38. vzporednik, sedaj poročajo, da je stopila v stik s sovražnikom 3 km južno od te črte. To dejstvo kaže, da se je morala divizija «Capitol» umakniti. Danes je izjavil v Washingtonu ameriški general Collins, da bo imela ameriška vojska do julija 1951 24 divizij, od tega 12 rednih dvizij. Dejal je, da so vpoklicali vse rezerviste in je namen ameriške vlade, postaviti približno 40 divizij. Vendar teh divizij v sedanjem položaju ne bi mogli oborožiti z ultra-modernim materialom. Vodja ameriškega glavnega stana je izjavil nadalje, da bi bilo v primeru, potrebe mogoče postaviti v ZDA 120 divizij. Obsodbe v Budimpešti BUDIMPEŠTA. 13. — Bu-dimipeštamskio sodišče je obsodilo na 15 let zapora inž. Josepha Bande in skupinskega voditelja Beosaka, ker ju je priznalo za kriya nesreče, ki se je zgodila v rudniku Tata-nabya, pri kateri je zgubilo življenje 81 rudarjev. Drugi skupinski voditelj Komely je bil obsojen na 6 le* zapora. Francij Schuman javno izja. vil dejansko odpoved znamenite tristranske izjave, smo že pisali. Tudi o tem, da je. ta izjava za Američana pozabljena, smo govorili. Pogrel jo je le gen. Airev — za začetek volivne kumpanje No, ne glede nn vse. to, pa tudi ne glede na juridično akrobacijo tržaškega rektorja o suverenosti, je dejstvo pri vsem tem le eno, za katerega lahko rečemo, da je doslej nepobitno: Z mirovno pogodbo z Italijo ki jo je podpisalo 21 držav in med njimi tudi Italija, se je Italija s svojim podpisom odrekla ne samo skoro vsega Slovenskega Primorja, Reke, in vse Istre, temveč tud i Trsta s celotnim Tržaškim ozemljem vred, t. j. odrekla se je cone A in cone B. Zato se v pogledu Trsta in Tržaškega ozem, Ija nima ničemur več odrekati. Zato je povsem neumestno in je lahko le pl d trž-ške. ga absurdnega iredentistične, ga histeričnega rezoniranja, če tržaško klerikalno dnevno glasilo razburljivo vzklika: Itali, ja se ne bo odrekla coni B, ko se ie vendar že odrekla ne samo coni B, temveč tudi coni A! Spričo tega dejstva je toliko bolj smešna klerikalna strašna grožnja o eneozdrav-Ijivem razdoru med Itolijo in Zapadom« za primer, da se ji ne povrne tudi cona B. Zato se vprašamo: Kdaj ba iredentiste ta smešna histerič. nost končno popustila? Ali ni že skrajni čas, da uvidijo, kako s svojimi smešn mi izbruhi, ki nimajo z logiko nobene zveze — da o realnem stanju niti ne govorimo — že v naprej onemogočajo kakršno koli težnjo za kekršn m koli spo. razumom predvsem med za-interesiranim prebivalstvom obeh narodnosti na Tržaškem ozemlju samem in med prizadetima sosednima državama? Cas bi bil namreč Po vsem tistem, kar se je zgodilo od 4. nouembra leta 191S pa do danes, zlasti pa po vsem tistem, kar se je zgodilo od leta 1941 dalje, da se že končno prepričajo, kako je nemogoče in za ušesa privlečeno filozofirati o sneuaašnjeni suvere. nosti Italije nad STO», še bolj pa. kako je nemogoče, da bi bilo Tržaško ozemlje s Trstom vred ponovno zasužnjeno v Italiji! In kako je otročje dvigati "nekakšne grozeč« besede o «neozdravljivem raZ-kolus med Italijo in Zapadom na podlagi nekakšnega «pra-vijo» in ((nameravajo« zlasti še. ko se ti dve besedi nanašata na možnosti, glede katerih prav dobro vedo, da bi pomenile več kot sj na tihem sami želijo in ki so hkrati možnosti, za katere so prav tako deiansko prepričani, da nanje njihov partner ne bi nikoli pristali Prenehati je torej treba s filozofiranjem in Z naivnostjo ter poiskati podlago za rešitev tržaškega vprašanja na reali nih tleh tukajšnjih razmer in obstoječega mednarodnega položaja. Pri tem mislimo predvsem na izjave, ki so bile po-dane na zadnjem zasedanju centralnega komiteja Komuni, stične partije za Tržaško o. zemlje in v katerih je takšna podlaga podana. Ona seveda nima nikakršne zveze z iredentističnim italijanskim razburjanjem, pa tudi ne s upra-vijo» in «nameravajOj> njujor-ikega dopisnika rimskega eGiomale dTtalia«. Na naivne grožnje tržaških klerikalnih iredentistov s tem v zvezi pa se bo vsak resen človek le hudomušno nasmehnil in s pikro ironijo pomislil: Res, grozno.... Novi plazovi v llaliji in Švici DOMODOSSOLA, 13. — Reševalne skupine, ki sc prišle na pomoč v kraj Canza, kjer je ogromen plaz uničil v nedeljo zvečer mnogo hiš, so našle trupla pet ponesrečencev. Med' ruševinami so našli v zibelki še živo osemmesečno punčko. Ker še nepretrgoma sneži, je še vedno nevarnost za nove plazove. V pokrajini Bergamo sla. bo vreme že traja in nevarnost novih plazov se je še povečala. V Piemontu se je tudi vsulo več plazov, ki pa niso napravili velike škode. Po vsej Furlaniji pa so zaradi obilnega deževja nastale tudi povodnji. Ravno tako so nastale velike povodnji v pokrajini Pavia. V Švici in še posebno v Can. tonu Ticino še vedno sneži, ponekod pa dežuje. Vlada je zaprosila letalske sile, naj bi s padali odvrgle živila v blokirane kraje, toda zaradi izredno slabega vremena se letala niso mogla dvigniti. Vas Airolo so po nalogu oblasti popolnoma izpraznili in prebivalstvo je odpotovalo z vlakom drugam, odpeljali so tudi živino. Tudi v drugih vaseh je položaj zelo nevaren zaradi stalnih plazov in velikih snežnih zametov. Število človeških žrtev zaradi plazov v Švici znaša sedaj 16 in ni izključeno, da ne pride do novih nesreč. Ka. kor poročajo, so v bližini predora Sv. Gotharda štiri vasi v! veliki nevarnosti in prebivalstvo ie te vasi že izpraznilo. Novi plazovi so danes ponovno preprečil; promet na pragi Sv. Gotharda. V vasi Frasco so izpod snega odkopali 50-letna žensko, ki je bila še živa. čeprav je bila pod snegom 25 ur. Iz 2eneve poročajo, da je plaz napol uničil vas Graveggia. SPLIT, 13. — Vlačilci nekega jugoslovanskega podjetja v Splitu so danes prišli na pomoč nekemu italijanskemu parniku. Po večurnem Saporu ob silni nevihti so ladjo ln vse moštvo spravili na varno. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA. SVETA lili bilo resnega razpravljanja babo člmprej zgradili stanovanja temveč so pričeli cepiti dlako o tem, kdo je prej zahteval, da se potrebnim preskrbe stanovanja in čigava zahteva je boljša - Z neumnim incidentom Ferlan - Franzil bodo še na eni seji tratili čas Po čitar.ju zapisnika se je Včerajšnja občinska seja pričela s kratkim poročilom župana o njegovih «napor;h» za poravnavo med Ferlanom in Franzilom po znanem incidentu s prejšnje seje. Ker Ferlana TA mogel doseči pravočasno, da bi Se tudi z njim o stvari porazgovoril, je obljubil «re-žMltat« svojega prizadevanja za prihodnjo sejo, s čimer se pa Ferlan nj zadovoljil, češ: taka so dejstva in takšne so posledice: in o tem naj se župan takoj izjavi. Ta pa je dejal, da mu stvar že preseda in jo -je mirno preložil na prihodnjič, tako da se bomo s to prijetnostjo zabavali še danes teden. Gospod Ferlan se res lahko ponaša, da zna krasno tratiti čas vsega občinskega sveta. Tržaško prebivalstvo namreč prekleto malo zanima, kaj mu je Franzil rekel ali mu pa ni rekel. Mi gotovo ne bom0 Fran-zila zagovarjali, toda če se čuti Ferlan užaljen tudi zaradi tega, ker mu je oni očital bivše «titovstvo», bi mi le dodali, kako se je svoj čas cedil cd sreče in razlagal vsem, ki so ga le hoteli poslušati, kako se je pravkar vrnil iz Beograda, kjer je videl Tita, nad katerim je bil ves očaran... No da, pa to je bilo še takrat in danes je Ferlanu neprijetno in kar ža- Začetek izvajanja ponovnih terorističnih kominformovskih napadov po najnovejših direktivah V soboto zvečer ob 22,15 je šel tov. Marijan Sancin iz Bo-1 junca z nekim svojim prijateljem v Sv. Križ. Ustavila sta sie v gostilni -sredi vasi. Tov. Sancin je vprašal ljudi, kje stanuje tov. Marij Švab. Domačini so mu pokazali, kam naj gre. Najprej je šel pogledat v gostilno ofe. cesti Prosek-Nabrežina, če ni morda tov. Svab tam. Ni ga bik, notri, pač pa je tov. Sancin videl skupino tujcev, med katerimi je bil tudi neki šofer, ki je v službi kominformisti črie centrale v Trstu in pozna tov. Sancina. Ko rii našel tov. Švaba v gostilni je tov. Sancin šel na njegov diom, ki je tam v bližini. Potrkal je na vrata, ki pa so bila zaprta. Ko se je obrnil, da bi šel nazaj v vas, je zagledal krog sebe kakih 15 kominformistov. Napotil se je proti vasi, Kominformisti pa za rtjim. Ko so prišli na samoten prostor brez razsvetljave So ga obkolili, ga zmerjali ter napadli. Začeli so ga pretepati in mu grozili, da ga bodo ubili, če bo klical na pomoč. Potegniti so ga hoteli nato pod cesto in mu zagrozili, da ne sme v vas, kjer ga je čakal njegov prijatelj. Ker se jim ni uklonil, so ga ponovno začeli pretepati, dokler ni padel na tla. Sele tedaj so nehali in mu rekli, da bodo odlslej napadli vsakega «titovca», ki ga bodo kjer koli srečali. Verjetno so pretepači prišli iz gostilne, kjer je nekdo spoznal tov. Sancina. Med napadalci ni bilo namreč nobenega domačina. Teroristični napad kominfor. movske škvadre v Križu je očitno začetek izvajanja novega navala terorističnih zločinov po najnovejših direktivah, ki jih je prinesel iz rimske kominformistične centrale Giancarl0 Pajettd tudi na njihov nedeljski kongres, na katerem je član Vidalijevega «centralnega komiteja« Šiško-vič Karel odkrito hujskal delegate, dg je treba »titovcem napraviti življenje nemogoče«, kar je zapisano tudi v sklepčni resoluciji z besedami, da je proti «titovcem treba voditi borbo s pomočjo množičnih akcij na vseh poljih«. Upamo, da je tistim, katerih dolžnost je, da pobijajo terorizem in zločinske nočne napade, hujskanje na kominfor-movskem kongresu znamo in da jim je sedaj jasno, da se tistim «množičnim akcijam« pravi: teroristični napad petnajstčlanske pretepaške škvadre ponoči na mirnega človeka, ki gre svojo pot po opravkih. Obvestilo Kmečke zveze v Trstu Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da rajo v tekočem bruarju obnoviti izkaznico. Za vse potrebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio zi 10-I. mo-mesecu te-dvolastniško Fil- ljivo, če mu Franzil zabrusi da se mu Ferlan zaradi te preteklosti gabi. Nekateri občinski odborniki so nato najavili nekatere sklepe občir.-skega odbora, ki jih bodo predložili na prihodnji seji, odbornik Geppi pa je dal odgovor svetniku Godiniju (in-dipend.) glede zgraditve hišic za prometne stražnike na nekaterih važnih prometnih točkah. Občina je v ta namer; že zaprosila ZVU za odobritev petmilijonskega kredita, s čimer bi se postavili semafori na nekaterih točkah v mestu, kar je združeno z zgraditvijo primerne hišice za prometnega stražnika, kjer je ta zavarovan pred slabim vremenom. ZVU je ta kredit odobrila in občina je zaprosila še za dva in pol milijona, kar je bilo tudi odobreno. In tako bodo v kratkem zgradili semafore na vogalih Ul. Carducci Ul, Coroneo, UL Roma Ul. l>-ilano, Ul. C. Battisti . Ul. Rismondo, Ul. Roma - Ul. Mazzini. Nadalje b0 postavljen semafor in hišica na Senenem trgu in mogoče tudi na vogalu Ul. Rossetti Ul. Ginnastica. Hišice bodo pa po možr.-osti zgradili tudi pri tistih semaforih, kjer jih sedaj ni. Podžupan Visintin je odgovarjal na svo-ječasno interpelacijo svetnika Cristianija glede povečanja uporabe naravnega kamna, s čimer bi se znatno odpomoglo tudi kamnoseški obrti. Visintin je dejal, da pravzaprav ni zakonskih predpisov, s katerimi bi bilo mogoče koga prisiliti, da uporablja naravni kamen namesto betona ali česa drugega. Dostikrat pa odloča tudi vprašanje stroškov, ki ob uporabi naravnega kamna močno narastejo. Cristiani je priporočal, naj bi vsaj javne ustanove uporabljale za svoje stavbe več naravnega kamna. Borietti je na nekatera vprašanja kominformista Brauna med drugim odgovoril, da se bo promet po mestu s tramvaji, filobusi in avtobusi izboljšal, ko bodo prispela nova prevozna sredstva, ki so že naročena. Glede otroškega vrtca na Proseku in drugih vaseh je odbornik Sciolis obljubil ko minformistu Košuti odgovor pozneje. K0 so še nekateri občinski svetniki stavili razna vprašanja manjšega pomena, je župan obljubil, da bo med občinskimi svetniki izvedel pismeni referendum, ob kateri uri jim je bolj prikladen začetek občinskih sej. Pritoževal se je, in po pravici, da gospodje svetniki preveč zamujajo in je treba čakati na zadostno število prisotnih za sklepčnost. Nato so prešli na pravi dnevni red, to je na razpravljanje o resoluciji, ki jo je na zadnji seji v imenu občinskega odbora predložil župan in ki predvideva zgradnjo čez 5000 stanovanj v štirih letih. Prvi je govoril kominformist Braun, ki je ostro nastopil proti tej resoluciji, očitajoč županu in vsemu občinskemu odboru, da so kominformisti že davno predložili podobno resolucijo, pa se ni hotelo o njej razpravljati, češ da je demagoška; ta sedanja resolucija bi torej ne bila demagoška. Braun je očital tudi, da se je pred letom govorilo o načrtu, da se zgradi 800 stanovanj, iz česar pa ni bilo nič; in še tista stanovanja, ki so bila tedaj že zgrajena oziroma za katera so bili krediti že odobreni, šteje sedaj župan med onih nameravanih 800; sicer pa to število še ni bilo. doseženo niti na ta način. Dejal je nadalje, da je njegova skupina za raztegnitev italijanskih zakonov tudi na Tržaško ozemlje, zakonov namreč, s katerimi skušajo v Italiji reševati stanovanjsko vprašanje. Demokristjan Delise, ki se je že prej oglasil k besedi, je pravzaprav pričel polemizirati z Braunom in braniti stališče resolucije. Zatem se je dvignila gospa Catollo (D.C.), ki je dejala, da je zaman govoriti o moralni pokvarjenosti, če se ne potrudimo, da bi jo odpravili. Edini način za to pa je po njenem zgraditev dostojnih stanovanj, kajti lastni dom je najsigurnejši temelj, na katerem sloni družina. «Manj debatiranja okoli številk, manj javnih vrtov, hotelov in drugih stroškov, pa več hiš«, je zaključila Catollova svoja izvajanja. Za njo je spregovoril svetnik Agneletto, ki je poudaril stanovanjske potrebe okoliškega prebivalstva. Giampiccoli je v uvodu svojega govora izjavil, da njegova skupina iz principa ni nikdar glasovala za zakone, ki so bili iz Italije razširjeni tudi na naše ozemlje, čeprav so se ti tikali stanovanjskih problemov; je pa nasprotno grupa vedno z zanimanjem sledila debati okrog' tega kričečega vprašanja. Giampiccoli je nadalje rekel, da je stanovanjsko vprašanje izrazito političnega značaja in da misli on ter njegova skupina, da bi bilo treba v resoluciji specificirati, da gre pravica lastnega doma predvsem vsaki tržaški družini, šele pozneje pa bi lahko prišli na vrsto tudi ostali. O-pomba, ki je v bistvu pravilna, je naletela na nejevoljen sprejem pri županu, ki je indipendentističnega svetnika dvakrat prekinil z neumestnimi opazkami. De Manicor (MSI) je bil v glavnem sporazumen z resolucijo občinskega odbora, ponovil je tudi nekaj fraz o krizi, prosil še za nekatera pojasnila manjšega pomena in se nato usedel. Zadnji je prosil za besedo odv. Pogassi, ki je deloma ponovil Braunova izvajanja. Dejal je še, da se grade ljudska stanovanja daleč izven mesta, dočim bi mogli tereni nedaleč od centra mesta biti porabni v take namene. Zaradi pozne ure je župan nato zaključil sejo. Prihodnjič se bodo sestali občinski svetniki danes teden. SINDIKALNE BELEŽKE Za danes objavljena stavka uslužbencev INADEL preklicana Uslužbenci Javnih skladišč so včeraj z referendumom izrazili svoje stališče do spornega vprašanja Danes bi morala biti stavka uslužbencev INADEL (Istituto Nazionale Assistenza Dipenden-ti Entj Locali — Zavod za socialno skrbstvo uslužbencev javnih ustanov), ki je bila sklicana v znak solidarnosti uslužbencev tega zavoda z uslužbenci INADEL v Italiji. V zadnjem trenutku je bilo uslužbencem sporočeno, da stavke ne bo: vzrok temu preklicu naj bi bil v tem, da so včerajšnja pogajanja med predstavniki vodstva Zavoda in med predstavniki e. notnega odbora privedla do zaključkov, ki lahko služijo kot podlaga sporazumu, katerega bi lahko že v kratkem dosegli- V sporočilu o prekinitvi stavke ni bilo rečeno, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi se stavka vseeno vršila v primeru, da bi se namreč položaj ponovno zaostril. Danes bodo zato na sedežu v Trstu, kot tudi v vseh ambulantah uslužbenci INADEL redno delali. • * • Uslužbenci Splošnih javnih skladišč so včeraj s pomočjo referenduma izražali svoje stališče do načina rešitve spornega vprašanja, ki se vleče že več mesecev. Izid včerajšnjega re. ferenduma nam ni znan, ker je bilo še včeraj zvečer veliko število uslužbencev, ki se še niso izrazili in so mogli oddati svojo «glasovnico» šele po izvršenem delu. Rečeno je bilo, da se bo glasovanje nadaljevalo tudi v teku današnjega dne, seveda to samo v primeru, da bi včeraj ne bilo še zaključeno. Pri uslužbencih Splošnih javnih skladišč gre namreč za sledeče: že pred več meseci so po svojih sindikalnih zastopnikih zahtevali od vodstva, da jim poviša plače, ki ne odgovarjajo sedanjim življenjskim prilikam. Dolgo so .se vodila pogajanja, dokler ni pred dnevi vodstvo dalo svojega poja. snila v zvezi s tem vprašanjem, v katerem izjavlja, da je storilo za svoje uslužbence vse, kar je bilo v njegovi moči; zato ne more ugoditi nobeni ponovni zahtevi svojih uslužbencev, ki se nanaša na kakršnokoli povišanje plač. Uslužbenci so seveda z vso odločnostjo odbili to stališče vodstva Javnih skladišč in vse je kazalo, da bo prišlo do protestne stavke. No, člani enotnega odbora so se nato odločili za referendum, ki mora izraziti stališče 458 uradnikov in 619 delavcev, zaposlenih v Jav. nih skladiščih. Uslužbenci imajo možnost, da se izrazijo za ali proti sprejemu stališča vodstva Javnih skladišč ali pa za objavo splošne stavke. Kot že rečeno> je to «nov» način «sindikalne» borbe, ki bi ga delavci v svojem lastnem interesu ne smeli podpirati. Ivo Rnpel Našim obrtnikom cenen kredit! Kdor ob blizu danes, prisostvuje težavam našega obrtnika, ki bi se rad izkobacal iz trenutnih težav ali pa bi hotel postaviti na noge lastno podjetje, bo lahko precenil, kakšen udarec je zadal slovenskemu obrtniku Mussolini, ko je 1. 1940 zapovedal likvidacijo Trgovsko obrtne zadruge. Kakor je naši javnosti dobro znano, niso doslej prav nič pomagali številni protesti slovenske javnosti in poklicanih organizaciji pri Zavezniški vojaški upravi, da bi razveljavila ukaz fašističnih političnih oblastev, Po katerem je Banca Popolare Giuliana pogoltnila slovensko Trgovsko obrtno zadrugo. Se danes je Banca Popolare Giuliana v posesti premoženja, ki so ga slovenski trgovci in obrtniki s težavo zbirali od ustanovitve te kreditne zadruge (februarja 1906). Naš človek se danes vprašuje, alj naj se za večne čase uzakoni fašistično nasilje prav v času ko se svet tako rad trka na svoja demokratična prsa? Slovenski obrtnik je torej danes primoran trkati na tuja vrata. »Cassa di Risparmio di Trieste« lahko podeli obrtniško posojilo v znesku do največ 2 milijonov lir proti 7,75% obrestim (na hipoteko proti 7%) v smislu ukaza ZVU št. 169 z dne IX-1950. Obresti so torej še vedno visoke, ako upoštevamo, da se n. pr. posojila iz »lirskega sklada« kamor se steka denar iz ERP, podeljujejo indu-strijcem po 3,4%; prav tako nizke so obresti kreditov ZVU. Iz lirskega sklada, ki je 30. XI. 1950 dosegel 13.352.238.486 lir, je bilo izplačanih do tega dne 1.676.500.000 lir za obnovo industrijskih podjetij, 9 milijard 288,400.000 za gradnje ladij v tržaških ladjedelnicah' (večina teh industrijskih in plovnih podjetij je še vedno lastnina italijanske države, ali pa pripadajo italijanskemu kapitalu) in 40 milijonov kot čista industrijska posojila. Kakor rečeno, gre za denar iz kreditov Marshallovega načrta, o katerem odloča ameriško odposlanstvo ECA v Trstu. Mimogrede bodi povedano, da lahko na prste ene roke se-šteješ slovenska podjetja, ki bi bila deležna teh kreditov, in da je Banca dTtalia s svojim čudovito spretnim manevriranjem, ki se v bistvu prav nič ne razlikujejo od taktike iz fašističnih časov preprečila tudi izplačilo 10 milijonskega kredita posojilnici v Nabrežini, ki ga je odposlanstvo ECA v načelu že odobrilo. Zavezniška vojaška uprava je iz svojih sredstev odobrila hranilnici Cassa di Risparmio di Trieste znesek 15 milijonov za podeljevanje obrtniških posojil; poleg tega se je obvezala, da jamči hranilnici za morebitne izgube, ki bi nastale pri podeljevanju obrtniških kreditov do 70% vsake poedine neizplačane posojilne terjatve in do skupno vsote izgub 50 milijonov lir le ostalih 30% morebitne izgube nosi hranilnica. V primeri s posojili, ki jih je ZVU nakazala industrijcem (15 prosilcem 665,5 milijona lir), je denar, ki ga je določila ZVU za obrtniške kredite prava malenkost. Razmeroma visoke obresti in oblika obrtniških posojil napravljajo vtis, da se je ZVU bolj brigala za korist hranilnice kakor obrtnika. Mar nj dober posel za hranilnico podeljevanje posojil po 7,75% s 70% jamstvom s strani ZVU, ko sama obrestuje vloge po 1-2%? Ugotovimo naj še, da v odboru, ki v smislu omenjega u-kaza ZVU pregleduje prošnje Jufri občinska seja v Nabrežini Jutri ob 17 bo seja občinskega sveta nabrežinške občine. Nadaljevali bodo P prodajo občinskih in jusarskih zemljišč domačinom in raznim tujcem, ki so vložili zadevne prošnje. Nato bodo, če jim bo ostalo še časa, prešli na druge točke dnevnega reda. Priporočamo občanom nabrežinske občine, da se seje, ki }e javna, udeleže, če jim le čas dopušča. V Miljah pa danes Danes ob 20 bo v Miljah seja občinskega sveta, verjetno zadnja v tetn «jesenskem» zasedanju, ker bo izčrpan dnevni red. Prav gotovo ne bo seja dolgočasna kot so bile zadnje, zato naj le prid® občinstvo v obilnem številu. Seja je javna in se je lahko vsak udeleži. S kmečkega posvetovanja v Vižovljah Za večerna predavanja slovenskega predavatelja! V petek je bil v Vižovljah posvetovalni sestanek kmečkih posestnikov, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik Kmečke zveze. Na sestanku so razpravljali o nesmotrni razprodaji jusar-skega zemljišča, ki jo nabrežin-ska občinska uprava še vedno nadaljuje y veliko škodo upra. vičencev iz Vižovelj in celotnega občinskega gospodarstva. Poudarili so, da način razprodajanja, ki se ga poslužuje občinska uprava, ne samo škoduje kmečkemu gospodarstvu, ampak povzroča tudi špekulacije. Nekateri kupci, ki kupujejo ta zemljišča po smešno nizki ceni, jih baje prodajo drugim osebam in si tako delajo lepe dobičke na račun na-brežinskih občanov. Po daljši diskusiji, kako bi preprečili tako nesmotrno gospodarjenje, so sklenili, da se bodo v okviru obstoječih zako. konov poslužiti vseh sredstev, ki so jim na razpolago, da bi lahko, preprečili tak način raz. sipavanja z jusarskimi zemljišči. Glede kmečkih večernih predavanj, ki so sedaj v Vižovljah, pa ostro protestirajo, ker se jim vsiljujejo ta predavanja v italijanskem jeziku, čeravno so že pred pričetkom predavanj zahtevali, da se jim pošlje predavatelj, ki bo lahko predaval v slovenskem jeziku. Vsiljevanje Italijanskih predavateljev ne pomeni nič drugega kot poizkus nadaljevanja raznarodovalne politike, ki. jo je vršila fašistična Italija. Zato ponovno zahtevajo oid merodajnih oblasti, da pošljejo predavatelja, ki bo lahko predaval v njihovem materinem Jeziku. za posojilo, ni predstavnikov »Slovenskega gospodarskega združenja«, v katerem so organiziranj slovenski obrtniki, pa tudi ne predstavnikov katere koli druge slovenske organizacije, pač pa je y njem samo predstavnik združenja Associa-ciazione degli artigiani. Obnova slovenske Trgovsko obrtne zadruge, ki bi bila danes izrednega poffcapa za obnovo slovenskega obrtništva-, ne bi ZVU, ki sicer troši milijone za razne kredite, stala niti beliča. Dovolj bi bilo, da razveljavi ukaz bivših fašističnih oblastev. (Iz «Gospodarstva») mm Pii ■f-M Vest o smrti našega dragega tovariša Iva je globoko odjeknila v srcih vseh vaščanov, tovarišev in onih, ki so ga po-bliže poznali kot partizana in dobrega člana OF Pokojni Ivo Rupel, sin kmečke družine, se je rodil na Proseku (DevinščL na) 27. decembra 1904. Svoj trud za vsakdanji kruh je položil v zemljo, od katere je črpal, da je preživljal sebe in svojo družino. Ni imel nobenih posebnih ambicij, a globoko je čutil krivico, ki jo je moral prenašati njegov narod. Zato je v letu 1944 šel v partizane in se hrabro boril do zmage nad okupatorjem. Njegova družina ni zaostajala, zato je tudi njegova komaj 15. letna hčerka bila internirana v zloglasnih nemških taboriščih. Po osvoboditvi je h o nad-ilje izkazal svojo doslednost in se odločno bcrril za uresničenje onih idealov, za katere, je izpostavljal svoje življenje. Kljub svoji močni postavi mv- je zdravje ošibelo in v zadnjih mesecih se ni dobro počutil; vendar ne tako hudo, da bi ga vznemirjalo. Nenadoma pa ga je v soboto prijela slabost na poti proti domu. Odpeljali so ga v glavno bolnico, kjer je v ponedeljek preminul. Vsi oni, ki so ga poznali, ga bodo ohranili dolgo v spominu. * * O Zveza partizanov Tržaškega ozemlja izreka globoko sožalje družini pokojnega Iva Rupla. KOLEDAR QJUdaiUče - - 'Radia Sreda 14. februarja Valentin. Strahomir Sonce vzide ob 7.11, zatone ob 17.28. Dolžina dneva 10.17. Luna vzide ob 10.26. zatone ob 1.51 Jutri, četrtek 15. februarja Faustin. Vesela Prelepa je trnovska fara Prelepa je trnovska fara, še lepši je trnovski zvon. Prav lepo mi poje ta trnovski zvon, svet Janez je njegov patron. Ce vpraša kdo, odkod s’ pa ti doma: s prelepega Trnovega. SPOMINSKI DNEVI 1486. je umrl Johan Gutemberg. izumitelj tiska. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov bo imela danes ob 17.30 na sedežu sindikata redr.-o odborovo sejo. Obveščamo članstvo, da so uradne ure Zveze ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. OF Danes: II. okraj ima sejo izvršilnega odbora OF in sektorskih tajnikov ob 20. uri na stadionu «Frvi maj«; sektor Sv. Alojz in Skoljet. Zdravstveno predavanje ob 20. uri na stadionu «Prvi maj«. Predaval bo tov. dr. Daneu; v Zgoniku ob 20. uri sestanek v običajnih prostorih; v Nabrežini ob 20 sestanek v običajnih prostorih; v Borštu ob 19.30 sestanek v običajnih prostorih; v Mačkovtjah ob 19.30 sestanek v običajnih prostorih; v Boljuncu ob 19.30 sestanek v običajnih prostdrih; v Dolini ob 19.30 sestanek v običajnih prostorih; v Skednju ob 20. uri seja sektorskega odbora r;a sedežu. V četrtek 15. t. m.: Sestanek OF v Devinu ob 19.30 v običajnih prostorih; V petek 16. L m.: v Samatorici ob 19. uri sestanek v običajnih prostorih; v Semipolaju ob 20. uri sestanek v običajnih prostorih; Greta-Roj an-Vem ielis ob 20. uri masovni sestanek v Ul. R. Manna št. 29. LJUDSKA FRONTA V četrtek 15. t. m. sestanek Ljudske fronte v Dolini ob 19.30 v običajnih prostorih. PROSVETNA DRUŠTVA S prebito lobanjo na cesti Med prevozom v bolnico podleže poškodbam V bližini tovarne Felszegy na cesti v Milje so našli snoči okrog 18 39-letnega Izidorja Vatto iz Plavij nezavestnega. Finančni stražniki so takoj po. skrbeli za njegov prevoz v tržaško bolnico, toda Vatta je umrl, še preden so ga pripeljali v mesto. Zdravniki so ugoto. vili, da si je nesrečnik prebil lobanjo. Na kakšen način je prišlo do r.vsreče, doslej še ni ugotovljeno. Z Bronlieldsvlm romanom v roki je šla v smrt Včeraj opoldne ie bllla Prenesena v mrtvašnico splošne bolnic^ 38-letna De Rotita Ana, vdova Maseratti, stanujoča v Ul. Aleairdi št. 7. Kaktor je ugotovila zdravniška komisija, se je nesrečna ženska hote zastrupila s svetilnim plinom. Za obupni korak se je odločila po vsej verjetnosti \ trer.utku duševne zmedenosti. Kakor običajno jo je včeraj zjutraj takoj po sedmi uri hotela zbuditi njena gospodinja, pri kateri je stanovala. Ker pa se Maserattijeva na trkanje ni oglasila, je gospodinja, Elena Ermenli, takoj zaslutila nesrečo in stekla v tretje nadstropje ter obvestila tam stanujočo Ma-serattijevo sestro Livio. Skupno sta ženski potem vlomili vrata v sobo, kjer je Livia našla sestro na postelji že mrzlo, na podu poleg postelje pa odprt roman Louisa Bronfielda «Mi-ster Parkiston«. Da se je nesrečnica zastrupila s svetilnim plinom ae je dalo takoj ugotoviti, zakaj soba je bila prenasičena s plinom, ki je uhajal iz odiprte cevi. Upravičen prolesiŠenljakobčanov zaradi leme po ulicah V našeni uredništvu se je zglasila skupina žen, ki stanuje pri Sv. Jakobu, ter r.as zaprosila, da objavimo sledeče: Ze precej časa so nekatere ulice pri Sv. Jakobu popolnoma v temi. Ker je pred dobrim tednom pihala v Trstu močna burja, so se Sentjakobčani tolažili, da bo prav gotovo luč na ulicah zasvetila, čim bo ta ponehala. Mislili so si namreč, da se žarnice ob hudih sunkih burje razbijejo ter da je usluž- bencem Acegat nemogoče popraviti okvaro, dokler se vreme vsaj nekoliko ne izboljša. Zato se tudi niso preveč razburjali, čeprav ni prijetno ob večerih, ko piha burja, še z vso previdnostjo iskati, kam bo človek stopil. No, burja je ponehala, a tema je kljub temu ostala. V nekaterih ulicah je sicer za dan ali dva posvetila luč, nato pa kar na lepem zopet zginila. Ker ni bilo v teh dneh več burje, vsaj tako močne ne, se Sentjakobčani upravičeno vprašujejo, kaj je vzrok tej zatemnitvi. Ce je bila vzrok temu burja, potem bi lahko v teh dneh že ukrenili vse potrebno, da bi bile ulice ponovno razsvetljene; če pa leži krivda kje drugje, potem je pa seveda naloga Acegat, da poskrbi za to, da se tudi nekatere ulice Sv. Jakoba rešijo teme. Prebivalci Sv. Jakoba upajo, da bodo pri Acegat upoštevali njih upravičene proteste ter ukrenili vse potrebno, da se to vprašanje reši. Prosvetno društvo «Lonjer-Katinara« bo imelo v četrtek 1. marca 1951 ob 20. uri v svojih prostorih občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo članstvo na polno-število udeležbo. Mii in mlinci III. ohraja imajo mizo za ping-pong Težko bi bilo opisati, s kakšnim veseljem so sprejeli pionirji in mladinci III. okraja vest, da bodo kor.čno vendarle dobili toliko zaželeno mizo za namizni tenis ter seveda vse pritikline, ki k temu spadajo. Koliko časa so že govorili in razpravljali o tem, kako lepo bi bilo, če bi lahko igrali namizni tenis; seveda ni bilo na razpolago niti primerne mize niti loparjev niti žogic. Sedaj so se pa želje končno uresničile; v dvorani Prosvetnega društva «Oton Zupančič« stoji na vidnem mestu lepa miza, pa tudi loparjev in žogic ne manjka. Da je dvorana sedaj vedno polna pionirjev in mladincev, ki se pridno vrtijo okrog nove mize, nam ni treba še posebej poudariti; celo veselje do šaha je v teh dneh nekoliko popustilo. Sestanek ribičev V četrtek 15. t. m. bo na sedežu OF v Sv. Križu sestanek ribičev. KMEČKA ZVEZA Danes: v Gabrovcu sestanek ob 20. uri v običajnih prostorih. V četrtek 15. t m.: v Cerovljah sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih. V petek 16. t. m.: v Prečniku sestanek ob 19. uri v običajnih prostorih; v Mačkovljah sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih; v Ricmanjih sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih. Smučarski tečaj na Komni Kakor lansko leto priredi PDT tudi letos šest, oziroma osemdnevni smučarski tečaj, in sicer od 18. oziroma od 20. do 25. marca v Domu pod Bogatinom na Komni. Absolutno prednost ima mladina, Vpisovanje v uradu ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11 med 17. in 19. uro. Izleti PDT V nedeljo 25. februarja bo smučarski izlet v Cmi vrh nad Idrijo ali pa na Lokve, kjer bodo pač snežne razmere ugodnejše. Vpisovanje do četrtka 15. februarja pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11, tel. 29-936 med 17. ip 19. uro. Udeleženci, ki niso še poravnali voznine za izlet, ki bo 18. t. m. na Lokve, naj to storijo do četrtka prav tam. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Al Lloyd, Ul. DelForologio 6; Si-gnori, Trg Ospedale 8; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Gmeiner, Ul. Giulia 14; Haraba. glia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9100-9200, papirnati šterling 1750-1780, dolar 718-722, telegrafski dolar 720-722, švicarski frank 169-170, francoski frank 180-185, avstrij. ski šiling 23:50-24. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Pionirke, ki zaenkrat še niso tako aktivne v gojenju tega športa, so tokrat potisnjene nekoliko v ozadje; a kot same trdijo, je to samo začasno. Cim bo popustilo prvo navdušenje med pionirji in mladinci, bodo tudi same poizkusile svoje znanje v namiznem tenisu; zaenkrat se bodo pa zadovoljile z ročnim delom, ki je tudi svojevrstna, povrhu tega pa celo koristna zabava. Zaradi 35 lir 2 leti zapora (pa tudi zaradi treh izbitih zob) Zaradi tako nepomembnega zneska bi kajpada nikogar ne obsodili na tako visoko kazer:, ak0 bi ne bilo po sredi treh zob, ki jih je surovež izbil docela nedolžnemu človeku. Povsem pravilno je v takih primerih ravnanje sodnikov, za. kaj le na ta način je mogoče ukrotiti nekatere nasilneže in objestneže, ki menijo, da le oni veljajo nekaj v človeški družbi in da si zato lahko privoščijo vsakršno teroriziranje svoje okolice. Junak nečedne zgodbe je mlad petelin, komaj 24-letni Mario Albertella stanujoč v Ul. Ir.dustria. Decemb.a lani je zašel v družb; še dveh vrstnikov v gostilno «Rafael« v Ul. Vel-tro, ki je last 57 letnega Rafaela Rešetarja. Tam se je lotil Albertella prebad-nja znanih tablic, ki obetajo srečnežem raznovrstne vredne dobitke-Ker stane vsak vbod 35 lir, je prvega plačal gostilničarjeve- mu sinu Gabrijelu, nakar se je ta odstranil. K točilni mizi je prišla zatem Gabrijelova sestra Luiza in Albertella je v njeni navzočnosti še nekajkrat poskusil srečo na zanimivi tablici. Cim pa bi bil moral igro plačati, je prišlo do spora. Zediniti se niso mogli zaradi 35 lir, ki jih je baje že prej odštel Luizinemu bratu. Ko se je znova prikazal tudi ta, pa sta se mlada človeka že spoprijela, tako da so morali posredovati gostje in ju ločiti. Toda nasilni Albertella se ni dal ukrotiti. Iztrgal se je gostom in navalil na gostilničarja Rešetarja ter mu z nekaj udarci izbil troje zob. Ker je sodišču znana nasilna narava obtoženega Albertelle že iz nekaj prejšnjih primerov, ga je obsodilo na dve leti zapora in stroške razprave. Predsednik Eicciola, tožilec Burattini, zapisnikar Pivk, bra- nrlpf' Mor« Obveščajo se vsi zainteresirani, da bo urad za izdajo osebnih izkaznic v Ul. SS. Martiri št. 3 zaradi selitve v Ul. Malcanton št. 3, zaprt za občinstvo od 15, do vključno 17. t. m. KINO Rossetti. 21.00: «Black and VVhl-te» revija v dveh dejanjih. Excelsior. 16.00: »Džungla na asfaltu«, Šterling Hayden in Louis Calherrt. Nazionale. 16.00: «Lepotice ri-valinje«. Arcobaleno. 15.30: «Ranch treh zvončkov«, Mac Crea, A. Smith. Barvni film VVarner. Feuice. 16.30: «Jetnica št 27», June Havol. John Russel' Filodrammatico. 16.00: »Močnejši kot sovraštvo«, E. Flynn. Barvni film. • Alabarda. 16.00: «Sem kriminalec« Sally Gray. Armonia. 15.30: ((Kako sem postal oče«, B. Hope, L. Bali. Garibaldi. 15.00: »Saboterji«, Robert Cummings. Ideale. 15.30: »Iznad vsake sunri-nje« Joan Cravvford. l™pero- 160°: «Beg v Francijo«. Kino ob morju. Zaprto. Italia. 16.00: «Sanjal sem paradiž«. Savona. 15.00: »Bikoborka«, Esther Williams. Barvni film. Viale. 16.00; «Nočni prekupčevalci«. Vittorio Veneto. 16.00: «UsmilJeni sestri« Loretta Young. • Azzurro. 16.00: «Zaklad v Vera Cruz«, R. Mitchun. Belvedere. 16.00: «Prva noč v troje« R. Shelton C. Veidt. Marconi. 15.30: «Zakon časti«, Alan Ladd. Massimo. 16.00: «Francis, govoreča mula«. Novo Cine. 16.00: «Gentleman, toda ne preveč« VVatlace Beery. Odeon, 16.00: «Usodna strast« Jole Paoli. Radio. 15.30: «Grad klobučarja«, po roman Cronina. Vittoria. 16.00: «Tragičen nebotičnik«, Lucille Bali. Venezia. «Bridkost v noči«. Sv. Vid. 15.30: «Cudna ljubezen Marte Ivers«, Barbara Stan-wyck. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. februarja 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 5. umrlo pa j€ 21 oseb. POROČILI SO SE: dijak Anton Manzin in gospodinja Ivan. ka Menegato, geometer Alojz Crespi in gospodinja Bianca Meneghelli, šofer Sergij Tončič m prodajalka Ana Fantini, zlatar Michele Castellana in gospodinja Ana Marija Bado, agent Cp Steno Perper in pletiljo Julija Gozzarini. kurir Ita-lp del Rosso in šivilja Elda Curri UMRLI SO: 67 letna Silvia Mase por. Mase, 46 letni Jurij Medeotti, 63 letna Pierina Hoe-nigmann, 48 letni Settimo Mi-glioranza, 76 letna Marina Bro-ver por. Gioseffi, 84 letni Anton Cevioli, 61 letni Josip Pre-garc, 70 letna Marija Bevi-lactjua vd. Sillani, Dennis Francis Forbeck star 18 ur, 63 letna Marija Dambrosj por. Accjua-vita, 62 letna Alojzja Perl-ini, 63 letni Gregorio Bisia, 83 letna Karla Mazziero, Luciana Ja-copič stara 15 mesecev, 46 letni Ivan Rupel, 50 letni Umber. to de Candido, 78 letni Jakob Orlando, 59 letni Mario Ragaz-zi, 57 letni Giusto Stradiot, 48 letna Lidia Gasparutti por. Zop-pettini, 83 letna Antonia Tau-čer por. Colja. Gledališče Verdi Jutri ob 20.30 zadnja Prei' stava opere «Boris Godunov# ! istimi pevci kakor prejšnje. rigira Anitonino Votto. (Avb nenti reda «C» za parter in ^ že, reda «A» pa za galerije). V nedeljo ob 16. uri predstava opere «11 Čampi«101 Ermana Wol£-Ferrarija. Pripravlja se zadnja op«* sezone: «Nuernberški m0- pevci«. BI RADIO 1* JUG0SL. CONE TRtff (Oddaja na srednjih vJl**® 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 14. FEBRUARJA 6.30: Jutranja glasba. 6.45-. ročila v italijanščini. 7.00: Nju, ved časa - poročila v sloveni 7.15: Jutranja glasba. ,a 12.00: W. A. Mozart: Končen" violino in orkester v A' 12.30: Priljubljene melodije- j'Jj. Poročila v italijanščini. ‘L. Napoved časa - poročila v ščini. 13.15: Pojo znani ameri, pevci. 13.45: Gospodarski P® (slov.). 14.00: Odlomki U ■•»'H glasbe Marijana Lipovska; j Pregled tiska v italijanščini. Pregled tiska v slovenščini- -; 17.30: Politične (ital.). 17.40: Poje Italia VaW8 ,, 18.00: Z našim ljudstvom 18.15: Iz del predklasikov. L* Poročila v hrvaščini. 19.0%,,- v bena medigra. 19.15: ysa italijanščini. 19.30: Napoved n - poročila v slovenščini, l«’"' veseli kvartet. 20.00: fonična glasba. 20.30: Nd^ijtri zorja (ital.). 20.45: Igrajo ritma. 21.00: Literarna . (slov.). 21.30: Igrajo znani mentalni solisti. 22.00. » 1(S, strani (ital.). 22.15: Lahka in Ly na glasba. 23.00: Zadnja P® v italijanščini. 23.05: Zadnj , ročila v slovenščini. 23.10-dnevnega sporeda z«, " violi1” dan v ital in slov. 23.15. vi^ju. igra za lahko noč. 23.30. ček oddaje. RADIO TRST H. . SREDA 14. FEBRUARJA I* 7.15: Napoved časa in P® 7.30: Jutranja glasba. 8.3«-ljuček jutranje oddaje. .».o«: 11.30: Za vsakogar nekaj, j ,5; Sodobna Anglija - UtrinkL- ^0. Orkester Hovvard Barlovv. Napoved časa in P°r0,, 71. Raf Popoldanski počitek. 1J'W’ <4.15’ sodije. 14.00: Poročila. 2aK- Dnevni pregled tiska. 14-3U-ljuček opoldanske oddaje. g|jS 17.30: Plesna glasba: l»-w'Baiei Amerike. 18,15: Chopnj; «Les Sylphides». 18.25: H« .545: Harty: Z divjimi racami. ^ Vaški odmevi. 19.00: Zora ^ vedež. 19.15: Pestra glasb* Ljo: Napoved časa in poročna, p Evropski koncert. 20.30: Na ef, la: Predavanje prof. Ivana schuha. 20.45: Glasbena ® fjeKa) , 21.00: Veseli bratci. 21.2* cett znanih valčkov. 21.30: ‘>]cev2. violinista Stefana NeaeLega 22.00: Melodije iz !ond°n;relU- študija. 22,30: Liszt: Nekaj dijev. 22.45: Zabavna 23.00: Romance. 23.15: N&,a časa in poročila. 23.30: glasba. 24.00: Zaključek vn" oddaje. RADIO TRST I- SREDA 14. FEBRUARJA 1 7.15: Koledar, vremenska čila. 7.18: Telovadba. 7.30. 7 45. čila. vremenska poroči 1:a. {(K-Jutranja glasba. 8.30: za« rin. 11.30: Šolski radio:. »E", ca« (pravljica upanja) Folgoreja in «Kotiček me y> 12.00: Odmev iz Neapla, <;£ Origoni, sodeluje duo G* ii¥ quozzi. 12.20: Novi svet. ^43. Ritmi latinske Amerike. Danes na radio. 12.46: P«® ur in zbirališča. 12.55: K®, lJ.$ tonetto. 13.00: Poročila- Operetna glasba. 13^4-. (IJ stran. 14.15: Spored BBU-Kdo je na odru? Gleda nj# nika Silvija D’Amicoja. Borzna poročila. 17.30. Gladit rike. 18.00: Oddaia za ^ «Krištof Kolumb« L$ja0f|df£. felda, zadnji del. 18.30. POd vodstvom Gnida lote >d vodstvom >1385; 18.50: Koncert soprana suha 'z a 'o rk est e r! 19.30: svohm prijateljem-. 19.45. g našnjT ritmi. 20.00: Poroč»*j* lan e večernih sporedov- (je# Koncert Evropa. 21.00: ((DetV^r rože« tri delanja Ennca ffV noja. 22.50: Chopinove liriKarud|' va a polsopran Gemma *^ ss glasovirju Bruno Bpiesn3 23.10: Poročila. 23.30: v glasba. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Franc Gorela iz J.Iam 1 v nedeljo na izletu na gubil svojo osebno izkaz® , S tem (o razglaša za neve * S p-otrum srcem ^ je * n jamo žalostno ve*< nag predragi IVAN RUP®1 nenadoma preminul. jp&V Spremili ga bomo na^li# poti od, doma na P®**\ f na Proseku danes 0° popoldne. , AK Žalujoči: žena, hce*«3^# ca, sin Miloš, mati m gOTOCfrri*1* Izlet v Planico priredi »ADRIA-ENP1^ ob priliki smučarskih ! g0. H. MARCA. Skokr . po metrski skakalni®1- pfv z avtobusom in ®. (a v 5 avtobus odide iz pn bok, 10. marca ^eS J vratek 11. marca zv.^ v Trst. Drugi avtobus jj-a). nedeljo 11. mar“ povratek istega iebrt‘a,, Vpisovanje do 20 V lija pri «Adria-Expr jgjfi Fabi0 Severo Sb, ^ ADEX-lZi’*fl 4. MARCA v. bodo iz '^1^- minii (ifloni^ Linbiiano in Vanih v -fe cene tako imeno-čuh, f‘;lcnih surovin (kav-lekla, barvnih kovin ^veda !°,ne itd.) Vse to je v Italii-^!1Vai° tridi na cene lil! lira že te§a je v Ita-fc Se « , ° uesigurna, kar D* Poslabšalo položaj. blaga cen v_ in pomanjkanje koristiti * trzišou so hoteli iz-ki so nekateri špekulanti, bičkov f, sP°mnili velikih do-Panika Pretekle vojne. *r? tu- a36 zaieIa italijanski bta .v6 Vsfrn korjec decem-Baj je j Zaoetek januarja. Sete e Popustila in so se ce-5e blae° Zn,za,e predvsem ce-tiu J„ na «veliko». Kljub te- <• “ at; hočejo nekateri špe-Polnitj ,-... *gar'iem cen znova Naš iilt°je blagaine- 6bsodi| 36 Ze takrat, ko je Dejšim P.°tast cen najosnov-tstj) t ..'vtjenjskim potrebščino 2a Predlagal, da se mo-te orBarf. Var zavzeti sindikal-•zacije ter oblasti, ki ¥?*o snmšča Mesecev ‘anske ZQradi sPiQVa bot, to • novembra Jhpeljal; -~° <(®rigata Pavia» - \j5s' 23-letno Romanut ^PW Romano iz Ul. XX. 5J4 hU(je J,6' Zensko, ki je ču. Zdrav . ečine v trebuhu, ^ io nPmnik‘ tak°j pregledali vV> >rJldoma operirali. Cim- li!‘l%in,raVela- so io prija‘ •Šli oblastem, ker so s Pri^a S3 ie povzročila 'im... 2ališevanju včeraj ?3Sv'SŽem je Ussajeva pri s’ je s°, krivdo ir.' izjavila, .teZ HožeP v Povzročila sama J Pri t(Je vednosti ter, da ji ’ So ■ n'hče pomagal. Oblo na 8 mesecev za-in brez vpisa v °rala . !st- Poravnati pa bo «. s°dn, loii e stroške. aj' Pred sodbo Ml0VabSfoh°taPStVa 740 g jU' gnesti . ®«»et so nato v i,'0 R°ianteS°dili 30-letni Jasniti k. l’ ki sedaj biva v »■?Pji. oi.^unskem taborišču v Po, 250o ,• ‘ so io na pla- ravtiav. Slobe pogojno in Na D, s°dnih stroškov. b°hr'° toCt,2500 lir globe p0 »kihapstva 2°s obsodili zaradi ih oigaret . 8 jugoslovan- ^ ^Po It; 23-letno Mez- naj zajezijo nadaljnji porast in vedno večje obubožanje prebivalstva. V tej smeri se je nekaj napravilo, v kolikor seveda niso ti koraki zgolj platoničnega značaja. Sklican je bil izvršilni odbor Delavske zbornice, ki je na svoji seji sprejel sklep, da je treba ustanoviti posebno komisijo, ki bo predvsem nadzorovala cene in carine. Poleg tega so tudi sklenili, naj bi se delavcem in nameščencem dvignile plače. V časopisju se je pojavil predlog, ki predvideva ustanovitev posebnega odbora za nadzorstvo nad cenami. Ta bi imel tudi popolno in legalno pravico, da razširjevalce psihoze, ki se pojavlja z dviganjem cen, in navijalce cen, primerno kaznuje. Oba zgoraj navedena predloga sta popolnoma utemeljena. Iz njiju veje skrb za življenje najširših slojev prebivalstva, ki so prisiljeni z lastnim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Treba je vztrajati v tem delovanju, da ne bi ostalo vse samo pri besedah, Na osnovi predloženih sklepov je treba graditi trdno obrambo interesov potrošnikov. S sekiro po nogi Včeraj popoldne je 21-let-ni Ragusa Bruno šel v bližnji gozd, da bi tam nasekal nekaj drv. Ko je z delom bil že skoraj pri kraju, sta prišla mimo njegova prijatelja in z njim izmenjala par besed. Pri čebljanju je Ragusa nadaljeval z delom. Držal je v roki deblo in je s pogledom obrnjenim proti prijateljema, hotel zamahniti po njem. Toda sekira je na lesu zdrsnila in ga u-sekala v levo nogo. Rana je bila precejšnja in prijatelja sta ga morala nesti domov. Rešilni avto «Zelenega križa« ga je pripeljal v bolnico ((Brigata Pavia«. Ozdravel bo v enem tednu. Zopet dve nesreči v podgorski predilnici V zadnjem času je v podgorski predilnici vedno večje število nesreč. Nista še minula dva tedna, odkar je mladi delavski stroj odtrgal polovico roke. Skoraj vsakodnevne pa so manjše nesreče, zaradi katerih se morajo delavci in delavke čestokrat zateči v bolnico. Včeraj šta se zopet ponesrečila delavec in delavka, in sicer 35-letna Simčič Rafaela in 22-letni Spessot Mafaldo, oba doma iz Fare. Obema je pri delu roka zašla v stroj. Simčičeva si je ožulila hrbet desne roke, Spessot pa se je ranil v sredinec leve roke. Oba sta morala v bolnico ((Brigata' Pavia«, kjer so jima rani obvezali. Simčičeva bo ozdravela v dveh tednih, Spessot pa v nekaj dneh. Tatovi pred gostilno Pred dnevi so neznani tatovi odpeljali kolo 20-letnemu Atti-liju Novelliju, ki ga je pustil za trenutek brez varstva pred gostilno «San Giusto« na Rooseveltovem korzu. Kolo, ki je bilo skoraj novo, je vredno okrog 30.000 lir. Novelli je tatvino prijavil policiji. 17. februar 7. obletnica požiga Rihemberka Jutri b0 sedem let, odkar so nacifašistične zveri izlile ves svoj žolč nad Ri-hemberkom, zavedno slovensko vasjo v Vipavski dolini. V zvezi s tem dogodkom objavljamo kratko poročilo o kalvariji Rihem-berčanov v noči 15. februarja 1944. stom. Teda, ko se je zdanilo, s i Rihemberčani videli, da so obkoljeni. V hiše so vdrl; Nemci, fašist; in belogardisti ter roba. to naganjali nedolžno prebivalstvo, naj si vzame s seboj nekaj Ljudstvo Rihemberka obhaja j kilogramov blaga in za nekaj vsako leto 15. februarja spomin ! dni hrar.-e ter naj se pripravi na najstrašnejši dan v svoji j na odhod. Tedaj se je začela zgodovini, dan, ko se je zlil na j grozna zmešnjava. Siarčki, bol-mirne svobodoljubne prebival- , niki, otrocj in ženske so hiteli ce Rihemberka zverinsk-; bes nacifašističnih in belogardističnih krvnikov. Vrgli so se na nic hudega sluteče žer.'e, , froke, starce in bolnike, ki niso zakrivili drugega kot to, da so ljubili svojo domovino in da so bili pripravljeni zanjo žrtvova. ti vse. Podpirali so svojo vojsko, ki se je borila za svobodo, pravico in resnico Tega pa jim fašisti in nacistični sovraž- je tudi moral iz hiše, in le domki skupno z belogardističnimi brim sosedom Se mora zahvali. izvržki slovenskega naroda niso dovolili. Mrak je ležal 15. februarja 1944 nad ]ePo rihemberško dolino. Prebivalci so vstajali pol prespani, kor so jih fašisti iz postojanke na Govemi vso noč žal nemškemu ujetništvu, a domači izdajalci so ga ovadili, nakar so ga fašisti na nečloveški način umorili pod ruševinami domače hiše. Prizori, ki so se ta dan dogajali v Riherru berku, so taki, da bi morali za-vznemirjalj s topovskim stre-1 de^ v srCf še 13,50 Megsi člo-ijanjem. Qd Komna je prihaja- i Yek?' Le škoda’ da 5* nihče od la avtokolorja. Menil; so, da pe. I . ’ ki So ilh preŽ!Veli> ne 1'jejo živež in municijo faM-1 YPiSe podrobno- da bj drugi ve. - ■ deii ,kaj je moral Rihemfcerk prestat; za svojo svobodo. Ko so fašistični «jur.aki» izgnali iz hiš vse ljudi, so začoli ropati ir; požigati hiše, ki so stale stoletja, hiše v katerih so se rodili jn zadovoljno živeli. Ce je bilo le količkaj vrednosti so odnesli nem'ki nacisti, italijanski fašisti in slovenski belogard sti. V največji slogi in razumevanju so uvajal; tudi v Rihemberku novi red ropanja, požiganja in ubijanja. Ko so spravili iz hiš vse, kar jim je šlo v slast, so hiše z minami rušili in požigali. Nad 600 nedolžnih prebivalcev Rihemberka je bilo ta dan naloženih na kamione in odpeljanih v tujino. Ista useda je zadela tudi prebivalce K^mna. Ko so se kamionj pomikali iz Rihemberka proti Komnu, so nesrečni Rihemberč ni še videli, kako so nacifašistične zver; ob pomoči belogardističnih zločincev rušili in požigali. Vsa dolina je bila v ognju ir; dimu. Slišali so eksplozije mir;, ki so rušile domove in gospodarska poslopja pridnih kmetov. spravljat; skupaj, kar se jim je zdelo najnujnejše za prvo potrebo. Nacisti pa so jih silili in zganjali kot živino na zbor. na mesta, kjer so jih čakali kamioni, da jih odpeljejo neznano kam. Grozno -je bilo gledati, ko je Anton Furlan nesel na hrbtu svojo mrtvouano ženo, v roki pa nekaj polente za na pot. Andrej Ličen, paralitičer; Novo breme družinskim gospodarstvom Povišali so položnino za števce ti, da so ga spravili na pet, ker bi^sicer tud; on živ zgorel kot Jožefa Gvardijančič in Ida Vidmar, ki sta mučeniško klicali pod ruševinami. Neustrašeni aktivist Franjo Zgonik se je skril na podstrešju, da bi ube- Ni 'dovolj, da je 'družinsko gospodarstvo jbašega mesta močno omajano zaradi zadnjih povišanj cen osnovnim življenjskim potrebščinam; da je mera bolj polna so povišali stanovalnino in dvignili družinski davek. Te dni pa smo izvedeli, da so občinska podjetja potem ko so najprej povišala ceno elektriki, sklenila dvigniti tudi položnino tistim družinam, ki imajo v svojem stanovanju kakršenkoli števec. Povišek položnine bo enak potrošnji družine v dveh mesecih. Na tak način bodo morali potrošniki plačati nekaj tisoč lir položnine, medtem ko bodo občinska podjetja za elektriko, vodo in plin pridobila nekaj milijonov lir. V zvezi s poviškom položnine za števce so se pred časom ba-vili tudi občinski odborniki. Tudi sam občinski svet, kot najvišji predstavnik upravnega življenja našega mesta ni, kot nam je znano nikoli potrdil te namere občinskih podjetij. Celo sam župan se je zavzemal za to, da bi se o tem vprašanju še razpravljalo, preden bi bil sprejet s tem v zvezi kakršenkoli sklep. Vprašamo torej, kako je mogoče, da Je upravni odbor občinskih podjetij, če od občinskega sveta ni sprejel tozadevnega sklepa, takorekoč na lastno pest sporočil potrošnikom, da so povišali položnino za števce. Tako postopanje je toliko bolj nezaslišano, ker se je pojavilo ravno v trenutku, ko je tisočerimi skrbmi. Popolnemu naravno je zato nezadovoljstvo, ki se je pojavilo kot posledica tega sklepa med prebivalstvom* Potrošniki, ki zasledujejo delo občinskega sveta in zato pratf dobro vedo, da tak sklep s strani občinskega sveta ni bil nikoli sprejet, protestirajo proti samovoljnemu sklepu upravnega odbora občinskih podjetij in zahtevajo več uvidevnosti v tac ko kritičnem gospodarskem stanju, kakršno se je pojavilo ravno v poslednjem mesecu. Kamniti drobec v očesu Pri sekanju kamna se je včeraj ponesrečil 38-letni kamnosek Orbatto Gildo iz Ul. Att-drona della Pergola št. 9. Kamniti drobec mu je namreč zletel v desno oko irj mu ranil v beločnico. Rešilni voz ((Zelenega križa« ga je odpeljal v bolnico ((Brigata Pavia«. O-zdravel bo v enem tednu. KINO VERDI, 17: «Volk se je vrnil«; R. Skelton. VITTORIA, 17: «Pariški valček«, J. Rilden. CENTRALE, 17: «Pošast v Rv* Escor.dido», M. Felix. MODERNO, 17: «Alahov vrtiil M. Dietrich in C. Boyer. EDEN, 17: «Dva seržanta«, Gl vsaka družina obremenjena s1 Cervi. Kakšna bo letošnja letina? Nenavadno toplo vreme vpliva na kroženje soka pri sadnem drevju in trtah v prav tako sedaj r*^U v T,eta. begunskem ta- Na K, Y *Wlt. tat;> bl°ku v -r ] ko Pohajal 2500°rSOdili S° 83 590 hr globe po- iltLtmuirni Pod gornjim naslovom smo 8. II. objavili članek, v katerem smo se v kratkem raizpd-sali o predvidevanjih o letošnjem pridelku. Ze jeseni, ko je začelo deževati, smo poslušali mnenja kmetov, ter prišli do zaključka, da se nam letos ne obeta kaj ugodna letina. Fovršine določene za setev pšenice niso bile vse posejane. Mimo lahko rečemo, da jo je ostalo 15 do 20 odlst. manj posejane, kot je bilo predvidevati. Precej od te so posejali že skoro prekasno in je zrno bolj slabo vzklilo. Tb vidimo celo na bivših koprskih solinah. Nekaj posevka v dolinah bo uničila voda; kjer Pa so sejali zgodaj in zraver. še gnojili, bo kmalu pšenica nastavila ko-lenca. Tu je nevarnost, da bi primeru nagle spremembe vremena lahko pozebla. Zaradi slabega pridelka v lanskem letu, so marsikje tudi s semenskim krompirjem bolj na slabem. V ((Istrskem tedniku« smo čitali, da se letošnji krompir zelo nerad' skuha, kar pomeni, da ni zdrav. Poleg tega se precej pojavlja kbdra-vost. Lani. ko je bil ves krompir večinoma droban, je bilo težfko ločiti zdrav krompir od kodravega. Ljudj,e niso izbirali krompirja za seme. kar pa je bilo odločimo za letos. Tako se bo ta bolezen še bolj razširila, kar bo imelo za posledico manjši pridelek. Tudj s fižolom ne bo najbolje, saj je tudi ta lani slabo obrodil. Nastaja tudi vprašanje obde. lave zemlje. Polovica februarja je 2a nami, pa še ni obdelana niti ena tretjina zemlje. Kopače je zelo težko dobiti. Za oranje je zaenkrat zemlja še premehka. V dolinah bo traktor malo pomagal, v hribih pa nič. Vprežne živine imamo vse premalo, zato kaže. da bo na številnih krajih ostala zemlja neobdelana in tudi ne bo rodila. Kot pri sadnem drevju, tako tudi pri trtah postaja kroženje sokov pod vplivom toplega vremena vedno močnejše. Tudi tu je ista nevarnost, kot pri pšenici — pozeba. Ce trte po-zabejo. sicer poženejo speča očesa, katera pa ne rodijo. Leta 1935 je bilo na Štajerskem podobn0 vreme ir- so že 27. januarja cveteli zvončki. Sadno drevje je že poganjalo in brstje je sililo v cvetje. Nekateri sadjarji so drevje poškropili s čistim apnom in tako ustavili razvoj brstja. Drevje jim je potem diobr0 obrodilo. Deževje je trenutno prenehalo. Pojavil se je močan južni veter, ki pa bo kljub koristi, prinesel tudi škodfc. Grah. ki so ga posejali pred dežjem, že kali. Vendar je veter zemljo tako presušil, da se je na površju napravila skorja, ki ovira mehkim klicam graha, da b; dobro vzklila. Treba bo na kak način zdrobiti skorjo z motikami ali kakim drugim orodjem, sicer bo grah v zemlji segnil. Prav bi balo, če bi se o teim tako ’ važnem gospodarskem vprašanju oglasili tudi (trugi kmetje iz okrožja. Kdaj bodo odprli glasbeno šolo v Kopru P Z e pred časom bi se moral začeti pouk na glasbeni šoli v Kopru. Lansko leto je glasbena šola zelo dobro delovala v Portorožu, nakar so jo premestili v Koper. Tisti, ki so poskrbel; za premestitev, so se po. tem vse premalo zanimali, da bi dobili za šolo primerne prostore. Tako smo že sredi februarja in še čakamo na otvoritev. Kje je vzrok? Sola bo morala imeti dva odseka, slovenskega in italijanskega. Potrebni glasbeni instrument; bodo v kratkem na razpolago. Z otvoritvijo te glasbene šole bo odprta pot do glasbena razvoja mnogim nadarjenim mladincem. Novi vozni red parnikov 29. I. 3951 je stopil v veljavo sledeči vozni red parnikov: Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - IL Lesare Battisti 2 - Telefon 70 PREP OKRAJNO KONFERENCO ZAM Preglejmo svoje delo in naši bodoči uspehi bodo lahhn večji Iz Kopra Iz Trste za Trst: za Koper: ob 6.00 ob 7.00 6.40 10.15 7.30 11.00 8.00 12.30 9.10 13.30 12.00 1500 13.15 16.30 14.30 17.30 17.00 18.20 Nedel-jski in prazniški umik pa ostane kakor do sedaj Sklicanje okrajne konference n; važno samo zaradi tega, da si mladina začrta svoj plan v novem letu, temveč tudi zaradi tega, da se na konferenci pregleda vse dosedanje delo, ki nas prav gotovo ne more popolnoma zadovoljiti. Marsikateri mladinec bj dejal: Saj smo lani presegli naš enoletni plan že do konca avgusta! Plan prostovoljnega dela je bil presežen z nad 80.000 delovnimi urami, letni plan mobilizacije mladine za razne tečaje prav tako, udeležba v mladinskih delovnih brigadah je bila presežena in toliko drugih primerov imamo, kjer je mladina svoje naloge izvršila in prekoračila. Na tako govorjenje bi tako le odgovoril: Mladinska organizacija nima samo naloge mobilizirati mladino za prosto, voljno delo, za vstop v mladinske brigade in podobno — kakor se je to delalo doslej — temveč še vse večje. Tako so na primer mladinski aktivisti odhajali na teren samo takrat, če je bilo treba pripraviti mladino na kakšno večjo akcijo, niso pa bili stalno po terenu, kar je mladinski organizaciji vsestransko škodovalo. Mladinski aktivisti niso poživljali iniciative posameznih aktivov, niso pazili kakšno je delovanje mladine v športnih, kulturno — prosvetnih j n drugih društvih. Res je sicer, da lansko leto vsega tega v planu ni bilo napisanega. Ce hočemo poiskati vzroke te nedelavnosti, tedaj se moramo obrniti predvsem na voditelje osnovnih mladinskih organ'zacij pa tudi na okrajni odbor Mladme ki ne priskoči na pomoč takrat, ko vidi da se je delo nekje za teknilo Ce bi okrajni odbor imel nekoliko več kontrole in če • bi v konkretnih primerih osnovnim organizacijam prisko čil na pomoč, tedaj bi bili vsi aktivi bolj delavni pa tudi uspehi bi bili boljši. Zapomniti si moramo, da v razvojni dobi delamo napake in se na njih učimo. Vendar se moramo zavedati, da moramo biti prav mj mladi tisti, ki moramo biti najbudne-jši, da bomo vse napake sproti odpravljali. Zaradi tega menim, da je prav Pred nedeljsko konferenco ZAM potrebno spregovoriti o našem delu oziroma o napakah, ki smo jih delali v preteklem letu. Dobro b; bilo, če bi se tudi drugi tovariši oglasi-li, če ne v listih pa vsaj na konferenci, ir: pokazali na vse napake pa tudi predlagali, kako naj bi naše delo uspešnejše opravljali in dosegali vse večje uspehe. Mladinska organizacija mora biti jedro nove družbene ureditve, biti mora struja, ki bo vodila vsa družbena dela. Najvažnejša naloga mladinska organizacije je pač ta. da mladino vzgaja in io uči. Poseben poudarek moramo dati kulturno prosvetnemu izživljanju na. še mladine, kar je eder: najvažnejših delov mladinske vzgoje v današnjih pogojih. Poglejmo samo koliko mladine imamo v naših kultumoDrosvetnih društvih, v pevskih zborih itd pa bomo videli, da je odstotek zelo majhen. Dramske družine >o postale nedelavne, v nekaterih vaseh, kot n. pr. v Sečjolah, Šempetru. Novi vasi, Padni. Koštaboni in drugod so Pa prenehale delovati Kljub temu. da bi morale v vas^h in mestih koprskega okraja obstajati mla. dinske folklorne skupine, jih zaman iščemo. Te nedelavnosti so krivi predvsem malomarni mladinski voditelji, ki se zanimajo za vse drugo, samo za svojo organizacijo ne. Jasno je, da se v Šempetru. Šmarjah, Pučah, Novi vasi, Kortah. Padni in drugod ne bodo nikoli pokazal; večji uspehi, če bodo mladinski voditelj; zapravljal; čas z igranjem kart. namesto da bi vdelovali v čitalnib krožkih se prosvetnem polju ali pa brali liste in knjige ter si na ta način širili svoje obzorje. Mla-dj voditelji se morajo zavedati, da morajo biti najprej semi delavni, da morajo biti vzgled ostali mladini, ki se bo prej ali slej zavedla, da učenje in znanje koristi njej sam; in skupnosti. Delegati, ki se bodo udeležili konference ZAM se morajo prav dobro pripraviti na diskusijo o kultumoprosvetnem delu, športu, učenju in sploh vsakem delovanju mladine. Do. bro bi bilo, da bi se v diskusijo vneslo vprašanje kmečke mladine in njenih nalog za dvig kmetijstva Važno je tudi, da bodo mladinci — člani kmečkih delovnih zadrug na konferenc; povedal; kakšno je delovanje zadrug v socialističnem kolektivu, kajti na ta način bomo spoznali napore mladine pri skupnem delu za izgradnjo socializma. Prav tako naj se na diskusijo pripravijo tud; mladinski delegati iz tovarn in delavnic, kajti le na podlagi množične diskusije in seveda številnih predlogov bomo lahko prišli do zaključkov, ki nam bodo dali smernice za nadaljnje delo mladinske organizacije. VU-JO Obvestilo za Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora javlja; Na postavljena vprašanja v zvezi s 6. členom odredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu obveščamo vse interesente, da velja kot dan pla. čila fakture datum, ko je dolžnik plačal fakturo neposredne upniku, ali pa datum vplačila Nove zmage v bujskem okraju Od tedina dG tedna dosegajo frontovej bujskega okraja vse večje uspehe v trimesečnem tekmovanju. Številke, ki nam prikazujejo izvršeno delo, nam dajo vedeti, da se je delovni polet razširil tudi na one, ki so do danes stali ob strani. V Umagu je 56 frentovcev opravilo v prejšnjem tednu 15o prostovoljnih ur. Popravljali so cesto jn gradili avtogaražo. 75 člainov Fronte iz Tribana je nalomilo ir. nadrobilo 60 kub. m gramoza in opravilo 750 delovnih ur.‘ Za razširitev poti, ki veže Gamboče z glavno cesto Piran-Buje. je 76 frontovcev porabilo 340 prostovoljnih ur, v katerih so prevozili 120 kub. m kamenja. V Bujah so from-tovci gradili dvorišče pred zadružnim domom m avtogaražo, kamor so navozili 150 kub. m kamenja in opravili 950 prostovoljnih ur. v bližnji Novi vgsi je 15 prostovoljcev dalo 120 ur na izgradnji zadružnega doma. Frontovci BrtonigLe so na 4 km dolgi cest; raztegnili 170 kub. m gramoza in opravili 3070 delovnih ur. 160 udeležencev je pri Sv. Lovrencu prevozilo 170 kub. m kamenja za gradnjo zadružnega doma in opravilo 270 prostovoljnih ur. V Briču pri Mcmjanu je 15 članov Fronte napravilo 166 ur na gradnji novega vodnjaka. Na križišču pri Kostanici je 59 frontovcev iz Grožnjama dalo 276 ur za dograditev spomenika padlim borcem. Kakor vedno, tako tudi ta teden prednjači Materada. Frontovci so dali 560 delovnih ur pri gradnji zadružnega'doma, medtem ko je 35 članov Fronte iz Ba-sanije 312 ur popravljalo stransko pot ir, kopali jamo za na-sadfitev bodočega drevoreda. Prešernovi proslavi Noua sekcija Prosvetnega društva v Kopru Danes predavanje o Prešernu Danes ob 20. uri bo v mali dvorani koprskega gledališča zanimivo predavanje o dr. Francetu Prešernu. Predaval bo dr. Anton Slodnjak, znamenit pre-šernoslovec. Vabimo k številni udeležbi. ^ - V koprskem gledališču je bila v soboto zvečer slavnostna akademija ob priliki 102-oblet-nice smrti dr. Franceta Prešerna. Spored akademije je obsegal 11 točk. Za otvoritev je tov. Tugo Tery recitiral «Pevcu», nakar je imel tov. Dušan Zeljeznov referat o političnem vzdušju, ki je bilo v času, ko je Prešeren začel s svojim umetniškim delom, o njegovem življenju in delu. Sledila je recitacija «Vrba»; pesem «Luna sije«, ki jo je zapel pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva «0. Zupančič«; «Ukazi». solopetje tov. Vugove, s spremljevanjem klavirja, recitacije «V spomin A Smoleta« in ((Magistrale«: ((Nezakonska mati« solopetje s spremljevanjem klavirja, «Uvod h Krstu pri Savici« in »Zdravljica«, ki jo je zapel pevski zbor «0. Zupančič«. Akademija 'e dobro uspela, ker so nastopajoči znali vzbuditi v občinstvu z dobrim podajanjem točk moč in globino Prešernove umetnosti. Tudi v Izoli je bila v nedeljo prav tako uspela Prešernova proslava. Od tam smo prejeli dopis, ki pravi: V nedeljo smo imeli lepo u-spelo proslavo za 102 obletnico smrti dr. Franceta Prešerna-Pri proslavi so sodelovalci člani novoustanovljene dramske družine pod vodstvom tov. Tomšiča. Spored proslave je obsegal recitacije, govor o Prešernu, pesmi in duet. Zelo ste zadovoljila občinstvo tov. Tomšič in Magin Stefica z duetom ((Železna cesta«, ki sta jo mora-rala ponoviti. Sodeloval je mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva «Istra». ki je tudi zapel dve pesmi. Z velikim zanimanjem so navzoči sledili govoru o življenju in delu velikega pesnika, ki ga je imel tov. Tomšič. Govor je bil izpopolnjen z odlomki iz Sonetnega venca. Prav tako so zanimale lecitacije «Vrbi», (Magin Stefica), štirje odlomki iz Sonetnega venca, recitatorji Pavlin Pavla, Ivan Nikšič, Markežič in Tomšič. «Hčere svet« je recitiral Okta-vij Kaligarič. Slovenci v Izoli so pokazali z veliko udeležbo, ko So napolnili dvorano doma Jugoslovanske armije do zadnjega kotička, kaj jim je veliki poet Frešeren. Dokazali sc tudi svojo narodno zavest, ki so jo hoteli čmj oblastniki s surovo silo in terorjem zatreti. MAHNIČ • « * Včeral je bila v Kopru osnovana dramska sekcija SKUD Slovenskega prosvetnega društva «0. Zupančič«. Pozdravljamo ta napredek in vabimo vse tiste, ki imajo veselje in čut do nastopanja, da se vpišejo v to dramsko sekcijo. V Izoli pa Je bila pri Slovenskem prosvetnem društvu «Istra» že pred časom osnovana dramska sekcija SKUD. Ta se že sedaj pripravlja z daljšim sporedom za nastop na dan 8. marca, mednarodnega praznika žena. V tekmovanju za počastitev 10, obletnice ustanovitve OF pa se bodo naučili igre ((Navaden človek« od B. Nušiča, s katero bodo nastopili na proslavi 27. aprila. Sv. Anton Tudi pl-i nas so se kmetje — sadjarji začeli zanimati za čl. ščenje in škropljenje sadnega drevja. Doslej je bilo to delo skoro nemogoče zaradi stalnega deževja. Po drugi strani pa smo v drugačnem položaju, kot v krajih ob obali. Naši kmetje niso le sadjarji in vrtnarji, temveč tudi živinorejci. Izkoristili so vsak presledek med dežjem in soncem za priprav* Ijanje stelje za živino. Nekateri so celo želi travo po gozdovih in ob grmovju, da so takoj nadoknadili seno, katerega je vzela suša lansko leto. Da se pri nas zelo zanimajo za živinorejo je dokaz to. da vsak dan oddamo 400 litrov in tudi več mleka v mlekarno. Tako prebivalci naše vari prispevajo za skupno gospodarstvo. HAleif : E V K 1» K i. »* K O F. F KAN udeleževal; v«’ na JniPnr-o- j tei pošti, oziroma v banki, LLUimiM-i.'. ■ njJriLUlnj, .......................................................................... ................................................................................................................................. • ;°obro sv£ ga Pftentala«, je smejč se rekel Svejku, ko niti za korak predse in desetnik je venomer govoril: .Vedno krčmar nekam odšel, «samo nobene panike. Živimo v voj- naravnost za nosom vse do Piska» nem času.» Ko je desetnik pred vstopom v krčmo dejal, čeS da šilce ne more škoditi je bil optimist, ker je pozabil na množino, in ko jih Je izipil dvanajst, je rekel docela odločno, da je do treh popoldne poveljnik okrajne orožniške postaje pri kosilu in da bi bilo zaman priti tja prej. razen tega pa začenja debelo snežiti. Ce bosta do štirih popoldne v Pisku, je časa več ko preveč. Do šestih je dovolj časa. Takrat bosta hodila že v temi. kakor kaže današnje vreme. Sicer pa je vseeno, če gresta zdaj ali pa pozneje. Pisek jima ne more uiti. «Vesela bodiva, da sediva na toplem«, je bila njegova odločilna beseda, «tam v strelskih jarkih skusijo v takem vremenu več kakor midva pri ped.» Velika stara peč je žarela od vročine in desetnik je ugotovil, da se dh tale vnanja toplota dopolniti s pomočjo raznega sladkega in močnega žganja, kakor pravijo v Galiciji. Krčmar je imel osem vrst žganja, dolgočasil se je v tej samoti in pil ob tuljenju burje. Desetnik je venomer silil krčmarja, naj drži z njim korak, češ da premalo pije, s čimer mu je očitno delal krivico, kajti krčmar je komaj staj na nogah in je po vsej sili hotel kvartati in trdil, da je ponoči slišal od vzhoda topove, nakar je desetnik začel kolcati: «Samo nobene panike! Za to imamo in — instrukcije.« Pri tem Je izdal nekaj tajnih rezervatov. Krčmar že ni ničesar razumel, samo toliko je zmogel, da je izjavil, da se z instrukcijami v vojni ne zmaga. Bila je že tema, ko je desetnik odločil, da se bosta zdaj s Svejkom napotila proti Pisku. V snežnem metežu nista videla _________________________________ KKADAČ ^bližate *baries SaSta se krčmi-da šiicg 1,aib®nsko buria Piha«, je rekel desetnik, mislim, p„s Peljem v°Di)a.ne more škodovati. Ne povejte nikomur, 0 sinneb desetnikom^, T° je državna taJnost.» ljudeh zaPlesala instrukcija centralnih uradov b^iti tal?e ljudi w dolžnostl vsake orožniške postaje: X da bi se o tr S kra^evnim prebivalstvom in strogo n0 se ne sme iždoH6 ,gOVOrll° p0 nePotrebnem v okolici.« k°mur nič ’ d0 ste*‘ 36 znova PPhdarli desetnik, ni mar, kaj ste zagrešili. Panika se ne sme t(lekafnlka le v teh j h «pasa “če m ze Je ^u ^Sih nekaJ hudega»' Padaljeval, 5° tem °rej ne bom Vrii ,PlaZ P° ^ Razumete?» 'Mam Pavnal. Ko se i ‘ panike». ie rekel Svejk in se je tudi «Va?:„!Tukaile m'" Kr'1?aLZ.n3.ima raZg°Y0ri1-,5? Sve,k brat greIenPraVi brat’ da bova v enl uri v Pisku.« bust * ki m tremi l°PYstv* 3e vprašal radovedni krčmar e krm/,-. z očmi in je odgovoril: «Danes se mu Ko je rekel tretjič, Se njegov glas ni slišal več s ceste, ampak od nekod spodaj, kamor je po snegu zdrsnil. Pomagal si je s puško in zlezel spet na cesto. Svejk je slišal, da se pri-dušeno smeje: «Drsalnica« Kmalu pa ga zopet ni bilo slišati, ker je znova zdrsnil in tako zarjovel, da je preglušil burjo: «Padel bom, panika!« Desetnik se je spremenil v marljivega mravljinca, ki žilavo spet navzgor leze. če od nekod pade. Petkrat je desetnik tako zdrsnil in, ko je bil spet pri Svejku, je ves obupan rekel: «Jaz bi vas kaj lahko zgubil.« «Nič se ne bojte, gospod desetnik«, je dejal Svejk, «najbolje bo, če se priveževa drug k drugemu. Tako se ne moreva zgubiti Ali imate s seboj verižico?« «Vsak orožnik mora zmeraj nositi s seboj verižico«, je poudaril desetnik, opotekajoč se okrog Svejka, «to je naš vsakdanji kruh.« «Torej se bova privezala«, je prigovarjal Svejk, «kar poskusite!« Z mojstrsko kretnjo je pripel orožnik en konec verige, s katero je vklepal aretirance. Svejku na levo roko, drugega pa sebi na desnico, in zdaj sta bila zvezana kakor dvojčka. Tako sta se opotekala po cesti in nista mogla narazen; desetnik je vlekel Svejka čez kupčke kamenja in, kadar je padel, je po-tegnil Svejka za seboj. Pri tem se jima je verižica zarezovala v roko, dokler ni slednjič orožnik izjavil, da to ne gre tako naprej in da mora spet oba odpeti. Potem ko se je orožnik dolgo in zaman trudil, da bi oprostil sebe ln Svejka železne spone, je vzdihnil: »Midva sva zvezana na vekomaj.* (Nadaljevanje sledi.} PRIMORSKI DNEVNIK prve slovenske knjige do Prešernovih Poezij (GOVOR TOV. DR. BUDALA NA Letos se srečujeta dve po-tnembni obletnici: štiristoletnica prve slovenske knjige in ftodruga obletnica Prešernove smrti. Prva slovenska knjiga je izšla v začetku l. 1551. Prva Stran prve slovenske knjige je pelo zgovorno zrcalo kulturnega stanja Slovencev na koncu srednjega veka in ob začetku novega. Glavni naslov fe nemški v osmih vrstah: uCatechismus — In der Win-dischen Sprach’ —- sambt einer kuertzen Auslegung — in ge-sangweisz. Item die Lita — nai vnd eine predig vom rech t— ten Glauben (gest elit) Hnrch — Philopatridum llliri-čum». To pomeni: «Katekizem 't— v vindišarskem jeziku — s kratko razlago — z napevi. E-'nako lita — nije in pridiga o pra — vi veri (sestavljeno) po Domoljubu Ilirskem». Sele ta nemškim sledi kratek slovenski naslov z nemškimi črkami v treh vrstah: «Anu kratku Poduuzhene skate — rim vsaki zhlouik more v — nebu prytis. Na koncu strani stoje tri latinske vrstice: SPsadm. 5.2: — Reminiscentur et convertentur a d — Domi-mam universi fines terrae«. To pomeni: «Spomnijo se in se spreobrnejo h Gospodu vsi kraji zemljes. Nemških besed še 25, slovenskih 11. latinskih 8. Po zunanji podobi in po nemški abecedi za vse slovensko besedilo v knjigi na 244 straneh dela Katekizem vtis nemške knjige in tako oznanja, da so životarili Slovenci V dušečem nemškem objemu. Namen knjige je, da bi po njej však človek v nebo prišel. To je izrazito srednjeveški namen, ki sta ga Slovencem vcepljala s križem in mečem latinski in nemški duhovni imperij ves srednji in ves novi vek s tako pnemo, da bi bili PO tistih načrtih brez slovenskega odpora Če davno vsi Slovenci v nebesih in bi ne bilo nobenega več no.t tej prelepi slovenski zemlji. To so bili sadovi dotedanjega devetstoletnega suženjstva Z nemškim oboroženim pritiskom od severa in severozapa-da in z latinskim duhovnim pritiskom od juga. V tem dvojnem imperialističnem precepu se prvi slovenski pisatelj Primož Trubar ni upal s pravim imenom na dan. Zato se je podpisal z izmišljenim imenom Philopatridus Illiricus. A prav to izmišljeno ime o-vaja od prave domovinske ljubezni plamteče srce. Sredi vse tuje navlake žari prav iz besede Domoljub živa narodna zavest. Trubar je človek, ki ljubi svojo nesrečno domovino tem globlje, ker ji piše prvo knjigo v izgnanstvu, daleč v srcu nemških dežel. Tudi za nemškega tiskarja je bi- lo nevarno, če bi bil natisnil svoje pravo ime in bivališče. Tudi on se zateka k izmišljenim imenom. Na zadnji strani stoji: <(Gedruckt inn Spbenbur-gen durch den Jemei Skurya-niz» (((Tiskano na Sedmogra-škem po Jerneju Škrjancu))). Svobodna misel, ki je imela v protestantski dobi podobo protesta ali ugovora, se je morala skrivati pred katoliško reakcijo, ki se je posluževala zoper njo ognja, meča, izgona m izobčevanja. Tako se je začelo slovensko književno delo v pravi ilegali in konspiraciji. Naslednji dve strani v prvi slovenski knjigi prinašata nemški nagovor, ki se začenja: «Lieber lesen) (((Dragi bralec))), im šele nato sledi obširnejši slovenski uvod z nemškimi črkami: ((Vsem Slouen-zom / Gnado / Myr /Mylhost inu prauu Spoznane boshye / skusi Jesusa Christusa pros-sim». Kako je prišel Trubar do tega, da je izdal za Slovence prvo tiskano knjigo? Prve, še nejasne misli o tem so se mu verjetna budile in snovale prav v Trstu, kjer je bival v treh dobah, 1524-1527, 1529-1530 -in 1540-1541, vsega vkup kakšnih pet let, pri svojem dobrotniku, tržaškem škofu Bonomu, ki se je sam nagibal k novim naukom in jih Primož Trubar razlagal bogoslovcem tudi v slovenščini. France Kidrič u-pravičemc domneva, da je 'Trubar tedaj razmišljal, ali ne bi šel sam v upoštevanju slovenskega jezika še dalje od svojega škofa in postal pocet-nik slovenske književnosti. Trubarja so gotovo bolele govorice o tem, da je njegova materinščina barbarska m nesposobna za književno uporabo. V svoji globoki zavesti tesne skupnosti s Slovenci je moral občutiti kot nekaj sramotnega ugotovitev, da Slovenci še nimajo abecede, kaj šele da bi imeli knjige. Vsaj po tretjem bivanju v Trstu je začel, kakor pravi v nekem nemškem spisu, «češto zdihovati in klicati k nebu, naj bi... blagovolilo milostno pogledati na naše sirotinjsko, preprosto, dobrosrčno slovensko ljudstvo ter ga obdarovati s to veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik kakor jeziki drugih narodov pisal im. čital». Trubar in rokonis za prvo slovensko knjioo Ko so začeli v Ljubljani v jeseni 1547 zapirati protestantske pridigarje, je bival Trubar v Sent Jerneju na Dolenjskem. Sprva se je skrival po leranjskih gradovih, pred koncem marca 1548 p a je pobegnil v Nemčijo, najprej v Nuern-berg, nato v Rothenburg ob Tauberi, kjer je ostal tri leta kot drugi pridigar. Tu ga je živa skrb za Slovence v domovini opozarjala na potrebo, da začne iz tujine po knjigi občevati s svojimi rojaki. Tedaj je sklenil, da povzdigne v književni jezik govcrr svoje rojstne vasi Raščice na Dolenjskem. katerega je najbolje poznal. Tako je priredil v izgnanstvu rokopis za prvo slovensko knjigo. To so bila izbrana poglavja iz protestantskih katekizmov z glavnimi nauki nove vere. Rokopis je nastal najbrž v Rothenburgu l. 1548. Isto ali naslednje leto ga je poslal somišljenikom v Ljubljano na ogled in v popravo. Nato je začel iskati tiskarja. Nekateri si niso upali sprejeti nevarno ponudbo. Sele Mor-hart v Tuebingenu je delo sprejel konec l. 1550. in ga dovršil l. 1551. Knjiga je izšla najbrž na Trubarjeve stroške, obenem^ z drugo knjigo, slovenskim Abecedarjem. Tako je postala slovenščina književni jezik. Štiri leta nato sta izšli obe knjigi v drugi izdaji, a zdaj v latinici, ki je ostala slovenska abeceda do danes. Led je bil prebit. Trubar sam je napisal do svoje smrti pet in dvajset slovenskih knjig, njegovi protestantski tovariši prav toliko. V manj ŠPORTNI DNEVNIK UMRIIHIB« m (Nadaljevanje in konec) O moštvih Partizan je zmagal zasluženo; pokazal se je za zelo solidno mošivo, ki j.e prispelo na turnir dobro pripravljeno po ostrem treningu in ki ni vzelo viare-škega turnirja za prijeten izlet- kakor je bil primer nekaterih drugih moštev, marveč za odskočno desko v mednarodn0 areno. Vratar Ruman je nekajkrat rešil nemogoče situacije, poleg tega Pa v vseh treh tekmah turnirja nima na vesti niti ene. ga gola, kar j,e tudi svojevrsten rekord. Stamerakovič in Beem sta dobro krotila zaupane jima igralce, zlasti pa je v tej specialiteti žel odobravanje srednji pomagač Stipdč, kj ga je tisk proglasil za enega najboljših igralcev turnirja. Djambas hi bil lahko velik igralec, moral pa bi odpraviti individualizem. ki sicer prija publiki, je pa moštvu nekoristen. Kapo-madija. Stefanovič in Plazinič st> igrali vsak pb enkrat na mestu halfa; so še v razvoju, ven. dar niso kazili ekipe. Desr.a Stran napada Bogojevac in Vorgič je zlata špica, preko katere prihajajo nad glavo vratarjev najboli črni oblaki. Srednjemu napadalcu Tomaše-viču manjka realizatorskih spo. sobnosti, Sijaikovič je igraj na trenutke zelo dobro, Krajšnik, levo krilo, je r.aredii mnogo koristnega. Sampdoria je °d italijanskih ekip pokazala največ. Odlični posamezniki Guasco, Parodi, Pastorino se odlično skladajo s svojimi hitrimi in impulzivnimi soigralci. O Luceutiniju, ki je igral na zadnji tekmi, smo govorili že zadnjič. Prijetno presenečenje na tur nirju so bili Parižani od Racin, ga. Igrajo moški nogomet, med njimi je najboljši Bruey, ki igra tudi v profesionalni ekipi svojega kluba, ki je trenutno na drugem mestu francoske lige. Avstrijci so odlični tehnlčar-}i, vendar proti dobri enajste- rici, ki igra moderen sistem, ne morejo prodreti. Tudi onj ima. jo v Menasseju odličnega srednjega napadalca. Najboljša enajstorica tekmovanja Ruman, Papot (Racing), Be-citn, Djambas, Stipdč, Corti (Sampdoria), Lucentini, (Samp-doria), Vorgič (Partizan), Bruey (Raedmg), Bilek (First Vienma), Parodi (Sampdoria). Vzel sem samo tiste igralce, ki sem jih večkrat videl igrati, dasi bt brez dvorna tudi kdo od Milana, alj Intemazionale za. služil mesto med najboljšimi. MITJA VOLCIC DANES POJfOCl: Robinson-La Motta Prognoze so na strani črnca CHICAGO, 13. — Danes zvečer — pravzaprav na naših urah bodo tedaj že,zgodnje jutranje ure — sc bosta pomerila v Chicagu Jake La Motta in Ray «Sugar» Rolbiinsom za naslov svetovnega prvaka srednje teže. B0 to prav; matc-h stoletja, ker se je do sedaj le redko dogodilo, da bi bila v isti kategoriji dva tako izenačena borca. Svetovno prvenstvo drži La Motta, ki si je priboril naslov proti pokojnemu Marcelu Cerdanu, Čeprav je treba priznati, da je Robinson brez dvorna boksa g večjih kvalitet, izid dvoboja ni preveč jasen. Vzrokov je več. La Motta je prvi baksač, ki je že uspel premagati Robinsona; do sedaj sta se srečala petkrat, °d tega je Robinson zmagal štirikrat, vendar vedno zelo tesno, dvakrat celo s samimi trem; glasovi sodnikov proti dvema, kd sta bila za neodločen izid. Poleg tega ima La Motta čisto svojski stil, kd se zdi, da ne «leži» črnemu Robinsonu. Je zelo vztrajen borec in je zmožen vzdržati ob strahovitem tempu vseh deset rund. Druga stran medalje pa je takale: Od leta 1945, ko je bil La Motta enakovreden nasprotnik Robinsonu, se je dogodilo marsikaj. Črnec je cd tedaj mnogo napredoval, La Motta Pa je kljub nekaterim zmagam pokazal jasne znake dekadence. Poleg tega je Robinson znan kot eden rajinte-ligentnejših baksaeey in bo brez dvoma znal pravilno izkoristiti defenzivnost svojega starega nasprotnika. Pri stavah je Robinson favorit s 4 proti ena, vendar bi se znala številka do 21. ure lokalnega časa (po naše 4 zjutraj) rahlo obrniti v korist La Motte. V primeru zmage bo moral Robinson pristati v roku devetdesetih dni na povratni match, ki bti moral biti v Jan-kee Stadionu ali Poln groundu V New Yorku. Na današnjem srečanju bo inka«irai La Motta 45 odst, dohodkov, Robinson pa le 15 odst. Na revanži bi bilo zagotovljeno obema boksa-čema po 30 odst. Hlinale teniškega turnirja LION, 13. — Rezultati mednarodnega teniškega prvenstva Francije na pokritih igriščih; Četrtfinale: Weis Axelsson (Švedska) je premagal Destre-meaua (Francija) z 6:3, 6:2, 6:3; Coehet (Francija) proti Massi-pu (Španija); w, o. (brez borbe); Drobny (Egipt) je porazil Bioleliiija (Francija) z 6:3, 6:2, 6:3. ko petdesetih letih je izšlo do konca 16. stoletja petdeset slovenskih knjig, med. njimi Dalmatinova Biblija l. 1584, Pomembnost prvih slovenskih del — sodi France Kidrič — obstoji v tem, da se je slovenski živelj po več stoletjih prvič povzpel v posameznikih in skupinah do zahteve po svobodi, da sme sam kritično razmišljati o napravah in predstavah duhovnega udejstvovanja m samostojno iskati odgovor na najvišja vprašanja, ki so tedaj pretresala svet. Dejstvo, da se je slovenski človek udeleževal rušenja stoletne tradicije, je pomenilo, da se je začenjal zavedati lastnega bistva in pravice do lastnega izražanja. Velikanska razlika med plodnostjo protestantske dobe in kulturno sušo sledeče protireformacije se izraža v tem. da tu izšla v tej reakcionarni dobi dolgih 57 let nobena slovenska knjiga. Književni jezik je propadal. Nato so izhajale Po večini neznatne cerkvene knjižice tja do razsvetljenstva in do Zoisovega kroga. Z Linhartom oživi slovenski oder, z Valentinom Vodnikom izvirna slovenska pesem. In že smo na pragu Prešernove dobe. Vodnik je vsestranski kulturni delavec, književnik za vse potrebe, šolske in ljudske. Po treh letnikih velike pratike (1795-1797) je ustvaril Slovencem prvi časopis Ljubljanske novice (1797-1800) in se razvil ob njih v prvega slovenskega časnikarja. Njegove Pe-sme za pokušino in Pesme za brambovce so preproste in domače, posnete Po narodni pesmi. Izdal je pet šolskih knjig, med njimi slovnico. Priredil je Kuharske bukve in Babi-štvo. Slovenska knjiga se je v njegovi dobi zelo razvila in razširila. Vodnik in manjši od njega so rahljali ledino slovenske kulture, širili ljudsko prosveto in ustvarjali podlago za nadaljnji razvoj in za možnost višjih slovstvenih potreb v dobi romantike. Jezikovno pripravo sta opravljala predvsem Kopitar in Metelko, slovstveno Kopitar, Ccp in čbeličarji. Iz tega slovenskega sveta je pognal genij Franceta Prešerna, v njem se je razvil in vanj se je povrnil na koncu dunajskih. let. V njem je zorel ob C belici in preko n je. V tem podeželsko omejenem svetu je sanjal Prešernov duh o dneh, ko «vremena bodo Kranjcem se zjasnila)), o narodni in družbeni svobodi, o slovstvenih delih, ki bi sp lahko merila z umetninami velikih evropskih narodov. O takih delih ni samo sanjal, temveč jih je tudi ustvarjal in objavljal. Do l. 1846. mu je njegovo delo dozorelo v najlepšo in najglobljo slovensko knjigo, v Poezije doktorja Franceta Prešerna. Trubar je dal Slovencem časovno prvo knjigo, kakovostno prvo jim je dal Prešeren. In prva je ta Prešernova knjiga ostala do danes. Od časovno prve slovenske knjige do najlepše, najžlahtnejše in najbogatejše je pretek lo skoraj 300 let. Protestantizem kot versko gibanje ni prodrl v narod in se ni ohranil, če izvzamemo neznatne obrobne skupine. Slovstveno delb protestantskih pisateljev pa je pognalo globoke korenine. Oplodilo je cerkvene in posvetne pisatelje, dvignilo slovenščino na raven književnega jezika in ji omogočilo razmah in razvoj v dolgi vrsti sprva malg pomembnih cerkvenih knjižic, polagoma pa zmeraj številnejših del in zmeraj pomembnejših za splošno narodovo izobrazbo in za njegovo kulturo. Ce postavimo prvo Trubarjevo knjigo poleg Prešernovih Poezij, se nam zazdi, kakor da narod ni napredoval samo stopinjo, za stopinjo, korak Za korakom, kakor se je to do Prešerna v resnici godilo, temveč kakor da je v naglem teku preskakoval velike razdalje in v silnem zagonu nepričakovano dohitel večje, bolj razvite in bogatejše narode. Prešeren v slovstvu Prešeren stopi nenadoma v slovensko slovstvo kot nov, moderno dograjen in razvit u-metnik evropske mere. Uveljavlja se samostojno in po svojih zakonih v Ljubljani, podeželskem mestu, vklenjenem v avstrijske uradniške spone, ki je pod Francozi sicer že okusilo nekaj popolnejše narodne svobode, a se pogreza zopet v moreče mrtvilo avstrijske reakcije. Nad slovstvenimi poskusi čb eličarjev in razmahovanjem Prešerna samega bedi omejena, sovražna avstrijska cenzura, Meščanska družabnost je pre-kvašena z nemškutarskim av-strijstvom. Slovenski izobraženci se cesto pogovarjajo m si dopisujejo v nemščini kot boljšem jeziku Navduševanje za materin jezik in za druge slovanske jezike je dovoljeno le bolj v duhu avstrijskega patriotizma in utilitarizma, brez širših, svobodnejših razgledov, kot romantičen izliv in posnemanje takratnih nemških nazorov o Slovanih, pod vplivom Herderjevih razprav iz prejšnjega stoletja, v smislu avstrijskih zgodovinarjev in Kopitarjevih avstrofilskih teorij o Avstriji in Dunaju kot središču Slovanov pod nemškim varuštvom. V takem ozračju živi, in u-stvarja Prešernov genij, razmišlja pesnik o težkih usodah svojega naroda, se vnema za France Prešeren hladno Nemcu oddano srce meščanske lepotice Primičeve Julije, zlaga globoko občutene lirske in mojstrske epske pesmi, ki jim večina njegovih sodobnikov ne dosluti prave notranje cene, se bori zoper vsakovrstno mračnjaštvo cenzorjev, kritikov in svetovnonazorskih nasprotnikov, v trdem boju za obstanek, v dolgotrajni službeni odvisnosti, vendar z jasnim pogledom v svetlejše dni svojega naroda in s trdno vero v razvoj zdravih ljudskih sil. Prešernova umetnost poganja iz ljudskih korenin, iz domače gorenjske govorice, iz motivov in mer lahkotne narodne pesmi, kakor Vodnikova, a ne obtiči na tej stopnji. Dvigne se nad ozke domače razmere in potrebe, prislušku-. je bolj razviti umetnosti velikih narodov in zatekmuje s to evropsko umetnostjo po globini misli in čustev, po krepkosti izraza in po mnogovrstnosti pesniških oblik. Usodni življenjski doživljaji, nesrečna ljubezen do Julije, nenadna smrt prijatelja vCopa, razmerje z Ano Jelovškovo in druge neprilike vplivajo po svoje na njegovo ustvarjanje. Čop in nastanek sonetov Za njegovo umetnost so bila najpomembnejša leta od 1828 do 1835, ko je pesnikova poezija rasla ob mentorstvu Matija Čopa. Pod njegovim razumnim estetskim vodstvom je zložil Prešeren dolgo vrsto sonetov, med njimi Sonetni venec iz petnajstih sonetov, posvečenih z akrostihom Primičevi Juliji. Sonetni venec, ki je izšel l. 1834, pomeni vrhunec slovenske lirske pesmi. Razen soneta je uvedel Prešeren še druge, večinoma romanske pesniške oblike: gloso, gazelo, balado, romanco, priliko, stanco, tercino in distih. L. 1836. je izdal povest v verzih Krst pri Savici s ter-cinskim Uvodom o poganskem uporu iz l. 772, v 53 stancah, o Bogomilini in Crtomirovi ljubezni, spreobrnitvi in odpovedi. Satirična je Nova pisarija, ki zavrača omejene jezikovne in slovstvene nazore Kopitarjeve in slovenskih janzenistov. L. 1846 so izšle Prešernove Poezije z letnico 1847. Knjiga takrat ni našla takega umevanja kakor pozneje. Tedanji voditelj slovenskega naroda in urednik Novic Janez Bleiroeis je bolj cenil napeto in votlo poezijo Koseskega. Podobne estetske nazore je imela veči- na staroslovenskih rodoljubov. Sele mladoslovenski rod okoli Levstika in Stritarja je priboril Prešernovim Poezijam tisto veljavo, ki jim tiče. To se je zgodilo dvajset let po prvem izidu Poezij, ko je oskrbel Fran Levstik l. 1866. novo izdajo Poezij in jo je Josip Stritar opremil z uvodom, ki je Slovencem razkril vso ceno Prešernove umetnosti. Čeprav je razlika med Trubarjevim in Prešernovim delom tako velikanska, kakor le more biti razlika med poučnim katekizmom in zbirko najlepših poezij, vendar se ob dveh tako znamenitih obletnicah samo od sebe vsiljuje primerjanje zaradi nekaterih zelo značilnih podobnosti. Trubar je za svojo dobo trrav tako napreden in uporen duh kakor Prešeren za svojo. Oba obsojata tok svojega časa in se borita prot i njemu, kolikor je ta tok izraz reakcije in nesvobode. V obeh prekipeva ljubezen do lastnega naroda in ta ljubezen je za oba ena izmed vodilnih sil njunega dela. Oba gradita in ustvarjata iz tega, kar sta prinesla od doma, iz očetove kmečke hiše: Trubar na podlagi dolenj-ščine. Prešeren na temelju svoje gorenjščine. Oba se obenem oplajata ob najnaprednejših idejah sosednih narodov, oba imata živo razumevanje za plodno kulturno sožitje med narodi, za bratsko napredovanje človeštva in prisojata prvo mesto suobodi misli m vesti. Življenjske usode obeh ju zapletajo v tragične konflikte in nasprotja z reakcionarno okolico. Prav to dviga obe osebnosti med take. ki oplajajo za slovstvene umetnine poznejše ustvarjalne duhove, katerim sta Trubar in Prešeren upodabljanja vredna junaka. Ko si izbirata jezikovno orodje, se oba oklepata svoje materinščine in odločno odklanjata preširoke fantastične okvire. Trubar jugoslcvanščino, Prešeren ilirščino. Slovenski temelj, ki ga je Trubar izbral in trdno zgradil, Prešeren modro potrdi in razširi. Tako se oba tzpo-polnjujeta v delu za razvoj slovenščine kot samostojnega slovanskega jezika z lastnim slovstvom. Oba iščeta primerno abecedo. V tujini seže Trubar prvič po gotici, ki mu je tam najbližja, a že čez štiri leta se dokončno oklene latinice. Prešeren začne z bohoričico iz protestantske dobe. obsodi mešano metelčico in sprejme v Poezijah gajico, ki se je ohranila do danes. Ne prvemu ne drugemu sodobniki niso bili pravični. Sele poznejši rodovi so si ustvarili pravičnejše sodbo o veličini in pomembnosti njunega dela in so odkazali v hramu slovenske kulture prvemu in drugemu mesto, ki si ga je vs<(k s svojim delom zaslužil. Trubarjev Katekizem je predramil Slovence k slovstvenemu delu. Prešernove Poezije so odprle slovenskemu slovstvu pot v svet, uvrstile so ga med evropska slovstva in u-smerile slovenski kulturni razvoj na pot napredka in svobode 7.2.1951 je poudaril France Bevk na Prešernovi proslavi v Ljubljani, da so Slovenci praznovali stoletnico Zdravljice (1944) v dneh, ko so Uresničevali njeno vsebino. Tu v Trstu, kjer je Trubar pred več ko štiri sto leti razmišljal o prvi slovenski knjigi, vsebina Zdravljice še ni vsa uresničena. Prešernove Poezije izpod-bujajo tudi nas, naj zastavimo vse svoje moči v borbi zoper krivice in nasilje, da duh Zdravljice popolnoma obvelja tudi pri nas. Slava prvemu slovenskemu pisatelju! Slava prvemu slovenskemu pesniku! gospodarstvo V TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • fTnANČPj Promet med Trstom in Le-vantom se zelo povoljno razvija. Levant počasi spreminja svojo strukturo prometa v korist našega pristanišča. Statistični podatki jasno do- kazujejo velik pamen Trsta za levantoke dežele. Tj podatki nam obenem kažejo, da ta pomen raste z vsakim dSiem. Celoten promet med Trstom in Levanitcjm V centih. Dežele 1950 1949 1938 Ciper 150.134 373.132 224.969 Egipt 2.109.533 1.601.221 864.069 Grčija 1.605.271 1.132.345 1.306.811 Palestina 682 304 696.794 273.089 Sirija 3.846.403 1.856.071 479.808 Turčija 1.079.541 1.401.161 1.208.207 Skupaj 9.474.186 7.060.724 4.357.953 Ce primerjamo sedanji promet Trsta z Levantom, s prometom v letu 1938, vidimo, da se je več kot podvojil, Pa tudi če primerjamo leto 1950. s 1949. vidimo, da je promet na-rastel za več kot 2.4 milijon centov. Večina tega transporta je predvsem les ih mineralna o-lja, poleg tega pa tudi; kromo-va ruda, sadje, bombaž, papir, karton, papirnati izdelki, celuloza, stroji, železo, jeklo, avtomobili, steklarski in keramični izdelki. Levant je izreden potrošnik avstrijskega, jugoslovanskega in čehoslovaškega lesa. V letu 1950. je pokupil več kot 4.5 milijone centov rezanega in ne-rezanega lesa. Posledica tega povečanja transporta je bila, da so se tudi mornariške linije okrepile in. dosegle v srednjem 40■‘50 mesečnih odhodov. Poleg tega je treba pripomniti, da so pričele levantske dežele uporabljati lastne ladje in vzpostavljati svoje morske proge. Tako je napravila Grčija, ki ima družbo NBP in Palestina s svojo ZIM Navigation Company. Turška državna družba je vzpostavila redno plovno zvezo s Trstom in bo med letom verjetna vzpostavila tako redno linijo tudi epigčanska «Khedivial Mail». Vendar, je treba opozoriti na prihajajočo nemško konkurenco, čeprav so bili do sedaj trgovski odnosi odlični. Prav tu se najbolj pozna, da Trst nima dovolj svojega plovnega parka in da je nenaravno povezan z Italijo. Pričenja se čutiti konkurenca nemških, pristanišč, predvsem Hamburga. Deloma je to !©3 svetilnik vsek planetov, Stalin,, m V predvolivni kampanji, ki je bila v Sovjetski zvezi decembra meseca lanskega leta, so sovjetski birokrati na vse grlo zavpili o nerazrešljivi zvezi socialističnih narodov. Ne bi na dolgo in široko razpravljali o tej (nerazrešljivi« zvezi, posebno če pomislimo na uboge Tatare, ki so res zvezani in to ne samo simbolično, če so sploh še živi nekje v Sibiriji. Zanima nas, jim li kaj pomagajo visoke Stalinove misli, katere menda ogrevajo vse narode? Ni nam čisto Jasno, ali naj bi bil to nov način s centralne kurjave, ali je tukaj mišljeno ogrevanje, kot so ogreli Kozake, ko so jih deloma pobili, deloma poslali na prisilno delo in jim požgali njihove šotore. Verjetno je bilo Kozakom takrat precej vroče in res so jih ogrevale Stalinove misli. V tej predvolivni kampanji so kot vedno na dolgo in široko kadili voditelju Stalinu. Zanimivo Je, kaj piše Pravda v enem izmed svojih uvodnikov v ponedeljek 25. decembra 1950. leta: (Tvorec in inspirator bratstva sovjetskih narodov je veliki voditelj in učitelj tov. Stalin. Vsi narodi Sovjetske zveze z izrednim navdušenjem in enotnostjo, s čustvom brezkončne ljubezni, predanosti in hvaležnosti izbirajo za svojega prvega deputata tov. Stalina*. Pa, da ne boste mislili, da znajo peti hvalnice samo v prozi, o, sovjetski pisatelji in pesniki so visoko kulturno razviti. Da to dokažemo priobčujemo pesmico, ki je značilna za celotno votivno kampanjo in za pisanje (Pravden sploh: Tvojih visokih misli vidim svetlobo, Vse narode z njimi ogrevaš. Stalini Ti si Izpolnil Leninovo oporoko O, svetilnik vseh planetov, Ne verjamemo, da bi Lenin hotel biti tak (Svetilnik vseh planetov, še manj pa, da bi hotel na tak način, kot je to prišlo v navado v Sovjetski zvezi (ogrevati* vse narode! Znanstveno je dokazano, da v Sovjetski zvezi ni socializma in demokracije, da je samo najizrazitejšj državni kapitalizem, ki neusmiljeno izkorišča delovne množice. Na liijanov 278.000 šilingov, W tov pohištva za 575.000 s* ^ gov in 364.233 centov ostal® snih izdelkov za 82.747.000 ^ gov. Celotna vrednost j skega ekspoafa lesa temtakem okrog 1.064.000-0® lingov, kar je poterotakč® ' odst. celotnega eksp°ria ,. vrednosti in 26.4 odst. P° čini. Po podatkih federalnega svetovalnega urada M. ?-aSjt darstvo z lesom je Avstrh ^ vozila preteklo leto ^ kubičnih metrov rezanega 1949. leta je izvozila 1937. leta 1.450.444. _ . Celoten eksport sestoji dečih Vrst; rezan les (2-^.j) kubičnih metrov) 1949 1- ^ 1937 1.443.792), zložljiv« $ (39.111 kubičnih metroV’t# v 1949 letu), zaboji za e®-2j8, žo (27.756. 1949 leta Lfi 1937 leta 6.648) in zab°F!L*, sadje (5.358 kubičnih C® 1949 leta 30.634). ^ Zložljive hiše so *zVg4V 22.05 odst. na Holandsk°> - v Nemčijo, 6.1 v Italijo, ‘p Izrael in 2.3 v Turčijo- ^ kov je Grčija uvozila 3*- ^ j. Trst 24.7 odst., Turčija talija 12.3, Izrael 6-2 j® ješ* non 3.9. Izvoz jamske-' ^ se je dvignil v pretekle® ^ na 94.649 kubičnih me^2a7 ' ti 72.464 v ietu 1949 in 8 izVoZ» letu 1937. Večji del tegaJ je šel v Nemčijo in to 42'- je Madžarsko 26.3 odst. ( Madžarska uvozila 97-6 ^. in v Belgijo 20.7 odst. nel-plošč je narasel °d „0i,# kv.m v 1949 letu na letn kvadratnih metrov v L. ^ 46.1 odst. teh plošč je i]° jjV gentino, 29.5 v Ceškosl ^ in 25.4 v Anglijo. Izvoz",, od nih panel plošč je Por m »t-1.720. 722 na 2.014.107 kV j« nih metrov. Te plošče izvožene; 49.6 odst. na sko, 16.2 v Italijo, S 9 cijo, 7 v Nemčijo in 6 v tino, Izvoz trdega lesa je: j* Od 1443 na 4390 ton. Ta jA bil izvožen: v Trst za 2 • jO-Italijo 22.8 «tot, Sv«y# odst. Anglijo 9.3 odst., S 6.5 odst., Grčijo 5.1 odst- Izvoz mehkega lesa > 48.8 odst. v Italijo, 2M tr proti Trstu, kot tranziti* žišču za Levant, 12.8 ods -rf Holandski, 5.5 odst. p: ji, 3.2 odst. proti Madž® odst. proti Nemčiji in. asF 1.6 odst. proti Švici in.,:; f1 ku i.l odst. proti Belgiji. v|l' Kljub temu, da na^jg ^ ke dokazujejo splošen sirijskega eksporta l€~aL)jl vidimo, da se je Pre®Ljffi i* voz proti severno-zah°° želam. jd Avstrijski izvoz je dst. \ proti Holandski od 8 sij* 12.8 odst, proti iNefl^tj # odst. na 1.4 odst. in f. od*1- lfi 1 dinf roku od 1.2 odst. na Na drugi strani da je eksport relativ 0ji^ kljub temu, da te, jpk porastel: proti Italiji ^ vred od 71.1 odst-, na proti Grčiji od 6-3 -j 4-J 5, odst. proti Madžarski ^ 3.2 odst, proti Turčiji ^ odst. na 2.4 odst in P’0 od 2.3 odst. na 1.6 od t Ce primerjamo razdelitev avstrijskega ^ v lesa s porazdehtv^ jti 1937, moramo PoUfKlce vsem. da so ieva danes izmed Prv^ avstrijskega lesa. NOVE CE® LES* Avstrijski trg cene za vse vrste ceilt/k les 0-2 510, (P(3y bila 490), ozko blag b,a?o f)-razred HI široko (370), ozko blago 3 ^0°,/ zred IV. 250 do 12 cm 420 c&e j I. fn II. 500 (480)^ m* navedene za ..,jngilv franco vagon, v su UREDNIŠTVO' ULICA MONTEC CH1, št. 6, Ul. nad. — Teleton štev. 93-808 m 94-638. —. Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., TeL 11-32 * K°Per, °L BatttsM 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mese«"® ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«^ rftF^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuo pri Komunali« banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO JZ-