ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
izvirni znanstveni članek	UDK 316.653:911.53(497.4-14)
prejeto: 2003-11-28
NEKATERI VIDIKI REGIONALNE IDENTITETE SLOVENSKE ISTRE
V LUČI JAVNEGA MNENJA
Vida ROŽAC DAROVEC Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva t
e-mail: vida.rozac@zrs-kp.si
IZVLEČEK
Članek je nastal kot rezultat kvantitativne študije "Identiteta Slovenske Istre". Dopolnjen je z intervjuji, ki so bili izvedeni med prebivalstvom Slovenske Istre v letu 2003. Posveča se nekaterim vidikom regionalne identitete. Regionalna identiteta Slovenske Istre je raznovrstna, kar se kaže tako v samoopredelitvi kot tudi v poimenovanju. Večina anketirancev se opredeljuje za Primorce, nato za prebivalce Obale, na tretjem mestu so Istrani. Glede poimenovanja pa se je večina vprašanih odločila za Obalo., nato slovensko Obalo in šele nato Slovensko Istro. Razmerje med regijsko in nacionalno identiteto gre v prid nacionalni.
Ključne besede: regijska identiteta, nacionalna ideniteta, Slovenska istfa, Primorska, Obaia, poimenovanje,
samoopredelitev
ALCUNI ASPETTI DELfiDENTITA RECiONALE DELL'ISTRIA SLOVENA ALLA LUCE DELLA
PUBBLICA OPINtONE
SiNTFSI
i'articolo e il risuitato di uno studio quantitativo suir"ldentita dell'istria slovena". £ corredato di interviste, fatte tra /a popolazione detl'lstria slovena nelfanno 2003. L 'articolo si occupa di alcuni aspetti del!'eterogenea identita regionale che si inostra sia nell'a u todefiniz ion e che nclla nomenclatura. La maggior parte dcgli intervistati si definisce "Primorci", alcuni si defintscono abitanti del L i to ra le. al terzo pošto ci sono istriani. Per quanto riguarda la nomenclatura, la maggior parte degli intervistati ha deciso per il Litorale, alcuni per il Litorale sloveno e sob al terzo pošto per 1'islria slovena. II rapporto tra 1'identith regionale e nazionale va a vantaggio della nazionale.
Parole chiave: identita regionale, identitži nazionale, Istria slovena, Primorska, Litorale, nomenclatura,
autodefinizione
361
ANNALES • Ser. hist. sociol. - 13 • 2003 • 2
Vili ROŽAf. OAKOVtC; NEKATfR» VIDIKI F.LGiONALNC IDLNTITtTf SI.OVtNSM: ISTRE V I.UČI JAVNCCA MNfNJA. 361-172
UVOD
Prispevek je nastal kot rezultat kvantitativne študije "identiteta Slovenske Istre" (Sedmak et a L, 2002), ki se je izvajala v okviru ciljnoraziskovalnega projekta "Narodna in kulturna identiteta na območju slovensko-italijan-skega stika v procesih evropske integracije" na Znan-stveno-raziskovalnem središču Koper.
Raziskava se je izvajala na reprezentativnem vzorcu 485 polnoletnih prebivalcev treh obalnih občin, potekala pa je med decembrom 2001 in februarjem 2002. Prispevek dopolnjujejo tudi izsledki intervjujev, ki so bili leta 2003 opravljeni med prebivalstvom Slovenske Istre.
Vsebina pričujoče razprave se nanaša na določene vidike regionalne identitete v Slovenski Istri in skuša ugotoviti, kako se prebivalci Slovenske Istre regijsko sa-moopredeljujejo in kako bi regijo poimenovali, saj vemo, da je regija posebnost v slovenskem prostoru, ker obstaja zanjo veliko imen, ki pa večinoma ne izvirajo iz historičnega Imena Istra. Nadalje nas je zanimalo, kolikšen je občutek pripadnosti regionalni identiteti v primerjavi z občutkom pripadnosti drugim prostorskim skupnostim, v prvi vrsti, kakšen je odnos med regionalno in nacionalno identiteto, saj je v literaturi zaslediti, da je regijska identiteta v Istri močnejša od nacionalne.
Za raziskavo srno se odločili, ker smo Slovenci v prelomnem obdobju, ko se identiletni vzorci ob integraciji v Evropsko unijo bistveno spreminjajo. Regionalno identiteto Slovenske Istre pa moramo obravnavati v kontekstu obmejne regije. V družboslovju i rt huma-nistiki so posebne pozornosti deležni t. i. "kontaktni prostori", se pravi prostori ob etnični in kulturni meji, med katere sodi tudi Slovenska istra, ki je hkrati mullietnična pokrajina. Izmenjujoča se gospostva in vsakokratne politične intervencije na polje identitete so namreč prinesle tudi raznovrstno regijsko identiteto oziroma značilno istrsko pluralnost kultur. Slednja je posledica neprestanih migracijskih tokov, ki so jih v zgodovini povzročili različni dejavniki: nalezljive bolezni (malarija, kuga), vojne (turški vpadi, druga svetovna vojna), fašizem in nenazadnje množični odhod optantov po drugi svetovni vojni (prim. Darovec, 1997). Tudi najnovejša državna meja med Slovenijo in Hrvaško je prebivalcem, ki živijo ob njej, vnovič potrdila njihovo zgodovinsko izkušnjo in dejstvo, da je Istra razmejena in obmej(e)na pokrajina.
"Etnično-politične transformacije tega območja so v marsikaterem pogledu zabrisale nekdaj pers ¡sterilne etnične meje, čeprav kulturni prostori, ki so izgubili dobršen del svojih nosilcev, kljub temu ohranjajo precejšen vpliv na oblikovanje specifične teritorialne identitete, kar se zrcali celo pri osebah, ki so se v te prostore naselile od drugod. Poleg tega se je z emigracijo avtohtonega prebivalstva izvorna regionalna identiteta
prostorsko močno razširila in vplivala na oblike prostorske povezanosti širšega regionalnega okolja" (Bufon, 1997,305).
IZBOR VZORCA
Raziskava se je izvajala na reprezentativnem vzorcu 485 polnoletnih prebivalcev treh obalnih občin, ki je glede na spol, starost, izobrazbo ter druge temeljne spremenljivke ustrezal splošnim kriterijem reprezentativnosti in posploševanja.
Pri pregledu nacionalne pripadnosti anketiranih pričakovano opazimo, da je največ anketiranih slovenske nacionalnosti, številčno jim sledijo Hrvati, italijani in drugi narodi nekdanje Jugoslavije. Odstotki odgovarjajočih po posamičnih nacionalnih skupinah približno ustrezajo dejanski (statistični) etnični razporeditvi na celotnem območju Slovenske Istre.
Pri interpretaciji posameznih vprašanj smo preverjali zgolj tiste neodvisne spremenljivke (starost, spol, nacionalnost, avtohtonost, veroizpoved) pri katerih je zaznan statistično pomemben vpliv. Anketiranci so bili razvrščeni v štiri večje etnične (nacionalne) skupine, in sicer: Slovenci, italijani, Hrvati in "ostali narodi nekdanje Jugoslavije", ki jih predstavljajo pripadniki srbske, bošnjaške, albanske in makedonske nacionalnosti. Ta klasifikacija je nastala na osnovi težnje oblikovati (nacionalne) skupine, ki so .si notranje karseda podobne in medsebojno karseda različne; poleg tega pa je bilo potrebno zadostiti pogoju številčne zastopanosti, kar je omogočilo statistično analizo rezultatov. V anketi je sodelovalo približno eriako število žensk (50,8%) in moških (49,2%).,
Skoraj polovica anketiranih (43,7%) živi v mestnih krajevnih skupnostih; več kot tretjina (36%) jih živi v primestju, 20,3% pa v vaškem okolju Slovenske (stre.
Med anketiranimi jih ima 36,7% nižjo stopnjo izobrazbe (nedokončana in dokončana osnovna šola ter dokončana poklicna šola); podoben je odstotek anketiranih 7. dokončano srednjo šolo (40%), Le 21,4% jih ima dokončano višjo, visoko šolo in fakulteto oz. magisterij, doktorat.
Pri vprašanju religiozne samoopredelitve opazimo, ria se anketirani s približno enakimi odstotki opredeljujejo za (zelo) religiozen {skupno 30,8%), (popolnoma) nereligiozen (skupno 34,8%) in neopredeljen (odgovor "niti religiozen niti nereligiozen"} (34,5%). Med odgovarjajočimi je (pričakovano) največ katolikov (63%), z. 28,3% jim sledijo neverujoči (ateisti), 4,9% anketiranih je pravoslavne vere, 3,1% muslimanov, 0,7% pa se jih je opredelilo za možnost "drugo".
Slovenska Istra velja zaradi zgodovinskih, geografskih, ekonomskih in socialnih okoliščin za območje velikih demografskih premikov (priseljevanj/odseljevanj). Posledično ne preseneča podatek, da je približno polovica anketiranih avtohtonih (47,6%), torej rojenih in
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
Vitid 802AC OAROVEC: NliXATCfil VIDIKI RIGIONAINE IDCNTITfTt SlOVCNSKt ISTRE V LUČI |avn£CA MNENJA. 361-372
sociaiiziranih v lokalnem kontekstu Slovenske Istre, in približno polovica priseljenih (52,4%), bodisi iz notranjosti Slovenije bodisi i/ republik nekdanje Jugoslavije in drugih držav. Med priseljenimi (ki se avtodefinirajo kot priseljenci) je 100 anketiranih (42%) emigriralo iz območij oslafili delov Slovenije, 80 (33,6%) iz območij nekdanje Jugoslavije, 8 (3,4%) posameznikov iz sosednje Italije in 2 iz drugih destinacij (Sedmak et al., 2002).
REGIONALNA SAMOOPREDELiTEV IN POIMENOVANJE
Regionalna identiteta se je oblikovala kot: plod zgodovinske izkušnje obmejnosti, večkulturnostt, večnacio-nalnosti, kar se odraža tudi pri regionalni samoopre-delitvi, ki je po pričakovanju dokaj raznovrstna.
Rezultati kažejo na veliko heterogenost pri regijski samoopredefitvi. izmed ponujenih odgovorov na vprašanje "Kako bi se samoopredefili?", se je največji del anketiranih, 48,7%, odločil za samoopredelitev Primorec, sledi prebivalec Obale (19,4%) in /stran (15,6%). Preostale samoopredelitve je izbral !e manjši delež odgovarjajočih.
Odgovori se po spolu, izobrazbi, verski pripadnosti in starosti ne razlikujejo statistično značilno. Pregled po starosti pokaže le, da bi se najmlajša (18-27 let) in najstarejša (nad 68 let) starostna skupina v največji meri opredelili za Primorce. Razlike se pokažejo pri primerjavi glede na nacionalno pripadnost. Slovenci se v največji meri opredeljujejo za Primorce (52,8%), Italijani v večini izberejo opredelitev Istran (34,5%), Hrvati Primorec (36,6%), prav tako ostali narodi nekdanje Jugoslavije (44,1%). Pri tem se zdi zanimivo, da se tudi priseljenci (Hrvati in ostali narodi nekdanje Jugoslavije) identificirajo 7. obravnavano regijo.
Tabela i: "Kako bi se samoopredelili?" Table t: "Define your identity."
	f	f%
Primorec	206	48,7
Cič	4	0,9
Istran	66	15,6
Brkinec	6	1,4
Savrin	12	2,8
Bržan	1	0,2
Beziak	2	0,5
Prebivalec Obale	82	19,4
Drugo	6	1,4
Se ne opredeljujem	38	9,0
SKUPAJ	423	100,0
Glede na ne/avtohtonost se pokaže sledeče: presenetljivo je, da se avtohtoni prebivalci Slovenske Istre v večini opredeljujejo za Primorce (52,9%), nato za Istra-ne (20,2%) in nazadnje za prebivalce Obale (13,9%). Priseljeni prebivalci pa se prav tako v večini, vendar v nekoliko manjši meri kot avtohtoni prebivalci, opredeljujejo za Primorce (44,9%), nato za prebivalce Obale (23,8%) in šeie nazadnje za /strane(11,2%).
Ne glede na versko pripadnost se vsi izprašani opredeljujejo v največji meri za Primorce. Razlike se pojavijo pri samoopredelilvi Isiran - zanjo se odločajo pripadniki katoliške vere (20,1%) in ateisti 00,4%), medtem ko izmed pripadnikov pravoslavne in muslimanske vere nihče ne izbere te opredelitve. Opredelitev prebivalec Obale izberejo pripadniki vseh verskih skupnosti: pravoslavne (27,3%), ateisti (20,0%), katoliške (17,8%) in muslimanske (15,4%).
Tabela 2: "Kako bi se samoopredelili?" (glede na nacionalno pripadnost) Table 2: "Define your identity." (by national affiliation)
NARODNA PRIPADNOST	Slovenci		Italijani		Hrvati		Ostali narodi nekdanje Jugoslavije	
	f	f%	f	f%	f	f%	f	i f%
Primorec	163	52,8	8	27,6	15	36,6	15	44,1
Cič	4	1,3	0	0,0	0	0,0	0	0,0
Istran	46	14,9	10	h 34,5	7	17,1	0	0,0
Brkinec	6	1,9	0	0,0	0	0,0	0	I 0,0
Savrin	n	3,6	0	0,0	0	0,0	1	2,9
Bržan	i	,3	0	0,0	0	0,0	0	0,0
Bezjak	i	,3	0	0,0	0	0,0	1	2,9
Prebivalec Obale	58	18,8	2	6,9	12	29,3	8	i 23,5
Drugo	3	1,0	2	6,9	0	0,0	1	2,9
Se ne opredeljujem	15	4,9	7	24.1	7	17,1	8	i 23,5
SKUPAi	309	100	29	100	41	100	34	! 100
363
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
Vida ROŽAC DAROVCC: NïKAftfl VIOIKI RFGK5NM.NE IDEMTIltTt SLOVENSKE ISTRE V LUC! jAVNÏGA MNdNJA, 351-372
Tabela 3: "Kako bi se samoopredelili?" (glede na avtohtonost) Table 3: "Define your identity." (by autochthonism)
| AVTOHTONOST	Avto	itoni	Priseljeni	
	f	f%	f	1 %
Pri moreč	1 10	52,9	96	44,9
Cič	1	,5	3	1,4
(stran	42	20,2	24	11,2 I
Brkinec	1	,5	4	1,9
Savrin	10	,9	2	,9
Bržan	1	,5	0	0,0
Bezjak	1	,5	1	,5
Prebivalec Obale	29	13,9	51	23,8
Drugo	■>	1,0	4	1,9
Se ne opredeljujem	9	4,3	29	13,0
SKUPAJ	208	100	214	100
Tabela 4: "Kako bi se samoopredelili?" (glede na versko pripadnost) Table 4: "Define your identity." (by religion affiliation)
VERSKA PRIPADNOST	Kato	ičani	Muslimani		Pravoslavci		Ateisti	
	f	r%	f	f%	f	f %	f	f%
Primorec	¡25	47,3	6	46,2	10	45,5	61	53,0
Cič	4	1,5	0	0,0	0	0,0	0	0,0
Istran	S3	20,1	0	0,0	0	0,0	0	0,0
Brkinec	•1	1,1	0	0,0	0	0.0	3	2,6
Savrin	10	3,8	1	7,7	5	0,0	1	
Bržan	Ü	0,0	0 •	0,0	0	0,0	1	3
Bezjak	0	0,0	0	0,0	1	4,5	1	
Prebivalec Obale	4?	17,8		15,4	6	27,3	23	20,0
Drugo	4	1,5	1	7,7	0	0,0	1	_ ........
Se ne opredeljujem	16	6,1	3	23,1	5	22,7	12	10,4
SKUPAJ	264	100	13	100	22	100	115	100
Raznolikost se kaže tudi pri odgovorih anketirancev na vprašanje, kako bi poimenovali obravnavano regijo. Problematika se je zdela zanimiva predvsem zaradi tega, ker je obalna regija v imenoslovju slovenskih regij edinstvena v tem, da se v javnosti zanjo uporablja več kot detet imen (Obala, Obalna regija. Koprsko, Koprsko primorje, Primorje, Slovenska Istra, Istrska Slovenija, Šavrini, Šavrinska brda). Alternativna poimenovanja, ki so se pojavila po vojni (Koprsko primorje, Slovensko Primorje, Obala itn.), so do neke mere - ali celo pretežno - sledila avstro-ogrski rešitvi (Österreichisches) Küstenland (ßaskar, 2002, 183).
Med geografi še vedno prevladuje poimenovanje Koprsko primorje,. ki ga je utemeljil geograf Julij Titi (Gams, 1991, 5-7), se pa v drugih strokah ni uveljavilo.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začelo ponovno odkrivati "istrstvo" te pokrajine in to je spodbudilo tudi razpravo o poimenovanju obravnavanega območja. V razpravi se je uveljavilo poimenovanje Slovenska Istra. Pri tem pa se nam vsiljuje vprašanje, zakaj se ne uporablja historično ime Istra kot za vse druge pokrajine v Sloveniji. Borut Brumen v svojem delti
Sv. Peter in njegovi časi zapiše, "da Šupeterci pravijo, da so z imenom Istra vedno razumeli območje celotnega istrskega polotoka, vštevii Trst". Njihovi "stari" so "od embot" Istro delili na "Istro leti", na Kras, ki se je razteza! od reke Dragonje do reke Mirne, južno od nje Črno istro in na OČarijo na vzhodu Istre. Po tej delitvi ima samo Čičarija značaj etnične opredelitve, saj so tam živeli "Oči", ki so vse do osemdesetih let prihajali s svojimi čredami ovac tudi do Sv. Petra. Starejši informator triu je pripovedoval, da "ni bilo nobenih razlik med Istro pr Motovuni in Istro leti. Oni so bili tnalo bolj napredni, so imeli bičikieto. Na vzhodu proti Čičeriji je bil bolj divji narod, pa tudi južno je bla nevarna Istra" (Brumen, 200, .385).
Regionalistična pisateljica Nelda Stok Vojska izraža v svojem deiu "Moja deštra Istra. O njenih ljudeh, lepotah, posebnostih" očitek, da so "zunanji oblastniki" odvzeli ¡stri ime. Glede tega vprašanja prevladuje tudi širše prepričanje, da je bilo izginjanje poimenovanja fstra za slovenski del Istre po drugi svetovni vojni plod načrtnega političnodiktiranega prizadevanja in v očeh nekaterih raba tega imena kaže na pomanjkljivo razvito
364
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 • 2003 • 2
vidiTiiOZAC OAHOVCC. NfKATfRI VIDIK! R|-r.IONAI.Nt IOÍÍNTITÍ FT SLOVENSKE ISTKfc V LUCI lAVNEOA MNENJA, 361-3/2
nacionalno zavest a ¡i celo na delno poitalijančenost avtohtonih prebivalcev Slovenske Istre. Omenjeno stališče izraža tudi devetdeset letni Jože Markežtč - Pepi iz Pregare: "Mi Istrijani smo bili navezani na Trsi tan smo imeli merkato, ino kadar so pršli 'družeti', so rekli, da bimo mi Istrijani teli bil pod ¡talijo. Ma mi smo ostali brez merkata ino smo marali hodit valje u Reko" (Markežič, 2003).
Toda potrebno je poudariti, da ni šlo za formalno politično prepoved glede uporabe imena Istra, kakor tudi ne za samoiniciativno opustitev imena (vsaj ne avtohtonega istrskega prebivalstva), kot zaključi svoje razmišljanje o povojnem poimenovanju Baskar v svoji študiji "Dvoumni me d i teran" ÍRaskar, 2002, 184). Menimo, da gre precej verjetno za strah, da bi uporaba historičnega imena pokrajine imela za posledico izgubo pokrajine. Kar je biio istrsko, je bilo označeno za manjvredno ali kot pravi Lucijan Felicon iz Kopra: "Spominjam se, ko smo šli s šolo v Ljubljano rja izlet in ko $o nas vprašali, od kod prihajamo, so sošolci, ki smo jih imeli za Istra ne, rekli, da so Primorci. Pa sem jih vprašal, zakaj ne rečejo, da so (strani, in so rekli, da bi jih pol imeli za zabite" (Pelicon, 2003). In prav zaradi občutka inferiornosti nasproti novih priseljencev in strahu pred novimi oblastmi se je "istrstvo" opuščalo.
Reinvencija istrske identitete, kot ta pojav imenuje Baskar, sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja bi lahko bila tudi posledica različnih dejavnikov, od slabitve komunističnega sistema in vznika različnih c.ivilnodruž-benih gibanj do globalnega trenda krepitve regionalnih identitet, V zvezi s tem je pomenljiva izjava etno-muzikoioga Darja Marušiča: "S problemom istrske identitete sem se začel ukvarjati prvenstveno zato, ker sem spoznal mnogo ljudi, ki so želeli biti (strani (in po vseh kriterijih so to tudi bili), a si tega niso upali javno izraziti in so zato tudi trpeli. Konkretno v zvezi z istranstvom vedno poudarjam, da so lahko ljudje Istrani na razne načine. Sam sem Istran zato, ker se počutim celotnega Slovenca, celotnega Hrvata in celotnega itaiijana. Kdo drugi pa je lahko Istran, čeprav se ne počuti popolnega Slovenca, Hrvata ali Italijana. Spet tretji je zaveden Slovenec, a mu ni pomembno, da je Slovenec iz Istre itd." (Uerce, 2002, 54), Zaradi dejstva, da je ozemlje Istre pred vojno pripadalo Italiji in je tu živela vsaj polovica Italijanov, pa tudi zaradi protifašističnega vzdušja, je bilo po mnenju jugoslovanskih oblasti potrebno to dežela slovenizirati, istrstvo pa je novim oblastnikom "dišalo" po italijanskem. To nenazadnje potrjuje tudi sovražen odnos "novih oblasti" do italijanskega naroda (eksodus) in do vsega, kar je bilo italijansko, kot npr. neustrezen odnos do kulturne dediščine, ali pa nasilni posegi v arhitekturo mesta (uničenje vedute mesta Koper). Med strokovno pa tudi laično javnostjo tako še ni prišlo do konsenza glede poimenovanja, rešitve ki jih predlaga stroka pa se v javnosti
niso prijele, kar je razvidno tudi iz rezultatov ankete.
Anketirane smo spraševali po tem kako bi poimenovali obravnavano območje.
Največ anketiranih bi območje prebivanja poimenovalo Obala, tako se je odločilo 23,1% izprašan ih, sledijo poimenovanja, v katerih je poudarjena sloven-skost; Slovenska Istra (20,6%), Slovenska obala (15,7%) in Slovensko Primorje (11,5%). Poimenovanje Primorska bi uporabilo 10,6% anketirancev. 6,9% vseh bi uporabilo izraz Istra in 6,7% Koprsko primorje. Sledijo poimenovanja: Koprsko (2,0%), Primorje (1,6%) in Južna Primorska (0,9%).
Tabela 5: "Kako hi poimenovali področje, na katerem prebivate?"
Table 5: "Define the area where you live."
	f	f%
Obala	104	23,1
Slovenska obala	71	15,7
Slovenska Istra	9.3	20,6
Istra	31	6,9 j
Primorska	48	To, 6 !
južna Primorska	4	i
I Koprsko primorje	.30	6,7 |
¡Slovensko Primorje	52	Ti,5 j
| Pri morje	7	1,6 i
¡Koprsko	9	2,0 1
| Drugo	2	,4 i
¡SKUPAJ	451	100,0
Pri primerjavi odgovorov glede na spol, starost in izobrazbo ne zasledimo statistično signifikantnih razlik. Če primerjamo odgovore glede na nacionalno pripadnost, so poimenovanja sledeča:
Slovenci bi območje prebivanja poimenovali Slovenska Istra (23,5%), nato Obala (22,3%) in Slovenska obala (16,8%). Italijani bi se odločili za opredelitev Obala (23.3%), nato Slovenska Istra (20,0%) in Istra (20,0%). Pripadniki hrvaške nacionalne skupnosti so poimenovali območje prebivanja Obala (22,2%) in Slovensko primorje (22,2%), sledi poimenovanje Slovenska Istra (15,6%). Ostali narodi nekdanje Jugoslavije pa bi se odločili za naslednja poimenovanja: največ bi jih izbralo poimenovanje Obala (25,7%), nato Slovenska obala (22,9%) in pa Slovensko Primorje (14,3%).
Statistično pomembne razlike se izkažejo še glede na ne/avtohtonost. Avtohtoni prebivalci Slovenske Istre bi območje prebivanja poimenovali: Obala (24,1%), Slovenska Istra (23,6%) in Slovenska obala (15,6%). Priseljeni pa bi prav tako v večini izbrali poimenovanje Obala (21,6%), sledita pa poimenovanji Slovenska Istra (17,8%) in Slovensko primorje (17,8%).
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
Vid» ROŽAC OAROVEG NfKAif.KI VIDIK! RECIONAlME iOlNllTetí SI.OVFNSKÍ ISTÍf V I.UČI JAVNEGA MNtN|A, M1-J72
Tabela 6: "Kako bi poimenovali področje., na katerem prebiva te"? (glede na nacionalno pripadnost) Table 6: "Define the area where you live." (by national identity)
NARODNA PRIPADNOST	Slovenci		Italijani		Hrvati		Ostali narodi nekdanje Jugoslavije	
	f	f%	f	f %	f	f%	f	f%
Oba i a	73	22,3	7	23,3	10	22,2	9	25,7
Slovenska obala	55	16,8	1	3,3	5	11,1	8	22,9
Slovenska Istra	77	23,5	6	20,0	7	15,6	1	2,9
Istra	23	7.0	6	20,0	1	2,2	0	0,0
Primorska	34	10,4	3	10,0	5	11,1	5	14,3
Južna Primorska	2	,6	1	3,3	1	2,2	0	0,0
Koprsko prirnorje	19	5,8	2	6,7	3	6,7	4	11,4
Slovensko Prirnorje	35	10,7	2	6,7	10	22,2	5	14,3
Prirnorje	6	1,8	0	0,0	0	0,0	1	2,9
Koprsko	4	1,2	0	0,0	3	6,7	2	5,7
Drugo	0	0,0	2	6,7	0	0,0	0	0,0
SKUPAJ	328	100	30	100	45	100	35	100
Tabela 7: "Kako bi poimenovali področje, na katerem prebivate?" (glede na avtohtonost) Table 7: "Define the area where you live." (by autochthonism)
AVTOHTONOST	Avtohtoni		Prise	1 jeni
	f	{%	f	f%
Obala	51	24.1	51	24,1
Slovenska obala	33	15.6	38	16,1
Slovenska Istra	50	23,6	42	17,8 i
Istra	22	10.4	9	3,8
Primorska	25	11,8	23	9,7
Južna Primorska	2	,9	2	,8
Koprsko prirnorje	13	6,1	17	7,2
Slovensko Prirnorje	10	4,7	42	17,8
Prirnorje	3	1,4	4	1,7
¡Koprsko	3	1,4	6	2,5
[ Drugo	0	0,0	2	0,8
[SKUPAJ	212	100	236	100
Zanimiva so )e zdela primerjava obeli vprašanj ("Kako bi poimenovali področje, na katerem prebivate?" in "Kako bi se samoopredelili?"), ki pokaže na sledečo povezavo: izmed tistih, ki so se opredelili za Primorce, je le 16,3% takih, ki so za območje prebivanja izbrali poimenovanje Primorska, največ (25,2%) pa jih je izbralo poimenovanje Obala. Med tistimi, ki so se opredelili za Istrane, pa je največ takih, ki so izbrali tudi za območje prebivanja poimenovanje Slovenska Istra (42,4%) ali Istra (27,3%). Izmed anketirancev, ki so se samoopredelili za prebivalce Obale, je tudi večina, 25,6% takih, ki so izbrali poimenovanje Obala aii Slovenska obala (23,2%).
Ce sklenemo omenjeno problematiko, lahko rečemo, da se je med prebivalci najbolj prijelo ime Obala. Ime Slovenska Istra se je tudi že dokaj uveljavilo, vendar pa ga uporablja le približno polovica avtohtonega prebivalstva, druga polovica se je odločila za Obalo.
RAZMERJE MED REGIONALNO IN NACIONALNO IDETITETO
V kolikor je za nacionalne države izvorno značilno, da so zaradi ekonomskih interesov, to je zaokroženega in čim večjega nacionalnega trga, težile k centralizaciji, pa gre v Evropski zvezi trend v nasprotno smer. Evropska zveza podpira nastajanje regij in spodbuja krepitev regionalne kulture, jezika in s tem tudi identitete. Centralizem tako ni več prednostna paradigma, temveč zastarel koncept. "Regionalizem in nacionalizem sta kot gibanji znatnih političnih razsežnosti dobili ponoven zalet v drugi polovici osemdesetih let s procesi evropske integracije na eni in nastankom novih nacionalnih držav ter različnimi regionaiističnimi gibanji, ki stremijo za čim večjo in in za čim širšo avtonomijo regij v odnosu do državni središč, na drugi strani" (Zupančič, 1997, 307).
366
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 • 2003 ■ 2
Vkls KOŽAC DAROVf.C NfKAlfRl VIDIKI Kl.ClONA(.Nt lOFNTiTETE SIOVENSKE ISTRE v ¡UČI JAVNEGA MKfNjA. 30) i.'/
Tabela 8: Primerjava odgovorov na vprašanji: "Kako bi poimenovali področje, na katerem prebivate?" in "Kako bi se samoopredelili?"
Table 8: Comparison of answers to "Define the area where you live" and "Define your identity".
SAMOOPREDELITEV	Primorec		I Stran		Prebivalec Obale	
	f	f%	f	f%	f	f%
Obala	51	25,2	10	15,2	21	25,6
Slovenska obala	37	18,3	4	6,1	149	23,2
Slovenska Istra	34	16,8	28	42,4	9	11,0
Istra	5	2,5	18	27,3	0	0,0
Primorska	33	16,3	0	0,0	6	7,3
južna Primorska	1	,5	1	1,5	2	2,4
Koprsko primorje	16	7,9	2	3,0	5	6,1
Slovensko Prirnorje	19	9,4	3	4,5	15	18,3
Primorje	2	1,0	0	0,6	2	2,4
Koprsko	4	2,0	0	0,0	2	2,4
Drugo	0	0,0	0	0,0	1	1,2
SKUPAJ	202	100	66	100	82	100
Družboslovne stroke obravnavajo regionalizem kot razmerje regijske in nacionalne identitete. Nekateri teoretiki, kot npr. Hobsbavvm, so začel) opozarjati na razkroj narodov in etničnosti nasploh ler dajejo prednost regionalni zavesti in drugim širokim tipom družbenih zavesti ter družbenih skupnosti (Zupančič, 1997, 307). Nasprotno pa nekateri poudarjajo, da bi krepitev regij lahko pripeljala do težko obvladljivih konfliktov (Sturm, 1992).
Z anketo smo želeli preveriti Zupančičevo tezo, "da je v Istri (tudi hrvaški op. a.) regionalna identiteta konkurenca nacionalni, vendar le za pripadnike slovenskega oziroma hrvaškega naroda, ne pa tudi za pripadnike italijanske manjšine" (Zupančič, 1997, 307), ki pa se v raziskavi ni potrdila.
Anketirane smo namreč spraševali, kako močno pripadajo naslednjim geografskim območjem. Najvišji delež izprašani h je odgovoril, da "zelo" oz. "delno pripada" svojemu kraju bivanja (skupno 86,2%}, sledi pripadnost Sloveniji kot celoti (skupno 80,2%), nato Primorski kot celoti (skupno 79,8%}, rodnemu kraju (skupno 79,1%) in Slovenski Istri (skupno 76%). Z nekoliko nižje izraženo stopnjo pripadnosti sledijo: Istra kot celota (skupno 623%), svet kot celota (skupno 59,4%) in Evropa kol celota (55,3%). Najnižjo stopnjo pripadnosti pa odgovarjajoči izrazijo do Hrvaške (14,7%) in Italije (14%).
Vpliv spola anketiranih je statistično relevanten zgolj pri izjavljanju o pripadnosti Istri kot celoti. Povprečja so glede na spol sledeča: moški (x=2,18) in ženske (x =2,04), kar pomeni, da ženske izkazujejo nižjo stopnjo pripadnosti Istri kakor moški.
Starost je statistično relevantna v naslednjih primerih: pri pripadnosti Sloveniji kot celoti starostna skupina
28-37 let izkazuje statistično pomembno nižjo stopnjo pripadnosti od skupine S8-67 let (,71 32).
Anketiranci stari od 18-27 let pa izražajo nižjo stopnjo pripadnosti Evropi kot celoti glede na starostno skupino 58-67 let (,7104).	^
Pri opredeljevanju pripadnosti Italiji izrazi najstarejša" starostna skupina (nad 68 let) najvišjo stopnjo pripadnosti glede na ostale starostne skupine in statistično značilno višjo stopnjo v primerjavi s skupino 48-57 let (,6264).
V splošnem izražata najstarejši starostni skupini (5867 let in nad 68 let) navadno nekoliko višjo stopnjo pripadnosti geografskim območjem glede na ostale skupine. Izjeme pri tem so pripadnost svojemu rodnemu kraju in pa pripadnost Italiji in Hrvaški.
Primerjava glede na izobrazbo nam izpostavi naslednje statistično signifikantne razlike: anketiranci z dokončano poklicno šolo izrazijo značilno višjo stopnjo pripadnosti Primorski kot celoti kakor anketiranci z dokončano srednjo šolo (,4113) in dokončano višjo, visoko šob ali fakulteto (,6055).
Pripadnost Istri kot celoti izrazijo izprašani z dokončano poklicno šolo v višji meri kakor izprašani z dokončano srednjo (,5391) in dokončano višjo, visoko šolo ali fakulteto (,6606). Statistično pomembne razlike je moč zaznati še med odgovori tistih z dokončano osnovno šolo, ki izražajo višjo pripadnost, in anketiranci z dokončano srednjo (,5428) ali z višjo, visoko šolo oz. fakulteto (,6643).
Pri primerjavi odgovorov glede pripadnosti Hrvaški pa opazimo, da izrazijo anketiranci z nedokončano osnovno šob nekoliko višjo stopnjo pripadnosti glede na izprašane z dokončano srednjo (,7655) ali tiste z dokončano višjo, visoko šolo oz. fakulteto (,8508).
367
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 • 2003 ■ 2
Vida ROŽAC DAROVEO NÏKÂTËRÎ VIDIKI RFGIONAI NČ IDfNTi K. Il MOVÏNSKf iSTRt V l UČI JAVNEGA MNfNJA. 3GI-J72
Tabela 9: "Kako močno pripadate naslednjim geografskim območjem?" Table 9: " Define your affiliation to the following geographical areas."
Območje pripadanja	Zelo pripadam		Delno pripadam		Niti prip ne pri	adam niti padam	Ne pripadam		Sploh ne pripadam		SKUPAJ	
	f	f%	(	f%	f	f%	i	f%	f	f %	f	f %
Svojemu kraju bivanja	282	63,5	101	i J 7 -i- I *	46	10,4	8	1,8	t	1,6	444	100
Slovenski Istri	214	48,0	125	28,0	77	1 7,3	13	2,9	17	3,8	446	100
Primorski kot celoti	212	47,4	145	32,4	61	13,6	15	3,4	14	3,1	447	100
Sloveniji kot celoti	230	51,7	127	28,5	56	12,6	19	4,3	13	2,9	445	100
(stri kot celoti	Î 43	32,4	132	29,9	95	21,5	39	8,8	33	7,5	442	100
Evropi kot celoti	135	30,5	110	24,8	130	_29,3	30	6.8	38	8,6	443	100
Svetu kot celoti	159	36,3	101	23,1	104	23,7	31	7.1	43	9,8	438 440	100 100
Svojemu rodnemu kraju	254	57,7	94	21,4	48	10,9	19	4,3	25	5,7		
Italiji	20	4,6	41	9,4	68	15,5	83	18,9	226	51,6	438	100
Hrvaški	23	5,3	41	9,4	56	12,9	78	17,9	237	54,5	435	100
Drugo	13	10,5	11	8,9	10	8,1	4	3,2	86	69,4	124	100
Tabela 10: "Kako močno pripadate naslednjim geografskim območjem?" (¡'Jeric na sla rosi) Table 10: "Define your affiliation to the following geographical areas." (by age)
STAROST		18-27	28-37	38-47	48-57	58-67	nad 68
Svojemu knn, bivanja	K	1,51	1.60	1,66	1,55	1,45	1,43
	N	88	63	91	80	58	61
	5	,82	,93	1,06	,78	,62	,76
Slovenski i$tri	X " N	1,90	2,10	Î, 80	1,90	1,67	1,76
		88	63	91	81	57	63
	t>	1,02	1,16	1,11	1,04	,87	,95
Primorski kot celoti	v	1,76	2,06	1,87	1,89	1,68	1,61
	N	88	62	91	82	59	62
	5	,88	1,10	1,12	,96	,99	,82
Sloveniji kot celoti	X	1,80	2,13	1,88	1,72	1,41	1,66
	N	88	63	90	81	58	62
	5	,90	1,28	1,18	,83	,65	,92
Istri kot celoti	s;	2,43	2,34	2,20	2,20	2,38	2,15
	N	88	62	90	80	58	61
	s	1,20	1,19	1,20	1,19	1,31	1,22
Evropi kot celoti	X	2,69	2,53	2,41	2,28	1,98	2,23
	N	88	62	90	80	58	62
	5	1,30	1,25	1,24	1,21	1,07	1,11
Svetu kot celoti	X	2,48	2,42	2,38	2,20	1,95	2,31
	N	88	60	89	79	58	61
	5	1,38	1,41	1,29	1,23	1,16	1,23
Svojemu rodnemu kraju	X	r 1,63	1,65	1,83	2,00	1,93	1,64
	N	86	62	90	81	57	61
		,99	1,03	1,25	1,23	1,28	1.02 j
Italiji	X	3,98	3,95	4,24	4,27	4,04	3,65 !
	N	86	61	88	81	57	62 I
	S	1,23	1,16	1,16	1,05	1,16	1,44 j
Hrvaški "' '"' ............... ... jmmmmmanm	X	4,07	4,06	4,09	3,99	4,23	4,02
	N	85	61	87	80	57	62
	5	1,19	1,17	1,30	1,30	1,09	1,35
368
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 • 2003 ■ 2
všria ROŽAC DAKOVFC: tJCKATtli! VIDIKI REGIONALNE infNTITFTE SI.OVENSKK ISTRC V LUČ! IAVNLCA MNENJA, J6J-37J
Ta bel J 11: "Kako močno pripadate naslednjim geografskim območjem?" (glede na izobrazbo) Table 11: "Define your affiliation lo the following geographical areas. " (by education)
IZOBRAZBA	j Nedokončana i osnovna šola		Dokončana osnovna šola	Dokončana poklicna šola	Dokončana srednja šola	Višja, visoka šola, fakulteta
¡Svojemu kraju bivanja	X	1,41	1,51	1,54	1,57	1,54
	N	29	70	69	179	92
	6	,87	,85	,92	,88	,83
	X	1,73	1,79	1,64	1,93	2,01
¡Slovenski Istri	N	30	71	70	179	91
	8	1,17	1,01	,89	! ,04	1,15
	X	1,77	1,74	1,47	1,88	2,08
Primorski kot celoti	N	30	72	70	179	91
	5	1,10	.99	,81	.93	1,17
	X	1,90	1,85	1,61	1,83	1,75
Sloveniji kot celoti	N	30	71	69	179	91
	8	1,06	,99	,96	1,00	1,09
	X	2,17	1,92	1,91	2,45	2,58
!Istri kot celoti	N	30	71	68	176	92
	5	1,26	1,02	1,09	1,22	1,30
	X	2,33	2,38	2,18	2,48	2,34
Evropi kot celoti	N	30	71	68	173	91
	5	1,24	1,30	1,29	1,20	1,15
	X	2,30	2,39	2,04	2,47	2,12
svetu kot celoti	N	30	69	68	173	89
	5	1,26	1,26	1,30	1,35	1,19
Svojemu rodnemu	X	1,63	1.62	1,61	1,84	2,02
	N	30	71	67	177	90
kraju	5	1,03	1,05	,95	1,21	1,29
r	X	3,53	3,86	4,14	4,10	4,12
Italiji	N	30	71	66	176	90
	5	! ,46	1,31	1,19	1,13	1,18
|	X	3,43	3,71	4,06	4,20	4,28
Hrvaški	N	30	70	66	176	88
________	5	1,48	1,45	1,26	1,12	1,07
Narodna pripadnost se izkaže za statistično relevantno spremenljivko v naslednjih primerih:
Slovenci izražajo najvišjo stopnjo pripadnosti Slo venski Istri - statistično značilno višjo stopnjo pripadnosti glede na Hrvate (,4318) in skupino ostali narodi nekdanje Jugoslavije (,5220). To nam potrdi tudi primerjava glede na versko pripadnost, saj katoličani izražajo višjo stopnjo pripadnosti kakor pravoslavd (,9231) in hkrati povprečno najvišjo stopnjo pripadnosti glede na ostale verske skupnosti, kar nakazuje tudi primerjava povprečij: katoliška verska pripadnost (S?=1,71), muslimanska (x=2,07), pravoslavna (x=2,64) in nobena-aleist ,99). Avtohtoni prebivalci Slovenske Istre pričakovano izražajo v primerjavi s tistimi priseljenimi po 15. letu višjo stopnjo pripadnosti (,4508).
Pripadnost Primorski kot celoti prav tako v najvišji meri izražajo Slovenci s statistično značilno višjo stopnjo strinjanja kakor Italijani (,6717).
Pričakovano izražajo Slovenci najvišjo stopnjo pripadnosti tudi Sloveniji kot celoti, in sicer statistično
značilno višjo glede na Italijane (,1729) in Hrvate (,4348).
Pripadnost svojemu rodnemu kraju najbolj izražajo Hrvati; statistično značilno pa izražajo višjo stopnjo pripadnosti kakor Slovenci (,6041) in Italijani (,7646). Pričakovano prihaja do razlik v pripadnosti rodnemu kraju htdi med avlohlonim/neavtohtoniin prebivalstvom. V primerjavi z avtohtonim prebivalstvom izražajo priseljeni pred 15. letom (,4480) in po 15. letu (,4699) statistično višjo stopnjo pripadnosti svojemu rodnemu kraju.
Hrvati pa, prav tako pričakovano, izrazijo najvišjo stopnjo pripadnosti v primerjavi z ostalimi skupinami pri opredeljevanju pripadnosti Hrvaški kot celoti. Pri tem je opazna statistično signifikantna višja stopnja strinjanja glede na Slovence (,6041) in Italijane (,7646). Pri tem vprašanju je glede na versko pripadnost moč zaznati statistično značilno nižjo stopnjo pripadnosti med ateisti kakor med katoliki (,4496).
369
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
Vida ROŽAC DAROVtC: NtKAT£Ri vipiM RCGIONALNC lDENTlTCTE SI.OVTNSKC ISTRt VUJO ¡AVNCCAMNENIA. 561.3? j
Tabela 12: "Kako močno pripadate naslednjim geografskim območjem?" (glede na nacionalno pripadnost) Table 12: "Define your affiliation to the following geographical areas." (by national identity)
NARODNA PRIPADNOST		Slovenci	Italijani	Hrvati	Ostali narodi j nekdanje Jugoslavije
Svojemu kraju bivanja	X	1,52	1,69	1,77	1,56
	N	326	29	43	34
	8	,»4	..93	1,04	,93
Slovenski Istri	X	1,75	2,07	2,23	2,37
	N	329	27	43	35
	5	,95	1,17	1,21	1,37
Primorski kot celoti	X	1,76	2,43	1,93	1,94
	N	329	28	44	34
	5	,95	1,30	1,07	1,07
Sloveniji kot celoti	X	1,61	2,79	2,05	2,11
	N	328	28	42	35
	S	,92	1,10	1.01	1,13
Istri kot celoti	X	2,30	2,31	2,17	2,44
	N	324	29	42	34
	S	1,21	1,17	1,17	1,40
Evropi kot celoti	X	2,33	2,48	2,45	2,60
	N I 325		29	42	35
	5 S 1,20		1,06	1,27	1,42
Svetu kot celoti	5? i 2,22		2,67	2,34	2,60
	N 320		30	41	35
	6 j 1,23		1,49	1,20	1,52
Svojemu rodnemu kraju	x | 1,75		1,59	2,36	1,69
	N I 324		27	42	35
	ô 1 1,14		,89	1,25	1,32
Italiji	x j 4,11		2,84	4,12	4,26
	N j 325		25	42	34
	6 ! 1,17		1,18	1,23	1,14
Hrvaški	x j 4,22		3,67	3,00	4,12
	N | 326		24	41	34
	5 | 1,12		1,27	1,53	1,25
Glede pripadnosti regionalni identiteti anketirani nekoliko bolj pripadajo Primorski kot celoti kot Slovenski Istri, čeprav je tudi pripadnosti Slovenski Istri dokaj visoka.
ZAKLJUČEK
Reinvencija istrske identitete, ki smo ji priča sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, bi lahko bila tudi posledica različnih dejavnikov, od slabitve komunističnega sistema in vznika različnih civilnodružbenih gibanj do globalnega trenda krepitve regionalnih identitet. V zadnjem desetletju smo priča pravemu razmahu raznih društev, iniciativ, ustanov in kreativnih posameznikov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z istrsko kulturno dediščino in s tem posledično popularizacijo istrske kulture. Zato se je tudi odnos do tradicionalne istrske kulture spremenil. Istrska kultura je postala popularna tudi širše po Sloveniji, vendar pa je potrebno poudariti, da je tudi zaradi neavtohtonostt nosilcev pri-
šlo do nekritične mitizacije istrske kulture v smislu "magičnosti" in skrivnostnosti (prim, Baskar, 2002), kar pa nima prav veliko skupnega z istrsko realnostjo.
Za obravnavano območje se med prebivalci še vedno ni oblikovalo enotno ime. Večina izprašanih bi to območje poimenovala Obala, sledijo poimenovanja, v katerih je poudarjena slovenskost, in sicer: Slovenska Islra, Slovenska obala. Slovensko Primorje. Za Primorsko se je opredelil že znatno manjši delež, še manjši pa za ime Istra in Koprsko primorje, ki ga je dolga leta podpirala geografska stroka. Na področju poimenovanja vlada očitno precejšnja zmeda, ki je nastala predvsem zaradi povojnega dogajanja v Istri, kaže pa tudi na določeno pestrost identitet Zanimivo pa je, da se je ime Slovenska Istra, ki je relativno novo ime, temelječe na imenu zgodovinske regije Istra, že precej uveljavilo.
Regionalna identiteta Slovenske Istre je dokaj pestra, saj se je največ odgovarjajočih (48,7%) samoopredelilo kot Primorec, sledi prebivalec Obale in istran.
Opisane samoopredelitve se ne skladajo z izbranimi
370
ANNALES • Ser. hist. sociol. - 13 • 2003 • 2
VicEa ROZrtC OAROVCC NfkATiSl VIDIKI RFGIONAINE ¡IXNI'!rETE SLOVFNSICE ISTRE V lUfl (AVNECA MIM£N|A. JOI-372
poimenovanji regije pri {¡stih, ki so se opredeliii za Primorce. Del Primorcev je izbral poimenovanje Obala. Ostali dve kategoriji: (stran in prebivalec Obale pa izbereta poimenovanji v skladu s samoopiedelitvijo: Slovenska Istra, Istra oz. Obala in Slovenska obala. Zanimivo je tudi da se regijsko opredeljujejo tudi prise-Ijejnci, kar kaže na to, da regija ponovno pridobiva identiteto, ki je jo v polpreteklem času izgubila.
Kljub temu da se }e v zadnjem desetletju regionalna identiteta okrepila, rezultati ankete kažejo, da razmerje med nacionalno in regionalno identiteto govori še vedno v prid prvi, kar je v nasprotju s pričakovanji, ki izhajajo iz dosedanjih dognanj. Anketiranci izražajo
najvišjo stopnjo pripadnosti svojemu kraju bivanja, nato sledi pripadnost Sloveniji, pripadnost Primorski kot celoti, svojemu rodnemu kraju in šele na petem mestu Slovenski Istri, vendar bolj pripadajo Istri kot Evropi in svetu.
Glede na to, da se v Sloveniji oblikujejo nove regije, ki naj bi bile podlaga čezmejnemu sodelovanju v Evropski uniji, bi veljalo raziskavo razširiti na celotno Primorsko, saj je za učinkovito delovanje regije potrebna tudi skupna zavest regijskega prebivalstva, ki pa jo Istrani / Primorci / prebivalci Obale nedvoumno izražajo.
SOME ASPECTS OF REGIONAL IDENTITY OF SLOVENE ISTRIA IN THE LIGHT
OF PUBLIC OPINION
Vida ROŽAC DAROVEC University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, Si-G000 Koper, Garibaldi jeva 1
e-mail: vicia.rozac@7rs-kp.si
SUMMARY
This article evolved as a result of quantitative study: "Identity of Slovene ¡str/a". It is supplemented by some interview, which were carried out among the citizens of Slovene ¡stria in 2003. It pays attention to some aspects of regional identity.
The purpuse of discussion presented in the article is to find out how the citizens of Slovene Istria define themselves in the regional sense and how they denominate the region, knowing that, this region is unique in Slovenia, because of its numerous names.
Further, we wanted to figure out their affiliation to regional identity compared to affiliation to other territorial communities, mainly we were interested in the relationship between regional and national identity.
Browsing through some most important findings reve?.!, that the territory in question still has no common name. The majority of subjects named this territory the Coast, some of them exposed its Slovene nature and named it: Slovene Istria, Slovene Coast or Slovene coastal region. Substantially smaller number of subjects used the name Primorska (i.e. the coastal region) and only few the Koper coastal region - the name that was years long supported by the geographic discipline. Obviously, there is a pronounced confusion regarding this territory denomination, a confusion stemming mainly from the after-war events in Istria, but it also shows a certain level of multifarious identities. However, it is interesting that although the name Slovene Istria based on the name of historic Istria region is relatively new, it is already well recognised.
The regional identity of Slovene Istria is multifarious, since the majority of subjects defined themselves as "Primorec" (i.e. the citizen of coastal region), followed by the citizen of the Coast and the Istrian. The described self* definitions are not in accordance with selected labeling of the region for those who defined themselves as "Primorec". Part of those who defined themselves as Primorec, chose the name Coast for the region. The other two categories, namely the category of the Istrian and the citizen of the Coast are in accordance with self-definition of the region - Slovene Istria or Istria and the Coast or the Slovenian Coast respectfully.
Although the regional identity in the last decade has strengthen, the proportion between the national and the regional identity is s till in favour of the fist one, which is contrary to expectations stemming from so far existing findings. Our subjects express the highest affiliation to their town of living, followed by affiliation to Slovenia, the Coastal region as a whole, their place of birth and then to Slovene Istria (ranked on the fifth place), however, they expressed greater affiliation to Istria, than to Europe and the world.
Key words: regional identity, national identity, Slovene Istria, Primorska, the Coast, labeling, self-definition
ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 - 2
v«b kg;:ac. darovec. mtkair.ri vioski kioonain£ iuf.ntitfie m.ovtnsw: «tri- v uxi javnega mnfnia. .k>u?7j!
VIRI IN LITERATURA
Baskar, B. (2002); Nevidni Mediteran: Rudije o regionalnem prekrivanji.) na vzhodnojadranskem [xxiročju. Knjižnica Annales 29. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstverio-raziskovafno središče RS Koper.
Berce, E. (2002): Istra brez meja je moja glasba -pogovor 2 etnomuzikofogom Dariom Marušičem. Primorska srečanja št. 249. Nova Gorica 51-55. 6rumen, B. (2002): Sv. Peter in njegovi časi: socialni spomini, časi in identitete v istrski vasi Sv. Peter. Ljubljana, Založba/*cf.
Bufon, M. (1997): Geopolitične in e ti učne transformacije v zgornjem Jadranu med konflikti in integracijskimi prspektivami. Annales: Anali za istrske in mediteranske Študije, 10/97. Koper, 295-307. Darovec, D. (1992): Pregled zgodovine Istre. Knjižnica Annales 1. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Primorske novice.
Gams, I. (1991): Analiza imen za obalno regijo. Annales: Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, 1/91. Koper, 7-1 i.
Markežič, ). (2003): Intervju z Jožetom Markežičem v Pregari, 2003. Zapis pri avtorici. Pelicon, L. (2003): Intervju z Lucijanom Peticonom v Kopru, 2003. Zapis pri avtorici. Setlmak, M. et al. (2002): Identiteta Slovenske Istre. Delovni zvezek i. Koper, Znanstvenoraziskovalno središče RS Koper.
Sturm, P. (1992): Evropa regij, kultur in jezikov. V: Apovnik, P., Unkart, R. (eds.): Kaernten- Dokumentation 10. Klagenfurr, 50-70.
Stok Vojska, N. (1998): Moja deštra Istra. O njenih ljudeh, lej^otah, posebnostih. Marezige. Zupančič, }. (1997): Razsežnosti regionalne identitete na primeru Istre in Koroške. Annales: Anali za istrske in mediteranske študije, 10/97. Koper, 307-319.