PrIMORSKI dnevnik ^ 2ačel izhajati v Trstu Prerih1^3 1945' nje90v PARTIZANSKI ^ra 1943 SS 0d5-17 pa 26. novem-v vasi Zakriž nad l,r|n._ razmnožen na sep- 1944 se je tiskal q lskarni »Doberdob« v v?:u pri Gorenji Trebu-dn id 18-_ septembra 1944 »^1 maia 1945 v tiskarni Dri .!en.ija<< P°d Vojskim 'eriji, do 8. maja 1945 kj v ^vobojenem Trstu, ka rD6 .i2Šla zadnia števil-• Bil je edini tiskani par-snfnski DNEVNIK v za-SU2n]eni Evropi. pnmorski ML dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 239 (14.069) Trst, sobota, 23. novembra 1991 Položaj na Hrvaškem se vse bolj zaostruje tako na vojaški kot na politični ravni Aretacija voditelja HOS Parage hudo zaostrila ozračje v Zagrebu Zvezna armada in njeni srbski pomagači vse bolj stiskajo obroč okrog vzhodne Slavonije Za mnogimi vukovarskimi begunci ni sledu - Število hrvaških brezdomcev že preseglo pol milijona ZAGREB — Položaj na Hrvaškem se iz tieva v dan bolj zaostruje. Poročilom o litiju, rušenju in človeških tragedijah se Pridružujejo vesti o vse večji politični krizi hrvaškem vrhu, ki iz dneva v dan bolj 9roža položaj predsednika Tudjmana. Pa-®c Vukovarja in vse tesnejši oblegalski Proč okrog drugih središč vzhodne Slavo-Prje burijo zagrebške politične kroge, vče-aJ pa je padla tudi prva žrtev tega zaostro-anja. V Zagrebu so namreč aretirali vodi-j la nacionalistične Stranke prava Dobros-ava Parago in njegovega pomočnika Milama Vukoviča, ki sta se odpravljala na 'skovno konferenco na sedež stranke. Med aretacijo je baje prišlo tudi do streljanja, aragov odvetnik pa je povedal, da je polica dan prej proti aretiranima vložila prija-v° na okrožnem sodišču zaradi oborožene-9a upora, vendar naj bi jo sodišče zavrnilo aradi preskromne dokumentacije. Paragovi °rnišljeniki, med katerimi je po aretaciji Prišlo do velike napetosti, so prepričani, da °do njihovega vodjo nemudoma izpustili, ^ajti sicer bi lahko prišlo do katastrofalnih Posledic. Spričo odločnosti oboroženih pri-Pradnikov Paragove stranke pa je bojazen, da se spor še bolj poglobi, zelo stvarna. Pripadniki HOS se že zbirajo, njihove želje, da bi osvobodili svojega predsednika, pa gotovo ne bo mogoče dolgo brzdati. Če bi Hrvaško sedaj zajela še državljanska vojna -in ta aretacija predstavlja nevarno vžigalno vrvico - bi bil njen položaj še toliko hujši, saj z bojišč nenehno prihajajo novice o vse močnejših sovražnikovih napadih. Iz opustošenega Vukovarja je včeraj prispela v Džakovo kolona s 322 ranjenci, 17 zdravniki in 6 medicinskimi sestrami, zvečer pa se jim je pridružil še konvoj z 2500 civilisti in 60 ranjenci, ki so zadnji zapustili vukovarsko bolnišnico. Po besedah ministra Andrije Hebranga pogrešajo okoli 250 ranjencev in 300 medicinskih delavcev, ki so bili na seznamih ljudi, ki bi morali priti iz Vukovarja. Med njimi pogrešajo tudi dr. Vesno Bosanac, predstojnico vukovarske bolnišnice. V Vukovarju je še vedno 6 tisoč civilistov, od katerih nove oblasti zahtevajo, da se izselijo iz mesta. Na sliki (AP) begunci iz Vukovarja. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Egipčan bo novi tajnik OZN NEW YORK — Podpredsednik egiptovske vlade Butros Gali je novi generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Na mesto Pereza De Cuel-larja ga je preteklo noč praktično soglasno izvolil Varnostni svet (11 glasov za in 4 vzdržani), njegovo izvolitev pa bo morala potrditi še Generalna skupščina. Za generalnega podtajnika OZN pa je bil imenovan Italijan Giandomenico Picco, ki je bil do sedaj poseben pomočnik De Cuellarja za probleme talcev. Galijeva izvolitev sicer ni presenečenje, saj je bil tokrat za tajniško mesto na vrsti zastopnik črne celine, njegovo ime pa je bilo eno najsprejemljivejših. Zadovoljstvo ob Gali-jevi izvolitvi je včeraj izrekla večina članic Varnostnega sveta, vključno z Italijo, kot tudi De Cuellar, ki se tačas mudi na obisku v Italiji. V Gorici posvet SKGZ o gospodarskih izzivih neodvisne Slovenije guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in mag. Vojka Ravbar s ^venskega ministrstva za zunanje zadeve z organizatorji posveta o 9°spodarskih izzivih in perspektivah Slovenije (Foto Marinčič) NA 8. STRANI V Trstu prvo uradno srečanje med slovensko in italijansko manjšino Odkrit pogovor o različnostih in sodelovanju v mejah možnega TRST - Solidarnost med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in Italijansko v Jugoslaviji je bila v vseh povojnih letih ena od značilnosti tukajšnjega prostora, eden od dejavnikov zbliževanja in spodbujevalec sodelovanja med državami z različnimi političnimi sistemi. Toda ta solidarnost je bila vsaj delno tudi ideološka dogma. Danes, ko se stvari v vzhodnem delu evropske celine spreminjajg, ko se tudi v naši soseščini spreminja politični zemljevid z osamos-vanjanjem Slovenije in Hrvaške in s hudo krizo, ki plamti v jugoslovanskem prostoru, tudi solidarnost med manjšinama ni več dogma, pač pa rezultat, ki ga je treba graditi postopno, ob upoštevanju interesov vsake narodnostne skupnosti, ki so lahko v različnih obdobjih različni. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Med dobitniki tudi fotoreporter našega dnevnika Mario Magajna Podelili Bloudkove nagrade in plakete , Dobrna v slavnostni dvorani zdravilišča Do-rna pri Celju je bila včeraj svečana podelitev Blo-dkovih nagrad, najvišjih športnih priznanj Slovenije a leto 1991. Dobrna bi bila morala po programu a°stiti srečanje že lansko leto, a so tedanje poplave ° onemogočile. Na srečanju, ki so se ga udeležili evi(ni vrhunski športniki in športni organizatorji arejših in mlajših generacij, je govoril podpredsed-t'tt sl°venske vlade dr. Matija Malešič, ki je ob čes-tkah nagrajencem podčrtal vlogo telesne kulture in eljavljanje slovenskih športnikov skuapj z uveljav-Janjem samostojnosti mlade slovenske države. ., ^iDja je letos podelila priznanja petim posamez-kom in eni organizaciji, plakete pa je prejelo 19 posameznikov in ena organizacija. Nagrade je pode-1 Predsednik odbora za priznanja Evgen Bergant, tuT plakete Stanka Bloudka pa je letos bi fotoreporter našega dnevnika Mario Maganja, ki "a vidimo na našem posnetku (foto M. Dobovšek). Vladna večina brani Cossigo Polemike in napetost rastejo RIM — Predsednik Cossiga, glavni protagonist napetega političnega dogajanja zadnjih dni, je včeraj začasno utihnil in se ukvarjal z izrecno diplomatskimi posli. Polemike pa se zato niso prav nič polegle. Oc-chetto, ki je zahteval obtožbo predsednika zaradi ogrožanja ustave in nekaterih institucij, svojega namena sicer še ni uresničil, vendar ga tudi ni opustil, z njim pa je potegnila vsa levica z radikalci in Orlan-dovo mrežo vred. Stranke vladne večine pa so odločno stopile na stran predsednika republike. NA 2. STRANI Vladna večina brani predsednika, DSL ni enotna glede tajnikove pobude Occhetto še ni dokončno sklenil ali bo zahteval obtožbo Cossige RIM — Demokratična stranka levice se še ni dokončno odločila, ali bo zahtevala obtožbo za predsednika Cossigo, najbrž tudi zato, ker se je glede enotnosti mnenj v Occhettovi stranki ustvaril dvom. Spodbudil ga je pogovor med Craxijem in liderjem reformistov DSL Napolitanom, med katerim naj bi se slednji nekoliko ogradil od Occhetta. Vest so zainteresirani demantirali, dvom pa je ostal. Napolitano naj bi namreč potrdil, da je Cossigovo zadržanje dvomljivo, vendar se s stališči PSI ne strinja, hkrati pa se še ni odločil, ali bo Occhettov predlog podprl. »Odločali bomo na seji vodstva,« je še dejal. S svoje strani pa je Occhetto ponovno potrdil veljavnost in pomen svoje odločitve in odločno zavrnil obtožbe o stalinizmu in leninizmu ter neodgovornosti, ki mu jih je natresel šef države. »Nič vsega tega, prav nasprotno, moja pobuda ima liberalno demokratični pečat in odraža veliko odgovornost,« je pojasnil. Pobudo DSL so medtem ostro kritizirali predstavniki večine s KD in PSI na čelu. Cossigo je zagovarjal tudi Andreotti, ki je v Brescii zaključil volilno kampanjo za upravne volitve. »Krivične polemike na račun predsednika so vse pogostejše, zadnje dni pa sta jih podkrepila še postkomunistično topništvo in stavka sodnikov (stavko je sicer označil z zaprtjem, kajti ne morejo stavkati tisti, ki se potegujejo za oblast). Vse to pa se dogaja v času, ko bi morali vse sile usmeriti v vstop v Evropo in v tragedije, ki se odigravajo pred našimi vrati. Cossigi je treba vrniti vlogo »super partes«, ki ne more biti vpletena v nobeno pristransko politično polemiko,« je ugotavljal ministrski predsednik. Tajnik KD Forlani pa je pobudo DSL označil za obsojanja vredno dejanje, ki ga podpihujejo neskončna nasprotja. »Pred takimi napadi bo KD vselej branila pred-senika republike,« je opozoril. Craxi, ki je sklical strankino direkcijo, pa je ujel dve muhi na en mah: obsodil je napade na Cossigo in sodnike, ki so oklicali stavko. »Provokacije zoper predsednika so presegle vsako mejo in akcijo DSL je treba odločno preprečiti, politična stavka sodnikov pa predstavlja nesprejemljivo prestopanje meja,« je rekel. Occhettovo »nadebudnost« so kritizirali še lider PLI Altissimo, ki meni, da gre za »sramotno dejanje«. Skupaj s Craxijem pa je zahteval, naj vlada zavzame odločno stališče do akcije DSL. Za La Mal-fo (PRI) je zahteva po obtožbi »napačna poteza, ki bi brez prave utemeljitve ogrožala ustavo.« Skratka, pobuda DSL je naletela na odziv samo v levici, pri radikalcih in Orlandovi mreži. Leolu-ca Orlando je tudi včeraj potrdil, da je Cossiga izvedel atentat na ustavo. »Zahtevo po obtožbi smo uradno izrekli v prepričanju, da si predsednik ne sme dovoliti udrihanja po avtonomiji in neodvisnosti sodstva«. Andreotti na skupščini CISL o gospodarstvu in Jugoslaviji RIM — Ministrski predsednik Andreotti je včeraj zaključil dvodnevno zasedanje vodilnih kadrov CISL. V razčlenjenem posegu se je dotaknil vseh najbolj aktualnih gospodarskih problemov, od finančnega zakona do pogajanj o ceni dela in davčni reformi, govoril je o vstopu v Evropo, na katerega se Italija pripravlja z nemajhnimi napori. Notranjim političnim dogodkom se je Andreotti izognil, pač pa je z velikim poudarkom govoril o jugoslovanski krizi. Glede cene dela je predsednik vlade dejal, da se morajo pogajanja nadaljevati, vendar ne po stari poti, ki doslej ni pripeljala nikamor, ker je ustvarjala preveč razlik med javnim in zasebnim sektorjem. Po njegovem mnenju je potrebna odločnejša roka pri izbiri. V zvezi z davčno reformo pa je dejal, da jo je treba začeti izvajati pred volitvami in je to svoje mnenje že predočil finančnemu ministru. »Nihče ne sme misliti, da je povojni gospodarski razvoj nekaj naključnega, kajti je sad naporov vseh, ki se resno ukvarjajo s politiko in sindikatom, za zaščito svobode in demokracije, v katero ne gre dvomiti.« Na račun novosti in tudi dramatičnih sprememb na evropskem Vzhodu je govornik opozoril na prenagljenost in neprevidnost, ki jih označujeta. Tržne- ga gospodarstva ni mogoče vzpostaviti čez noč, potrebne so žrtve in točne računice. Ob jugoslovanski krizi pa je pojasnil, da Italija ni formalno priznala republik, ki so se odločile za neodvisnost, »ker je računala na skupno odločitev Evrope in ker ni hotela povzročati dodatnih problemov bivši federaciji, kjer obstajajo tudi druge potrebe in težnje po avtonomiji.« »Jugoslavija kot taka ne obstaja več. OZN predlagam, da pošlje modre čelade na mejna območja sprtih republik, da bi preprečili dodatno prelivanje krvi,« je povedal predsednik vlade, ki je ponovil prepričanje, da mora Jugoslavija čim prej izdelati tak statut, ki bo zadostil potrebam vsake republike pos-bej, kar bi zagotovilo tudi zaščito narodnih manjšin. Med častnimi gosti skupščine CISL je manjkal predsednik republike Cossiga. Svojo odsotnost je opravičil v pismu, v katerem je pojasnil, da ni hotel spraviti v zadrego sindikata, zlasti po polemikah na račun njegove osebe. Prav tako je hotel preprečiti zadrego, v kateri bi se znašel Andreotti zaradi polemik med Cossigo in KD. V prepričanju, da bo skupščina CISL razumela njegovo odločitev, je Cossiga napovedal, da bo po poteku mandata zaprosil za članstvo v tem sindikatu. Zakon o manjšinah in polemike na levici Pravica do uporabe maternega jezika Narodnostne skupnosti, ki živijo v Italiji, so doslej imele v desnici svojega objektivnega sovražnika, ki se je s sklicevanjem na kulturno in jezikovno enovitost države protivil vsakršnemu priznanju različnosti. Sedaj pa se je temu »naravnemu« sovražniku pridružil še drugi, veliko manj pričakovan in sicer del italijanske kulturne levice. Morda tudi iz strahu pred širjenjem in krepitvijo raznih lig je pet vidnih turinskih intelektualcev, potem ko je poslanska zbornica sprejela zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti, povsem razkačenih pisalo Craxiju in Occhettu in ju obtožilo, da sta s svojim glasom in stališči podprla »pravcati atentat na kulturno enotnost italijanskega naroda in približala Italijo bolj Jugoslaviji kot pa Evropi«. Podpisniki takega stališča so, skoraj neverjetno, zgodovinarji Valerio Castronovo, Massi-mo Salvadori in Nicola Traniag-lia, politolog Gian Enrico Rusco-ni in esejist Saverio Vertone. Njihova stališča je včeraj podprl tudi predsednik Senata Giovanni Spadolini, ki je v članku za rimski Messaggero zapisal, da ima sicer Italija ustavno dolžnost zaščititi narodne manjšine - Nemce na Južnem Tirolskem, Francoze v Dolini Aoste in Slovence v Fur-laniji-Julijski krajini - vendar je treba jasno ločevati med živimi evropskimi jeziki in mrtvimi jeziki ali dialekti, ki so povzdignjeni na raven jezikov. V trenutku, ko se krepijo lokalpatriotis-tične težnje, meni Spadolini, bi bila velika napaka priznati jezikom, ki jih govorijo v zelo majhnih skupnostih, isto vrednost, ki jo moč evidence in preteklosti daje italijanskemu jeziku, odrazu in zrcalu celotne zgodovine italijanske družbe. A kaj vsebuje tako hudega zakon, da je izval alarm in jezo omenjenih intelektualcev ter predsednika senata? Najbolje bo, če povzamemo bistvene elemente, na osnovi katerih naj bralci sodijo sami. Zakon, ki mora sedaj še v senat, v prvem členu določa, da Republika Italija ščiti jezik in kulturo prebivalcev albanskega, katalonskega, germanskega, grškega in romskega porekla in tistih, ki govorijo ladinski, fran-ko-provansalski, francoski in ok-citanski jezik. Ob teh pa še jezik in kulturo Furlanov in Sardov. Območja, na katerih naj se uresničujejo določila zakona, določajo posamezne dežele. Postopek morajo sicer začeti predstavniki manjšine, če manjšina v zainteresirani občini presega 15 odstotkov prebivalstva (kaže, da je popravek o odstotku vsilil tržaški poslanec LpT Giulio Camber). Zakon priznava manjšinam sledeče pravice: pouk krajevnega jezika v vrtcih in osnovnih šolah, v. srednjih šolah pa pouk istega jezika na zahtevo zainteresiranih; Dežela lahko raztegne te ukrepe na tistih področjih vzgoje in izobrazbe, za katera ima pristojnost; pripadniki manjšin lahko rabijo svoj jezik v občinskih in rajonskih svetih in v šolskih svetih; občine lahko objavljajo v manjšinskem jeziku tudi uradne akte, čeprav ima pravno veljavnost samo italijansko besedilo; dovoljena je uporaba manjšinskega jezika v odnosih z javno upravo in javnimi uradi; občine lahko s sklepom občinskega sveta uradnemu imenu vasi in krajev dodajo tudi imena v manjšinskih jezikih; pripadniki manjšin, ki so jim bili poitalijančeni priimki, lahko s predstavitvijo ustrezne dokumentacije spet pridobijo izvirno obliko priimka; v deželne radijske in televizijske programe Rai se lahko vključijo kulturne in izobraževalne oddaje v manjšinskem jeziku; Dežele lahko v mejah svojega proračuna podprejo zasebne medije, ki poslujejo v manjšinskem jeziku; prav tako lahko spodbudijo in podprejo ustanovitev posebnih inštitutov za zaščito jezikovnega in kulturnega izročila manjšine. Za kritje stroškov, ki izhajajo iz zaščitnih ukrepov, država predvideva letno 10 milijard lir-Člen 17 pa določa, da zakon ne zadeva jezikovnih skupnosti v deželah Tridentinska-Južna Tirolska in Dolina Aoste, ki so zaščitene s posebnimi statuti, čeprav se na te skupnosti lahko raztegnejo morebitna določila, ki bi bila bolj ugodna od tistih v posebnih statutih. Avtonomna pokrajina Trento lahko uresničuje zakon za ladinsko prebivalstvo, ki živi v njenih mejah, s tem zakonom pa se ne spremeni ničesar v zaščiti slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Do tu zakon. S čim ruši kulturno celovitost Italije? Vzroki pojava so najbrž drugje, ne v teh določilih. y T. nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani • Aretacija Pred včerajšnjim nadaljevanjem pogajanj s predstavniki JA v Zagrebu pa je hrvaški minister za zdravstvo dr. Andrija Hebrang povedal, da so včeraj v Sremski Mitroviči namerno pomešali ranjence iz Vukovarja in begunce, da bi tako preprečili ugotovitev natančnega števila ranjencev. Jugoslovanska armada in srbske četniške sile so včeraj dopoldne spet obstreljevali Zadar. Napadalec skuša prodirati proti Paškemu mostu. Boji so dopoldne divjali tudi na območju Siska. Poročil o žrtvah ni, znano je le to, da spopadi v trenutku, ko to poročamo, še vedno trajajo. Hrvaška agencija Hina poroča še o spopadih na območju Vukovarja, Petrinje, Laslo-va in Ernestinove, kamor so že prodrli okupatorski tanki. Razmeroma mirno pa je bilo na območju Gospiča in Karlovca, najbrž tudi zaradi vremena, saj je v Gospiču ponoči snežilo, v okolici Karlovca pa so Kolpa in njeni pritoki prestopili bregove. Včeraj dopoldne je iz dubrovniškega pristanišča proti Reki izplula francoska ladja »La Rance«, na kateri je približno 300 beguncev, v glavnem žensk, otrok in starejših ljudi. Medtem pa je v dubrovniškem pristanišču še vedno grška ladja »Rodos dva«, ki tudi sodeluje v mednarodni humanitarni akciji. Menda bo ta ladja ostala na območju Dubrovnika približno mesec dni in bo vzdrževala pomorsko zvezo z bližnjimi otoki. Medtem pa predstavniki armade in dubrovniških oblasti ob prisotnosti francoskega ministra za socialna vprašanja Kuchnerja nadaljujejo pogovore o možnostih za izboljšanje življenjskih razmer Dubrovčanov, ki so že skoraj dva meseca brez vode in elektrike, primanjkuje pa jim tudi živil. Po podatkih visokega komisariata OZN za begunce je na Hrvaškem že več kot pol milijona brezdomcev oziroma beguncev, predvsem žensk in otrok, ki so našli zatočišče tako na domačih tleh kot v Sloveniji in nekaterih bližnjih državah. Ti ljudje potrebujejo vse vrste pomoči, UNICEF pa je v ta namen že določil prvi emergen-čni obrok pomoči v znesku 1,75 milijona dolarjev. Hrvaški predsednik Tudjman je včeraj poslal pismo ameriškemu predsedniku Bushu in sedemindvajsetim državnikom po svetu. Seznanja jih z okrepljenimi napadi Srbije in armade na Hrvaško in opozarja, da hočejo še pred prihodom mirovnih sil zasesti kar največ ozemlja, po možnosti do linije zamišljenih meja »Velike Srbije«. Tudjman predsednika Busha poziva, naj prisili armado in Srbijo, da bosta ustavili vojno in naj čimprej pošlje mirovne sile na Hrvaško, hkrati pa podpre ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine proti hrvaškemu in drugim nesrbskim narodom. Ameriški senat pa je včeraj zahteval od zvezne administracije, naj prizna neodvisnost Slovenije in Hvraške, če se Srbija ne bo odzvala ha mirovna prizadevanja EGS. V resoluciji, ki jo je predložil demokratski senator Albert Gore, senat vabi administracijo, naj se posvetuje z drugimi državami in z OZN o primernosti formalnega priznanja obeh republik. Senator Gore je namreč prepričan, da morajo ZDA in mednarodna skupnost Srbom dopovedati, da bodo ostali diplomatsko in ekonomsko osamljeni, če bodo še naprej odklanjali sodelovanje z EGS pri iskanju rešitve konflikta. • Odkrit pogovor Tudi zaradi tega je tembolj pomembno včerajšnje srečanje med skupnim zastopstvom slovenske manjšine v Italiji in predstavništvom Unije Italijanov, ki predstavlja italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem. Šlo je za prvo uradno srečanje med predstavniki obeh manjšin, kar je že samo na sebi pomembno, dejstvo, da je srečanje bilo na sedežu Deželnega sveta v Trstu, pa je pomen dogodka še poudarilo in mu dalo pečat uradnosti. Že sama sestava delegacij je poudarila različnost pogojev, v katerih sta se znašli in v katerih delujeta manjšini. Na eni strani zastopniki sedmih komponent, v katerih se prepoznavajo Slovenci v Italiji (krovni organizaciji SKGZ in SSO, stranke SSk, DSL, PSI, GKO in društva videmske pokrajine), na drugi neposredno izvoljeno vodstvo Italijanske unije, ki zastopa manjšino, živečo v dveh različnih suverenih državah. Skoraj dveurni pogovor na tem prvem srečanju je bil zato predvsem zelo odkrita vzajemna informacija in izmenjava izkušenj, pri čemer sta delegaciji dosegli tisto stopnjo solidarnosti in enotnosti, ki je v tem trenutku in v sedanjih okoliščinah mogoča. Zahtevati kaj več bi bilo nerealno. Vsekakor pa bodo s srečanji nadaljevali, da bi poglobili posamezne probleme in preučili možnost tudi konkretnih skupnih načrtov in dejanj. Skupna izhodišča pa nedvomno obstajajo in so predvsem želja obeh manjšin, da sta osebek tako v odnosu do države, v kateri vsaka živi, kot do matice; zavračanje vsakršnega poskusa zlorabe manjšin; načelna podpora in zahteva po zadovoljivem standardu pravic ter obveza, da v si svojem delovanju manjšini ne bosta škodili. Interesi italijanske in slovenske manjšine se v tem konkretnem trenutku in sedanjih razmerah lahko tudi križajo. A dejstvo, da se znata kljub temu pogovarjati umirjeno in odkrito ter iskati vso možno solidarnost, lahko nedvomno blagodejno vpliva na prostor, ki doživlja hitre in velike spremembe in v katerem nekateri skušajo razplamteti strasti, ki vodijo prej v preteklost kot pa v prihodnost. Genscher napovedal priznanje Slovenije BENETKE — Nemški zunanji minister Genscher je med delovnim obiskom v Benetkah napovedal, da bo Nemčija 4. decembra odločala o priznanju Slovenije in Hrvaške' »Spoštovanje samoodločitve obeh republik je povsem v skladu s Pariško listino in hkrati brani meje in zahteve manjšin,« je še dejal Genscher. Do priznanja naj bi prišlo v okviru decembrskega vrha v Maastrichtu. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLT dnevna, mesečna naročnina 300 SLT. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šle 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Ogla* si iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Jutri prvi deželni referendum v F, J K Veliko pozivov k udeležbi volilcev O čem bomo glasovali jutri Na volilnih sedežih bodo vsakemu volilcu jutri izročili pet glasovnic. • Cestne povezavah (siva glasovnica) Cilj pobudnikov je, da se razveljavi celoten zakon 22/85 o deželnem razvojnem načrtu v zvezi z gradnjo cestnih povezav. Če bo prevladal »da«, se pristojnim organom (ANAS, Dežela, Pokrajine in Občine) pri gradnji novih cest ne bo treba sklicevati na organska določila splošnega načrta. Naravovarstveniki trdijo, da ta načrt vsebuje gradnjo nepotrebnih povezav, ki pa bodo davkoplačevalce stale več kot 2.000 milijard lir. V tem primeru bi bilo vsekakor potrebno, da Dežela pripravi nov zakon, sicer bi na področnju novih gradenj cest prišlo do vrste med sabo nepovezanih posegov. • Izvajanje določil zakona Galasso (zelena glasovnica) Cilj pobudnikov je, da se razveljavi zakon 42/86 o krajinskih vinkulacijah z namenom, da se na celotno območje naše dežele uvedejo določila ta-koimenovanega vsedržavnega »zakona Galasso« o zaščiti krajine. Učinki tega referenduma so ničelni, kati nov deželni urbanistični načrt, ki ga je pred dnevi odobrila tudi vlada (stopil pa bo v veljavo po referendumu), izrecno predvideva upoštevanje določil zakona Galasso, tako da bo treba za posege na območjih, ki jih ta določila ščitijo (gozdovi, obale, bregovi), imeti dovoljenje ministrstva za kulturne dobrine in za okolje. ® Lov v parkih (rumena glasovnica) Cilj pobudnikov je v tem, se razveljavi prvi odstavek 12. člena zakona 11/83, ki omogoča lov na območju naravnih in zaščitenih parkov. Po mnenju pobudnikov bi se s tem v naravnih parkih in na zaščitenih območjih dejansko prepovedalo vsakršno obliko lova. Če bo prevladal »da«, bo treba lov urejati na osnovi načrtov o varovanju in razvoju, ki jih vsebuje urbanistični zakon. Deželni svet je pred kratkim spremenil določila v zvezi z zakonom o lovu v parkih, a po mnenju naravovarstvenikov lova s tem ni preprečil. O Lovski rezervati (modra glasovnica) Cilj pobudnikov je, da se razveljavi 3. člen zakona 13/69, ki upravljanje lovskih rezervatov po-verja izključno Združenju lovcev. S tem naj bi na teh področjih vzpostavili javno nadzorstvo in prekinili dejanski monopol lovcev. Če bo prevladal »da«, bo potrebno v kratkem času pripraviti nova zakonska določila. Na Deželi je že bila umeščena komisija, ki se ukvarja s spremembo zdajšnje zakonodaje na področju lova. Eno od določil novega zakona naj bi navajalo, da je za upravljanje lovskih rezervatov neposredno pristojna Dežela. • Lov na divjega petelina in ruševca (oranžna glasovnica) Cilj pobudnikjov je, da se razveljavi prve tri odstavke 3. člena zakona 14/87, ki omogoča majski lov na divje peteline in ruševca (gallo cedrone in gallo forcella). Namen pobudnik je ta, da se potrdi načelo, po katerem je treba prepovedati lov na divjad v obdobju parjenja. Učinek referenduma je ničeln, kajti Dežela je to določilo že črtala z uvedbo novega zakona o lovu na divje peteline in ruševce. dejal, da se bo mogla deželna za- Jutri se bodo torej polnoletni Pfebivalci Furlanije Julijske kraji-116 Zopet podali na volišča, vendar Pa bo to prvič, da bodo glasovali ° deželnih referendumih. Opredeli se bodo morali glede petih ugašanj v zvezi z varstvom oko- *]a. Verjetno se ne motimo, če trdi-?°. da je večina 1.054.700 upravi-Cencev površno seznanjena z bis-tvom vprašanj. Stranke so se gle-referendumov zelo malo anga-I lrale, mnoge puščajo svojim vo-Jlcem prosto izbiro, prave *a®panije sploh ni bilo, pobudni-Pa se pritožujejo nad informa-Cllsko blokado, čeprav sredstva isvnega obveščanja v zadnjih arieh jutrišnjemu glasovanju le ^menjajo nekaj več pozornosti. In vendar so vprašanja, ki jih Postavljajo referendumi, dokaj zapletena. Zahtevala bi globljo ana-^o, krešenje različnih mnenj, nesti pa poseg strokovnjakov, ki na zadeve bolje spoznajo. Tu so s® navidezno nerazrešljivi juridič-zapleti, ki so nastali potem, ko 1® deželni svet nekatera določila, so bila predmet referendumov, spremenil, a ne dovolj hitro, da bi lehko preprečil izvedbo referen-nuniov. Tako bomo jutri glasovali Indi o vprašanjih, ki so po svoje 2® zastarela (čeprav zakoni še niso st°pili v veljavo), kot na primer Slede izvajanja določil takoime-novanega zakona Galasso in lova na divje peteline. Prava polemika Pa plamti okrog novih določil o lovu v parkih. Naravovarstveniki {nenijo, da nov zakon, ki bo objav-9®n 5. decembra, ne sprejema Predlogov referenduma, zato go-v°rijo o ponarejenem referendu-n®. Ta - če bo prevladal »da« -nlrinja določila, ki se bodo nato sPet vrinila skozi nov zakon. Devini svet je v četrtek popoldne Potrdil načelo, po katerem so lah-ko predmet referenduma le še veljavni zakoni. Kot je priznal član Predsedstva Bruno Lepre je svet v 1®® pogledu pritožbe svetovalcev klenih prezrl, a Lepre je hkrati TRST — Ekonomske sankcije ES 0° Jugoslavije, vloga sindikatov na območju Alpe-Jadran, vprašanje manjšin so bile glavne teme vče-rajšnjega srečanja med deželnim Zastopstvom sindikata CGIL in ^odstvom Svobodnih sindikatov Slovenije , to je največje sindikalna organizacije v Sloveniji, ki šteje ‘130.000 članov. 9be delegaciji sta se v pogovoru najprej zaustavili pri vprašanju sankcij. Ugotovljeno je bilo, da so mir ti ukrepi ES potrebni, vendar Pa še naprej prizadenejo tudi Slo-v®nijo, ki si je že od vsega začetka Prizadevala za mir in je podpirala tališča Evropske skupnosti. Ukre-Pr bremenijo že tako zelo težak ®konomski položaj v sosednji re-Publiki s tem, da zmanjšujejo vrednost plač in ogrožajo delovna mes-la delavcev. Delež slovenskega izvoza v okviru zdaj že bivše Jugos-jmdje namreč znaša 34 odstotkov. Ukrati je bilo na srečanju ugotov-rjeno tudi, da sankcije proti Slovenci škodijo tudi Furlaniji-Julijski krajini. Obe delegaciji sta se dogo-vorili, da bosta to vprašanje internacionalizirali, deželno vodstvo LGIL pa bo od svojega državnega '•'odstva zahtevalo, naj poseže pri vladi. Glede sindikata Alpe-Jadran sta ®be strani soglašali, da je potrebno ta organizem okrepiti do take n®re, da bo lahko prevzel vlogo Povezovalca sindikalnih vprašanj, j? se tičejo dežel s tega območja. uogovorili so se tudi, da bodo tur-nusnemu predsedniku Alpe Jadran Poslali pismo, v katerem ga bodo Ponovno pozvali, naj nemudoma kliče sejo, na kateri naj bi obravnavali vprašanja Slovenije in Hr-vatske. Obe strani sta se zavzeli za reši-®v vprašanj, ki se tičejo manjšin z obeh strani italijansko-slovenske ®eje. CGIL je zelo ugodno ocenilo konodaja vsekakor prilagoditi želji državljanov in če bo na referendumu o lovu prevladal »da«, bo treba pač spremeniti tudi novi zakon. Kakorkoli že, velja še enkrat poudariti, da so praktično vse stranke in mnoge organizacije pozvale k udeležbi na referendumih (GKO s pozivom za petkratni »da«, DSL za štiri »da« in nepore-deljena za lov v parkih, Slovenska skupnost neopredeljena, za zakon Galasso pa ne podpira glasu za »da«, socialisti pa so neopredeljeni), v prizadevanjih za bojkot je stališče Svobodnih sindikatov, da je treba Unijo Italijanov priznati kot edinega predstavnika italijanske skupnosti, tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem. V prihodnjih dneh se bosta obe delegaciji znova sestali, da bi preučili ostala odprta vprašanja, še zlasti kar se tiče pomoči beguncem, ekonomske integracije med Slovenijo in FJK in izmenjave mnenj o delovanju organizacij. Letalska zveza Trst-Beograd že deluje Na letališču v Ronkah je začela obratovati redna dvakrat tedenska letalska zveza Jat med Trstom in Beogradom. Iz Ronk odpotujejo letala v (za zdaj še) jugoslovansko prestolnico ob ponedeljkih in petkih. Ob ponedeljkih je vzlet predviden ob 9.15, pristanek v Beograd pa ob 11. uri; ob petkih pa je odhod ob 15.35, prihod v Beograd pa ob 17.20. Na Ronkah Jatovo letalo ob ponedeljkih pristaja ob 8.25 (odhodo iz Beograda je ob 6.40), ob petkih pa ob 14.45 (odhod ob 13. uri). Cena enosmerne vozovnice znaša 230.000 lir, povratna vozovnica pa 460.000 lir. Predvidene so tudi »vikend tarife« in PX tarife po znižani ceni, vendar z določenimi omejitvami. Vozovnice je moč dobiti v potovalnem uradu Aurora, v Ul. Milano, 20. torej Združenje lovcev ostalo osamljeno. V tiskovnem sporočilu je Zveza za okolje včeraj ponovno pozvala volilce k udeležbi in glasovanju za »da«. Na ta način, pravijo Zeleni, bi se izjalovil načrt tistih, ki upajo na razveljavitev referendumov zaradi pomanjkanja kvoruma in bi se povečala skrb za okolje, ki je nosilec vseh človeških dejavnosti. Poziv Zveze za okolje k udeležbi in glasovanju za »da« so podpisali tudi Marko Kravos, Lojze Spacal, Alojz Rebula, Jože Pirjevec, Franko Vecchiet, Miran Košuta, Nives Košuta, Aleš Lokar, ŠPETER — Vprašanja socialne oskrbe so bila v središču pozornosti posveta, ki ga je v Špetru pripravilo videmsko kulturno društvo Ana Kulišof, ki mu predseduje Pao-lina Lamberti Mattioli, deželna odbornica za socialno skrbstvo. Na zasedanju so se prvi oglasili špetrski upravitelji, ki so izpostavili vprašanje ostarelih oseb, njihove oskrbe in težave finančnega značaja. O tem je podrobno spregovorila Bruna Dorbolo. Odgovoren za tovrstna vprašanja pri Gorski skupnosti za Nadiške doline Gerardo Marcolini je zavrnil obtožbe o slabem delovanju. Podčrtal je vse večji primankljaj (600 milijonov lir), ki se je ustvaril v zadnjih mesecih in apeliral na občinske uprave, naj pokažejo resnejši odnos do teh vprašanj. Špetrski župan Firmino Marinig je omenil vse manjše prispevke, ki jih Občinam dodeljujeta deželna in rimska vlada. Ob tem se je Marinig prizadeval, da bi javnim ustanovam v Nadiških dolinah zaradi njihove specifike dodelili posebne prispevke. Zaključke na špetrskem posvetu je povzela deželna odbornica Pao-lina Lamberti Mattioli, ki je obrazložila deželni načrt za socialno oskrbo in težave, ki so nastale med deželno upravo, zdravstvenimi enotami in gorskimi skupnostmi, kar zadeva realizacijo zastavljenih projektov, (r.p.) ■ V soboto, 30. novembra (ob 20. uri) se bo v sežanskem kulturnem centru Kosovel s filmom Barton Fink (ZDA) začela sezona filmskega gledališča. Naslednji filmi v decembru in januarju se bodo zvrstili po tem sporedu: 5.12 Čaj v Sahari (It.-VB); 12.12. Dolgoletno prijatelj- Jasna Merku, Miloš Jugovič, Barbara Gruden in Boris Pahor. Volilni sedeži, teh je 2.054, bodo jutri odprti od 8. do 21. ure. Volilnih upravičencev je v deželi 1.054.700 (231.978 na Tržaškem, 119.886 na Goriškem, 380.998 na Videmskem, 79.842 v Tolmeču in 241.996 na Pordenon-skem). Referendumi so veljavni, če se nanje odzove najmanj polovica volilcev, to je 527.351. Seveda ni obvezno glasovati za vseh pet referendumov, zato bodo kvorum določali za vsak referendum posebej. Pregled glasovnic se bo začel takoj po 21. uri. stvo (ZDA); 19.12. Ples v dežju (Slov.); 26.12. Ženske na robu živčnega zloma (Šp.); 11.1. Zelena karta (ZDA); 16.1. Milerjevo križišče (ZDA); 23.1. Nikita (Fr.); 30.1. Ko jagenjčki obmolknejo (ZDA). Po hitrem postopku Dežela nakazala 250 milijonov lir za pomoč Hrvaški TRST - Deželni odbor FJK je včeraj po hitrem postopku odobril prispevek v znesku 250 milijonov lir v korist hrvaškega prebivalstva. Za humanitarno pomoč bo Dežela poskrbela neposredno v sodelovanju z deželno Karitas. V Vukovar, Dubrovnik, Zadar in druga prizadeta mesta bodo odposlali pošiljke s sanitarnim materialom, hrano za otroke in dojenčke in druge nujne potrebščine. Naša dežela je že sprejela mnoge begunce, je poudaril predsednik deželnega odbora Biasutti, zdaj pa želimo pomagati tudi tistim, ki še niso zapustili vojnega območja. Upamo, da se bodo tudi mnoge druge italijanske dežele zgledovale po naši vladi. Biasutti se je tudi ponovno zavzel za priznanje Slovenije in Hr-vatske in za poseg OZN v jugoslovansko krizo. Rusija za sodelovanje s FJK na področju znanosti in kulture TRST — Začel se je dvodnevni obisk ruske delegacije za znanost in kulturo v FJK. Na srečanju na Deželi sta predsednik deželnega odbora Biasutti in vodja ruske delegacije Šorin skupno ugotovila, da sta kultura in znanstvena raziskava področji, na katerih lahko FJK in Rusija plodno sodelujeta.Mesti Sv. Peterburg in Novosibirsk pa sta zainteresirani za navezovanje stikov z deželnimi znanstveno-raziskovalnimi središči. Ruski gostje, ki so v svojem prvem dnevu nabrali veliko koristinih informacij, so se sestali tudi s predstavništvom deželnega sveta, ki mu je načeloval predsednik Gonano. Skupne pobude krožkov Amendola in Mondoperaio Danes ob 12.30 bo v videmskem hotelu Astoria tiskovna konferenca, na kateri bosta kulturno Združenje Mondoperaio in Center Giorgio Amendola predstavila skupne pobude, ki jih ob priliki 100. obletnice ustanovitve stranke PSI nameravata izvesti na kulturnem in političnem področju. To je eden prvih poskusov sodelovanja med tema sorodnima organizacijama tudi na vsedržavni ravni. Na današnjem srečanju bodo predstavili tudi druge skupne pobude glede aktualnih kulturnih in političnih tem. Od tod do večnosti. Vse najboljše ■ ljubezen. Diamant - za vedno. Plodni pogovori med zastopstvi CGIL in Svobodnih sindikatov Vprašanje socialne oskrbe v ospredju posveta v Špetru Po včerajšnjem dogovoru znotraj petstrankarske koalicije Volitev najbrž ne bo! V sredo dobrodelni koncert kant avtorju Gino Paoli za boj proti narkomaniji Trst se bo morda izognil predčasnim upravnim volitvam. Delegacije KD, PSI, PRI, PLI, PSDI in samozvane avtonomne federacije PSDI (njeni pristaši bo v kratkem vstopili v Craxijevo stranko) so včeraj dopoldne podpisale sporazum, ki po eni strani odpira pot odobritvi proračunov na Občini in Pokrajini, po drugi pa takojšnjemu odstopu Richet-tija in Crozzolija. Slednja naj bi odstopno pismo izročila tajnikoma obeh javnih uprav v ponedeljek dopoldne, zvečer pa naj bi občinski svet odobril bilanco. V pokrajinskem svetu bo proračunsko glasovanje v torek, 3. decembra, če ne bo novih zapletov bodo tako novega župana PSI kot novega predsednika Pokrajine KD izvolili nekje sredi prihodnjega meseca. Včerajšnji sporazum predvideva, da bo za novega tržaškega župana izvoljen socialist Perelli, ki je trenutno politični tajnik svoje stranke. Podžupan bo demokristjan, KD pa bo dobila tudi sedem odborniških mest, trije resorji bodo šli Craxijevi stranki, po eno odborništvo pa bodo dobili liberalci in republikanci. Na mesto predsednika pokrajinskega odbora se bo znova vrnil demokristjan, najbrž bo to Loc-chi, podpredsednik pa bo ostal republikanec Cervesi. Socialisti bodo imeli tri odbornike, po enega pa demokristjani in liberalci. Na včerajšnjem sestanku so tudi izrazili željo, da bi petstran-karsko koalicijo razširili še na Slovensko skupnost, na Pokrajini pa tudi na zelenega Capuzza in neodvisnega Pertusija. SSk, Capuzza in Pertusija pa so vsekakor že izključili iz obeh odborov, zato je težko verjeti, da bodo ti v teh pogojih na nek način podprli novi upravi. Slovenska skupnost je glede svojega morebitnega vstopa v novo zavezništvo že postavila vrsto političnih in programskih pogojev, ob tem pa je zahtevala odborniško mesto tako za Hareja kot za Lokarja. Največ težav pa bo v pokrajinskem svetu, kjer koalicija KD-PSI-PRI-PLI nima številčne večine za odobritev finančnega proračuna in seveda tudi ne za izvolitev novih uprav. Marsikaj je torej še odprto, včerajšnji sporazum pa predstavlja le neke vrste izhodišče za trdnejši dogovor, do katerega pa mora seveda še priti. Tako socialisti kot demokristjani so odstopili iz prvotnih stališč ter se spo- razumeli za neke vrste kompromis. PSI je javno napovedala, da ne bo podprla proračunov, če ne bo prej prišlo do dogovora o novem županu in o novem predsedniku pokrajinske uprave. Krščanska demokracija pa je stalno nasprotovala županovemu odstopu pred odobritvijo bilance, sedaj pa so se domenili, da bo Ric-hetti oddal odstopno pismo (odstop bo veljal le ob ratifikaciji občinskega sveta) nekaj ur pred izglasovanjem finančnih dokumentov. Obe stranki sta si s tem dejansko vzeli čas za nadaljnja pogajanja. Republikanci so zahtevali in dosegli, naj se petstrankarska koalicija odreče vsakršnemu morebitnemu zavezništvu z DSL. Do razhajanj pa je prišlo v vrstah PSI, kjer notranja levica, ki jo vodi Seghene, nasprotuje temu dogovoru in močno pritiska za predčasne upravne volitve. Priznani italijanski kantavtor Gino Paoli bo v Trstu zapel proti drogi. V sredo, 27. novembra, bo nastopil v tržaški športni palači na koncertu, ki nosi naslov po njegovi zadnji, nadvse uspešni plošči Matto come un gatto, izkupiček večera pa bo namenil gradnji doma terapevtske skupnosti za boj proti mamilom v kraju Clauzetto pri Pordenonu. Pobudniki dobrodelnega koncerta so Združenje občanov in staršev za prevencijo in boj proti narkomaniji, skupina Fuori c’entro, ki deluje v okviru Kulturnega združenja Basaglia, in socialni operaterji za boj proti drogi, ki so včeraj na tiskovni konferenci obrazložili namen in cilje glasbenega večera. Predsednica Združenja občanov in staršev za boj proti mamilom Annamaria Martelli je na podlagi golih a pretresljivih številk o raz-rastu narkomanije na Tržaškem »zagovarjala« potrebo po terapevtski skupnosti, ki naj daje zasvojenim od droge možnost, da se rešijo smrtnega objema heroina in drugih mamil. Pred dvema letoma je zaprosilo za pomoč tržaški Center za boj proti mamilom 380 mladih. Lani je ta številka narasla že na 584 zasvojencev. Le-ti so le vrh ledene gore tržaškega mamilaškega podzemlja. Na podlagi vsedržavnih »Za župana naj ostane Richetti...« Velika večina Tržačanov nasprotuje možnosti predčasnih upravnih volitev, če bo Občino še dalje vodila sedanja politična koalicija pa bi ljudje raje videli, da bi ostal na županskem mestu demokristjan Richetti. To izhaja iz javnomnenjske ankete, ki jo je po naročilu tržaške KD, izdelalo strokovno podjetje SWG. Anketirance (za mnenje so zaprosili 800 občanov in občank) so razdelili na pet podskupin: sredino, levico, desnico, na zmerno komponento in na tisto, ki si prizadeva za neke vrste odprto koalicijo. Richetti povsod prednjači pred socialističnim kandidatom Perellijem, le med levičarji je predstavnik PSI dosti bolj priljubljen in zaželjen kot sedanji župan. Iz ankete tudi izhaja, da so Tržačani precej ravnodušni do vprašanja obrambe italijanstva. Ta problem je v pozitivnem in v negativnem precej občuten le med desnico in levico. Za sodelovanje SSk v morebitni novi koaliciji se zavzemajo tako levičarji kot tisti, ki zagovarjajo »odprta zavezništva«. Danes v Skednju prvo srečanje v novi ludoteki Danes odpira vrata škedenj-ska ludoteka, prvi mestni prostor za otroke in igro, od 16. do 18. ure pa bo v njej na vrsti prva kreativna delavnica. Današnje prvo srečanje, ki mu bo čez teden dni sledilo drugo, bo v prostorih KD Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124). Delavnico pa bodo vodile animatorke, ki se v okviru ZSKD zavzemajo za to, da bi tudi otroci pridobili čisto svoj prostor v našem mestu. Prvi dve srečanji pa bosta le uvod v bodoče redno delovanje škedenjske ludoteke. Pod strokovnim mentorstvom animatork bodo otroci ustvarjali najrazličnejše predmete, ki bodo nato vsem na razpolago za Miklavžev sejem (2. in 3. decembra). Odlična priložnost torej, da se otroci navdušijo za skupno delo, ki jim bo obogatilo prosti čas in jim ponudilo možnost, da vzpostavijo nova prijateljstva, razvijajo svojo ustvarjalnost in še marsikaj, (dam) Udeležili se bodo današnje vsedržavne demonstracije Tržaški kmetovalci opozarjajo na številna nerešena vprašanja Več kot sto tržaških kmetov, članov Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev, se bo udeležilo današnje vsedržavne manifestacije italijanskih kmetov. S tem v zvezi je tržaška Coldiretti izdala daljšo tiskovno noto, v kateri opozarja na številne nerešene probleme tukajšnjega kmetijstva. Kmetje nasprotujejo dosedanjemu omalovaževalnemu odnosu do tega gospodarskega sektorja in ostro obsojajo dosedanjo politiko pristojnih teles. Tiskovno sporočilo govori o nevarnosti novih razlaščanj in o težavah, ki so vezane na izvajanje sporazumov o gradnji avtoceste in predvsem o gradnji sinhrotrona v Bazovici. Dokument pa govori tudi o vsakdanjih težavah, s katerimi se soočajo kmetje, na primer pri obdelovanju trte. Protestna platforma se nanaša tudi na vprašanja živinoreje in na težave, s katerimi se sooča kmetijstvo v okviru Evropske skupnosti. Zveza neposrednih obdelovalcev odločno obsoja tudi zvišanje skrbstvenih in zdravstvenih prispevkov za kmetovalce in zahteva revizijo nekaterih že sprejetih ukrepov. Današnja rimska manifestacija bo torej izzvenela kot opozorilo vladi in vsem pristojnim telesom, naj posvetijo več pozornosti nerešenim problemom kmetijskega sektorja. V Križu zborovanje upokojencev Pokrajinske zveze sindikatov upokojencev CGIL, CISL, UIL prirejajo danes ob 15. uri v Ljudskem domu v Križu javno zborovanje o aktualnih vprašanjih, ki od blizu zadevajo upokojence. Na kriško zborovanje so prireditelji med drugim povabili devinsko-nabrežin-skega in zgoniškega župana ter predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Busettija. Beseda bo tekla o zdravstveni oskrbi in o tako imenovanih ticketih, ki jih predvideva novi finančni zakon. Gino Paoli izračunov posameznih prefektur naj bi bilo realno število zasvojenih od mamil še dvakrat večje od števila tistih, ki se zatečejo k jav' nim in zasebnim strukturam po p°; moč. V Trstu naj bi jih bilo torej kakih 1500 do 1700. Lani je umrlo na Tržaškem zaradi uživanja mam1* 9 ljudi, prav toliko jih je umrlo v prvih šestih mesecih letos, kar tudi kaže na stopnjevanje smrtne nevarnosti droge. »Mogoče bi koga od teh 18 mladih rešili smrti, če bi imeli opremljeno strukturo, v kateri bi lahko zasvojencem pomagali.® Taka struktura naj bi bil dom skupnosti v Clauzettu v pordenon-ski pokrajini, za katerega si Združenje že nekaj let prizadeva, da bi dobilo zadostna sredstva za njegovo uresničitev. Gre za domačijo, ki je bila delno poruševa ob potresu v Furlaniji; Občina Trst je že obljubila, da jo bo odkupila, po popravilih pa naj bi tu zrasla skupnost bivših narkomanov, ki naj bi si z delom in življenjem v skupini medsebojno pomagala za dokončen izhod in začaranega uničujočega kroga droge. Kraj Clauzetto je za to kar se da primeren: je dovolj oddaljen od Trsta, da lahko bivši narkomani pretrgajo vezi z mamilsko preteklostjo, pa tudi dovolj blizu, da ohranijo stik s svojimi dragimi. Skupnost bo vsedeželnega značaja, zanj bo prostora za 12 do 15 mladih, ki se bodo v prvi fazi ukvarjali z ureditvijo prostorov, zatem pa z obdelovanjem gozda in morebiti z živinorejo. Na tiskovni konferenci so poudarili, da bodo skupno z Ginom Pao-lijem tudi vsi njegovi glasbeni spremljevalci nastopili zastonj, prav tako pa tudi tehniki in drug0 spremno osebje. Gino Paoli se bo v sredo že opoldne srečal z novinarji, mladino in drugim občinstvom v baru II pošto delle fragole v kom-prenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Razgovor z dolgoletno tabornico RMV Vlasto Jarc - Zvezdo pismo uredništvu Delo iz veselja do družbe in narave Ko smo pred dnevi poročali o rednem občnem zboru taborniške organizacije Rodu modrega vala na Colu, smo med ostalim na kratko omenili, da so nekateri taborniki prejeli spominske značke za svoje petnajstletno, deset, oziroma petletno delovanje v tej organizaciji. Vlasta Jarc, doma iz Doberdoba, po taborniško sestra Zvezda, je bila edina, ki je dobila priznanje za svoje 15-letno delovanje med taborniki. »To je že moje drugo priznanje v tem letu,« nam je povedala, ko smo jo srečali v prostorih Narodne in študijske knjižnice. »Letos aprila sem namreč, skupno z našim starostom Milanom Pahorjem - Srnjakom in bratom Orlom (Dimitrijem Ronerjem) že prejela od Zveze tabornikov Slovenije priznanje za svoje dolgoletno delovanje.« Vlasta, po taborniško Zvezda, je članica nadzornega odbora RMV, sodeluje pri vseh akcijah in je redno prisotna na sejah družine Presihajočega jezera v svoji rojstni vasi Doberdobu. »Sedaj sem na študiju v Trstu, kjer študiram pravo. Nekaj časa sem stanovala v Dijaškem domu, sedaj imam stanovanje z dvema kolegicama, ob petkih popoldne pa se vračam domov.« Brat Marko je bil tisti, ki se je prvi vpisal med tabornike in tako privabil v njihove vrste tudi sestro Vlasto. »Deset let mi je bilo, ko sem postala redna članica organizacije. Udeležila sem se vseh tabo-renj, z izjemo dveh, ker sem bila enkrat bolna, drugič pa sem imela maturitetni izlet.« Prvič je Vlasta taborila v Martuljku. Vseh taborenj se z veseljem spominja, saj so ji nudila mnogo: družbo, spoznavanje narave in zdrav način življenja. Vlasta je tudi članica Planinskega društva v Gorici in se, ko je prosta, udeležuje raznih izletov, predvsem smučarskih. »Biti tabornik pomeni biti dober tovariš, pripravljen vedno pomagati drugim, se udeleževati skupnih manifestacij, sodelovati na raznih spominskih in drugih svečanostih in se resno udeleževati tudi sej, sestankov in srečanj z drugimi sorodnimi organizacijami.« Sedaj se Vlasta bliža koncu svojega študija, vendar si že zamišlja, da bo njena bodoča družina,ko si jo bo ustvarila, živela prav v takšnem ambinetu in prav tako tesno pove- zano z naravo, z zaščito okolja in z vzdrževanjem prijateljskih vezi z vsemi člani raznih družin. »Priznanja sem bila vesela, toda tudi brez njega bi z veseljem nadaljevala svoje delo med taborniki.« Neva Lukeš Humanitarni akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu Hrvatske sta se SPDT pridružila tudi ŠZ Sloga in SK Devin. ŠZ Sloga je sedaj sporočilo, da bodo njeni predstavniki zbirali topla oblačila, obutev in drugo zimsko opremo za potrebe prizadetih ljudi na Hrvatskem, v ponedeljek, 25., torek, 26. in sredo, 27. novembra od 18. do 20. ure v Bazoviškem domu. SPDT in SK Devin pa nadaljujeta z zbiranjem pomoči še v torek, 26. in četrtek 28. novembra od 18. do 20. ure in sicer na stadionu »Prvi maj« oziroma na sedežu društva v Cerovljah. Protest zaradi del pri obrtniškem konzorciju in odnosov z Občino Ddolina Odprto pismo predsedniku obrtniškega konzorcija občine Dolina in županu občine Dolina. Zdi se mi, da Vaš konzorcij ni več to, kot ste ga opisali v Vašem članku v PD dne S.julija 1990, v katerem ste se hvalil, da dela Vaš konzorcij v korist vaščanov. To ni res, ker začetna dela prvega odseka ne dajo dela domačinom, kot ste se hvalili. Večina del je v rokah tvrdke iz Kopra in Nove Gorice, ostala dela pa si gradijo obrtniki sami, po svojih močeh. Drugič, in tu je pravi dokaz, da vi delate v vašo korist, minilo je že 3 mesece odkar ste skopali traso za vodovod in ste pustili cestišče brez asfalta. Na tej trasi voda dere in je postala nevarna. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča in naj si traso ogleda. Po mojih protestih ste mi trikrat obljublili, da bodo dela dokončana v najkrajšem času. A tega "časa" ni od nikoder, cesta pa postaja vedno bolj nevarna. Nekaj vrstic si zasluži tudi župan gospod Pečenik. Ko Vam to pišem je sveti Martin že šel mimo. Po zaključeni seji občinskega sveta, ki je bila meseca julija, sem Vam izrazil željo po sestanku v vasi Dolina o neštetih problemih v vasi, ki jih prejšnja občinska uprava ni nikoli rešila. Obljubil ste mi, da boste sestanek sklicali v mesecu spetembru, ko Vam bo dala določene odgovore družba EZIT. Kar pa se tiče drugega dela obrtniške zone naj povem naslednje: gospod župan, čas mine, Vaših stikov z vasjo pa ni. Se Vam ne zdi, da niste nič drugačni kot prejšnji župan in njegova koalicija, v kateri ste Vi bil podžupan; Ali mislite res, da smo občani tako neumni, da bomo v prihodnosti še dali naše glasove Vam in vašim strankam? Celestin Canziani V Slomškovem domu v Bazovici bo jutri popoldne z začetkom ob 17. uri Slomškova proslava. Nastopili bodo mladinska skupina iz Ponikev (rojstni kraj Antona Martina Slomška), pevski zbor »Vesela pomlad« iz Opčin in otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice. Sinoči svečana predstavitev ob prisotnosti ministra Dularja Mapa izbranih umetnin Brega del širšega kulturnega prostora Vzdušje velikega kulturnega praznika je sinoči prevevalo dvorano dobskega občinskega sveta, v kateri so badno predstavili mapo z deli osmih reških ali iz Brega izhajajočih knjižnih in likovnih ustvarjalcev. Pesmi r*arija Čuka, Aleksija Pregarca, Borisa .angerca in Irene Žerjal, ob le-teh pa |e grafike Demetrija Ceja, Deziderija ^vare, Fabia Smotlaka in Borisa Zulia-na, so tako zbrane v čedno opremljeno žlcto, na razpolago dolinske občine, aa jo izroči kot naj dragocenejše darilo sv°jim cenjenim gostom. Dogodek je izzvenel še toliko bolj ^fovesno ob prisotnosti ministra za Slovence po svetu Dularja, odbornika 2a kulturo dežele FJK Antoninija, se-2r>am častnih gostov pa sta dopolnje-vala še odbornik za kulturo tržaške Ppkraiine Dello Russo in župan Petro-vjč iz pobratene občine Kočevje. Številni pa so bili predvsem predstavniki krajevnih društev in drugih zamejskih 0rganizacij. Uvodni pozdrav je seveda iz gosti-bljskih dolžnosti podal dolinski župan Larino Pečenik. Poudaril je dragoce-ne vrednote kulture, umetnosti, sploh Ustvarjalnosti, kot bistven neprecen-ljiv dejavnik pri postavljanju mostov bed različnimi narodi in narodnostmi. ^Pregovoril je o aktivnem prizadevanju občinske uprave, da spodbuja prav skozi kulturna dejanja sožitje v kra-bvni stvarnosti, pa tudi izven nje. S Posebnim zadovoljstvom je župan ^družil slavnostni dogodek z nadvse dobro novico: prav včeraj je bilo na-breč Občini Dolina uradno sporočeno, da je deželna komisija odobrila občin-ski statut. Posebej je o sinoči predstavljeni bapi spregovoril dolinski odbornik za kulturo Aldo Štefančič, ki je poudaril, da je zbirka nedvomno pomemben pe-cat kulturne zgodovine našega Brega b širšega kulturnega prostora Slovencev. Da je mapa izbranih umetnin Brega res del širšega slovenskega ustvarjal-duga vsemirja, je utemeljil tudi Denis P°niž, ki je uresničeno zamisel označil kot "projekt, v katerem ni nič lokalnega, nič zamejskega", in zato zavrača bisel o provinci, pojem o zamejstvu, kajti, po njegovem mnenju, še nikdar b nastajalo toliko dobre, izzivalne, sveže in drugačne, odmevne in celovito umetnosti v t.i. provinci, na obrobju, daleč stran od centrov in palač, da-bč stran od prestolnice. V imenu likovnih ustvarjalcev je spregovoril Bo-rls Zuljan. Opozoril je na "uporabno" razliko med književno in likovno Umetnostjo, ki pa žal težje pride v r°ke širšemu občinstvu, a je prav tako Uamenjena "širši javnosti". Zato je iz-razil željo, da bi občina pogumneje Podpirala tudi likovni del kulturnega bražanja. Po besedah glavnih pobudnikov in strokovnjakov-umetnikov, je bila vrsta Ua političnih predstavnikih. Kot pred-stavnik pokrajinske uprave, ki je s pri-sPevkom podprla to pobudo, je nasto-P*t pokrajinski odbornik za kulturo Dello Russo. Ob pohvali za sinočnjo Pobudo je posebej izrazil zadovoljstvo Ž ugotovitvi, da se dolinska občina tako zanima za živahno kulturno ži-vtjenje. Glede na poglavitni smisel Umetniške mape, ki prav v svoji us- tvarjalnosti poziva na trdnejše sodelovanje in mirno sožitje med prebivalci različnih stvarnosti, je tudi Dello Russo izrazil upanje, da bi kultura res združevala narode. Posebna pozornost je bila ob tej priložnosti dana tudi slovenskemu ministru Dularju, ki je izraziteje podčrtal vlogo slovenske manjšine na tej strani meje: saj po njegovih besedah ostajamo Slovenci v Italiji živ ustvarjalni del slovenskega kulturnega prostora, obenem pa odigravamo isto važno vlogo v razmerju z italijansko državo. Zgovoren je bil tudi deželni odbornik Antonini, ki se je že uvodoma spomnil na izjemno odprtost te meje še v letih, ko je med vzhodnim in zahodnim svetom vladalo zatišje. Izrazil je naklonjenost Dežele do vsakovrstnih kulturnih pobud, še posebno, če so namenjene spodbujanju prav tiste delavnosti, ki na bazi, torej v društvih, zagotavlja bodoči nastanek velikih ustvarjalcev in umetnikov. Večer je popestril Marko Feri z glasbeno medigro. _ „ Damjana Ota Na sliki (foto Križmančič): s sinočnje slovesnosti v Dolini KD je sinoči sprožila politično krizo Nabrežinski župan bo v torek odstopil Devinsko-nabrežinska uprava je od sinoči v politični krizi, ki jo je sprožila Krščanska demokracija. Župan Caldi je takoj napovedal odstop odbora, do katerega bo prišlo v torek. Načelnik stranke relativne večine Locchi je na seji občinskega sveta povedal, da se KD ne prepoznava več v programu tristrankarske večine, za to potezo pa se skriva zahteva po še enem odborniš-kem resorju. Zaradi tega in zaradi notranjih težav je KD povzročila padec Caldijeve uprave in sprožila krizo z zelo negotovimi izgledi. Locchi je rekel, da je njegova stranka premalo zastopana v upravi in da hoče tretjega odbornika, najbrž na škodo SSk, ki ima trenutno tri upravitelje, KD pa dva. Na to resnico ni opozorila samo opozicija, zelo ostre kritike na račun KD so prišle tudi iz vrst socialistov in SSk. Načelnik te stranke Brezigar je očital demokristjanom, da skušajo rešiti svoje notranje težave na koži in na škodo uprave, zahtevo po odstopu odbora pa je označil za skrajno neodgovorno. SSk je do zadnjega trenutka nasprotovala odprtju krize. To stališče so sinoči zagovarjali tudi socialisti. Njihov načelnik Di Giorgio je rekel, da si je KD s to odločitvijo prevzela zelo veliko odgovornost, saj politična razhajanja ne zadevajo programskih ali upravnih vprašanj, jabolko spora je le porazdelitev mest v odboru. Socialisti so močno zaskrbljeni nad usodo občine in se bojijo, da bo ta kriza samo še poglobila razkol med zavezniki in privedla celo do predčasnih volitev. Po mnenju načelnika DSL Depangherja je treba vzroke za to krizo iskati tudi v aferi o Sesljanskem zalivu. Zadnje občinske uprave so se po njegovem pasivno prilagodile načrtom in zahtevam lastnika, sklep ministrstva za kulturne dobrine, ki močno omejuje zazidljivost v zalivu, pomeni velik poraz za koalicijo. To zavezništvo, po mnenju DSL, ni sposobno za vodenje občinske uprave, zato je treba poiskati druge politične rešitve, g j Osnovna ugotovitev na včerajšnji okrogli mizi o pravici v Trstu Premalo sodnikov, premalo uradnikov Če tržaško sodišče ne bi imelo hudih problemov zaradi pomanjkanja osebja, bi lahko trdili, da v naših krajih z upravljanjem pravice še nekam gre. To resnico, ki smo jo sicer že slišali ob odprtju sodnega leta, so potrdili tudi na včerajšnji okrogli mizi na temo »Pravica v Trstu«, ki jo je priredil krožek Rosselli v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete. Povabilu so se odzvali ugledni predstavniki zainteresiranih kategorij: predsednik prizivnega sodišča Corrado De Biase, univerzitetni docenti prava Giorgio Spangher, Ferruccio Tommaseo in Cecilia Assanti, namestnika državnega tožilca Luigi Dainotti in Piervalerio Reinotti ter predsednik Zbornice odvetnikov Sergio Može, ki je okroglo mizo tudi vodil. Bistvene podatke o zgornji ugotovitvi je podal predsednik prizivnega sodišča De Biase, eden redkih govornikov, ki se je držal teme, kajti večina je raje ugriznila v kislo jabolko spora Cossiga-Višji sodni svet. težo prijav. Absurdno, če pomislimo, kaj bo po treh letih odpuščenemu nameščencu še koristila razsodba. O tržaškem položaju je specifično spregovoril še namestnik javnega tožilca Reinotti. Ugotovil je, da mu je kot sodniku težko ocenjevati delo sodišča, prav tako so tudi časopisi hočeš-nočeš neobjektivni, ker pač opozarjajo predvsem na pomanjkljivosti, zavlačevanja in napake. Reinotti je zato mnenja, da bi bilo koristno, če bi kaka specializirana družba izvedla tudi na pravosodnem področju nevtralno mnenjsko raziskavo, ki bi iz vseh zornih kotov pokazala, Številke so naravnost zaskrbljujoče. De Biase je poudaril, da je kar ena četrtina predvidenih mest (samo med sodniki) nekrita, kar je v primerjavi z drugimi sodišči nadpovprečno visoko. Rešitve ni na vidiku, narobe, z reformo kazenskega in civilnega postopnika se napoveduje še poslabšanje. Najhujši položaj je na tržaškem sodišču za mladoletne, na oddelku za nadzorovanje, na tržaški pretu-ri in na goriškem kazenskem sodišču, ki sodi pod tržaški okraj. Kot primer je De Biase omenil reševanje sporov na delu, za katere je na tržaškem sodišču pristojen en sam sodnik, ki se kar krivi nod kako so z upravljanjem pravice zadovoljni vsi, ki imajo z njo opraviti. Reinotti je še poudaril neustreznost določenih organizacijskih in zakonodajnih pravil, ki so naravnana na večja sodišča, za manjša, kot je Trst, pa so popolnoma absurdna. O posegih preostalih govornikov, ki so pojasnili svoja spora Čossiga " bomo še “poročali. stališča glede spora Cossiga-VSS, N.F. Na sliki (foto Križmančič): okrogle mize se je udeležilo številno občinstvo Številne šole iz Slovenije na obisku v Kulturnem domu Že nekaj dni je pred Kulturnim domom v Trstu v dopoldanskih, Pa tudi v zgodnjih popoldanskih arah, vse živo. Dijaki številnih šol )z raznih krajev Slovenije prihajalo z avtobusi na ogled predstave "Kralj Ojdipus« v izvedbi ansambla SSG iz Trsta. Včasih je avtobusov toliko, da zaustavijo, Preden odložijo svoje potnike, za Precej časa promet okrog Trga Perugino. Pred dnevi so si predstavo ogledali dijaki Gradbene šole iz Ljubljane. Pripeljali so se kar v dveh skupinah in sicer vsakič z desetici avtobusi. V ponedeljek so si dramo ogledali dijaki šol iz Nove Gorice, v torek pa so bili pri nas dijuki iz Trbovelj, gimnazije na Mču pri Ljubljani, iz Idrije, Glas-Pone šole iz Ljubljane in še iz nekaj šol iz Nove Gorice. V sredo popoldne so si predsta-v° ogledali gojenci Gostinske šole C Izole, v dopoldanskih urah, pa, k°t smo že zapisali, dijaki Grad-Porie šole iz Ljubljane. Prav tako je prišlo na predstavo okrog 440 dijakov iz raznih šol iz-Uovogoriške regije. Iz Nove Gori-uebodo prišli na predstavo dijaki Se v ponedeljek in torek, medtem ko si bodo v soboto, 30. novembra predstavo »Kralja Ojdipusa« ogledali profesorji iz Ljubljane, Ajdovščine pa tudi skupina iz Nove Go-rice.(N.L.) Uspel dobrodelni koncert v Devinu Pretekli petek je bil v osnovni šoli v Devinu koncert zborvskega petja, ki ga je v dobrodelne namene organiziral Vzgojno-zaposlitve-ni center v Sesljanu. Na koncertu, ki se ga je, kljub slabemu vremenu, udeležilo kar lepo število ljudi, so nastopili Fantje izpod Grmade, dijaki Zavoda Združenega sveta iz Devina, dekliški zbor Devin, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela; govora pa sta na večeru imela de-vinsko-nabrežinski župan Vittori-no Caldi in odbornica za kulturo Vera Tuta-Ban. Predstavniki centra so nato predstavili delo centra in načrte za bodočnost. Zahvalili so se tudi vsem, ki so na koncertu sodelovali in prispevali, da je ta dobrodelna akcija lepo uspela. (N.L.) Predsednik WWF Pratesi zaključil volilno kampanjo za referendume Vsedržavni predsednik Svetovnega sklada za naravo WWF Fulco Pratesi je včeraj v Trstu zaključil volilno kampanjo za pet deželnih referendumov. Naravovarstveniki so ob tej priložnosti predstavili anketo o referendumskih vprašanjih, ki jo je pripravila družba za raziskavo javnega mnenja SWG. Kar 74,6 odstotkov od skupnih tisoč anketiranih v vsej deželi se je glede investicij na področju prevozov izreklo za potenciranje železnic (41,7%) in javnih prevozov (32,9%). Za potenciranje cestnega omrežja se je izreklo le 16,9% anketiranih, iz česar gre po mnenju Fulca Pratesija sklepati, da se ljudje zavzemajo predvsem za javne prevoze, za kar pa je Dežela gluha. 71,2 odstotka je mnenja, da Dežela premalo malo ali pa sploh nič ne upošteva varstvo okolja. Po mnenju 27,5 odstotka anketiranih so za sedanj ambientalni razpad krive javne uprave ali pa Dežela (27,7%), medstem ko le 20,5 odstotka krivi za to podjetnike. Pratesi je omenil, da se je proti lovu v naravnih parkih izreklo 79,5 odstotka anketiranih. Dve tretjini jih je mnenja, da je treba še poostriti krajinske vinkulacije. Grožnja proti šoli Levstik Slovenska nižja srednja šola Fran Levstik na Proseku je bila včeraj dopoldne tarča neslane šale. Neznanci so telefonirali tajništvu, da je na šoli razstrelivo. Vodstvo šole je takoj obvestilo proseške karabinjerje o anonimnem klicu, medtem ko so profesorji in dijaki so zapustili šolsko poslopje in se zbrali na dvorišču. Karabinjerji so podrobno prebrskali bodisi prostore slovenske šole bodisi italijanske, ki pa je bila včeraj zaprta, ker so v njej nameščali volilni sedež. Našli niso ničesar. Tržačan umrl pri Beljaku Mlad Tržačan je v noči med četrtkom in petkom izgubil življenje v hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v Avstriji v bližini Beljaka. Claudiu Pascolettiju, tako je bilo 31-letnemu moškemu ime, je bilo usodno prehitevanje na cesti v bližini kraja Fiirnitz pri Beljaku. Po izvidih, ki jih je opravila avstrijska cestna policija, naj bi Pas-coletti prehiteval kolono avtomobilov prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil avtomobil jugoslovanske registracije. Tržačanu ni uspelo, da bi se izognil trčenju: njegovo vozilo je silovito treščilo v jugoslovanski avtomobil. V čelnem trčenju je bil Pasco-letti pri priči mrtev, medtem ko sta se oba jugoslovanska državljana, ki sta se peljala v drugem avtomobilu huje ponesrečila. Oba so z rešilcem prepeljali v beljaško bolnišnico. Upravitelji in sodelavci gostilne Veto, bifeja Rino in Društvene gostilne na Opčinah izrekajo občuteno sožalje kolegici Ireni ob nenadni izgubi drage none Giustine. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE GOSTUJE DRAMA SNG LJUBLJANA John Millington Synge SVETNIŠKI VRELEC DANES, 23. t. m., ob 20.30 Razpored predstav in abonmajev pod rubriko gledališča ___________gledališča________________ Kulturni dom Drama SNG iz Ljubljane gostuje danes ob 20.30 za abonma red B, E in F ter jutri ob 16. uri za abonma C in G s predstavo SVETNIŠKI VRELEC. Gledališče ROSSETTI Pri blagajni gledališča, pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, na univerzi in po šolah je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Do 10. decembra so na razpolago posebni abonmaji (red prost) za deset predstav. Danes ob 20.30 ponovitev Shakespearovega dela RIHARD II, ki ga uprizarja skupina Glauca Maurija. Igra Roberto Stumo. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 2, red prost. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 26. t. m. do 1. decembra bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna s Fassbinderjevim LIBER-TA' A BREMA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju: odrezek št. A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče VERDI Jesenska simionična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Mestni Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27) Jutri, 24. t. m. , ob 11. uri bo v Avditoriju Muzeja Revoltella na sporedu koncert avstrijskega tria AD L1BITUM, ki bo otvoril V. Pregled mednarodne komorne glasbe "Cesare Barison". Vstop prost. V torek, 26. t. m. ob 20.30 bo na sporedu 'TL CONCERTO DEI MAESTRI" zaključni koncert iz cikla Mladi glasbeni talenti. Nastopili bodo Maureen Jones, Dario De Rosa, Renato Zanettovich in Pi-ero Farulli. Izvajali bodo skladbe Schuberta, Dvoraka in Brahmsa. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi in pri blagajni Avditorija. V četrtek, 28. t. m. in v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri bosta na sporedu koncerta izven abonmaja posvečena Mozartu. Pod vodstvom Lii JIA bo nastopil orkester gledališča Verdi. Kot solistka bo nastopila mlada pianistka Mieko Kanno. Operna in baletna sezona 1991/92 Danes ob 17. uri (red S) ponovitev Rossinijeve opere LTTALIANA IN AL-GERI. Dirigent Bruno Campanella, režija Stefano Vizioli. Naslednja predstava bo jutri, 24. t. m., za red G. La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. Od 30. t. m. do 8. decembra bo gostovala rimska gledališka skupina Compag-nia delFAtto z delom Pavla Kohouta PO-SIZIONE Dl STALLO. La Contrada - Predstave za otroke Gledališče La Contrada je tudi letos pripravilo ciklus pravljic za najmlajše z naslovom "Ti racconto una fiaba«. Do februarja se bo zvrstila cela serija znanih in manj znanih, a vendo zelo priljubljenih, pravljic za malčke. Danes ob 16.30 in jutri ob 11. uri ter ob 16.30 bo na sporedu Andersenova pravljica GRDI RAČEK v priredbi Gior-gia Amodea. Nastopata Giorgio Amodeo in Cristina Primavera ob klavirski spremljavi Carla Moserja. Informacije pri gledališču Cristallo (tel. 9484671/2). Gledališče Silvio Pellico Ul. Ananian Danes ob 20.30 bo gledališka skupina I Commedianti ponovila predstavo v narečju MARINELLA. Ponovitev jutri ob 16.30. izleti Sindikat upokojencev SPI-CGIL organizira 8. decembra izlet v Polcenigo. Vpisujeta kriška sekcija Zveze upokojencev in Mario Turel (tel.220266). SK Devin organizira avtobusni izlet in silvestrovanje v Budimpešti od 30. decembra 1991 do 2. januarja 1992. Informacije in vpisovanje J. Purič, tel. 327196 in B. Škerk, tel. 200236 od 19. do 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA ______IZŠEL JE_______ SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA V. DEL dobite ga v TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 ■!' novo Cfcefceno aadnjgo vabi na ROCK - ZUR s skupino PVGRO POP danes, 23. novembra, ob 21. uri v ŠKC v ZGONIKU Vabila dobite: v NABREŽINI - Gostilna Silvester na PROSEKU - Bar Luksa na OPČINAH - Bar SKD Tabor v ZGONIKU - Gostilna Guštin PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK« vabi na 19. srečanje štirih zborov v Kulturni dom na Proseku danes, 23. t. m., ob 20. uri NASTOPAJO: MePZ »ZARJA« - Železna Kapla MePZ »SVOBODA« - Stražišče Kranj MePZ »BRATOV MILA VEZ« - Brežice MPZ »VASILIJ MIRK« - Prosek PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU prireja danes, 23. t. m., ob 19. uri na sedežu TPK »Sirena« PROSLAVO OB 100 LETNICI USTANOVITVE PROGRAM: — pozdravni nagovori — zgodovinski oris (M. Pahor NŠK) — nastop PZ »M. Pertot« Barkolje Sledi družabnost. Vstop z vabili koncerti razstave Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil MARIA TIPO ORPHEUS CHAMBER ORCHES-TRA. Športna palača pri Čarboli V sredo, 27. t. m., bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA »Matto come un gatto«. Predprodaja vstopnic pri blagajni UTAT v Pasaži Protti. Gledališče Rossetti V nedeljo, 8. decembra, ob 21. uri celovečerni koncert RAY CHARLESA. Za koncert niso veljavne izkaznice. Prodaja vstopnic je v tekupri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Tržaški jazz krožek V ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY. Milje - Gledališče Verdi Jutri, 24. t. m., ob 21. uri koncert skupine Mick Talbot. Po koncertu bosta D J Mauro 15 in Lucky B. predstavila glasbo Acid Jazz. Gledališče MIELA Jutri, 24. t. m., ob 11. uri bo nastopil pianist LUCA FERRINI. Na sporedu Scarlattijeve, Lisztove in Brahmsove skladbe. V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert ruskega harmonikaša FRIEDRICHA LIPSA. Koncert prireja orkester Miramar. priporočamo vam tipične kraške jedi ki jih nudi gostilna Guštin _ Zgonik - Tel. 229123 Trg Puecher 4 (Sv. Jakob) TRST Tel. (040) 771415 mladostna moda za vse postave od št. 44 do 56 V Bridarjevi hiši v Devinu - Ul. Dante je še danes na ogled razstava "KAMEN 2000" PRETEKLOST IN-PRIHODNOST. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in ob praznikih od 9.30 do 12.30. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 28. t. m. na ogled razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA'. Urnik ogleda: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13. V galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945. V galeriji Carteslus v Ul. Marconi 18 bodo danes, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja FRANCA DEGRASSI-JA. Na gradu sv. Justa - Bastione florlto je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NAŠO PRETEKLOST. V galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Fulvia RIŽA. Urnik: 17-19.30, ob nedeljah 10.30-13. N taji je pršut in hmali bo panceta kajti Silvo in Mauriziota osrečila je META Čestita KD Rdeča zvezda čestitke V teh dneh je praznoval Boris GULIČ 50. rojstni dan. Iskreno mu čestita SK Slavec. razna obvestila Vabimo vse otroke mestnih osnovnih šol na »KREATIVNO DELAVNICO«, ki bo danes, 23. t.m. in v soboto, 30. trn. od 16. do 18. ure v KD »I. Grbec« — Ške-denjska ul. 124. Slovenska komponenta Demokratične stranke levice vabi v torek, 26. t.m., ob 20. uri v kulturnem domu na Proseku na srečanje z Emilom M. Pintarjem, predsednikom vlade v senci republike Slovenije. Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI obvešča, da je odprl dva tekoča računa: št. 3090343/51/09 pri Banca Com-merciale Italiana ag. 1 v Trstu in št. 6705/05 pri Tržaški kreditni banki za zbiranje prispevkov za pomoč žrtvam vojne v Jugoslaviji ter poziva člane in demokrate, da se odzovejo tej akciji. RIGU01/1 utti confezioni Novo prodajno mesto v Ul. Ciulia v trgovskem centru ilGtulia Resnost — postrežba — izbira — kakovost in vedno enake cene RIGUTTI - oblačila za vse včeraj - danes Danes, SOBOTA, 23. novembra 1991 KLEMEN Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 17.41 in zatone ob 9.03. Jutri, NEDELJA, 24. novembra 1991 KRIZOGON PLIMOVANJE DANES: ob 3.29 naj-nižja -15, ob 9.21 najvišja 54 cm, ob 16.21 najnižja -68 cm, ob 23.04 najvišja 33 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,8 stopinje, zračni tlak 1014,8 mb narašča, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Mattia Cosoli, Angelo De Vita, Adollo Furlan, Stetano Cerniva-ni, Gianmarco Russo, Daniel Palcich. UMRLI SO: 88-letni Attilio Zaratin, 77-letna Regina Pegoraro, 85-letna Rallaella Tomadin, 69-letna Danila Lenardič, 88-letni Giuseppe Ouinto, 65-letni Mario Bonito, 79-letni Stanislao Tomasi. OKLICI: delavec Gary Short in kozmetičarka Rosanna Favento, finančni stražnik Roberto Balconi in gospodinja Maria Sauchelli, delavec Ouirico Goffre-do in točajka Raffaella Vascotto, uradnik Giovanni Diomede in uradnica Sabrina Alberti, elektromehanik Raffaele Zinno in uradnica Giuliana Bolcich, natakar Ginaluca Bellini in uradnica Carmen Bi-ello, mesar Davide Crivillie in gospodinja Barbara Radoicovich Brovia, elektrikar Michele Angelocola in uradnica Pi-etra Lo Bianco, v pričakovanju zaposlitve Mašimo Macuglia in slaščičarka Slad-jana Damnjanovič, prodajalec Daniele Barzelogna in prodajalka Alessandra Gregoris, veterinar Maurizio Pieve in prodajalka Grazia Lari, uradnik Paolo Piani in učiteljica Anna Falcone, konzulent Paolo Scarpani in konzuletka Beatrice Falcone. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. novembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Žavlje, Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Žavlje, Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35 (tel. 727089). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL prirejajo JAVNO ZBOROVANJE O AKTUALNIH VPRAŠANJIH, ki bo v Ljudskem domu v Križu danes, 23. novembra, ob 15.30. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, danes, 23. t. m. , od 15. do 20. ure ter v nedeljo, od 9. do 13. ure TELO GOVORI - TEČAJ MENTALNE DINAMIKE. Vo.di prof. Helena Bizjak, tehnika sprostitve proti stresu, pomoč v stiski. Informacije na tel. št. 211936 - ura kosila. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 23.t.m., ob 18.30 na srečanje s pisateljico Zoro Taučar. Recital odlomkov iz njenih del bodo podali člani gledališkega krožka Skk. V Slomškovem domu v Bazovici, ob 191 rojstnem dnevu A. M. Slomška, bo jutri, 24.t.m., ob 17. uri SLOMŠKOVA PROSLAVA. Nastopajo: mladinska skupina iz Ponikve (rojstni kraj A.M.Slom-ška), pevski zbor Vesela pomlad iz Opčin in otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice. Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko—nabrežinske občine vabi otroke na »Grand Matinee« v izvedbi skupine VIKJ, ki bo jutri, 24. t.m., ob 11. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu. Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi danes, 23. t.m. na UKMARJEV VEČER. Ob 19. uri maša ob 20 letnici smrti mns. dr. J. Ukmarja; ob 20. uri v Finžgarjevem domu debatni večer: spregovorili bodo prof. A. Rebula, prof. T. Simčič in g. D. Jakomin. _____________kino______________ ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito Henry, r. Mike Nichols, i. Harns Ford. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d'an> re, i. Juha Roberts. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22u Nei panni di una bionda. ., NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, 1,1 more e le vacche, komični. NAZIONALE II - 17.30, 22.15 II gran inganno, i. Jack Nicholson. NAZIONALE III - 15.45 Barton Fink, >■ Joel Coen, i. John Turturro. . NAZIONALE IV - 16.45, 22.15 RapsoO1 d'agosto, r. Akira Kurosawa, i. Richar Gere- v GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnnr Stecchino, i. Roberto Benigni. MIGNON - 16.00, 22.15 Point Break, Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 L'attico della Per' versione, porn., □□ CAPITOL - 16.30, 22.10 Insieme per f°r' za, i. James Woods, Michael Fox. LUMIERE - 16.30, 22.15 Indiztato di rea-to, i. Robert De Niro. ALCIONE - 17.00, 22.15 New Jack CitL r. Mario Van Peeblees. RADIO - 15.30, 21.30 La signora lo vuo-le caldo.porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom O 18. letom □ □ mali oglasi _ MORKtt'4 Nabrežina 97 Tel. 201209 ČEVUI - TORBICE USNJENI IZDELKI PRODAM fiat panda 30 CL, plave barve, letnik '85. Tel. 0481/533908 od 13. d° 15. ure ali zvečer. . PRODAM autobianchi A112 E Za 700.00U lir. Tel. ob urah kosila na št. 422836. PRODAM renault 5, GTR 1200, trojna vrata, star tri leta, prevoženih 23.00U km, v odličnem stanju, za 7.000.000 hr-Tel. 946635 ali 381616 - Igor Simonič. PRODAM fiat Panda 750 CL, rdeče barve, prevoženih 46.000 km, v odlične® stanju, opremljena z avtoradijem, cena 4.500.000 lir. Tel. 214527 v večernih urah. PRODAM kombi furgon fiat 238, 10.000 9 nosilnosti, 140.000 prevoženih km za 2.000.000 lir, primeren za težke prevoze. Tel. (0481) 882123. PRODAM marbella 900 lx, rdeče barve, prevoženih 22.000 km za 5.750.000 1® Tel. 43019 od 13. do 15. ure. OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21. MILIČ je odprl osmico v Zagradcu. OSMICO je odprl v Nabražini Ušaj. TRGOVINA JESTVIN v Bazovici v Ul, Gruden 33 išče resnega vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini v popoldanskih urah. URADNICA z večletno prakso v knjig0' vodstvu išče službo, tudi part tim6. Tel. 812309 v dopoldanskih urah. LEKCIJE angleščine nudi študentka. Tel. 820502. GEOMETER, 22 letno dekle z dveletn0 prakso na geološko-geotehnične® področju, z znanjem angleščine, ne®" ščine, strojepisja, dela na kompjuterj® vodenja administracije in tajništva iš°e zaposlitev. Telefon 040-226275. PRODAM avtomobil Alfa Romeo spod wagon 33, sive barve, letnik '88, prev0" ženik 38.000 km. Telefon 53396 ob urah obedov. DAJEMO v najem gostinski lokal. Telefon 812353 ob jutranjih ali večernih urah. PRODAM lončeno peč na drva znamk6 Asolana 84 x 75x 45 cm, vrata iz termičnega stekla. Tel. 040-422093 od l8-do 20. ure. PRIDNA in resna 39 letna ženska vešča hišnih opravil, likanja in šivanja išoe stalno ali občasno zaposlitev v Trstu ali okolici. Telefon 040-225973 od 6. d° 8. ali od 20. do 22. ure. PRODAM Fiat pando 45, letnik '82, bele barve. Telefon 225786. 25 letnik išče katerokoli resno zaposh-tev v Gorici ali okolici. Telefoh 0481—882561. IZGUBIL se je, 19. novembra v Gropadl, nemški ovčar, črne dlake, krotke narave, ime Bark. Najditelju nagrada, telefon 632080 urnik trgovin. NAŠLI smo zlat uhan pri spomeniku NOB v Boljuncu. Lastnik naj telefonira na št. 228624. OSMICO je odprla Sonja Strajn, Mačk°-Ije-Križpot 84. Darujte v sklad Mitje Čuka menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .. 100,655 1175.— Nemška marka .... .. 756,25 745.— Francoski frank ... .. 221,28 217,— Holandski florint . 671,29 660.— Belgijski frank .... .. 36,727 35,50 Funt šterling .. 2157,80 2150 — Irski šterling . . 2020,35 1980,— Danska krona .. 194,56 192,- Grška drahma 6,648 6,30 Kanadski dolar .... .. 1053,85 1020.— Japonski jen 9,269 9,20 22. 11. 1991 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Švicarski frank .. 849,80 842." Avstrijski šiling ... .. 107,469 106." Norveška krona ... 192,10 189." Švedska krona 206,70 203." Portugalski eskudo 8,527 8,20 Španska peseta ... .. 11,809 11,30 Avstralski dolar ... 951,95 910." Jugoslov. dinar ... - — 13." ECU .. 1538,25 Slovenski tolar — 18,50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Agenc/i« Domio ssi-iai DUKb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FHia!aC tedenski .pregled filmov v Trstu A proposito di Henry Režija: Mike Nichlos. Igrajo: Annette Bening, Harrison Ford, Mikki Allen. Harrison Ford in Annette Bening sta bila nekaj mesecev najbolj vroči par na ameriških filmskih setih. Potem se je izkazalo, da je Annette hodila z Warrenom Beattyjem in je bilo vsega konec. Ostal je Nichol-sonov film, v katerem sta Harrison odvetnik, Annette pa njegova žena. Težave nastopijo po tragičnem dogodku (atentatu), ki ubogega odvetnika najprej potisne v komo nato pa v svet brez spominov. Kot odvetnik je bil Harrison sila spreten in ciničen, kot človek, ki je preživel strel v glavo, pa je naiven in dober. Bogve, če sta ga takega pripravljeni sprejeti šarmantna sopotnica in 12-letna hčerka? Seveda sta. In vsi trije bodo zaživeli novo življenje v ljubezni in slogi. Kljub vsebini je film kar prijeten, še posebno zaradi fizične lepote obeh protagonistov. Jonny Stecchino Režija: Roberto Benigni. Igrajo: Roberto Benigni, Nicoletta Braschi, Paolo Bonacelli. Četrti film »režiserja« Roberta Benignija je pritegnil v kino ogromno gledalcev. Ogromno velja bodisi za inkaso, kot za razmerje število gledalcev-kvaliteta filma. Iskreno povedano je Johnny Stecchino ravno tako prijeten kot pogled na plakat z Benignijem z zobotrebcem v ustih. Beningi nastopa vsekakor v dveh vlogah. Je namreč Dante, šofer avtobusa za fizično prizadete ljudi, ter Johnny, zlobni gangster. Človeku se trga srce, ko pomisli, da premore filmski svet še enega gangsterja, ki so mu pravili »zobotrebec«. Imenoval se je Charlie in je nastopal v filmu Some like it hot... Barton Fink Režija: Joel in Ethan Coen. Igrajo: John Turturrro, John Goodman, Judy Davis, Michael Lerner. Film za ljubitelje hollywoodskih pripovedk o Hollywoodu. Barton Fink je poštenjak, ki si služi kruh s pisanjem scenarijev. Smo leta 1941, ko zazvoni telefon in mu ponudijo enkratno priložnost: napisati bo moral scenarij za mitičnega Walla-cea Berryja. Barton sprejme in se kar čez noč znajde v popolnoma norem svetu »hollywoodskih filmov«. Scenarij bo pisal v hotelski sobi, ki bo kmalu postala zbirališče bolj ali manj uspešnih pisateljev, alkoholikov,igralcev, producentov, morilcev in vseh, ki se običajno potikajo po umazanih pisarnah detektivov a' la Dashiell Hammett. La leggenda del re pescatore Režija: Terry Gilliam. Igrajo: Robin VJilliams, Jeli Bridges, Amanda Plummer, Mercedes Ruehi. Take pravljice-metafore dobimo na filmskem platnu le enkrat vsa- kih deset let. Režiser Terry Gilliam je najbolj uspešen prav v teh skoraj znanstvenofantastičnih postavitvah vsakdanjega življenja, zato kar pogumno v kino. Teoretično gre za film o klošardih, dejansko pa za metaforo globoke krize, v katero je zabredel zahodni svet. V newyorškem svetu revežev in brezdomcev se srečata bivši disk jockey, ki je izgubil službo in ponos ter se preživlja s prodajo pornografskih videokaset, ter bivši univerzitetni profesor, ki je prepričan, da živi v srednjem veku. Zaradi tega tudi išče sveti Graal in z njim legendarnega kralja ribičev, ki naj bi hranil kupo z dragoceno krvjo. La leggenda del re pescatore ni film o človeški blaznosti, pač pa film o razsulu sleherne sodobne metropole. Scelta d’amore Režija: Joel Schumacker. Igrata: Juha Roberts, Campbell Scott. Uboga Julia Roberts res nima sreče. Režiserji so ugotovili, da je kot lahkoživka (Pretty Woman) preljubka, zato so ji raje ponujali scenarije, v katerih je dekle imelo opravka s smrtjo. Tokrat nastopa Robertsova v vlogi bolničarke, ki mora spremljati mladega, prikupnega in žal na smrt bolnega fanta. Slednji se bo kajpak zaljubil v lepo in ljubečo bolničarko. Kljub smrtni bolezni, ki mu odžira celice, bo spoznal umetnost in glasbo, predvsem pa bo odkril, da je življenje nekaj, čemur se ne moremo odreči do zadnjega. (Tudi v goriški kinodvorani Verdi) ... in v Gorici VaTTOm La tentazione di Venere Režija: Istvan Szabo. Igrajo: Glenn Close, Niels Ares- trup,Moscu Alcalay, Macha Meril, Erland Josephson. Evropska romanca v angleškem jeziku. Dirigent Zoltan se z rodne Madžarske poda v Pariz, kjer so mu ponudili neobičajno postavitev VVagnerjevega Tannhauserja. Zoltan meni, da mu sloves že trka na vrata, vendar se v tem krepko moti, saj bi celoten ansambel lahko gladko opravil svoje delo tudi brez njega s taktirko v roki. Sicer pa pevce in glasbenike skrbijo predvsem sinikalni boji in ljubezenske avanture. Ko bi moral pobrati šila in kopita ter dokončno poslati ansambel k vragu, pa se Zoltan dokopa do spoznanja, da bi lahko rešil predstavo in sebe s pomočjo »ljubezni«. Rezultat je skromen samo za gledalce. Patetična ljubezenska avantura se bo srečno končala, kot bi znali povedati tudi otroci po prvih kadrih. Na boljšem bodo poslušalci, saj bo glavno igralko dublira-la operna pevka Kiri Te Kanawa. Dolby stereo je obvezen. La vita, 1’amore e le vacche Režija: Ron Underwood. Igrajo Billy Cristal, Daniel Štern, Bruno Kirby, Jack Polance, Helen Slater. Kljub naslovu, ki nas vse preveč spominja na filme, kakršne so predvajali v nekdanjem goriškem kinu Vittoria, je to, kar nam ponujata kar dve kinodvorani, briljantna komedija brez sleherne prepovedi za mladoletnike. Trije ne-wyorški poslovneži zabredejo v globoko generacijsko krizo. Na pragu štiridesetih let se jim zdi, da si morajo privoščiti alternativne počitnice, saj jim že presedajo jahte in tropski atoli. Zato se podajo na divji Zahod, kjer se bodo lahko šli živinorejce. Za zabavo bodo poskrbeli znani in priljubljeni ameriški kabaretist Billy Cristal ter ničkoliko mukajočih krav in teličkov. (Tudi v tržaškem Nazionalel) [j£_jram___________________ 6.00 Film: La settima alba (dram., ZDA 1964, r. L. Gilbert, i. VVilliam Hol-den, Susannah York) 8.00 Potni list za Evropo: tečaji tujih jezikov 8.50 Dok.: Velike razstave -Civilta del 700 a Napoli 9-30 Nanizanka: Su e giu per Beverly Hills 10.00 Variete: Ciao Italia 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Ciao Italia 12.30 Rubrika o medicini: Check-up 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik in Prizma 14.30 Šport: biljard, 15.30 gimnastika 16.30 7 dni v Parlamentu 12.00 Glasba: Zecchino d'oro 18.00 Kratke vesti 18.05 Izžrebanje lota 18.10 Zecchino d'oro (2. del) 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Fantastico 12 22.45 Dnevnik 23.00 Dnevnik - Posebnosti 24.00 Dnevnik in vreme 9.30 Film: Silkvvood (dram., ZDA 1983, r. Mike Nic-hols, i. Meryl Streep) ^ RAI 2 6.00 Nanizanke in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Dok.: La bottega del te-atro (vodi V. Gassman) 10.35 Evropski dnevi 11.05 Nan.: Al di qua del Pa-radiso 12.00 Variete: Ciao weekend 13.00 Dnevnik 13.20 Športna odd.: Dribbling 13.55 Vremenska napoved 14.00 Ciao weekend (2.del) 15.40 Variete: Videocomic 16.10 Izžrebanje lota 16.15 Šport: odbojka, 17.45 IP v košarki 18.45 Nan.: Miami Vice -Congiura di palazzo 19.45 Dnevnik in pregled športnih vesti 20.30 Film: Good morning Vietnam (dram., ZDA 1987, r. Barry Levinson, i. Robin Williams) 22.40 Aktualno: Iz glasbe želja po svobodi (vodita R. Bonacina, A. Petacco) 23.15 Vesti, vreme, horoskop 23.55 Nočni šport: SP v smučanju moški veleslalom, boks Galvano-Juda (su-persrednja kat.), biljard, rally v Monzi) ^ RAI 3 | 10.00 Dok.: Pred 20 leti 10.25 Boks: SP diletantov 12.30 Dokumenti: Magazine 3 - Izbor RAI 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: rugby, 16.45 hokej na ledu, 17.30 vaterpolo, 18.00 SP v smučanju, veleslalom (m.) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 TG3 Insieme 20.30 Film: Perry Mason -Morte di un editore (krim., ZDA 1988, r. Christian Nyby, i. Ray-mond Burr, Barbara Hale) 22.05 Aktualno: Diretta da... 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem (vodita Catherine Spaak in Paolo Menghini) 23.45 Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Pa-ternostro, Greste De Fornari, E. Magrelli) 0.25 Filmske novosti 0.35 Dnevnik — V novi dan 0.55 Vremenska napoved 1.00 Variete: Fuori orario [ TV Slovenija 1 [ 8.45 Mozaik. Angleščina, 9.10 Radovedni Taček -Jadro, 9.20 Lonček kuhaj!, 9.35 Potepuh in nočna lučka, 9.45 Mavec, 10.00 nan. Alf 10.25 Zgodbe iz školjke 11.45 Festival zborovskega narečnega petja 12.15 Mozart na turneji 13.15 Forum 13.30 Dnevnik 15.50 Muzikantje iz Svečine 16.20 Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Film: Zadnji zvezdni bojevnik (fant., ZDA 1984, i. Lance Guest) 18.45 Dok.: Klasični dosežki v oblikovanju 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Variete: Ona + On 21.45 Sova: nan. Na zdravje 22.10 Dnevnik, šport, vreme 22.35 Sova, vmes nad. Film oživi in film Trip (dram., ZDA 1967, r. R. Corman, i. Peter Fonda, Susan Strasberg) 0.40 Video strani 1HP| TV Koper______________ 13.00 Športna oddaja 14.30 Otroška oddaja 15.30 Nad.: Rayanovi 16.00 Nan.: Agente Pepper 17.00 Dok.: Biblijska ozemlja 17.30 Nad.: Luomo di Shel-ford (6. del, pon.) 18.30 II mappamondo 19.00 TVD Novice 19.25 Video agenda 19.30 Nabožna oddaja 19.40 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nan. Cercatori d'oro in Figura di burattino 20.30 Nad.: Rayanovi 21.00 Film: Ninja, i guerrieri di fuoco (pust., ZDA, r. Bruce Lambert), vmes TVD Novice 22.40 Nan.: Agente Pepper 23.30 Športna oddaja rVr TV Slovenija 2 ~~ 15.30 Teleski 90 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV Dnevnik HTV 20.15 Film: Nenavadni Ho-ward Hughes (biog., ZDA 1977, i. Tommy Lee Jones) 22.15 Program HTV 22.40 Yutel in Program HTV _____CANALE5_______________ TOO Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: Arnold 9.00 Aktualnosti: Sabato 5, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 Anteprima 11.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti) 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 15.55 Kviz: Baciando baciando 16.00 Otroški variete 18.00 Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 18.50 Baciando baciando, 18.55 La ruota della for-tuna, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 40-25 Striscia la notizia 20.40 Variete: Sobota v cirkusu (vodita Gerry Scotti, Cristina D Avena) 23.00 TV film: Come una mam-ma (dram., It. 1991, r. V. Sindoni, i. Stefania San-drelli, 1. del, pon.), vmes (24.00) Canale 5 News 1-00 Štriscia la notizia 1-15 Nanizanke non stop RETE 4_________________ 8.00 Buongiorno amica 8.05 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.40 Valeria 10.30 Kviz: Čari genitori 11.20 Nad.: Stellina 12.00 Otroški variete 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre d'amore 17.50 TV 4 Novice 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.25 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 Variete: I Cartonissimi: Il libro della giungla 19.35 Nad.: Primavera 20.30 Nanizanki: Colombo -Autoritratto per un as-sassino (i. Peter Falk), 22.25 Ellery Oueen -Orologio dapolso 23.30 Aktualno: Parlamente in 0.15 Film: Sesso matto (kom., It. 1973, r. Dino Risi, i. Gi-ancarlo Giannini, Laura Antonelli) 2.25 Nočni spored ITALIA 1______________| 6.25 Vreme in Odprti studio 7.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano 13.45 Film: Il sommergibile piu pazzo del mondo (kom., It. 1982, r. Mariano Laurenti, i. A. M. Rizzoli) 16.00 Glasba: TopVenti 17.00 Nan.: A-Team - Acciaio 18.00 Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Šport: Calciomania 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Nanizanka: Classe di fer-ro 2 - La voce misteriosa 22.00 Film: Palle da spiaggia (kom., ZDA 1988, r. Joe Ritter, i. Phillip Paley) 24.00 Variete: Mai dire TV 0.30 Odprti studio in šport 1.00 Film: Capriccio (erot., It. 1987, r. Tinto Brass, i. Francesca Dellera) 3.00 Šport: Boks, 4.05 Holyfi-eld-Damiani (SP v težki kat.) | ODEON____________________ 13.00 Rubrika: Nautical Show 13.30 Reporter italiano 14.00 Šport: American Bali 14.30 Film: Torna a časa Lassie (pust., ZDA 1943, r. Fred MacLeod, i. Elizabeth Taylor) 16.00 Film: I falehi di Rangoon (vojni, ZDA 1942, r. David Miller, i. John Way-ne, JohnCarroll) 17.30 Nanizanka: Automan 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Biancaneve a Be-verly Hills 20.30 Film: Angel Killer (dram., 1984, r. Robert Vincent 0'Neil, i. Betsy Russel, Rory Colhoun) 22.00 Nan.: Lo sceriffo del Sud (i. Glenn Ford) 23.00 Nanizanka: I misteri di Orson Welles TMC____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Risanke 9.15 Nan.: Batman 9.45 Risanke: G.I. Joe 10.15 Nan.: Societa a irrespon-sabilita illimitata 11.00 Neurejeni potopis: Filipini (vodi A. Gris) 12.10 Rubrika o motorjih 13.00 Šport Šhow (vodi Marina Sbardella) 18.00 Smučanje: SP v veleslalomu (m., 1 tek) 19.00 Rubrika: Mondocalcio 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: I.T. - televizijska srečanja (vodi Mino Damato), vmes (21.00) SP v smučanju (2. tek) 23.30 Film: Ouella maledetta domenica (dram., ZDA 1986, r. Richard Colla, i. James Farentino) 1.15 Film: La rivolta delle donne di Stepford (srh., ZDA 1980, r. R. Fuest) 3.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Nan.: Pattuglia recupero, 16.00 Shannon, 17.00 Sta-zione di pplizia 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dnevnik 19.30 Anteprima šport 20.00 Nan.: Il grande teatro del West (i. Chuck Connors) 20.30 Opera: Cosi fan tutte 23.30 Hočne vesti 24.00 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Slovenska lahka_ glasba; 9.30 Zdravniški nasveti; 9.40 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe na Repentabru; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. Boris Kobal); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Svet skozi lunin pogled; 15.20 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: mladi tržaški pianisti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj; 18.40 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Vodeni kontaktni program; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni servis; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 16.00 Mixage; 14.10 Koledarček; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Avtorske pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.30 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.00 Morski val. Na včerajšnjem posvetu SKGZ in Kmečke banke Gospodarski izziv iz Slovenije naletel na pozorne sogovornike Posvet o gospodarskih izzivih in priložnostih neodvisne Slovenije je bil včeraj v Kulturnem domu pomembna priložnost za prikaz prizadevanj Slovenije in začetek postavljanja trdnejših temeljev sodelovanja. Z odsotnostjo podpredsednika slovenske vlade dr. Andreja Ocvirka (obveznosti so ga zadržale v Ljubljani, je sicer zmanjkal en sogovornik, sicer pa sta guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in namestnica ministra za zunanje zadeve mag. Vojka Ravbar vseeno postregla številnim zamejskim in italijanskim gospodarstvenikom z dovolj izčrpno in objektivno informacijo. Posvet sta v imenu prirediteljev, Kmečke banke in SKGZ, uvedla Ksaverij Leban in Boris Peric, nakar je prof. Darko Bratina podal zanimivo analizo nacionalnosti in državnosti v sodobnih svetovnih tokovih. Slovenski primer je uokviril v proces spreminjanja nacionalnih držav in prehajanja v novo obliko, regionalno državo, ki se vključuje v širše evropske procese združevanja. Arhar je s predstavitvijo monetarnih ukrepov posegel v aktualnost gospodarske problematike. Predstavil je obračun dela od 8. oktobra dalje, ko je Slovenija začela uresničevati samostojen monetarni sistem s ciljem zbliževanja z Evropo. Obstajajo seveda še hipoteke a tudi pozitivne izkušnje iz preteklosti. Banka Slovenije izvaja restriktivno monetarno politiko in pri tem je Arhar ocenil, da se je zmanjševanje likvidnosti doslej izkazalo kot prava pot. Podrobno je predstavil pogoje za sodelovanje tujega kapitala v sloven- skem bančnem sistemu, ni se izognil kočljivim vprašanjem tveganj in nevarnosti, vendar poudaril je tudi zanesljivost slovenskega bančništva in njegovo mednarodno odprto naravnanost. Vojka Ravbar je izčrpno predstavila stanje, možnosti in tveganja v gospodarskem poslovanju s tujino. Poudarila je pomen blagovne menjave z državami ES (2/3 vse tuje menjave) in udarec, ki so ga zaradi tega prizadele Sloveniji sankcije Evropske skupnosti. Zato je pozvala navzoče gospodarstvenike, naj tudi sami vplivajo za čimprejšnjo uvedbo pozitivnih ukrepov. Navedla je tudi prizadevanja za ohranitev poslovanja z drugimi tržišči ter program delovanja za postopno odpravljanje prekomernih carinskih in drugih restrikcij glede uvoza. Spodbudno in optimistično je izzvenel poseg predsednika videmske Trgovinske zbornice Giannija Bra-va, ki je pozval k takojšnjim konkretnim oblikam sodelovanja. »Dober podjetnik zna težave izrabiti kot konkretne možnosti«, je dejal in ponudil v razpravo zamisli o skupnem furlansko-slovenskem tržišču, o odpiranju mešanih podjetij, o kooperaciji v promocijskih in drugih storitvenih dejavnostih, o skupni gospodarski zbornici. Nujen pogoj za vse to pa je stabilnost vlade v Sloveniji. Pred zaključki goriškega župana Scarana, ki se je zavzel za priznanje in odprtost do Slovenije, je evropski poslanec Giorgio Rossetti ugotovil, da vse evropske vlade res niso dovolj občutljive do posameznih delov bivše Jugoslavije, vendar pričakuje pozitivne gospodarske ukrepe v korist Slovenije morde že prve dni decembra. Za to kot tudi za mednarodno priznanje pa bo morala Slovenija poleg internih jamstev za manjšine pokazati tudi aktivnejši pristop na konferenci v Haagu. Opozoril je še na problem tukajšnje "zunanje" meje Evrope po letu '92 ter na prodiranje nemškega kapitala na vzhodna tržišča. Koroški slikar v Kulturnem domu Magija prave umetnosti v Omanovih Spomenikih V Kulturnem domu v Gorici so predsinoči odprli razstavo koroškega slikarja Valentina Omana, ki sta jo priredili ZSKD in uprava Kulturnega doma s podporo Kmečke banke ob praznovanju 10. obletnice odprtja doma. Kot je naglasil predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič, so za slovesno priložnost izbrali vrhunskega umetnika, ki s svojim delom plemeniti vseslovenski kulturni prostor. Podčrtal je tudi posrečeno tematsko izbiro, saj je Oman prav pred kratkim zaključil serijo velikih slik z naslovom Spomeniki, v katerih je izrazil svoje čutenje ob zgodovinskih trenutkih osamosvajanja Slovenije. Na jutrišnjih petih deželnih referendumih o vprašanjih okolja Tudi predsednik Pokrajine poziva h glasovanju Predsednik goriške pokrajinske uprave Gino Sac-cavini je včeraj naslovil goriški javnosti poziv, naj se volilci polnoštevilno udeležijo glasovanja na petih referendumih o vprašanjih okolja. O teh vprašanjih bomo kot znano glasovali jutri samo od 8. do 21. ure. Saccavini ugotavlja, da je goriško prebivalstvo že ob lanskih referendumih o pesticidih in lovu ter spet junija letos o spremembi volilnega sistema izkazalo veliko občutljivost in se je v velikem številu udeležilo glasovanja. Želeti je, da bi tudi tokrat bilo tako, saj je za učinkovitost demokratičnega instrumenta, kakršen je referendum potrebno, da glasuje vsaj polovica upravičencev. »Zato je nujno«, poudarja Saccavini, »za uveljavitev resnično demokratične kulture, da gredo vsi upravičenci na volišča, da se na glasovanju izrečejo v skladu z osebnim prepričanjem glede predloženih vprašanj«. S pozivom k glasovanju in tudi 5-kratnemu DA se je včeraj ponovno oglasila DSL, Zeleni in združenja naravovarstvenikov so prav tako ponovno predstavili svoje argumente za 5 DA-jev na raznih shodih v Gorici, Krminu, Tržiču in drugih središčih pokrajine, za udeležbo in DA pa so se opredelili tudi razni predstavniki PSI in drugih strank na Goriškem. SKGZ prav tako poziva volilce k polnoštevilni udeležbi, da se ne izniči globok demokratični pomen referendumov. Goriška KZE sporoča, da je ob jutrišnjih referendumih organizirala službo za izdajanje potrdil upravičencem, ki bi potrebovali spremstvo na voliščih. Interesenti se bodo lahko danes in tudi jutri obrnili na naslednje sedeže KZE oziroma zdravstvene okraje: v Gorici na sedež KZE v Ul. Mazzini 7 od 9. do 13. ure; v Krminu na zdravstveni okraj v Drevoredu Ve-nezia Giulia 74 od 10. do 13. ure; v Gradišču na zdravstveni okraj v Ul. Fleming 3 od 8.30 do 12. ure; v Ronkah na zdravstveni okraj v Ul. Duca d'Aosta od 9. do 12. ure; v Tržiču na zdravstveni okraj v Ul. Galvani od 9. do 12. ure; v Gradežu na bolnišnico v Ul. Marchesini od 8. do 14. ure. Predsednica upravnega sveta Kulturnega doma Nada Sanzin ja omenila 10-letnico doma in pozornost, ki so jo njegovi upravitelji vseskozi posvečali likovni umetnosti. Slikar Franko Vecchiet je ugotovil, da je Oman umetnik, ki govori široki publiki, istočasno pa je njegovo delo naslovljeno umetnikom. Njegova dela ponujajo stalno nove in drugačne dražljaje, obnavljajo odnos z gledalcev. V njih zasledimo magijo, ki je značilna za pravo umetnost, in je ne moremo nikdar docela dojeti niti je razumsko fiksirati. V imenu koroških Slovencev je pozdravil tudi Feliks Wieser in spomnil na Omanovo družbeno angažiranost za demokratizacijo avstrijske družbe. Z glasbenim utrinkom je kulturno srečanje uvedel violončelist šole Glasbene matice Francesco Muscau. Razstava Valentina Omana bo na ogled do 14. decembra vsak dan razen sobote in nedelje od 9. 12. in od 17. do 19. ure. Na sliki (foto Marinčič) odprtje razstave Valentina Omana Fazna obvestila Sejem rabljene smučarske opreme bo danes, 23. t.m., od 15.30 do 17.30 na sedežu SPD Gorica, Ul. Malta 2. Upokojenci iz občine Doberdob in sekcija VZPI prirejajo 30. t.m. enodnevni izlet v Caorle, Murano in Burano. Prijave in informacije pri Mili le še danes. V galeriji liceja "Paolino d’Aqui-leia" v Ul. Seminario 7 bodo drevi ob 18-uri odprli razstavo "Warnews - fotografska kronika iz Slovenije: 27. junij - 10-julij 1991". Na ogled bodo posnetki g°' riških in novogoriških fotoreporterjev. Razstava bo odprta do 8. decembra. PRI SV. ANI • • • CASS01/4 OBIŠČITE NAS OD PONEDEUKA, 25. NOVEMBRA. PRISOTNI BOMO TUDI PRI SV. ANI, UL. GARZAROLl 152 V TRGOVSKEM CENTRU Z NOVO AGENCIJO. PRIČAKUJEMO VAS! CASSA Dl R1SPARMIO Dl GOMZIA GORIŠKA HRANILNICA Goriški karabinjerji prijavili dva goljufa Goriški karabinjerji so včeraj prijavili sodnim oblastem 24-letne-ga L.B. in 26-letno L.C., oba sta iz Gorice, zaradi prikrivanja ukradenih čekovnih kjižic in goljufije. Fant in dekle sta namreč skušala plačati z ukradenim čekom nabavljene kozmetične izdelke v prodajalni parfumov, ki je last Alda Marege, v Ločniku. Fant in dekle sta imela pri sebi kar pet čekovnih knjižic, ki so jih neznanci odnesli že pred časom iz pisarn krminske-ga podjetja Cartopress in podjetja Impex iz Pradamana. ■ Agenti goriške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 41-letnega Bruna Nanuta iz Štan-dreža, Ul. sv. Mihaela 274, ker je v baru Rosy v Kraški ulici ustvarjal zgago med gosti. kino Gorica VITTORIA 17.30-19.45-22.00 »Tentazione di Venere«. I. Glenn Glose. CORSO 17.30-22.00 »La vita, 1'amore e le vacche«. VERDI 17.30-22.00 »Scelta cTamore«. lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D' Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 2, Ul. Manlio 14 a/b, tel-480405. __________pogrebi___________ Danes v Gorici ob 9. uri Silvio Stanič z glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 9.30 Elvira Vela-ri, vd. Di Camillo iz splošne bolnišnice v Trst. IZŠLA JE PRVA REDNA ŠTEVILKA Prodajne točke: TK — Trst, Fortunato — Trst, Katoliška knjigarna — Gorica, kiosk — Trg Oberdan, Prosvetni dom — Opčine, kioska na Opčinah, kiosk na Proseku, kiosk na Kontovelu, Knjigarna Terčon Nabrežina, kiosk v Križu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECILIJAM KA 33. revija goriških pevskih zborov Sodelujejo tudi zbori iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške Gorica - Katoliški dom Danes, 23. novembra ob 20.30 - Jutri, 24. novembra ob 16. uri Sočanje mnenj med guvernerji osrednjih bank Težave na poti do denarne unije BENETKE - Pred srečanjem na vrtiu predstavnikov vlad Dvanajsterice, ki naj bi čez dva tedna v "Maastrichtu podpisali dogovor o evropski denarni uniji, se pletejo Razmišljanja, predlogi, soočanja 111 pogajanja. Priložnost za soočanje mnenj je bil včeraj v Benetkah italijansko nemški forum, katerega se je med drugimi udeleži tudi guverner Bance ddtalia Carl o Azeglio Ciampi. Ciampi je v svojem prispevku k razpravi poudaril, da je treba Primerno izkoristiti prehodno obdobje, če članice Evropske skupnosti res Želijo, da ne bo monetarna zveza izvotlena. V ta na-^en je treba po Ciampijevem httienju priznati Evropskemu monetarnemu zavodu, ki bo pripra-vil pot osednji evropski banki, zadostne pristojnosti, vzporedno s tem pa je treba tudi usklajevati gospodarstvo članic Dvanajsteri-ce s tem, da se spodbuja posa-niezne države k nadaljevanju na Poti reform. Ciampi je dejal, da bo Evrop- ski denarni zavod potreboval močnega in neodvisnega predsednika, odločanje pa ne bi smelo biti pogojeno s kriterijem soglasja, saj je ravno načelo soglasja v sedemdesetih letih upočasnilo gradnjo skupnega evropskega doma. Podpredsednik Bundesbanka Tietmeyer pa je na nemško-itali-janskem forumu na Dunaju poudaril, da bo Dvanajsterica v Maastrichtu dosegla dogovor, čeprav so pogajanja zelo težavna. Ti-etmeyer je dodal, da se Italija v zdravljenju gospodarstva premika v pravi smeri, čeprav so cilji zelo zahtevni. Ob tem je pripomnil, da tudi Nemčija še ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop v monetarno unijo, ker ima še previsoko inflacijo. Podpredsednik evropske komisije Pandolfi pa je pozval, naj bi v Evropsko skupnost sprejeli tudi Avstrijo in Švedsko, katerih vstop bi po njegovem mnenju prispeval k uravnovešanju odnosov v Dvanajsterici. Finančni uradi letos odkrili 240.000 davčnih utajevalcev RIM - Italijanski davčni uradi so v prvih desetih mesecih letošnjega leta odkrili okoli 240.000 davčnih utajevalcev. Tako je včeraj sporočilo finančno ministrstvo, ki je dodalo, da je bilo med odkritimi utajevalci 215.000 fizičnih oseb, in 22.000 družb. Skupno naj bi utaliji za 5.125 milijard lir davkov. Ta rezultat je sad večje sposobnosti kontrole davčnih uradov, ki so letos opravili 256.000 pregledov in »zadeli v črno« v 93 odstotkih primerov. Vsakemu od utajevalcev so ugotovili poprečno utajo 21 milijonov lir. Fizične osebe so po teh podatkih utajile skupno 1.760 milijard lir davka IRPEF in 375 milijard davka ILOR, družbe pa nad 3.000 milijard lir davkov IRPEG in ILOR. Med odkritimi je bilo 27.000 oseb, ki so utalijile davke v celoti in ki se ne bodo mogle poslužiti davčnega odpusta, če bodo uradi ugotovili, da več kot eno leto niso predložile davčne prijave. Letni prirastek plač nad stopnjo inflacije RIM - Vtis potrošnikov je drugačen, a po podatkih državnega statističnega zavoda ISTAT osebni dohodki v Italiji ne zaostajajo za uradno stopnjo inflacije. Po podatkih za mesec september, ki jih je včeraj objavil ISTAT, splošni indeks plač ni narasel v Primerjavi z letošnjim avgustom, v primerjavi z lanskim septembrom pa je narasel za 8,5 odstotka proti Prirastku inflacije za 6,2 odstotka. Po podatkih statističnega zavoda so osebni dohodki narasli največ v industrijskem sektorju (10,9 odstotka več v primerjavi s septembrom 1990), v trgovskem sektorju in sektorju zasebnih storitev (10,6 0/o), najmanj pa v javnih službah. V primerjavi s septembrom 1990 so dohodki državnih uslužbencev narasli za 5 odstotkov, kar je pod inflacijsko stopnjo, Prirastek pa je bil v največji meri odvisen od dra-ginjske doklade. Največji prirastek osebnih dohodkov so zabeležili v gradbenem sektorju (12,6 %) lesni industriji (12,4 %) in prehrambeni industriji (12 %), na dnu lestvice pa je šola, kjer je bil prirastek komaj 3,3-odstotni. ISTAT ugoravlja tudi, da je bilo v prvih 9 mesecih letošnjega leta izgubljenih zaradi stavk 9,5 milijona delovnih ur, proti nad 20 milijonom ur v istem °bdobju leta 1990. Ovrednotenje marke in padec dolarja MILAN - Dva pojava sta označevala včerašnji zaključni dan dela milanske borze v tem tednu: po eni strani zopetni padec trga delnic in ostalih vrednostnih papirjev (indeks MIB je izgubil pol točke, raven izmenjav je dosegla komaj vrednost 70 milijard lir in vse kaže, da so operaterji v težavah začeli prodajati delnice), po drugi pa znatno ovrednotenje nemške marke z vzporednim padcem dolarja na trgu deviz. Na fbringu je nemška marka včeraj kotirala 756,250 lire proti včerajšnji kotaciji 755,435 lire. To je najvišnja letošnja kotacija nemške devize in se približuje zgodovinskemu maximumu, ki ga je marka dosegla v Italiji lankega 19. decembra, ko je bila vredna 757,25 lire. Vzporedno z rastjo marke je padla vrednost dolarja, ki je včeraj izgubil skoraj 13 lir saj je zdrknil s četrtkove kotacije 1.213,40 na včerajšnjo raven 1.200,65 lire in se približal letošnjemu minimumu 1,183,28 lire, ki ga je zabeležil 15. marca. Nič kaj bolj spodbudna ni bila kotacija dolarja v Frankfurtu in v Parizu. Da bi preprečila preveliko ovrednotenje nemške devize, je Banca d ltalia včeraj prodala 92 milijonov mark, vendar je s tem le delno zajezila ovrednotenje. Vzporedno z marko so se v odnosu do lire ovrednotili še ECU, francoski frank in nizozemski forint. gospodarski dopis iz ljubljane Vlada lovi zajce (Cene in plače) Slovenska vlada mora loviti povsem enake inflacijske zajce, kot so jih nekatere jugoslovanske vlade. Prepričana je, da ji trdnost novega denarja objedajo plače. Zato jih je za nekaj časa zamrznila oziroma prepričala parlament, da ji je to pustil storiti. Nasprotovanj je bilo sicer kar precej, vsi pa so se vrteli okoli ugotovitve, da je bil vak podoben poizkus v socialističnem jugoslovanskem gospodarstvu neuspešen in da je preveliko možnosti, da bo udaril v prazno tudi poizkus slovenske vlade. Nenadzorovana rast plač je v vsakem gospodarstvu spomladanski dež, ki zaliva inflacijo. Kadar nad plačami ni pravega nadzornika - oziroma kadar si celo nadzornik prizadeva, da bi čimveč denarja prelili v plače, saj je od tega odvisna tudi debelost njegove mezdne kuverte, takrat je zalivanje izdatno. Ker pa so tla primerno ogreta (v obtoku je veliko denarja) in poleg tega pihajo še mile sapice (gospodarski monopoli so dovolj razraščeni), inflacija lepo poganja kvišku. V takih pragozdnih razmerah vsi ekonomisti v skoraj en glas predlgajo nadzorovanje plač, pa naj bo to nadzorovanje plač v obliki popolne zamrznitve (vse plače ostajajo na enaki ravni, kot so bile ob zamrznitvi), zamrznitev plač v državnih podjetjih in ustanovah (torej delna zamrznitev) ali pa omejevanje izplačil denarja, namenjenega za plače (zamrznjena je celotna vsota, en del plač pa se lahko še poveča, vendar le na račun zmanjšanja drugih). Ekonomisti pravijo temu plačno sidro, ki naj bi zadrževalo inflacijsko spiralo. Vendar pa je samo eno takšno sidro preslabotno, da bi lahko vzdržalo celotno inflacijsko ladjo. Treba je vreči še več ostalih. Med njimi je najpomembnejše kreditno monetarno. Slovenska vlada pristaja na restriktivno denarno politiko, ki jo pripravlja svet Banke Slovenije. Ta naj bi dosegla, da bi postal tolar iskano blago, do katerega pa bo težko priti. Kot prvi ukrep v to smer je »uničevanje« tolarjev, kakor je poimenoval jemanje prevelikih količin denarja iz obtoka španski svetovalec slovenske vlade Jaime Jaramillo. Do tega je že prišlo, hitro pa morajo slediti drugi monetarni ukrepi. Tretje sidro je davčno. Sidro ima dva močna rogova: zmanjševanje davkov je darilo, s katerim mora vlada obdarovati gospodarstvo; dosledno pobiranje davkov in uvajanje davčne discipline pa bič. Oboje je velika preizkušnja: mlada država ima neverjetno veliko število gospodarskih bolnikov. (Minister Šešok: Dosledna davčna disciplina bi spravila na boben 60 odstotkov slovenskih podjetij.). Zahteve po državnem proračunskem denarju so skoraj neizmerne. Tudi če bodo vsa ta tri sidra prijela, je boj z inflacijo šele na začetku. Inflacijo je namreč nemogoče zadrževati s temi sidri zato, ker njihovo moč začnejo zelo hitro najedati (opravičljive) izjeme. Najprej začne popuščati plačno sidro. Slej ali prej je treba popustiti pri plačah tistim, ki najslabše zaslužijo, potem onim, ki s svojo storilnostjo dokazujejo, da so upravičeni do povečanja plač, hitro se pojavijo stavke in je treba spet popustiti... Celo v državah z ostro oblastno diktaturo tega sidra niso znali privezati z dovolj močnimi vozli. Namesto sidra je zato hitro treba najti naravnega sovražnika za povečevanje plač. Zelo preprosto rečeno: prvi in tudi najučinkovitejši zadrževalec plač je - lastnik podjetja. V Sloveniji ga ni prav v nobeni obliki: niti v državni niti v zasebni niti v kakšni drugi! Privatizacija se je zataknila v strankarskih sporih, če se v zelo kratkem času ne bo začela lastninska reforma, bodo sidra sama od sebe popustila. Zato je zdajšnja zamrznitev zelo tvegana, pa čeprav jo marsikateri ekonomist zagovarja. JOŽE PETROVČIČ Po izkušnjah primorskih denarnih zavodov v Kopru in Novi Gorici Realni tečaj deviz se bankam obrestuje ES ne nasprotuje privatizaciji Seleča RIM - Evropska skupnost bo omogočila privatizacijo porde-oonske elektronske industrije Selečo. Evropski komisar Brittain je včeraj dalj povoljno mnenje za flvig glavnice, s katerim bo večinski paket delnic prevzel zasebni podjetnik Gian Mario Ros-signolo. Manjšinska delničarja pa bosta državna finančna družba za elektroniko REL in deželna finančna družba Friulia. Skupščina delničarjev Seleča bo 3. decembra, na njej pa bodo Preučili finančni položaj družbe, hi je glede na sedanje tržne razmere kar zadovoljiv, in sprejeli v upravni svet predstavnika Friulie Alvara Cardina. Poskus odkupa Maxwellovih družb LONDON - Ob preiskavi o smrti Roberta Maxwella se vse bolj zapleta tudi usoda njegovega imperija. Po poročanju britanskih listov naj bi banka SG Warburg skušala oblikovati konzorcij, ki naj bi si zagotovil vsaj 20 odstotkov delnic Maxwellove družbe Mirror Group Newspapers. Delnice te družbe so edine, ki so se ovrednotile po založnikovi smrti, medtem ko je vrednost ostalih družb padla, kar je zaostrilo krizo grupe, ki je zadolžena za okoli 5.000 milijard lir. O tej zadolžitvi se bodo založnikovi nasledniki pogovarjali z upniki in kaže, da bodo dobili nekajmesečni odlog za odplačevanje dolgov. KOPER, NOVA GORICA Obe največji primorski banki iz sistema Ljubljanske banke dobita od samega začetka odkupa in prodaje deviz po novem tečaju precej več tujega denarja, kot ga prodata občanom iz Slovenije. To lahko pomeni prvi optimistični preobrat na bolje v zastavljeni devizni politiki teh bank. Devize iz nogavic! Tak bi lahko bil malce zapoznel denarni nasvet za ta mesec. Zapoznel zato, ker smo zdaj že proti koncu meseca, hkrati pa zato, ker nihče ne ve, koliko časa bodo še v veljavi taki pogoji v slovenskih bankah in v Sloveniji nasploh. In ker človek tudi v novi Sloveniji ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnjem mesecu, je previdnost najboljše zdravilo. Negotovost pa je hkrati strup za vsako količkaj resno zastavljeno gospodarsko politiko. Od direktorja sektorja za poslovanje z občani Daria Radešiča iz Splošne banke Koper smo zvedeli, da v tej banki še zmeraj zamenjajo občutno manj deviz, kot so jih v najboljših menjalniških časih (lani) - približno štirikrat manj. Toda iskrica upanja se je prižgala, ko so ugotovili, da je odkup deviz v bančnih enotah Južne Primorske vse večji v primerjavi s prodajo le-teh. Tu zdaj odkupijo dnevno za približno 400 tisoč mark deviz, občanom pa prodajo za polovico omenjene vsote deviz. Odkup tuje valute se na koprskem celo rahlo povečuje, kar je razumljivo. Devize prinašajo delno Italijani, ki spoznavajo, da je na slovenski strani zanje marsikaj že zelo poceni, v glavnem pa domačini, ki so začeli kupovati stanovanja in druge dobrine - prihranki so po pravilu devizni in po pravilu iz nogavic. Pričakujejo, da se bo bančni odkup decembra še povečal, takrat bo šele zares (z denarjem) zacvetela prodaja stanovanj in seveda tudi drugih dobrin. Z druge strani pa ljudje nimajo veliko tolarjev, da bi si lahko delali devizne zaloge. Nasprotno - v novogoriški banki opažajo, da ljudje menjajo devize po novem tečaju, s tem pridobijo 25 odstotkov vrednosti v primerjavi z uradnim tečajem, tolarje pa potem vežejo za mesec dni, kar je novembra navrglo še 21,5 odstotka vrednosti (takšna je mesečna revalorizacija). To so storili predvsem tisti, ki so bili prepričani, da mesečna inflacija v novembru skoraj gotovo ne bo dosegla te stopnje. Če bi ta ugotovitev držala, potem bi bilo v novembru res najbolje vezati tolarje za toliko, kolikor bi veljala omenjena revalorizacijska stopnja. V novogoriški Komercialni banki, kjer je bližino meje še bolj čutiti in kjer občani pokupijo še manj deviz, pa je razmerje pri odkupu in prodaji deviz še veliko ugodnejše. Tu dnevno odkupijo (upoštevajoč tudi menjalnice) za okoli 560 tisoč mark deviz, prodajo pa jih občanom le za kakih 90 tisoč mark. Franc Trampuž iz te banke nam je ob tem povedal, da si občani s takimi plačami pač ne morejo privoščiti večjega nakupa deviz, prej obratno - prisiljeni so načenjati svoje skrite devizne rezerve. Devize, ki prihajajo v banke, postajajo del najnujnejših bančnih deviznih rezerv, namenjenih za najrazličnejše bančne obveznosti. Z njimi bi lahko med drugim začeli postopoma in po malem reševati tudi probleme starih, zamrznjenih, deviznih vlog. To pa bi znalo povrniti tako dragoceno zaupanje v banke, zaradi katerega potem sploh ne bi bilo treba vračati vseh zamrznjenih deviznih vlog, temveč bi bančno poslovanje z devizami bolj ali manj normalno zaživelo. Seveda bi v tem primeru morali imeti samo enega in ne treh ali celo štirih deviznih tečajev. Primeri in prve izkušnje primorskih bank kažejo, da bi se torej vzpostavljen odkup in prodaja deviz po (recimu mu) realnem tečaju, slovenskim bankam moral prej ali slej obrestovati. Res ta situacija ne velja enako za vso Slovenijo, delno tudi zato, ker ponekod sploh niso vpeljali take devizne menjave, zaradi česar je v nekaterih slovenskih krajih prodaja deviz lahko še zmeraj večja od odkupa, ker prihaja do odliva deviz v druge regije. BORIS ŠULIGOJ Uradno ga bodo predstavili danes v Tržiču Poklicni seznam elektrikarjev TRŽIČ — Danes dopoldne bodo v Tržiču odprli nov sedež državne družbe za električno energijo ENEL. Odprtje novega sedeža pa bo Priložnost tudi za predstavitev novega deželnega poklicnega seznama elektrikarjev. Za oblikovanje strokovnega poklicnega seznama se je že dalj časa Potegovala vrsta organizacij, saj je ustanovitev takega seznama jam-stvo za večjo strokovnost elektrikarjev, kar se nato odraža tudi v večjem jamstvu za varnost električnih napeljav tako na domovih kot Ndi v javnih uradih in proizvodnih obratih. Med pobudniki ustanovit-ye strokovnega seznama je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Deželni odbornik za obrt in delo Gianfranco Cruder bo tako jutri izročil potrdilo o vpisu v seznam 31 članom, ki so prispevali k njego-vernu oblikovanju. Na ženskem mastersu v New Yorku Današnji moški veleslalom uvod v 26. svetovni pokal Grafova izločena NEW YORK — V četrtfinalu ženskega teniškega turnirja masters je prišlo do velikega presenečenja. Češ-hoslovakinja Jana Novotna je namreč iz nadaljnjega tekmovanja izločila svetovno štev. 2 Steffi Graf (6:3, 3:6, 6:1 za Novotno). Ob koncu srečanja je bila nekdanja najmočnejša igralka na svetu zelo potrta. Dejala je namreč, da bo morala odslej tenis igrati nekoliko drugače. »Preveč sem napeta. Odslej se moram med igro tudi zabavati,« je pribila. Štev 4. na svetu Navratilova pa ni imela posebnih problemov s sicer močno Sanchezovo (štev. 5 na svetu), katero je premagala z 1:6, 6:4, 6:2. Ostali dve četrtfinalni srečanji so odigrali ponoči, in sicer: Sabatini (Arg.) - Capriati (ZDA) ter Seleš (Jug.) - Fernandez (ZDA). Danes Holyfield - Cooper ATLANTA (ZDA) — V Atlannti bo danes boksarski dvoboj za svetovni naslov v težki kategoriji med prvakom Evanderjem Holyfieldom in izzivalcem Cooperjem. Prvotno bi se moral Holyfield srečati z Italijanom Damia-nijem, ki pa se je dvoboju odpovedal zaradi poškodbe na gležnju. Toni Kukoč poškodovan TREVISO — V predvčerajšnji pokalni košarkarski tekmi med Benetto-nom in II Messaggerom je neki brezvestni gledalec na igrišče zalučal kovanec, ki je zadel Tonija Kukoča ravno pod oko. Igralec Benettona bo moral zaradi tega počivati 48 ur, II Messaggero pa dveh tekem ne bo mogel odigrati v svoji dvorani. Za dve koli je bil diskvalificiran igralec II Messaggera Ricky Mahom. V pokalni tekmi z Glaxom pa se je poškodoval Augusto Binelli. Zvil si je gleženj in ga sedem dni ne bo na parketu. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris, ki je bila v Trstu, je 7-16-14. Dobitnikov je bilo 1.188, prejeli pa bodo po 624.100 lir. Ivan Capelli bo vozil za Ferrari MARANELLO (MODENA) — Ivan Capelli bo novi Ferrarijev pilot v prihodnji avtomobilski sezoni. Vest je včeraj sporočil tiskovni urad Ferrarija s komunikejem, v katerem je med drugim rečeno, da se bo Capelli pridružil Francozu Alesiju. Poskusna pilota bosta Gianni Morbidelli in Nicola Larini. Tako se uradno zaključuje »avtomobilska telenovela«, ki se je začela z odpustom »dolgojezičnega« Prosta. Ivano Capelli je star 28 let in je 18. italijanski pilot, ki bo vozil za Ferrari. Jutri lokostrelski turnir v Gorici Jutri bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici 6. dvoranski mednarodni turnir, ki ga prireja lokostrelska sekcija kulturno-rekreacijskega društva Naš prapor iz Pevme. Udeležili se ga bodo tekmovalci iz Slovenije, Veneta in Furla-nije-Julijske krajine. Med udeleženci bodo poleg članov domačega društva tudi člani tržaške Zarje, a svojo prisotnost so napovedali nekateri lokostrelci, ki sodijo na državno raven. Tekmovanja (merili se bodo na razdalji 18 m) se bodo pričela ob 9. uri in bodo trajala do poznega popoldneva. Lokostrelci Našega prapora so v nedeljo nastopili na mednarodnem tekmovanju, ki ga je priredilo društvo Arceri Isonzo v prostorih Goriškega razstavišča ob ločniškem mostu, kjer se je na razdaljah 18 oz. 25 m merilo okrog 100 lokostrelcev. Naš prapor so zastopali Zdenka Ferlat, Francesca Zaher, Boris Lutman, Marko Devetak in David Cotič ter dosegli zadovoljive rezultate. Tekmovanja so se udeležili tudi nekateri državni reprezentantje (Claudio Bossi, Luisa Corispotti, Herik Candotti in Mabel Linzi). (Francesca Zaher) Slovenija z najmlajšo ekipo Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA Na videz je vse tako, kot je bilo doslej. Nekam nenavadno se zdi le, da se svetovni pokal v alpskem smučanju spet začenja v ZDA (danes bo na vrsti moški veleslalom, jutri bo slalom), kot se je pred dvema letoma, vendar kot je videti drugače ni šlo. Američani so zagnali tak krik, da si bodo izmislili svoj pokal, če njim ne bo pripadal začetek, da je Mednarodna smučarska zveza kaj kmalu popustila in jim štart v sezono tudi res zaupala. Toda za tem videzom se skrivajo velike spremembe. Za Slovenijo vsekakor največja, da začenja sezono kot polnopravna članica Mednarodne smučarske zveze (FIS), kar si je član predsedstva FIS Janez Kocijančič, sicer direktor ljubljanskega letalskega podjetja Adria Airways, izboril po odhodu slovenske reprezentance, ki je na ameriška smučišča odšla s popotnico: tekmovali bomo kot reprezentanca Slovenije, ali pa sploh ne. Začenja pa se tudi pomembna sezona, v kateri bodo naposled vzele slovo tako čaščene točke FIS, ki so tekmovalcem in tekmovalkam določale štartne številke. Samo še to zimo in točke FIS bodo izgubile vso svojo veljavo, o štartnih mestih bodo že naslednjo sezono odločale le točke svetovnega pokala, se pravi zgolj uvrstitve, nič več procentualni zaostanki za zmagovalcem. Anahronizem, ki je večkrat vodil do absurdov, je slednjič le doživel svoj konec. Kolikokrat se je doslej zgodilo, da celo drugo mesto ni prav nič zaleglo za izboljšanje FIS točk, če je bil zaostanek prevelik. Pred leti se je, denimo, doslej najboljši slovenski tekmovalec Bojan Križaj na veleslalomu za svetovni pokal v Jasni na Slovaškem uvrstil na drugo mesto za Švedom Ingemarjem Stenmarkom, vendar si je točke FIS zaradi znatnega zaostanka lahko zataknil za klobuk. Točk svetovnega pokala v novi sezoni pa ne bo deležna samo petnajsterica kot doslej, temveč 30 tekmovalcev, se pravi v tehničnih disciplinah vsi, ki se bodo uvrstili na drugo progo, če bodo le prišli do cilja. Zato je tudi v slalomu pričakovati manj odstopov kot doslej, saj niso bile redke tekme, ko ni bilo uvrščenih niti petnajst tek- Nataša Bokal movalcev. Zmagovalec bo po novem dobil 100 točk, trideseti pa 1. Kdo bodo tekmovalci in tekmovalke, ki bodo v tej sezoni posegli po stolicah in drugih visokih številkah? Nekdanji trener jugoslovanske reprezentance Filip Gartner je menda odlično pripravil avstrijske mojstre med vrati, a kaj, ko ima Avstrija v smuku že nekoliko ostarelo ekipo, ki se najbrž ne bo mogla kosati s Švicarji. V italijanski reprezentanci se bo morda Alberto Tomba osredotočil bolj na olimpijske igre, s tem bi nadvse ustregel ameriški publiki, ki si na moč želi, da bi ponovil olimpijski zmagi v slalomu in veleslalomu iz Calgaryja, še bolj pa seriji italijanskim prijateljem smučanja. Nedavna anketa v ZDA je pokazala, da bo prav Tombina popularnost znatno povečala zanimanje ameriških televizijskih gledalcev za olimpijske igre v Albertvillu. Nobenega dvoma ni, da bo šel luksemburški reprezentant, Avstrijec Marc Girardelli, na novo skupno zmago v svetovnem pokalu. Malo jih je pravzaprav, ki bi mu lahko stregli po novem velikem kristalnem globusu. Če od kje, prihaja zanj nevaren tekmec iz Skandinavije. Aleš Gartner, Veronika Šarec drugi iz trenerskega tandema Gartnerjev, pravi, da je Christian Furu-seth pripravljen kot še nikoli. Tako meni njegov trener Aleš Gartner pa tudi prvi testi so pokazali, da ima kar prav. Slovenska moška ekipa, ki je naj-mlajša med vsemi, najstarejši v njej je 21-letni Gregor Grilc, v veliki predstavi svetovnega pokala prav gotovo ne bo le statirala. Nedvomno pa je pričakovati več od izenačene ženske vrste, v kateri so se udarni trojki - Nataši Bokal, Veroniki Šarec, Katjuši Pušnik - pridružile mlajše tekmovalke Narcisa Šehovič, Urška Horvat in Barbara Brleč, ki čakajo na svojo priložnost, da se uveljavijo tudi na največjih tekmah. Za končni uspeh pa bo celotna konkurenca zaman naskakovala Avstrijko Petro Kromberger. Bilo bi prvovrstno presenečenje, če bi ji katera izmed tekmovalk svetovne elite iztrgala kristalni globus. Tudi letos pisana karavana svetovnega pokala ne bo obšla Slovenije. Ze v začetku januarja se bo moški del ustavil v Kranjski gori, nato pa ženski v Mariboru. Tekme na domačem snegu bodo nedvomno poseben izziv za slovenske tekmovalke in tekmovalce, kot so bile že tolikokrat doslej. Namiznoteniški turnir v Modeni Nastopajo tudi člani Krasa Konec tedna bodo nekateri namiznoteniški igralci Krasa spet zaposleni. Danes in jutri se bodo udeležili kvalifikacijskega vsedržavnega turnirja absolutnih kategorij, ki bo v Modeni. Na tem turnirju lahko nastopijo igralci, ki so se predhodno kvalificirali iz mladinskih, oziroma kvalifikacijskih turnirjev tretjekategornikov (tako imenovani kriteriji), in pa seveda igralci z rang lestvic prve in druge kategorije. Mlajši pionirki Katja in Vanja Milič sta si to pravico pridobili z osvojitvijo drugega, oz. tretjega mesta v Centu, Monika Radovič kot zmagovalka med mladinkami na istem turnirju. Na turnirju tretje-kategomikov v Vastu je bila zmagovalka krasovka Monika Radovič. Zelo dobro uvrstitev med 16 najboljših pa je prinesla pravico do nastopa tudi Igorju Miliču v tretji kategoriji. Poleg omenjenih igralcev bosta v konkurenci drugokategornikov nastopila še Biserka Simoneta (pomerila se bo tudi pri mladinkah) in Kristjan Mersi. V absolutni kategoriji bosta tekmovala tudi Krasova para Simoneta-Radovič in Mersi s Piergentilijem iz Toskane. Nastop bo nedvomno naporen za igralce, ki bodo v svoji konkurenci zasedli prva štiri mesta, s čimer bodo prepuščeni k tekmovanju višjih kategorij. V delu z direktnim izločanjem bo zmagal tisti, ki si bo zagotovil tri sete od petih možnih. Organizator TT Villa-doro bo podelil najboljšemu društvu tudi trofejo Antonia Roncaglia. (J.J.) Naši smučarji že na snegu Skupina članov naše Meddruštvene združene smučarske tekmovalne ekipe je danes odpotovala na tridnevni trening v Sappado. Treninge bosta vodila demonstrator Dušan Videmšek ter Andrej Žvab. Na pot je krenilo 10 od skupno 12 članov ekipe. Kaže, da s snegom ne bo težav. V Sappadi ga je namreč zapadlo v izobilju (na vrhu ga je cel meter), a danes bodo tudi odprli sedežnico za Cimo Sappado. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji čestita Mariu Magajni ob prejemu »BLOUDKOVE PLAKETE« V jutrišnjem 24. prvenstvenem nogometnem derbiju med kriško Vesno in proseškim Primorjem Vesna v popolni postavi, Primorje s štetimi močmi PROMOCIJSKA LIGA COSTALUNGA - JUVENTINA Štandrežci imajo vsekakor možnost, da na jutrišnjem gostovanju v Trstu dosežejo pozitiven rezultat. Tržačani so doslej doživeli kar 6 porazov in imajo na skupni lestvici točko manj od Juventine. V prejšnjem kolu so v gosteh proti Fiumicellu klonili z gladkim 2:0. Imajo pa enega najučinkovitejših napadov lige: dosegli so že 13 golov, medtem ko so jih napadalci Juventine le pet (tri v zadnjih 2 kolih!). Moštvo iz Standreža se sicer lahko pohvali, da razpolaga s čvrsto obrambo, zato bo jutrišni spopad prav gotovo zanimiv. Naši bodo nastopili brez mladega Marušiča, ki so ga zaradi izključitve v prejšnji tekmi kaznovali za eno kolo. Naloga Juventine ne bo lahka, a glede na zadnje nastope, ko je napad le začel nekoliko bolje delovati, znajo Maurijevi varovanci pripraviti zvestim navijačem še kako lepo presenečenje. 1. AMATERSKA LIGA VESNA - PRIMORJE 24. prvenstveni derbi med kriško Vesno in proseškim Primorjem bo gotovo osrednja tekma jutrišnjega 11. kola. Doslej sta se ekipi v okviru amaterskih prvenstev srečali 5-krat v 3. AL in kar 18-krat v 2. AL. To je torej prvi derbi v 1. AL med zahodnokraški-ma enajstericama, ki sta se prvič pomerili v sezoni 66/67: v tej sezoni pa sta se srečali trikrat, saj sta ob koncu prvenstva 3. AL (skupina L) imeli enako število točk (31) in zato je bila potrebna dodatna tekma za prestop v višjo ligo, zmagala pa je Vesna (2:1). V dosedanjih 23 derbijih je obračun precej izenačen. Primorje je izbojevalo 9 zmag, Vesna 8, 6-krat sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Omenili bi, da se je le sedmi derbi (18.3.73) končal brez gola, v vseh ostalih pa jih je padlo kar precej (skupno 61), torej poprečno 2,5 gola na tekmo (Primorje jih je dalo 32, Vesna 29). V začetku so bili derbiji med Vesno in Primorjem svojevrstna atrakcija, ki je najprej ob rob nabrežinskega, nato kriškega in proseškega pravokotnika vedno privabljala rekordno število navijačev, ki so z burnim navijanjem ustvarili res edinstveno vzdušje. Bilo je tudi precej napetih in razburljivih spopadov, na katerih ni manjkalo izključitev in opominov. Predvidevanja, Roberto Candotti kako naj bi bilo tokrat, pa smo prepustili kar dvema igralcema. ROBERTO CANDOTTI (Vesna): »Deževno vreme, ki je zajelo naše kraje, bo gotovo precej pogojevalo jutrišnji derbi, saj se na razmočenem in blatnem terenu prav gotovo ne igra najbolje. Zato lahko le upamo na spremembo vremena, čeprav smo kljub temu redno trenirali. Naš cilj je v prvi vrsti ta, da ne izgubimo, vendar dobro vemo, da je v derbijih vsaka napoved odveč, saj je možen vsakršen rezultat. S postavo tokrat res ne bi smeli imeti težav, ker smo v popolni zasedbi. Vem, da bo Primorje tudi tokrat v nepopolni postavi, vendar je kljub vsemu še vedno na vrhu lestvice.« MITJA ŠTOKA (Primorje); »Upam, da bo tekma lepa in da bomo zadovoljili navijače. V derbijih je napoved vedno tvegana, sprijaznili bi se tudi z neodločenim rezultatom, saj bomo precej okrnjeni: Miclaucich je poškodovan, De Marco je izključen, Sullini je zaradi bolezni prvi trening po 10 dneh opravil šele v četrtek. Po večtedenski odsotnosti je začel trenirati tudi Antoni, ki bo na razpolago trenerju, ne vem pa, če bo tudi igral. Na srečo je branilec Luxa prestal diskvalifikacijo, vendar bolj kot v obrambi imamo probleme v napadu. Sploh ne vem, kdo bo jutri v vlogi napadalca.« TRICESIMO - ZARJA Po 3 začetnih zmagah in 5 zaporednih neodločenih izidih je Tricesimo doživel 2 poraza proti ekipam s spodnjega dela lestvice, kar dokazuje, da morda preživlja lažjo krizo. Drugače si je res težko razložiti spodrsljaja proti Rivieri in Tarcentini. Kljub temu pa še Mitja Štoka vedno spada v krog favoritov za napredovanje, ki mu je tudi lani za las spodletelo (prvenstvo C skupine je končal na 2. mestu z 42 točkami). Tudi vzdušje v taboru Zarje po zadnjem porazu v derbiju z Vesno ni prav najboljše. Po 10 tekmah imajo Bazovci le 8 točk in so na spodnjem delu lestvice, česar v začetku gotovo ni nihče predvidel. Zato je nujno, da v Tricesimu iztržijo točko, drugače lahko zaidejo v krizo. 2. AMATERSKA LIGA ZOMPICCHIA - BREG Prestižna zmaga proti Codroipu je vlila Brežanom precej poguma in zaupanja v lastne moči in prav zato so navijači pred jutrišnjo tekmo optimistično razpoloženi. Nasprotnik, ki ima le točko manj od Brega, prav gotovo ni nepremagljiva ovira. Zompicchia je kot Breg novinec lige. Lani je zasedel 2. mesto v skupini G 3. AL, potem ko je v 24 tekmah zbral 32 točk. Letos pa ima svojevrsten rekord. Od 96 ekip 2. AL je edini, ki ni še prišel do neodločenega izida, doživel je 6 porazov in izbojeval 4 zmage. Glede na to, da bodo Brežani v okrnjeni postavi, ker sta bila po nedeljski izključitvi za dve koli diskvalificirana Amoroso in Kozina, bi tudi točka dobrodošla. SOVODNJE - ISONZO SAN PIER Sovodenj ci se bodo pomerili s trenutno prvouvrščenim Isonzom iz Špet-ra ob Soči. Modulovi varovanci so v zadnjih kolih nekoliko popustili, saj so po nepotrebnem zapravili več prvenstvenih točk. Prejšnjo nedeljo so sicer dosegli kar pet golov, kar pa je zadostovalo le za točko. Obramba očitno ni dovolj uspešna, sicer bi modri bili prav na vrhu lestvice. Tekma bo gotovo prijetna, pravega favorita pa ni-Naši bodo skušali izkoristiti tudi domače igrišče in številne navijače, saj bi se v primeru zmage znatno približali vrhu razpredelnice. GAJA - FINCANTIERI Nasprotniki Gaje so med favoriti za napredovanje, kar so tudi jasno dokazali v dosedanjih nastopih. Doživeli so le dva poraza (Pro Farra, Isonzo), oba na domačih tleh. Gajevci pa doma (v petih tekmah) niso še prišli do zmage-Točko so iztržili proti Piedimonteju in Medei. Zato se na Padričah obeta res oster boj za točke, saj je Gaja prav v zadnjem derbiju s Krasom pokazala, da ne namerava popustiti in da hoče čimprej zapustiti sredino lestvice. M ARI ANO - KRAS Krasu, ki je letos poleg šestih neodločenih izidov dosegel eno samo zmago (S. Lorenzo), se jutri nudi lepa priložnost, da pospravi obe točki. Zadnje-uvrščeni Mariano igra res poprečno: 7 porazov in le 3 neodločeni rezultati-Krašovci tokrat res ne smejo odpovedati, saj zna drugače njihov položaj na lestvici postati res težaven. Zato navijači Krasa, čeprav ekipa igra v gosteh, pričakujejo zanesljivo zmago. PRO FARRA - PRIMOREC Slabi in dobri nastopi Primorca se tudi letos ponavljajo in prav zato je trebenska ekipa še vedno na spodnjem delu lestvice. Jutri sicer ne bo imela lahke naloge. Pro Farra, čeprav v začetku ni navdušila ( v prvih 6 tekmah je zbrala le 6 točk), je v zadnjih 4 nastopih precej nadoknadila zamujeno s 7 osvojenimi točkami. To dokazuje-da domačinom trenutno gre od rok in zato bi se morda Trebenci v Farri zadovoljili tudi z delitvijo točk. Omeniti moramo, da je bil po nedeljski izključitvi na tekmi s Piedimontejem za dve koli diskvalificiran napadalec Primorca Pertan. (B. Rupel) 3. AMATERSKA LIGA PAVIESE - MLADOST Doberdobci bodo tokrat skušali zaigrati nekoliko bolje na tujem proti enajsterici Pavieseja iz Pavie d'Udine-Naši so do prejšnjega kola prikazali le bled nogomet, zato je tudi položaj na lestvici nespodbuden. Paviese ima le točki več od Mladosti, zato bo jutrišnje srečanje lepa priložnost za novi, zlata vredni prvenstveni točki. Drevi v ženski odbojkarski B-2 ligi proti Sommacampagni Borovke odločno jurišajo na drugo zaporedno zmago Želja vsakega športnika je v tem, da pri svojih dosežkih napreduje in meri moči z boljšimi. Napredovanje in nastopanje v višji ligi pa je prav v vseh športnih igrah še toliko bolj zahtevno, ker sestavljajo nasprotne ekipe igralci in igralke, ki so izkušeni ali pa mladi in izredno perspektivni. Davek napredovanja je morala »plačati« tudi šesterka Bora Tombolini Drinksa v ženski B-2 ligi. Po dveh Porazih, najprej doma z odlično La-tisano in potem še v gosteh v Ferrari, so Tržačanke na gostovanju pred tednom dni izbojevale zlata vredni točki. Pred začetkom prvenstva in tudi v prvih treh zavrtljajih so imele varovanke trenerja lesuja precej težav, saj doslej še niso nastopile z najboljšo postavo. Bržkone pa je prva zmaga prišla ob pravem času, ker so bile borovke resnično potrebne malo več samozavesti po prvih dveh prepričljivih porazih. Drevi bodo borovke gostile ekipo Sommacampagna iz okolice Verone, ki ima dve točki iz drugega kola na gostovanju v San Giorgiu di Mantova. Vsekakor pa moramo omeniti, da je doslej šesterka iz San Giorgia pokazala bore malo, saj je kar trikrat izgubila. Sommacampagna in Bor Tombolini Drinks imata torej po dve točki. Kot nam je omenil trener lesu, gostje, ki so tudi v lanskem prvenstvu nastopale v tej konkurenci, niso nič posebnega. Vsaj filmski poznetek to tezo potrjeje. Kot vedno doslej pa je vsaka napoved dokaj nehvaležna, saj je igrišče skoraj vedno najboljši razsodnik in vsaka tekma poglavje zase. Pri gostiteljicah tudi tokrat ni šlo brez težav. Tudi ta teden Vidalije-va ni še trenirala, Čokova je kolikor toliko nared, a ne sme še skakati. Že na sobotnem gostovanju v Mestrah je proti koncu srečanja Traettinova začutila bolečine v hrbtu in je bila med tednom prisiljena počivati, tako da je njen nastop vprašljiv. Ne glede na te nevšečnosti pa bi morali točki v tem izredno izenačenem prvenstvu ostati doma. S tem, da so borovke pred tednom dni zmagale, so se povzpele na lestvici kar za tri mesta in bi se z drevišnjim morebitnim uspehom premaknile na bolj varno sredino razpredelnice. (G.F) Jadran TKB drevi v košarkarski C ligi igra v Cittadelli (PD) Naši na neugodnem gostovanju Ravno teden dni za »neverjetno tekmo« s tržiškim Italmonfalconejem, bodo Jadranovi košarkarji, ki so v soboto izgubili kar po treh podaljških, drevi gostovali v Cittadelli pri Padovi, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjo postavo Metalplasma, ki je ta čas ena izmed petih ekip na dnu razpredelnice z dvema izbojevanima zmagama. »Modri bojevniki« bi si v prejšnjem kolu ne smeli privoščiti spodrsljaja proti objektivno slabšim Tržičanom, pri katerih sta resnično izstopala edinole Tommasi in David, ki sta nekako tudi »zmagala« tekmo. Na dlani je, da jadranovci nekaj kol ne igrajo s polnim režimom in morebiti je tudi določena povezava med po eni strani zelo uspešno obrambo in po drugi strani precej povprečnim napadom. Ne verjamemo, da je Jadran TKB doslej dvakrat izgubil zaradi pretirane lahkomiselnosti posameznikov, ali pa zato, ker ekipa avtomatično podcenjuje slehernega nasprotnika. Prepričani smo, da fantje na igrišču ne štedijo z močmi in da si prav vsak izmed njih prizadeva do zadnje kapljice znoja, da bi doprinesel k zmagi svojega moštva. In vendar prav dejstvo, da se je izrazito »napadalna« ekipa nenadoma spremenila v tipično obrambno formacijo, »potrjuje«, da je verjetno veliko rezerv v ta-koimenovanem mentalnem pristopu igralcev k tekmi. Še enkrat poudarja- mo, da je Jadran TKB tako moštvo, ki mu v C-ligi ni para, kajti resnično noben drugi klub ne premore tolikšne igralske zasedbe. Na papirju so jadranovci torej za nekaj odtenkov boljši od vseh nasprotnikov, zaradi obilja možnosti menjave in prilagajanja na vsakem igralnem mestu. Paradoksalno pa se to, kar bi morala biti prava vrlina naše združene ekipe, spremeni v hibo in to v trenutku, ko so sami igralci preveč prepričani o lastni premoči nad tekmeci. To ni podcenjevanje, prej je to pretirana mera samozavesti s kančkom samovšečnosti, kar pa preprečuje košarkarjem, da bi na igrišču kljub sproščenosti ohranili ustrezno stofftrjo napetosti, kar blagodejno učinkuje na njihovo angažiranost na igrišču. Nekoliko bolj prosto povedano, modri bojevniki morajo sprejeti kot danost svojo veljavo in vrednost, hkrati pa priznati slehernemu nasprotniku, da ni tako slab, če že igra v tem prvenstvu. Čimprej bodo prav vsi Jadranovi igralci to razumeli, tem bolj se bo to odražalo v nadaljevanju ligaških spopadov našega združenega moštva. Srečanje med postavo Metalplasma Padova in Jadranom TKB bo drevi v Cittadelli pri Padovi ob 21. uri in ga bo neposredno prenašal tudi Radio Opčine. (Cancia) Promocijska liga: Dom proti Arteju Domovci bodo danes igrali na domačih tleh proti mestnemu tekmecu, močni peterki Arteja. Slednji je najresnejši kandidat za prestop v višjo D ligo. V prejšnjem prvem kolu je zlahka odpravila Polisontino, saj je skromnim nasprotnikom nasul kar 35 točk razlike. Ekipa predvaja hitro in agresivno košarko, ki bi znala belo-rdeče spraviti v hude težave. Devetakovi varovanci bodo namreč skušali popraviti neroden spodrsljaj iz Vileša, kjer so po slabi igri in nizkih odstotkih pri metu na koš klonili le s točko zaostanka. Domov trener tokrat ne bo imel na razpolago centra Brica, ki se je soboto težje poškodoval, zato pa bo v vlogi centra ponovno zaigral Igor Prinčič. Arte je prav gotovo favorit, vendar smo prepričani, da domovci ne bodo odigrali podrejene vloge. Srečanje med Domom in Arte-jem bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, (af) Drevi v 4. kolu moške in ženske odbojkarske C-l lige Koimpex računa na uspeh, težko za borovce domači šport - domači šport V 4. kolu igrajo zastopnice Koimpe-ža pred domačimi gledalci, odbojkarji °°ra Agrimpexa pa se bodo morali Podati na težko gostovanje v Sedico olizu Belluna. ŽENSKA C-1 LIGA Odbojkarice Koimpexa bi na naj-)epši možni način za en dan podaljšale ln seveda tudi bržkone sklenile, sveča-n°st ob 20-letnici ustanovitve ŠZ Slopa, z zmago nad ekipo Volley iz Dola. Premis, da bi morali točki nocoj ostati d°ma, je kar precej. Prva in najbolj Prepričljiva je v tem, da se gostje v Prvih treh nastopih niso kaj prida izkazale. Najprej so pred domačimi gledalci v derbiju z Miro klonile po tie-oreaku, nato gladko izgubile na gosto-vanju pri CUS sredi Vidma in šele Pred tednom dni, a ne brez težav, izbojevale prvi točki doma s Chioggio. Ker sta obe šesterki v lanskem prvenstvu igrali tudi v isti skupini C-l lige, moramo omeniti, da je Koimpex zmagal pred domačimi gledalci s 3:0, v povratnem obračunu pa je Dolo slavil s 3:2. Trener Peterlin je imel med tednom nekaj težav, ker Garbinijeva ni še povsem sanirala poškodovane rame, Fab-rizijeva je samo enkrat trenirala, a Škerkova je odpotovala v Anglijo in je ne bo na petih prvenstvenih tekmah. Odsotnost Škerkove se bo še kako poznala, saj je bil njen doprinos v napadu precejšen. Ker pri gostiteljicah ni težav z menjavami, bi morali točki ostati doma, saj nadaljevanje tradicije nepremagljivosti domačega igrišča tudi nekaj velja. Prvenstvo v tej skupini je izredno izenačeno, saj ni več neporažene šesterke, kot tudi ne brez točk. Vsak poraz ali pa zmaga vrstni red lahko korenito spremenita. MOŠKA C-1 LIGA Dosedanja prvenstvena pot Bora Agrimpexa ni bila postlana z rožicami. V treh nastopih je samo pred tednom dni San Giorgiu iz Mester odvzel niz. Po treh porazih je skupaj s Povom di Trento na spodnjem delu lestvice. Tudi v današnjem srečanju v Sedicu z ekipo Silke ima resnici na ljubo izredno malo možnosti, da bi sedanji položaj na lestvici izboljšali. Odbojkarji iz okolice Belluna so z dosedanjimi tremi nasprotniki opravili po hitrem postopku. V prvem nastopu so ASFJR v treh nizih sredi Čedada prepustili 18 točk, postavi Lasedia doma 16, Inglesi-ni v Montecchiu pa nekaj več, 24. Tekmec je dobro poznan, saj so borovci dvakrat z njim igrali za zvezni pokal. Omeniti moramo, da se je Silko močno okrepil za letošnje prvenstvu in čeprav je novinec, je svojo kakovost doslej že dokazal. Ker gostje res nimajo kaj izgubiti, bodo odšli na igrišče povsem sproščeni, s trdnim namenom, da gostiteljem pot do zmage čim bolj grenijo. (G.F.) DANES SOBOTA, 23. NOVEMBRA 1991 ODBOJKA ŽENSKA B-2 LIGA 20.30 V Trstu, »Suvich«: Bor Tombolini Drinks - Sommacampagna. MOŠKA C-l LIGA 20.30 v Seidcu (BL): Silko - Bor Ag-rimpex. ŽENSKA C-l LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Volley Dolo. MOŠKA C-2 LIGA 17.30 v Moši: Grappa Candolini -01ympia CDR; 21.00 v Sacileju: Cima Truciolari - Valprapor Imsa. ŽENSKA C-2 LIGA 19.30 v Rivignanu: Danone - Sokol Indules; 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka Gorica - Fiume Veneto. MOŠKA D LIGA 20.15 v Rodeanu Bassu: Volley Cor-no - Sloga; 20.00 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Soča Sobema. MLADINKE 15.30 v Trstu, »Suvich«: SGT - Bor Friulexport; 17.30 v Nabrežini: Sokol -Sloga. KOŠARKA JUTRI NEDELJA, 24. NOVEMBRA 1991 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costa-lunga - Juventina. 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Vesna - Primorje; 14.30 v Tricesimu: Tricesimo - Zarja. 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Zompicchii: Zompicchia -Breg; 14.30 na Padričah: Gaja - Fincan-tieri; 14.30 v Marianu: Mariane - Kras; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - S.P. Isonzo; v Farri: Pro Farra - Primorec. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Pavii di Udine: Paviese -Mladost. ZAČETNIKI 10.30 v Gradežu: Gradese - Mladost; 11.45 v Miljah: Muggesana - Primorje. NARAŠČAJNIKI 8.30 v Ribiškem naselju: S. Andrea -Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja - Ser-vola; 10.30 v Gorici, igrišče Baiamonti: Juventina - Azzurra. KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, »Suvich«: Scoglietto -Cicibona Plasteredilizia. V dvevišnjih srečanjih četrtega kola v moški odbojkarski C-2 ligi Za Valprapor IMSA lažje kot za 01ympio CDR Če pogledamo na letvico moške '-■S lige, dokaj hitro ugotovimo, da h°coj, vsaj na papirju, veliko lažje flelo čaka Valprapor Imso kot Dlympio CDR, čeprav obe naši Šešerki igrata v gosteh. Zastopniki 01ympie CDR gredo ha pot v Mošo h Grappa Candolini. Ko izredno težkem in žal izgubljenem domačem nastopu s Cremcaffe Pa odhajajo odbojkarji Vasprapora hnse v goste k Cima Truciolsari iz jiacileja, ki je sicer povratnik iz C-l hge, a preživlja težke trenutke. Nasprotniki so nazadovali iz C-l lige in po treh prvenstvenih nastopih še prež točk. Gostom se tako ponuja Jepa priložnost, da osvojijo tretji par oik m tako obdržijo stik z najboljšimi. . Po treh prvenstvenih nastopih )ma 4 točke tudi 01ympie CPR, ki ]e zmagala dvakrat zapored. Sester-K° Grappa Candolini iz Moše se-stavljajo nekateri starejši iz izkušeni odbojkarji, ki so sposobni spraviti v ^pdrego marsikaterega nasprotnika. Goričani se tega zavedajo, ker pa se Mitja Feri (Valprapor IMSA) njihova forma vzpenja, odhajajo na pot optimistično razpoloženi. ŽENSKA C-2 LIGA V domačen srečanju s Pordeno-nom je Sokol Indules zelo dobro pričel in nerodno izgubil prvi niz ter potem šele v tretjem reagiral in zaigral tako kot je resnično sposoben ter v nadaljevanju povsem spremenil razplet na igrišču, ki je bil kronan s prvim prvenstvenim uspehom. Upamo, da je sobotna zmaga dobro vplivala na Nabrežinke in da bodo tudi na gostovanju v Rivignanu zaigrale tako poletno kot s soboto v zadnjih treh nizih. Domači Danone ima 2 točki več, a je povsem na dometu gostinj. Doma igra nocoj Kmečka banka iz Gorice, ki se bo spoprijela z Li-bertas Bo Frostom iz Fiume Veneta. Doslej je Fiume Veneto zmagal trikrat in prihaja v Sovodnje s trdnim namenom, da zmagovito pot nadaljuje. Domačinke tudi letos niso pričele najbolje, toda prednosti domače telovadnice in gledalcev ne gre prezreti na poti do osvojitve prvega para točk. MOŠKA IN ŽENSKA D LIGA Odbojkarji Sloge so prijetno presenečenje letošnjega prvenstva D lige. Kot novinci so po treh kolih na vrhu skupaj s San Vitom in Porcio. Dve točki manj ima Volley Corno iz Rodeana Bassa, ki je pred tednom dni izbubil s Sočo Sobema. Srečanje bo verjetno izredno izenačeno, toda varovanci trenerja Drasiča niso brez možnosti za osvojitev četrtega zaporednega para točk. Zanimivo je, da sta si v 4. kolu naša zastopnika zamenjala nasprotnika. Sočani odhajajo v goste v Fiume Venetu, ki je še brez točk, toda ni tako slab kot kaže njegova trenutna uvrstitev. Po uvodnem zmagovitem nastopu so ostale mlade odbojkarice Bora Friulexporta dvakrat zapored praznih rok. Kot nalašč prihaja jutri v goste ekipa Šanson iz kočnika, ki ni prav nič boljša od borovk, saj ima tudi 2 točki. (G.F.) Peti memorial Zlatka Jelinčiča Drevi podelitev šahovskega naslova Danes bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odigrali zadnja tri kola 9. rednega zamejskega šahovskega prvenstva, veljavnega za 5. memorial Zlatka Jelinčiča, ki ga prireja šahovska komisija pri ZSSDI. Šahirati bodo začeli ob 16. uri, predvidoma pa se bo prvenstvo zaključilo v večernih urah, ko bo na sporedu slavnostno nagrajevanje. Pred zadnjimi koli je stanje na vrhu povsem nejasno. Dolgoletna najboljša zamejska šahista Egon Pertot in Božidar Filipovič imata enako število točk (5 na 6), eden od njiju pa bo tudi letošnji prvak. Zato pa je bo za tretje mesto povsem odprto. Navječ možnosti ima državni tretjekategornik Danilo Ukmar, v boj pa lahko še posežejo Filibert Be-nedetič, Dušan Jelinčič, Jan Bednarik in Drago Bajc. MOŠKA C LIGA 21.00 v Cittadelli (Padova): Metalplasma - Jadran TKB. MOŠKA D LIGA 20.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Kotno-vel - Staranzano. PROMOCIJSKA LIGA 18.00 pri Briščkih: »Ervatti«: Bor Radenska - Breg; 20.00 v Nabrežini: Sokol - Stella Azzurra; 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Arte. NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bos-co - Bor Indules; 17.00 v Trstu, Poggi paese: Stefanel B - Kontovel. PROPAGANDA TURNIR LIBERTASA 16.30 v Dolini: Breg - Ricreatori. NOGOMET UNDER 18 18.00 pri Sv. Alojziju: Montebello -Breg; 16.00 na Opčinah: Opicina - Primorje. ZAČETNIKI 15.00 pri Sv. Alojziju: S. Luigi - Zarja- NAJMLAJŠI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Ison-tina. CICIBANI • 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Isontina; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Staranzano; 15.00 na Proseku: Primorje - Roianese; 15.45 v Ul. Pascoli: Fani - Bor Farco. DRŽAVNI KADETI 11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Ferroviario; 15.00 v Pordenonu, Ul. Rosselli: Crup PN - Bor Radenska. NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel A -Sokol. DEČKI 11.00 v Trstu, Poggi paese: Stefanel A - Cicibona. PROPAGANDA TURNIR LIBERTASA 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bos-co - Polet. MINIB ASKET IGRE POD KOŠEMA Pri Briščkih, »Ervatti«: 14.00: Breg -Polet; 15.00: Divača - Postojna; 16.00: Bor - Nova Gorica; 17.00: Kontovel -Sokol. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulex-port - Šanson Ločnik. MLADINCI 11.00 na Opčinah: Sloga - Bor. POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA 1991 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran Farco - Latte Carso. DEŽELNI MLADINCI 19.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska A - Ferroviario. obvestila - obvestila - obvestila ŠZ DOM IZ GORICE obvešča, da je športna šola za osnovnošolce vsak ponedeljek in sredo, od 15.50 do 16.45 v telovadnici Kulturnega doma. Telesno vadbo vodi profesor telesne kulture Aleš Bremec iz Nove Gorice. Vpisovanja kar med urami vadbe. ŠZ OLVMPIA prireja za otroke tečaj splošne telovadbe. Tečaj, ki bo dvakrat tedensko, bo vodila profesorica telesne kulture Miranda Kristančič iz Nove Gorice. Prijave sprejemajo Alenka Bevilacgua (tel. 82826), Edi Lutman (tel. 81907) ali pa v telovadnici Slovenskega športnega centra na Dre- voredu XX. Septembra v večernih urah. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG organizira 1. decembra izlet v Sap-pado. Vpisovanje v dolinski telovadnici v ponedeljek, 25. in v torek, 26.t.m., od 20. do 21. ure. ATLETSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo danes, 23. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj« redni in izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, pozdravi gostov in razprava, odobritev novega statuta, razrešnica staremu odboru, volitve in razno. SK BRDINA organizira zimovanje na Rogli v hotelu Plania od 21. do 28. decembra. Informacije na tel. 765693, 422777, 226271 ali na sedežu kluba, v Proseš-ki ul. 131, ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30. SK DEVIN sprejema vpisovanja za smučarski tečaj na plastični stezi od 29. t.m. do 6. decembra; za zimovanje v Bovcu od 21. do 28. decembra in Visokih Tatrah (ČSFR) od 31. januarja do 9. februarja 1992. Informacije in vpisovanje Bruno Škerk (tel. 200236) in Jordan Purič (tel. 327196) od 19. do 20.30. 16.-24. November 1991 Delovnik 15-20 / Soboto 9-22 / Nedeljo 9-20 CRUP Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone