Leto VSI!* štev. 6
Lfublfana, sobota 8. fanuarfa 1927
Poitnlns pavialirana.
Cena 3 Din
bilan a Knaflova ulica Stev. «Л ша^.	■■	I	■	__■	•	• ■ • . >	Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-
Teiefor tudi ^ Dnevnik za g o s p o d a r si vo, prosveto in politiko ,anaSt-
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon št. 36.
inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. tr — Telefon št/ 49a
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Izhaja oa 4. zjutrai. д
Stane mesečno Dm «5-—; za inozemstvo Din 4.0-— neobvezno.
Ogla»! po tanfu.
Uredništvo 1
Današnji številki je priložena priloga «Življenje in svet». Citateiji naj jo vzamejo iz lista, zganejo po straneh in raz-režejo.
S prilogo obsega današnje «Jutro» 16 strani ter stane 3 Din.
Posebej broširana, na finejšem papirju in z originalnim ovitkom se dobi «Jutrova» priloga «Življenje in svet» pri vseh kolporterjih, v trafikah in knjigarnah za 5 Din.
Ljubljana, 7. januarja.
Odkritja o angleški vlogi v italijan-sko-albanskem paktu ne presenečajo. Velik del angleškega tiska, osobito oni, ki stoji blizu sedanji vladi, je ves čas, odkar se je objavil tiranski pa*, t, kazal neprikrito simpatije za italijansko stališče, delal se, kakor da ne razume ju-goslovenskega vznemirjenja ter ogorčenja, češ, da je ta pakt v popolnem skladu z garancijskimi pogodbami, kakor se sklepajo po Locarnu v Evropi. Vedeli smo, da sta si Italija in Anglija zaveznici, na tihem še bolj kot formalno, da London podpira rimsko politiko, osobito kadar gre za stvari na bližnjem vzhodu, kjer je fašistična Italija mogla izkazati Angliji tudi protiusluge, n. pr. s pretnjami in pritiskom na Turčijo, da je odnehala v mosulskem vprašanju. Zato ni bilo pričakovati, da bo Anglija v albanskem problemu zavzela objektivno stališče in se postavila po robu italijanskim načrtom.
Ali poleg teh splošnih razlogov smo si bili v svesti še drugih specijalnih. o katerih smo vedeli, da bodo vplivali na angleško stališče. Anglija je zainteresirana v Albaniji na prav poseben način in izdatno: nima sicer političnih aspira-cij kakor jih ima Italija, a je angažirana gospodarsko. Velikobritanska podjetja so si pridobila velike koncesije v deželi, koncesije za eksploatacijo gozdov, rud, nafte; že ko so se določale mejne korekture med našo državo in Albanijo, so te koncesije igrale vlogo, da se je meja popravila v smislu albanskih interesov.
Da bo mogla te koncesije izrabljati, potrebuje seveda Anglija miru v Albaniji, potrebuje političnega, pravnega in teritorijalnega statusa quo; niti spremembe političnih meja niti notranji neredi, upori in prevrati, ji ne morejo biti pogodu; saj je popolna politična stabilnost predpogoj gospodarskemu izkoriščanju dežele in njenih prirodnih zakladov. Da doseže to stabilnost, sodeluje Anglija na upravi Albanije, ali točneje: pomaga pri ustanavljanju osnovnih upravnih organizacij mlade republike. Višji častniki albanske žandar-merije so angleški oficirji, ki uvajajo policijsko organizacijo v deželo, kjer država, lahko se reče, še nikdar ni imela potrebne avtoritete; prav tako so angleški častniki med poglavitnimi inštruktorji ustanavljajoče se albanske vojske. Vse to seveda iz razlogov, da se doseže v deželi čim prej obča varnost in red predpogoja gospodarskega razvoja.
Dalje more biti Angliji samo všeč, če je italijanski kapital prevzel nalogo, zgraditi prve ceste in železnice ter druga prometna sredstva v Albaniji, saj tvorijo samo nadaljevanje pravkar navedenega. In če pride k vsemu temu naposled še politični protektorat nad Albanijo, garantirajoč sedanje politično stanje, more biti angleški kapital z vsem tem samo zadovoljen. Kaj briga Albanija Anglijo mimo tega; mar ji je, kdo se gnjavi z bednimi Škipetari, ali Italijani ali Jugosloveni ali kdorkoli!
Naš neuspeh v Albaniji je prišel z onim časom, ko nismo mogli nuditi Ah-medu begu finančne pomoči, ki jo je želel od nas, kakor se trdi, celo prej, preden se je obrnil na Italijo. Morda je to celo premalo rečeno; morda ni bila kriva toliko nemoč kot neuvidevnost, da moremo v Albaniji konkurirati z Italijo le, ako zastavimo ista sredstva kot Rim, ne le politična.
Razkritja o angleško-italijanskem sodelovanju so ipak dobrodošla, baš sedaj, ko se je tiranska pogodba predložila Svetu Društva narodov v ratifikacijo. Kajti kljub sodelovanju med Londonom in Rimom vendarle še ni samo ob sebi umljivo, da se tiranska pogodba registrira v Ženevi: kontrola, ki si jo je svojčas Svet pridržal v zadevi italijanske intervencijske politike, se namreč v tiranskem paktu ni niti najmanj upoštevala in Svet Društva narodov bo mogel imeti upravičene pomisleke glede registracije. Tudi angleška vlada ne bo mogla preko tega, ako se svetovno javno mnenje z odkritji zadnjih dni v zadostni meri razvalovi.
S te perspektive je polemika, ki se je razvila nad zgodovino tiranskega pakta, ne le zelo interesantna, marveč tudi velevažna. Od njenega rezultata zavisi tudi definitivna usoda italijansko-albanske pogodbe.
Za nas je zanimivo tudi dejstvo, da izhajajo razkritja o motni angleški vlogi v Albaniji očividno iz francoskega vira. Francozi hočejo dokazati, da razvija uprav tista Anglija, ki hoče igrati
Radičevo propadanje v Dalmaciji
Včeraj je pričel Stj. Radič svojo dalmatinsko turnejo — s popolnim neuspehom. — Njegovi lastni ljudje mu napovedujejo katastrofo. — Tudi na Hrvatskem radičevcem slaba prede.
Split, 7. januarja, n. Davi je prispel v Split Stjepan Radič. Da se je mogel voziti v salonskem vozu ga je moral spremljati njegov nečak minister Pavle Radič, ki ima nalogo, da strica «nazaj drži». Pozdrav na kolodvoru je bil klavrn. St. Radie je povabil k sebi v vagon nekatere radičevske prvake in jih poljubljal. Pred kolodvorom ga je čakal avto, v katerem se je odpeljal na zborovanja, ki so bila za danes napovedana v Poljicih in okolici. Ko je Radič sedel v avto, so ga obkolili novinarji. Vprašali so ga. ali je namen njegovega potovanja, da pobija akcijo disidentov HSS v Dalmaciji. Radič je odgovoril, da ne. temveč da bo na zborovanjih propovedoval program HSS. Dalmacija mora dati državi nove sile. Ko se zbere skupaj vse seljaštvo države, bo Dalmacija barjaktar naroda. Dalmatinci so se mnogo naučili in ne smejo kloniti, temveč razviti elemente napredka O tem hoče govoriti na shodih po Dalmaciji, nato pa hoče posetiti tudi otoke. Pogovor se je približal aktualnim političnim vprašanjem, toda nečak Pavle je dal hitro pognati avtomobil . . . Radič se je naipreje odpeljal v Zadvarje. Tja je dospel nekoliko pred 12. uro. Dasi je bil tam sejm. je pričakovalo Radiča vsega skupaj samo okoli 300 ljudi. Ko je priče! govoriti, so ga kmetje neprestano prekinjali z rtiedklici. mu očitali, da je izdaiica kmečkih interesov in se smejali raznim Radičevin noro-
stim. Sele ko je minister Pavle Radič pozval asistenco orožnikov, je Radič mogel govoriti. Večina poslušalcev pa i je s protesti zapustila shod, ki se je klavrno končal v senci bajonetov.
Silno hud in razjarjen je odšel Radič na nekatere druge shode v okolici, ki pa so se radi pičlega števila udeležencev spremenili v manjše sestanke. Zvečer sta se oba Radiča vrnila v Split. Jutri se podata v Trogir in okolico.
Radičevski disidenti, ki so po vsej Dalmaciji postavili svoje liste proti HSS. ugotavljajo že danes, da je Radi-čeva politična turneja v Dalmaciji popolnoma propadla. Narod mu povsod obrača hrbet in pokazalo se bo. da bodo tudi shodi v Trogiru in drugod enako klavrni kakor oni danes v Zadvarju. Volilni dan bo v Dalmaciji za Radiča katastrofalen.
Zagreb, 7. januarja, n. Na praznik so radičevci po Hrvatskem sklicali več shodov, ki so vsi pokazali, da HSS na celi črti nazaduje. Posebno klavrno je bilo v Osijeku. kamor so radičevci sklicali «manifestacijski shod», a ie prišlo le okrog 150 pristašev. Govorila sta minister Košutič, ki je povedal, da hoče Radič dovršiti veliko Pašičevo delo ustvaritev enotne seljačke stranke in posl. Lokuš. ki je napovedoval, da se bo s se'jaki kmalu združila tudi vsa gospoda. Zborovališče je bilo zastraženo od gostega kordona orožnikov in policistov.
Novi rimski opomni Beogradu
Italijanski listi nadaljujejo s «prijateljskimi» nasveti in zahtevajo kar naprej ratifikacijo nettunsldh konvencij. — Pravijo, da brez Italije skoraj ne moremo živeti.
Rim, 7. januarja o. Današnja sTribuna« zavrača povodom članka pariškega lista «Ternpsa», v katerem daje ta razne nasvete Jugoslaviji glede njene politike do Italije francosko vmešavanje v te zadeve z naslednjimi besedami: Med Rimom in Beogradom ni potreben noben posredovalec Pariz naj se briga za svoje lastne stvari, ki jih ima toliko in naj ne stika na Jadranu. kjer Francija nima nikak.h interesov. Francoski list: naj o tiranski pogodbi manj klepetajo in vse bo končano.
To priliko je porabil tudi »Lavoro d' Ita-lia«, ki prinaša daljši članek, v katerem razpravlja o jugoslovensko-italijanskih od-nošajih. Refren članka je isti kakor v včerajšnjem »Popoiu d' Itaila«, naj namreč Jugoslavija ratificira liettunske konvencije ln vse bo prav in v redu.
cLavoro d' Italias pravi : Končno se je hrup radi tiranske pogodbe- polegel in ozračje se je pričelo zopei čistiti. Po rešitvi ju-goslovenske vladne krize se ie poleglo tudi
nelogično vznemirjenje v Beogradu. Dobri odnošaji med obema državama pa ne dajo miru drugim ljudem. Ker se na Dunavu in na Balkanu uveljavlja prestiž Italije kot miroljubne države, vzbuja to nervoznost in skrbi v Ženevi. Ženevski krogi so vedno pripravljeni snovati peklenske načrte proti fašizmu. Beograjska vlada naj dobro premisli, kaj dela in naj ne postopa prenagljen«. Morda še nikoli tako ko! v tem trenutku ju-goslovenske politične desorijentiranosti, se je pokazala potreba po italijanskem prijateljstvu. Jugoslavija ne more nadomestiti prijateljstva z Italijo niti s francoskim niti z ruskim niti z obema skupaj Odnošaji Jugoslavije do teh dve držav so precej drugačne vrednosti kakor oni do Italije.
List zaključuje članek: Posredovalce od klanjamo, odobritev oettunskih konvencij т skupščini pa bi bilo dejanje, ki bi zakljii čilo neprijetne dogodke in utesnilo prija teljski pogodbi njeno prejšnjo vrednost in njen prejšnji prestiž.
Slab Italijanski zagovor ¥ albanski
aferi
Rimsko o&cijozno časopisje skuša z napadi na Zedinjene države in na Francijo zmanjšati vtis pariških razkritij o italijansko-
angleški kupčiji za Albanijo. Rim, 7. januarja, 1. Časopisje se bavi z razkritji «Newyork Tribune» o itali-jansko-albanski pogodbi. Listi dostav-
ljajo, da je ta razkritja posnelo tudi drugo časopisje, ki ni fašizmu naklonjeno in začelo gonjo proti takozvanemu italijanskemu imperijalizmu.
«Tribuna» očita pariškemu «Matinu», da je naravnost z naslado posnel to poročilo ameriškega lista in jo po svoje komentira. <Tribuna» pravi nadalje, da je kaj čudno, da je to vest prvi prinesel omenjeni ameriški list. ki na široko razpravlja o italijanskemu imperijalizmu, pozablja pa. da so istočasno čete njegove države zasedle glavno mesto Nikarague, ki je med ustanoviteljicami Društva narodov. To poslednje dejstvo omenja «Tribuna» zato. ker izvirajo poročila «Newyork Tribune» iz Ženeve, torej s sedeža Društva narodov, kar da mora pri vsakomur zbuditi mnenje, da jo je posnel ameriški dopisnik iz ofici-jelnih krogov Društva narodov.
«Tribuni» se vse to zdi čudno, zlasti
v francosko-nemškem problemu vlogo velikega, nesebičnega pomirjevalca ln pravega locarnskega pacifista, na drugih straneh našega kontinenta staro politiko intrig in sebičnih zvez. Vse kaže, da se odigrava med zapadnimi velesilami čudna igra za lastne interese, v kateri se izrablja naša država kot adut Jugoslavija odločno odklanja tako vlogo, ki je ne dopušča njen pomen in njeno dostojanstvo. Doživeli smo. da je francoski poslanik v Beogradu podal izjavo, ki bi jo mogel izreči le kak zastopnik italijanskega fašizma.
Zato pa želimo od francoske strani ne samo razkritij o motni vlogi Anglije, marveč bi radi predvsem zvedeli, kakšno je stališče oficijelne Francije napram italijansko-albanskemu paktu.
pa to. da bi se v Ameriki tako zelo zanimali za Albanija Saj je vendar znano. kako poznajo preko oceana evropsko geografijo. Morda je v Ameriki le kakih pet geografov in še to poklicnih, da bi vedeli, kje je pravzaprav ta Albanija. Svojo zemljepisno znanost so pokazali Američani najbolj na mirovni konferenci v Parizu, kjer večinoma niti niso vedeli, kje je Poljska. Češkoslovaška. Jugoslavija itd. «Tribuna» na-svetuje ameriškemu listu, naj predvsem pomisli na svojo domovino, ki izkrcava čete v Nikaragui in naj nikar ne govori o italijanskem imperijalizmu.
«Tribuna» hoče končno vedeti, da je francosko zunanje ministrstvo samo organiziralo to protiitalijansko kampanjo in da priobčuje «Matin» le članke z vednostjo vlade ter vprašuje, kako se strinja ta kampanja z Briandovimi mirovnimi stremljenji.
Božični mir v Beogradu
Beograd, 7. januarja, p. Beograd je
danes praznoval božič v pravem smislu besede po starih običajih.
Danes ni bilo v predsedništvu vlade in v skupščini nobenih dogodkov in konferenc, prenehale so tudi vse intrige, vobče se ni v političnem življenju zgodilo ničesar novega. Ministri niso prišli v svoje urade.
Dopoldne je kralj sprejel ministra zunanjih del dr. Periča. ki je vladarju poročal o mednarodni situaciji.
Prvi večji politični dogodek bo veliki shod SDS. ki je sklican za nedeljo v ogromno dvorano Kazine. Na shodu bosta govorila Svetozar Pribičevič ter podpredsednik beograjske trgovske zbornice in nosilec liste SDS ža mesto Beograd Milutin Stanojevič. Za shod vlada v Beogradu izredno zanimanje.
Pariz, 7. januarja, 1. Časopisje obširno komentira angleško spomenico glede Kitajske, ki je skoraj povsod naletela na odpor. Listi skeptično razpravljajo o novem položaju na Kitajskem in pravijo, da baš neredi v Hankau najbolj dokazujejo, kakšne so v resnici razmere na dalnjem vzhodu. Evropske velesile že zdavnaj niso več enotne v nastopanju na Kitajskem kar izredno neugodno učinkuje na vpliv zapada na vzhod. Velik del odgovornosti za to vedno večje nesoglasje pripisujejo listi Angliji in ji očitajo njeno spomenico, o kateri pravijo, da bo imela vse prej kot zaželjene posledice in bo nesoglasje glede Kitajske le še povečala. Japonska je že odklonila to angleško spomenico, kakor je bilo pričakovati. Edino belgijska vlada ie doslej pokazala, da je v tej stvari na strani Velike Britanije, ki more sedaj računati edinole na podporo Zedinjenih držav. Ameriški poslanik je mora! nemudoma odpotovati v Washington. da obširno poroča svoji vladi o pravem stanju razmer na Kitajskem. Poslanik pa potrebuje najmanj 14 dni. da pride v Washington. Zato tudi ni pričakovati odločitve Amerike, preden vlada ne zasliši svojega zastopnika v Pekingu.
«Journal des Débats» pravi, da bo Anglija najbrže dovolila Ameriki na
Spor med evropskimi velesilami zaradi Kilaske
Ostri francoski očitki na račun angleške politike. — Angleška
spomenica je položaj le poostrila! — Evropske solidarnosti na
skrajnem vzhodu skoro ni več.
Kitajskem gotove koncesije, da dobi na ta način pristanek Zedinjenih držav k spomenici in da ne ostane izolirana.
Angleški pr.edlogi so odpor kantonske vlade Ie še poostrili, namesto da bi jih ublažili, kakor je bilo zamišljeno s spomenico. Iz neredov v Hankau se da sklepati, da je mir še daleč in da se odpor proti Evropcem utegne še povečati. Angleška spomenica ie iasno pokazala, kako zelo so si velesile nasprotne glede razmer na Kitajskem. Misliti si more vsakdo, da je naglica, s katero ie začela Anglija svojo akcijo, uničila vsako možnost sporazuma, ki je bil doslej še vedno mogoč kljub velikim nasprotstvom.
«Echo de Paris» naravnost očita Angliji. da je šla premišljeno na delo in da je vedela, kaj hoče. List pravi, da mora vsakdo dobiti и dogodkov vtis. da je hotela Anglija s svojo znano spomenico le dobiti proste roke. računajoč že vnaprej, da bodo ostale velesile odklonile njene predloge. Dejstvo je. pravi list nadalje, da je koncert velesil na dalnjem vzhodu izginil in da bo odslej vsaka država delala na svojo pest. Doslej se je še moglo (reči. da je bila med poedinimi državami glede razmer na Kitajskem, čeprav so se oojavljala nesoglasja. neka skupnost, kar se tiče obrambe svojih interesov, sedaj pa bodo izginili še ti zadnji ostanki.
Kritičen poioiaî oa Kitaskem
Anglija izpraznjuje Hankau? — Izgredi kitajskih nacijonalistov. Evropci in njihova imetja v nevarnosti. — Po zadnjih vesteh so se angleški mornarji zopet izkrcali.
London, 7. januarja, g. Reuterjev urad poroča iz Hankaua: Zaradi izredno resnega položaja so zatvorjena vsa podjetja na an gleški koncesiji. Ni izključeno, da bodo An gleiži zapustiii vse svoje ozemlje. V sredo so se vse ženske in otroci v Hankau. Ifangu in Kiekjangu vkrcali na dve ladji, ki sta 1 njimi odpinli po 'reki Jangtse, kakih 3!K) po številu, proti šanghaju. V Hankau se zbirajo vsi moški angleške koncesije ob reki, kjer smatrajo, da so na varnem. V sredo so hodili vojaki in dijaki z nacijonalnimi zastavami po angleški koncesiji, kjer so prepevali nacijonalistiëne pesmi in razgrajali.
London, 7. januarja, d. Posebni poročevalec «Daily Maila» v Hankau poroča svojemu listu, da je angleška kolonija v skrajni nevarnosti. Njena edina opora eo kitajske čete, ki pa niso preveč zanesljive in niso doslej ničesar storile proti naraščajočemu tanalizmu prebivalstva. Spričo nameravanega izkrcanja angleških mornarjev je izjavil kantonski zunanji minister, da bodo Kitajci napadli angleško koncesijo, ako se odda le en strel. Domača policija se je branila vršiti službo v tujskem delu mesta.
London. 7. januarja, d. Vsi angleški dopisniki v Hankau in iz Šanghaja poročajo, da je položni zelo resen. Ako bi imeli eks-tremni narijonalieti v Hankau uspeh, bodo iste metode gotovo ponovili tudi v Šanghaju. kjer delavci javne odobravajo dogodke v Hankau
Vojno ministrstvo namerava poslati še eno brodovje torpednib rušilcev z 9000 mornarji na Kitajsko.
London. 7. januarja, d. Pri zadnjih neredih je bil ranjen tudi Nemec Burmeister. Na povratku z izleta z motornim kolesom je na angleških tleh zašel med kita.fske demonstrante. ker ni vedel, za kaj gre. L'por-niki so ga prijeli in mu zadali več ran z nožem. Zunanji minister kantonske vlaie ie takoj, ko je zazna! za ta dotrodek, izrazil nemškemu generalnemu konzulu v Hankau obžalovanje nad dogodkom in izjavil, da prevzame njegova vlada sleherno jamstvo za zaščito Nemcev v Hankau in da dâ vsako zadoščenje.
Položaj v Hankau je še vedno skrajno napet. čeprav je zopet vse mirno Angleški generalni konzul je odredil, da se imajo vse ženske in otroci odstraniti iz angleške koncesije. Mnogo se jih je zateklo na ameriški konzulat ali pa na ladje. Inozemske banke so vse zatvorjene. Po odpotovanju žen in otrok so se Angleži nastanili v barakah Azijatske peirolejske družbe. Na angleškem uradnem poslopju je bila odstranjena angleška in izvesena kantonska zastava. Po mestu so nabiti lepaki, kjer pozivajo nacijonalisti k uničenju angleškega imperijalizma. Ker je bil v pondeljek ranjen Nemec Burmeister, so dobili sedaj vsi nemški državljani posebne znnke, ki jih ščitijo. Zunanji minister kantonske vlade Čun je izjavil angleškim oblastvom v Kontonu. da njegova vlada popolnoma obvladuje položaj.
Francoski državljani sicer niso neposredno v opasnosli kakor Angleži, vendar je položaj zanje zelo kritičen. Iz vzrokov prestiža nočejo velesile izročiti zaščite Francozov Kitajcem, z druge strani pa tudi nočejo izkrcati čet, ker bi to bila iskra na smodnik.
Sangbaj. 7. januarja, (be.) Razne korpo-raciie v Hankau 90 izročile angleškemu generalnemu konzulu 72nrni ultimat. Med drugim zahtevajo, da morajo Angleži izročiti one vojake mornariškega oddelka, ki eo bili pri spopadu s Kitajci. Nadalje ee imajo opravičiti pri nacijonalistih in razorožiti angleško policijo Ako generalni konzul v določenem roku ne izpolni kitajrike zahteve, bo angleSka koncesija blokirana in proglašena splošna stavka. Govori se, da je kantonska vlada ta ultimat poprej odobrila.
London. 7. januarja, d. Reuterjev urad objavlja obširno poročiio o položaju v Han-
kau, v katerem pravi med drugim: Upati je, da ne bo treba poseči po orožju. Po dosedanjih vesteh bo mogla kantonska vlada vzdržati red. Vee kaže, da je boljševizem odgovoren za dogodke v Hankau. Izhodišče gibanje je želia Kitajcev, da bi svojo deželo sami upravljali. Angleška politika se s tem strinja in je, poleg Zedinjenih držav morda, prej prišla do tega spoznanja kakor vse druge države. Splošnega dogovora o postopanju glede Kitajske ni bilo in Anglija ni ničesar storila, kar ne b: bilo v skladu z washingtonskim dogovorom.
Šanghaj, 7. januarja, (be.) Po poslednjih vesteh so Angleži sporazumno s kantonski-mi vojaškimi obiastvi zopet prevzeli vodstvo britanske koncesije v Hankau. Kitajske čete so se umaknile, izvzeraši vojaško policijo.
Briand se vrne v Pariz
Pariz, 7. januarja, s. «Havas» poroča, da bo Briand prekinil svoje potovanje ter se v 2 ali 3 dneh vrnil v Pariz.
Trgovinska pogodba med Italijo in Rumunijo
Bukarešta, 7. januarja, i. Uržavni podtaj« nik Mancipescu odpotuje prihodnji teden v Rim. da zaključi pogajanja z Italijo gle. de sklenitve trgovinske pogodbe med obe» ma državama.
Pred obnovitvijo diplomatskih odnošajev med Prago in Vatikanom
Milan, 7. januarja, s. Rimski dopisnik «Corriera délia Sera» poroča o vprašanju skorajšnje obnovitve diplomatskih odnosa» jev med Prago in Vatikanom. Zadnja vlad» na kriza na Češkoslovaškem je spravila na krmilo vlado, v kateri so zastopani tudi nemški elementi. Ti zastopniki so izrazili željo, naj bi se odnošaji čimprej obnovili. Dasd se češkoslovaški vladi ne mudi, ven» dar v Pragi ne ukrenejo ničesar, кат U lahko poostrilo delikatni položaj. Tudi ▼ Vatikanu delajo na to, da bi po možnosti pomagali likvidirati spor.
Nov korak bivšega generala Gajde
Praga, 7. januarja, s. Bivši šef generalne« ga štaba Gajda, ki jt pred kratkim izgubil čin in bil medtem izvoljen za voditelja velikega fašistovskega sveta, je poslal fran. coskcmu poslaništvu v Pragi pismo, v ka. terem prosi francosko vlado, naj uvede proti njemu kazensko postopanje. Svojo prošnjo utemelji je s tem, da mu je v če« škoslovaški republiki odvzeta vsaka mo. žnost, da bi mogel braniti svojo čast pred javnim sodiščem. Pri tem naglaša, da je sicer kriv veleizdaje v korist zavezniške vel «sile, kar pa m kaznjivo.
Predsednik Motta obolel na gripi
Bern, 7. januarja, (be.) Predsednik repu» blike Motta je obolel za gripo.
Nove žrtve influence v Franciji
Pariz, 7. januarja, (ri.) V južni Franciji se gripa rapidno širi. V marsiljskem okra» ju je umrlo na tej bolezni 61 oseb.
Nenavadna nezauonica ministru
VerJeva, 7. januarja, (be.) Sejm je »рте» jel socijalistični predlog naj se pravoeod« nemu ministru v znak nezaupnice črta sto zlo tov pri plaS.
Pribičevič o potrebi nove orijentacije
v politiki
Veiezanimire programatične izjave voditelja SDS o naših notranjih in zunanjih političnih problemih.
Božično »Vreme» je objavilo odgovor vo-SteUa SDS Sv. Prhičeviča na nasiednji dve vprašanji: 1) Na kak način bi se po vašem mnenju mogle urediti naše notranje politične razmere? 2) V kateri smeri bi se morala vodi« naša zunanja politika?
Naše notranje težkoče
Na prvo vprašanje je Sv. Pribičevič odgovoril:
»V koBkcr Je mogoče na kratko se izja-yéti, je moj odgovor naslednji:
Predvsem smatram, da je nemogoča konsolidacija naš;h iwfanjih razmer z našimi sedanjimi političnimi strankami. To so v glavnem vse predvojne stranke, ki so nastale v drugih poiiti&tih razmerah in se ne morejo prilagoditi razmeram nove države. Vse te stranke se nahajajo v vrenju in ta proces bo trajal dalle časa Rešitev je v tem, da se izvrši pregrupirauje strank po паигаојШ o svetu, družbi, državi ш člo-yeko, ter se združi vse, kaj spada skupaj.
Najbolj som obsojal to, da naše stranke ne vodijo nobene načelne politike. Ne vodijo j« radi tega, ker sploh niso stranke v evropskem pomenu tega izraza. Naravnost de*t» tiralo me je, ko sem videl na primer, da more ra4%aina stranka z menoj in dr. Žerjavom voditi kulturno liberalno politiko, da pa je takoj nato pripravljena vodit i (s. Korošcem kulturne klerikalno politiko. Ia a> dvoma, da le zabolelo vse naše prijatelje, ko so videli, da je stranka g. Da-vidoviča, kl je *iotela v kulturnih vprašanjih veljati kot Lberalna, prepustila kleri-kaicem oelo ministrstvo prosvete. To vse more biti le zato, ker pri naših strankah program ničesar m, ker ničesar ne p omenja, ker je samo — kakor bi rekel pek A. Starčevid — za »ob s en rti prostato«, pač pa Je vsem strankam glavno pred očmi samo taktika, da pridejo do oblasti Še več. ro-gaje se načelni politiki in očitajo, da je doktrinama m neeiastičca. V evropskem zapâdu pa se medtem smatra, da mora imeta vseka politika svojo doktrino io da je politika brez doktrine navadna strankarska kupola.
Rešitev je V veliki stranki, v kateri bodo i Srbi i Hrvati I Slovenci in ki bo sposobna, da reši nakopičena nujna politična, socijaina in gospodarska vprašanja. Vso svojo akcijo vodim samo v tej smeri, da se razvije taka politična organizacija, ki bo imela pogoje za končno rešitev našega nacijonalnega in državnega problema.
Naravno je, da sta prvi pogoj za to svoboda iS popolna depolitizacija naše uprave. Danes problem naše države ai niti piemen-ski niti verski, temveč mnogo bolj problem administracije. Današnja partizanska uprava Je rak-rana naše države. To rak-rano зе treba izigati. Strankarsko nevtralno uradništvo pri izvrševanju svojih funkcij v državnih uradih je imperativna zahteva, ako se hoče priti do konsolidacije naših razmer. Za uradnika pri izvrševanju njegovega poklica v uradu ne sme obstojati partija. Da pridemo do takega idealnega stanja, niso potrebni nM civilni niti vojaški diktatorji, ker bi samo potencirali kaos v državi. Potrebno je grupiranje vseh na-čefaib političnih elememtov v skupno stranko, ki W imela doktrino, politiko in program, m ki bi z orirom na to imela koren ia temelje v narodn. vsled česar bi ji bil odveč in nepotreben državni aparat za vladanje. Do tega pa ne bomo prišli, dokler bo ena in ista stranka imela monopol na državno opravo in dokler bo mogla neovirano posluževati se državnega aparata za vzdrževanje na krmilu.
Današnja surova centralizacija je v mnogem vzrok kaosa in nezadovoljnosti v državi. Ze 1. 1919 sem opozoril, da bo treba izvesti dekoncentraoijo uprave. In kar se tiče decentralizacije, brez nje ni moderne države. Naša samouprava (zlasti oblastna) pač ne bo mogla funkcijonirati, če ne dobi sredstev za vzdrževanje. Lek je v tem, da se uvede brezobzirno štedenje v državi, takoj reducirajo ministrstva na polovico, črta državni proračun vsaj za tretjino, del drž. dohodkov prepusti samoupravam, zmanjšajo občutno narodu bremena in uvede popolna svoboda za vse državljane brez razlike. Na žalost Ima v današnjem stanju svojega razvoja naša država isto karakteristiko kakor bivša Avstrija, ker se vod; v j jej borba med državnim aparatom in narodom!»
Zunanje-politična orijentacija
Na drugo vprašanje je Sv Pribičevič odgovoril: »Tudi zunanja politika mora biti pod nadzorstvom naroda in ako bi bila doslej, bi ne bile storjene pogreške, ki jih vidimo vsi. Jasno je, da moramo čim bolj negovati odnošaje v takozvanj Mali antanti, ker je to največje in najjačje jamstvo za mir v osrednji Evropi. Seveda moramo paziti. ca ostale države v Mali antanti uva-žujejo naše interese vsaj v toliki meri. V kolikor upoštevamo mi njihove. Posebno pa se je treba truditi, da drugim velikim narodom dokažemo miroljubnost naše zunanje politii., ker bo to ustvarilo ugodno psihološko situacijo v cžšo korist
Zbližanje z balkanskim; narodi na podlagi načela »Balkan bakanskitn narodom* mora biti cilj naše zunanje poiitike. Pose-ganie Italije ca Balkan ni naperjeno samo proti našim interesom, temveč tudi proti grškim m bolgarskim Treba je opustiti politiko prijateljskega pakta z Italijo in v vzdrževanju korektnin sosednih odnošajev s to državo varovati svoje interese ter biti vedno na straži
Jaz sem zamerH dr. Nlnčiču, ker je v času, ko je Mussolini grozil, da bo italijansko trobojnico prenesei prekc Brennerjâ. šel v Rim in s tem izzval v Nemčiji vtis. kakor da sffiô Italiji na razpolago In da smo nekakšna nlena rezerva. Italija mora uvideti. da imamo tudi druge kombinacije In da mstno navezani in omejeni na pakt prijateljstva ž njo. Verujem, da bo italijanski narod, ko pride do besede, spoznal, da je prijateljsa-o naše države dragoceno, njeno neprijateljstvo pa nevarno
S Francijo je treba učvrstiti prijateljske odnošaje. ker imamo ž njo povsod enake interese, zlasti pa ie podlaga zunanji politiki obeh držav status Quo Veliko važnost moramo polagati tud! na to. da se približamo Angliji, ker nam je prijateljstvo tega velikega naroda neobhodno pôtrêbao za naš procvit. napredek in varnost-.
V	obče ne smemo voditi nobene sentimentalne zunanje politike, temveč aas morajo voditi izključno lastni interesi. Naj-zdravejša situacija bc nastala tedaj, kadar se bodo iskali zavezniki tam, kjer so interesi identični ali siični
Ne vidim nobenega razloga, zakaj se ne bi pod gotovimi pogoji obnovili diplomatski odnošaji z Rusijo ako so to storili vsi velik; naredi. Pri tem se seveda ne sme pozabiti, da dânes Rusija n! to, kar je bila pred voino v koncertu narodov, pa tudi mi nismo isto Tudi v tem vprašanju se ni treba podrejati sentimèntu. temveč ie treba imet; pred očmi svoje realne interese.
V	ostalem pa bo tudi zunanja politika jačja 'n vedno bolj uspešna, če se bo kon-solidira! notranji položaj.*
Porazen obračun i g, Podlem
RadičevsH shod na Raki prevzet od SDS. — Celokupno kmečko ljudstvo obsoja g, Puclja.
Na prarn& sv. Treh kraljev Je poslanec Pečelj Sklical na Raki javen volilni shod. Naravno, da so se kmetje zanimal: za to, kaj bo povedal in ko je shod otvoril je bilo preko 200 volilcev zbranih v prostorih £• Bona. 2e pri volitvi predsedstva se je pokazalo, kaj sodijo zavedni kmeti o g. Puclju Zanj Je bflo komaj 10 do 12 ljudi s srezkim poglavarjem Svetcem vred, ki ie prav po srhiiaaskem vzorcu spremljal g. poslanca, vendar s to smolo, da ie na Rako prišel že močao navdušen, kar se srezkim poglavarjem ▼ Macedottiji ob taki prrKki ne zgodi.
Za predsednika shoda {e bil izvoljen naš kandidat za kriki okraj g. Alojzij Šribar. O. Pocelj bi jo bil raje kar popihal, češ, če Bi nočete dati besede pa grem, a naši so takoj tejavffi, aaj kar pove, kar ve in zna. Predsednik je
tâko] dal g. Pncijn beseda Pori. Pucelj je najprej kmetom razlagal, da Slovenci nismo ne Srbi, ne Hrvati, ne JugosJ oveni, kakor mislijo bankirski doktor J. Misleč, da je na zboru mnogo pristašev SLS (b«c Jih Je kakih 20). se ie začel njim dobrikati, češ, da je zelo važno m potrebno, da pride v vlado tudi SLS.
Ko j« videl da to ne vžiga, je Puce i; za-$ei ekspioatirad težkoče Slavenske banke, češ, da i« ta zavod L 1923. dal dr. Žerjava podporo za knitnrne namene. Pri tem ie napadel navzočega tajnika SDS dr. Rapeta, £eš, dâ se S tem denarjem daje »mastne di-Jete takemu le doktorčku*. Izgubljenega da Je tudi 30 mHikmov denarja n Slovenije.
Pncijeva izvajan la so poslušalci neprestano spremljaM i živahnimi medklici m velikim smehom, obenem pa ga energično pozival
saj pove. kaj je storil on.
Postal je zelo nervozen in ponujal, da prav rad prekine govor, ko pa tri šlo drugače, je tsčel bahaško naštevati: »Da! sem za vodovod v Metliki 150.000, prHično tak zftèSek Croom&o, 450.000 za vodovod Velike Lašče
150.000 za elektrarno Ve!. Lašče. Tedaj pa so ga kmeti začeli odločno prekinjati, češ ali je dal iz svojega in zakaj le za gotove kraje, drugim zlasti v krškem okra lu pa ničesar. Glede poplavljencev se Je Pucêlj brani!, da ni mogel več izposiovati kakor 120 tisoč, vse drugo ie šlo za Dunav. Glede usodepoinesa znižanja carine na vino da sta on in Krajač nedolžna ker sta kak brla proti...
Posebno se je pohvala, da Je
zasluga HSS zakonski načrt o neposrednih davkih.
k; da so ga spravili skozi odsek in bo kmalu sprejet v plenutnu Narodne Skupščine. Ob da je kmet, kar da lahko dokaže iz zemljiške knjige, tli pa povedal, da je to posestvo kupil šele pred kratkim od nesrečneža, ki je šel na boben.
A poslušalci so navedbe g. poslanca od stavka do stavka izpopolnjevali z resnico.
Nato js
govoril dr. Râpe,
k: Je s Pucljepj obračunal temeljito od trditve dO trditve. Pri tèm je bilo toliko smeha na rcvaš g. Puclja, kakor ga Raka še ni doživela. Najprej ie bil dan Puclju odgovor na baharijo, da je kmet. O. Pucelj videč, da je sâfno kupec peseétva na bobnu je v selški odgovarjal, da je revež. ki je niorâl v Ameriko, dr. Râpe pa mu îe dôpol-r.a tO trditev, češ da ponavadi kmetje gredo v Ameriko, da pomagajo rodbini, ki je ostala doma, Puclja pa ie morala poslati mati denar v Ameriko, da je mogei nazaj. (Obči smeh).
Na baharijo g. Puclja, da je
zakon o izenačenju davkov delo HSS je dr. Rape kritično pregledal, kaj prinaša novi zakon kmetu (zvišano zem!ja-rfco m hišni davek po 20 Din od sobe) a obrtniku (povišanje dav^a malih obrtnikov na 12c£ poleg dohodarine. med tem ko bodo advokati piačaii le 10%) ter dokaza, da
je novi gafeoa tadrian v škodo malemu človeka.
Tedaj Je g. Pucife postalo vroče in je iadrno sstaft kar Je preje hvalil, češ: Baš zato nismo dopustili, da bi Ul tak zakon že sprejet! Tako umikanje pa je bilo poslušalcem že preveč in so Podja ogorčeno vpra-šail, je mislil, da so ie pozabili, kako se je malo prej hvaffl z istim zakonom.
Glede nove carine na vino je dr. Rape nato ugotovi da g. Fuceij ni reagiral na glavno stvar t. j. da je vlada dala pariški delegaciji naročilo ponuditi carino 50 zlatih dinarjev, ko sta bila on minister poljedelstva, dr. KrajaČ pa zâ taka navodila merodajn-; minister trgovine.
G. Pucelj à ie v toku tega ostrega obračana skuša! pomagati z medklici, ki so mu pa položaj že poslabšali.
Napadel je uradništvo in učitelje, češ, da sprejemajo mastne plače in da je prav, da so se Jim doklade reducirale. Na vprašanje zakaj ni na važna strokovna mesta poklical kmetov, se je Pucelj Jezno zaletel: »Pa kaj Če kmet ca takih mestih«, kar je izzvalo velikansko ogorčenje v vsej dvorani, češ, ti si bi! pâ dober za. ministra.
Jako mučen je bil za g. Puclja tudi Obračun
glede trditve, da ie Slavenska banka dala L 1923. pristašem SDS nekaj podpor. Dr. Rape je izjavil, da se iê denar uporabi! za prosvetno delo, zgradbo društvenih domov, vendar se je mora; ves tisti denar v celoti vrniti banki PuceH pa, ki je sam priznal, da je dvakrat dobil od pokojnega ravnatelja Legvarta (Impex, Slovenska banka, kupčija z voli v Nemčiji) večje zneske, tega denarja nI nikdar vrnil In ne pove, čem« ga Je porabO.
Pucel) je nato v zadregi odgovarja!, da so res dobili dvakrat po 50.0(10 od pokojnega ravnatelja Legvarta, da pa Je to bil dar in ga ie SKS rès sprejela. (Velikanski smeh. klici: Zakaj pa potem drugim to očitaš?) Opravičfl se je s tem, da ga je sžmo letos stranka stala 36 000 Din. Med tem !e bi!o vedno več ogorčenega krik3 proti Puclju in vsak stavek dr. Rapeta je zbor spremlial z odobravanjem. Zborovalci so klicali: Dol? Pucelj. živeli demokrati
Po dveurftero govoru dr. Rapeta, ki je kritikov al vlado RR m ražizgal pomén oblastnih volitev mesto %. Puclja, jé dobil ee besedo
voditelj navzočih k'ertliakfv 'а je na pneprijazno prošnjo Puclia naj SLS z njim v vladi sodeluje, odgovoril s klofuto. Izjavil Je namreč na kratko, da spada skrinjica g. Puclja takoj po 23. tenus
ar ju v muzej, ker itak v njej ne bo glasov.
Tem besedam je sledilo mnogo stneht, češ. lepo jo je skupil, ko se je ponujal.
Predsednik shoda kandidat ŠDS Alojzij Sribar pa jc na koncu opozoril na to, da je Pucelj postavil v krškem okraju iiiženjerj^ iz Ljubljane, SLS pa advokata ic kaplana. Edini demokrati so dali Za nosilca prist» nega kmeta. Ker je stm kandidat, nc more drugega temu pristaviti, kakor da ups. 3a bedo kmet'e razumeli, kaj iim je v takem položaju storiti t. j. da voRio domačina in svojega človeka. Sledilo je obče prîttjeva* nje. Shod se je r&zséî ob velikanskem na> vdušenju navzočih kmetov, ki so š-li r»a dej lo za listo svojega tovariša Alojzija Srtbsrja
Pogrebna pesem SDS
Pod tem naslovom se je škofov list za praznik Sv. Treh kraljev v svojem uvodniku temeljito in prav krščansko izbruhal nad SDS. Nanizal je staro gardo svojih psovk in obrekovanj proti samostojnim demokratom, ki jih Šitanio v «Slovencu» in v «Domoljubu* vselej, ko se bližajo kake volitve. Zadnjič je polaga! «Slovenec® SDS v grob pred volitvami v «Trgovsko in obrtno zbor-nico^. Po têh volitvah, ko so dobili klerikalci od 48 le sedem mandatov, ie gospoda okoli škofovega lista sramežljivo obmolknila. Zdaj je od tiste pogrebne slavnostj že preteklo nekâi mesecev, blamaža je pozabljena, aio navijmo fo-nograf!
Po pogrebni pesmi, ki jo je sair. doktor Korošec na Vrhniki zapel SLS ter na koncu svojega velikega govora vzkliknil: «Ce mora (SLS) umreti, naj umre pošteno», je pač za vsakega mislečega človeka več kot jasno, da je «Slovencev» mrtvaški spev naslovljen na SDS zato, da bi javnost ne čutila mrtvaškega duha, ki se širi iž škofovske tiskarne.
Se pri vsakih volitvah je SDS napredovala ln napredovala bo tudi pri oblastnih. V naš napredek tako trdno zaupamo, da nas nobena pesem v «Slovencu» niti najmanj ne gane. To ve prav dobro tudi vodstvo SLS. zato tolik strah klerikalcev pred SDS. 2 mrtveci se tudi klerikalizem ne bori in tudi njegova navada ni. da bi strelja! z največjimi topovi na komarje. Da .ie pa v škofovem taboru velikanski strah pred SDS, ne dokazuje le psovanje in bombardiranje v «Slovencu» in «Domoljubu*, marveč tudi dejstvo, da je poli-tikujoča duhovščina zadnjo nedeljo in praznike skoraj po vseh faràh izprê-menila cerkve v politične beznice, kjer jé besedo božjo Zamenjala z gnojnico, kj jo je brizgala nâ «brežversko» časopisje in «brezverske» stranke. Da sta bila nedolžna «Domovina*, ki danes že v več nego 25.000 izvodih hodi vsak teden med ljudstvo ia «Jutrov čegar vsakodnevna naklada se bliža 25.000 izvodom. Centrum klerikalnega brezver-skega napada, se samo po sèbi razume. Tudi mariborski dr. Korošec ne hodi pô shodih v ljubljanski oblasti zato. ker so klerikalne postojanke trdne. Nè- j prijetna resnica je. da so tudi že najbolj butasti klerikalci začeli uvidevati. da stà dr. Korošec in čela SLS v zadnjih sedmih lêtJi delate, brezplodno, vrto-
glavo in za Slovence skrajno škodljivo
politiko, s katero je vse tako zahirano, da ie najbolj vneti prista&i SLS obupujejo in z glavo zmajujejo. 2Ù poslancev
SO imeli klerikalci v skupščini, od doktorja Šusteršiča in dr. Kreka so prevzeli bogato politično dedščino. a zapravili so vse, kar le SLS podedovala, ustvarili pa sami uiso v sedmih letih za Slovence ničesar. To je bridko dejstvo, ki žge noč in dan one.' ki gledajo brez-vestnost in nesposobnost kolovodij SLS. Slovenski narod je pošten, soliden in značajen. SLS pa je stranka nepoštenja. nesoiidnosti in neznačajnosti, a tudi stranka neumnosti in srednjeveške reakcije. Kaaar bodo vstvarjeni vsi predpogoji za demokracijo in svobodo v Sloveniji, bo ta stranka poginila, kakor zasluži. Zavedamo se. da teh predpogojev danes še ni in zato tudi vemo. da bo Še premnogo Slovencev pri oblastnih volitvah voiilo za SLS in s tem za reakcijo, giupost in svojo lastno nesreča To nas pa niti najmanj né navdaja z malodušnostjo in s skrbjo za bodočnost demokracije. Vedno in vedno se spominjamo nazaj na tužne čase avstrijskega robstva. ko je SLS še predstavljala velesilo. Šla je v franže Avstrija in naša ideja, dasi nas ie bilo malo, ki smo jo gojili, ie zmagâla. SLS danes že krepko vrag jemlje in jamčimo ji, da jo bo tudi vzeL Vsaka stvar mora v svojem času dozôreti in tudi za fleižbežen konec klerikaiižma ni drugega pravila,
VolHao gibanje v krškem okraju
SDS je imoia na praznik sv. Treh kraljev sestanek svojih zaupnikov v Krški vasi, V okoiiči vlada veliko nerazpololenje proti klerikalnemu kandidatu kaplanu To-mazinu iz Cerkelj. ki je ljudstvu tkzv. kanal in elektriko »zafuraU. V aédeijo, 2. t. tn. je imei g kaplan sestanek svojih ovčic v orlovskem domu v Cerkljah. Povedal nam je, da SoŒ prevzvlšeni vlad ka Anton Bo-naventara od nJega zahtevaio, da mora oa postati poslanec za oblastno skupščino Udeleženci tega sestanka so imeli v dvorani рокш cigar?* na razpolago in so se kar valili celi 6Nak: d:mâ po dvotaâî Za 6. t, m. so izda!; klerikalci vabila za shod nosilca klerikalne liste dr. M'.laVcâ. Té listke ie dal g. kaplan v soli otrokom in jim naročil, da so jih morali raznašati po vasi in okolici. Proti takemu izrabljanju svojih otrok v politične svrhe energično protestiramo in prosimo šolsko ic policijsko oblast, da se nemudomž pobriga zâ te vrste delovanja našega g. kaplana med šolsko mla» dino.
Popoldne istesa dne se je vršil sijajno obiskan javen shod SDS v Bregaa! pri uglednem kàfididatu g. Kaliau. G. râVûâtelj Jug iz Ljiibliànè flaffi jê poljudno ršžložil pomèn oblastnik Volitev in ôtiè točke 12 progràmà SDS. si naše kraje najbolj iate-resirâjo. Zanimivo je to, da nam sattto govorniki SDS . govorijo o pomenu oblastnih volitev, docim vs! drugi fèdérâlisti, klerikalci slovenski radičcvci o teh vôlifvaî) molčijo m na svojih shodih ee vejo drugega povedati, kakor zabavljati proti SDS. V živo nas je zadelo poročilo, kaj so nàtn pripravili radiéevc: г g. Pucljem V zadevi uvozne carine na frahčoska in italijanska vina. Naših vinogradnikov tu doli se je lotil obup in skrajno ogorčenje nad takim izdajstvom »seljaške* vlade, ker jè ràvno tu vlavk: pridelek edini vir zaslužka in odločno odsvetujejo obisk kakega odposlanca hrvatskih ali pa slovenskih radičevcev našim k-ajem. Na shod so prišli tudi trije hrvatski seljaki iz fare Sv. Duha pri Sâmoboru. ki so se prepričali, da so vse radičevške hujskanje le golo brbljanje in prazne čenče, kajti videli so, da so slovenski demokrat; pametni, prevdarni in pošteni Liudje. ki poznajo red in disciplino Hrvatski seljaki se uiso mogli načuditi mirnim, stvarnim in poučnim razmotrivanjem govornika, ki se blagodejno loči od radičevskih huj-skarij. Rdért iïtned njih je pôvêdâl fiâto gorke besede na naslov Radiča in se je smejal slovenskim radicevcem. ki hodijo k Radiča po zdravita namesto da bi poslušali domače pametne in trezne ljudi ter še hrvatske radičevce poučili. Izvajanja preprostega seljaka so naptavila na naše številne somišljenike najgloblji utis in so marsikaterega r3dičsvca, ki je prišel na shod. temeljito ozdravila
Razpoloženje in zanimanje za SDS V krškem okraju ie veliko, ker vidijo ljudje, da je ŠDŠ v resnici ljudska stranka, dočim delajo vse druge stracke samo zgago. Z zgagarii pa proč!
Politične beležke
Dr. Korošec in general Milosavljevič
Na Vrhniki je g Korošec na široko faz-lagaj dvoje: Prv:č. da je na Sveti večer odstopil od vlade radi generala, obenem pa, da je stavil celo vrsio zahtev smeCkega in sočijalnega zaačaja kot pogoj vstopa v vlado. Mi smo o tem izrazili svoj dvotn, češ da smo natančno poučeni, ii Je bi Korošec z generalom kôt fàiaietrôôi prometa že zadovoljen in Je lištb AM!e*avlJevt6-Kuiovet> Gôsar že jàvil v LjtôUMô, kjer JO Je »Slovenec. takoj priobčil Ako bo g. Korošec svoje povesti po generalu kot viroku klerikalne neudeležbe šc nadaljeval, bomo prisiljeni povedati It v<-č. Vsekakor ea eevo ugotavljamo, da jê bil g. Korošec ie t ajim vsa SLS s postavitvijo generala že sporazumna, da pa Je nastopil z» prektejeflj« čisto drugi razleg Ko sme KoroičeVo trditev c njegovem programu za vstop v vlado demantirali sac je »Slovenec« vprašal, odkod to vemo, da Korošec ni stavil pogojev Odgovarjamo, da vemo to od g. Uzanoviča samega, k; je izjavil, da debate o programu splet fti dopustil. G. Koroštc Je bil s
lom suiišč&m g. Uzunovič zadovoljen. Kako Je mogel torej sedaj na Vrbaiki pripovedovati romane o svojih pogojih? Seveda vrhniški In drug; klerikalci so potrpežljivi in verjamejo vse. Mi smo pa pozvani razkrinkati, če treba, { g. Korošca. Ponovno trdimo in bomc iahko dokazali, da ni SLS za vstop v vlado zahtevala nobenih stvarnik pogojev !n da je spiejeia tudi generala kot ministra saobračaja.
Atentat na naše vinogradnike in SLS
»Slovenec« noče ničesar vedet; o nevat-costi, k! pretî sîôVeaskim vinogradnikom cd uvoza rrancoskih vin Res. lepi prijatelj; našega kmeta so klerkaici, ki se toliko brigajo zanj, da se niti nc zanimajo sa nevarnosti, ki mu pr°te. д ki potem še drugim mečejo polena pred noge, ako hočejo s svojim nesebičnim delom nadomestit-; njihovo brezdelje ia nesposobnost »Slovenec« se povrh še bedasto izgovarja, da pri teb pogajanjih od SLS nihče ni biî zraven! To ie že višek norčevanja iz slovenskih gospodarskih mterêsov Zâkaj nêki ima klérikaJ-nâ stranka dvajset poslancev, da se ne brigalo za take stvari? In a ljudje hočejo reševat1 gospodarska vprašanji v oblastnih samoupravah?
Pavovo perje
Gg. Pucelj in Korošec te dni tekmujete, kdo je več napravil «a vOhlOe. Koroéec rar> laga, da ie bil proračun v njegovem času ô milijard, v Pucljevem pa 13 Seveda let» 1920., ko je bil difiar še visok, m bik ulnet» noet izhajati s šestimi milijardami, leti 1924. pa, kO je bil Korošec sope t minister, ie žc imel 10 milijard. Kes je. da Je vlada RR porabila 13 milijard prOra&mâ oziroma prekoračenja, resnici ni ljubo pa moramo ugotoviti, da je leta 1924 g. Špahč izdelal osnutek ravno istega proračuna v ravno tej višini in ga je g Stojadinovič nepo» sredno od njega prevzel G Korošec bi tO» rej bolje storil, da bi molčal o limilijard» nem proračunu, ki imà očeta v vladi Ko» rošic^KuIovec. Znano znižanje najmarine v Ljubljani, ki jo je v zvezi z Vojvodinci iz» pôUôVâl dr. Žerjav, seveda sedaj ko< svoje prodaja PuCelj, ki je tedaj samo pokvaril, da uspeh ni bil še povoljnejši Pomoč Sta* jerškita Zadrugam radi vlog v Gradcu jc sklenila in rešila vlàda PP Ravno tako jt vlada PP že Junij« 1925 rešila na predlog dr. Zérjàva popolno likvidacijo izvoznih carin, vlada RR p: je ti pametni sklep za» vlekla dO 1. decembra 1925. Mlekarsko Šolo v Skofji Loki je v proračun stavila še vlida PP. Pucelj se dalje hva!i, da je vlada RR dala 6 milijonov za poplavljence, v resnioi pa je dala za Slovenijo le 120.000. uradni« kom v Sloveniji pa je na ta račun odtrgala že S milijonov. Vlada RR »kljub sklepom finančnega odbora ni izpeljali odprave uvoznih cârin, oziroma znižanja za zelo važne kmetijske predméte. Posebno se gfr* spod Pucelj postavlja z okrajnimi ekono« mi Ideja sama je stara in so bili postžv» ljeni pred njim, a organizacija njihovega dela ia potnih irlstojbin Je tako pôvrjas in nedostaina, da Večinoma nârûèna ne do segajo.
Zakaj ni bil izveden zakon o kmetijskih kreditih?
Javnost je sumili, da so radičevcl sa» povedali boj zakonu o kmetijskem kreditu, po kojem ima država letno 50 milijonov di< narjev dati sa cenen kmečki kfedit v vsej državi. Sedaj je g. Pucelj končno pri/naJ, da je on to preprečil kot minister polje» dektva. Nam sc zdi, da je Pucelj vtel s tem veliko odgovornost nase, kajti če bi tudi za Daše kraje dobiček ni obrestih nc bil tolik- žo sama ponudba cenejšega kre» dita, bi vplivala na obrestno mero ugodno. Čimbolj bi se i v drugih delih države ôia> šala kreditna potreba, bolj bi bila obča obrestna mera povoljna povsod aijboli pa v Sloveniji Od 50 milijonov bi laoi vsaj 5 letos pa zopet 5 milijonov dinarjev pri« šlo k nam. G PutelJ se baba. da Je tO prt« preSl. 6e mti kaj ni dopadJo ši ž&konu. mogel jè predlagati popravke- ne pa žik^S kir izigrati.
Oblastna samouprava in klerikalci
Klerikalci »o svoj ca«; glasovali v N'aixid-iii skupščini proti zakonu o oblastnih samoupravah ia so vse storili, da bi ee oblusto» skupščine ne uetvarile. Sedaj, ko se bližamo oiivotvorjenju oblastnih samouprav in t tem tudi nevarnosti popolnega raakruikanja rte-magoštra, ki m ga uganjali klerikalci v ^г«. tekllh letih s svojo avtonomisticno çôbj<j. polagoma izpreminjajo «vojo taktiko. Ze •« predstavljajo kot edini xagovorniki oblastnih samouprav, dasi »o ee vedno borili proti njim in jih nikdar nieo zahtevali, kakor bi hotel sedaj nasprotno oatvezti klerikalnim voliloem sam dr. Koi-oiec. Samoètoi-ni demokrati imajo sadošienje, da ee«iaj tudi klerikah-i priinavajo, da so imeli prav. kar so trdili o oblastnih samoupravah v obrambi pred klerikalnimi napadi. Sedaj «Slovenec» pričel celo prinaiati več ali manj strokovne razprave o nalogah oblastne ee-monpravB. Tako ee bavi e pospeševanje«) kmetijstva v oblastnih samoupravah ter p-i-zaava, da je v tem pogledu ujihov delokrog zelo obsežen, da je dana mokaofet za povadi-go kmetijstva v oblasti in za spiueno zboljšanje goepodarskejra ter aoeijalnpç.4 st&n.-s kmètskege etanu, da so oblastnim sfcu-,w4> nam poverjene skôro iste naloge kakor bivšim deielnim iborom, in da je pričakovati, da bodo v ljubljanski ln mariborski ob!a?'j nadaljevale i delom, ki so ga 1. 1914. |*re kiaiH deželni zbori. Spriôo vsega tega hi bilo seveda zelo prav, ako bi ee klerikalu-' volile) vprašali, zakaj je bilo potrebno, ii eo klerikalni potlafcci glasovali evoječaeno proti tftkonu o oblastnih samoupravah ter s svojim destruktivnim dèlom onemogočali izvedbo vidovdanske ustave in fitn prejšnje oživotvorienjt oblastnih samouprav. Pomislili naj bi, kolike Ikodè la gorja ji« je napravila večletna vrtoglavo« ta aespo-mtatat klerikalne politike.
Danes:
veliki orijeotalm pustolovni velefiim t 7 ceianiihi
Oglejte si to filmsko delol
Maciste v Afriki
Kreaote Orijenia in niih skrivnostni h»remi Dants prvič v Ljubljani! Novo!
Predstave ob: 4., pol 6.. pol 8. in 9. uri.
Predp odaja vsto.nic od 1J.— 12. in od 2 dalie.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
Pismo iz Prekmurja
Slovenskim radiéevcem v album
Med Slovenci pač nihče ne more tako dobro poznati pokvarjenega jedra radičev-ščine, kakor mi v Prekmurju, kjer se njeni »gitatorii pokažejo v pravi luči. Prepričani smo, da bi naši slovenski kmetje, četudi b: bili čez glavo zaljubljeni v Puclja in ljubljanske zelene generale, z gnojnimi vilami nagnali njihove agitatorje, ako bi se pokazali, kakor tu pri nas. Da pa jih boste tudi tam prek Mure poznali, evo vam nekaj podatkov, ki so resnični in za katere lam-Smo
D o čim so radičevci pri zadnjih dveh skupščinskih volitvah agitirali tu z najkrepkej-šimi protidržavnimi gesli, ne morejo sedaj, ko so skoro dve leti na vladi, pod praporom monarhizma, narodnega in državnega edinstva, uporabljati enakih metod Tudi sedaj ne razvijajo nobenega socilalnega ali rospodarskega programa; za to so kot demagogi nesposobni. Pač pa so udarili na drago nacijonalno plat: njihovo edino geslo je pri sedanjih oblastnih volitvah, da morajo Slovenci izginiti iz Preknrarja, ki se mora približati Hrvatski. Slovence imenujejo samo Kranjce ali pa rešetarje, kar oboje se smatra v Preikmuriu kot zbadljivka. Javno izpodkopavajo ugled in avtoriteto oHasti.
Dne 7. decembra 1926 je imel bivši drž. podtajnik dr. Pernar javen političen shod v Križevcih v Prekmurju. Nekaj prej so dobivali ljudje pozive od s/rezkega poglavarstva v Murski Soboti, da morajo domače potoke Iztrebiti, da se preprečijo poplave. Ker je to za obSnarje veliko breme, so naravno zborovalci vprašali govornika, ki je bil takrat državni podtajnik, tedaj nekak mali notranji minister, kako je s to stvarjo. Dr. Pernair je nato na zboru javno odgovoril: »Kdo je dal srezkemu poglavarju pravico,, da sme Izdati občinam zapoved, da morajo prebivalci potoke trebiti? On te pravice nima. Plačana denarna Važen se mora dati ljudstvu nazaj.«
Tudi nesrečo Slavenske banke, ki je propadla šele, ko Jo Je dobila v roke zagrebška gospoda kakor nekaj prej Dobrovolja-čko bariko, je uporabil dr. Pernar za boi proti Slovencem. Rekel Je: »Koder (soboč-ki notar), demokratje in Kranjci so spravili SI a vensko banko na nič.»
Slovenski kmeti To Je samo en kos radi-čevske slike Kot sinovi slovenskega selja-ka vemo, da Je poštenost in čut za osebno čast kmečkega stanu bila vedno steber na-iih knwtsWh domov. Z nepoštenimi gesfi se «si smel blîîati kmétu. Danes pa vidimo, da se Se najdejo med našimi slovenskimi kmeti ljudje, ki lezejo obenem z g. Puc-Ijem v toffco onega R»di6a, v čegar imenu nastopajo njegovi agitatorji po Prekmurju »a take nepošten in nečasten način. AH vas ne obilje rdečica sreim? Kakor Je pri nas bojno reslo radičevcev »Proč s Kranjci in rešetarji«, tako Je vaša slovenska dolžnost, da storite sklep in geslo: »Proč z radičevci, pa naj se nam kažejo pod PucIJe-vint klobukom ali pa pod Prepeltthovhn pla-
ščem. To zahteva naša kmečka slovenska čast in naš ponos.»
Vedite pa, da se tudi prekmurski kmet s krepkimi ramami otresa radlčevščine. ker se jim studi. Veselje je gledati naše gori-čance (prebivalci severnega, bregovi tega Prekmurja), ki Jim je bila prej vera v Ra-diča vse, kako se oklepajo sedaj prapora SDS v boju proti Radiču. Ali naj naš kmet onstran Mure zaostane za njim? Ali naj naš slovenski kmet zaostane v spoznanju prave radidevščine za našimi prekmurskimi kmeti, ki nimajo skoro nobene politične šole za seboj? Spoznali smo pa tudi, da čivkajo pod Radidevim in Pucljevim klobukom enaki ptiči in zato tudi vse enako odklanjamo. In vi storite isto, ako kaj daste na svojo čast ki poštenost!
Velika dobrotnica našega letalstva
2e včeraj smo poročali na kratko med domačimi vestmi, da je gospa Perslda Ju-govid, mati pokojnega vodle naše letalske eskadrile, ki Je poletela preko držav Male antante, podpolkovnika Jovana Jugoviča, ki se Je v Pragi smrtno ponesrečil, zapustila vse svoje premoženje naši avijaciji, Strašna nesreča na praškem aerodromu, pri kateri sta izgubila živlienje dva naša odlična vojaška letalca, je gotovo še vsem v živem spominu. Izguba podpolkovnika Jovana Jugoviča in poročnika Njegovana je vplivala takrat porazno na naš narod Ljudstvo je začelo izgubljati še ono malo vere v sposobnost naših letalcev, katero le imelo do tedaj.
V trenotku te splošne potrtosti, v trenot-ku, ko morda narod izgublja zaupanje v naše letalce, je bil komandant našega zrako-plovstva obveščen od gospe Perside Jugo-vid, matere pokojnega Jugoviča. da zapušča vse svoje premoženje avijaciji.
To Je nedvomno največji moralni plus našega zrakoplovstva. Mati. katere edini sin je padel kot žrtev avijacije. ni preklela dneva, ko je nlen sin prvič stopil na letalo, kar bi gotovo storile mnoge druge, — temveč je poklonila vse svoje premoženje — približno 1,500.000 Din — naši avijaciji.
Pokojoj podpolkovnik Jugovič, ki je lep del svojega življenja prebil na aerodromu, ni bil poročen. Njegova mati ga le ponovno diskretno nagovarjala, naj se oženi, ker se je že približeval 40. letu in bi ona rada čuvala njegove otroke — svoje vnučiče. Toda Jugovič ji je vedno odgovoril: »Svoja najboljša leta sem ptrebi! v vojni in sedaj je že malo kasno, da bi se ženil. Sicer pa majka moja, tudi jaz imam deco. Vsi oni mladi oficirji, podoficirji in vojniki na aerodromu, vsi ti so moji otroci. Moram skrbeti zanje, kakor da sem njihov oče.«
Te besede svojega junaškega pokojnega sina si je vzela gospa Persida Jugovič sii-no k srcu. Sklenila je, da nadomesti zato svojega sina v očetovski ljubezni napram mladi naši avijaciji.
Po oporoki, ki jo je spisala gospa Jugovič pred sodiščem v navzočnosti kraljeve-
Ahmed beg Zogu in Tiranski pakt
Pred podpisom pakta: Evo. če podpišeš...
Po podpisu:
ga adjutanta podpolkovnika Bore Kostida in glavnega sekretarja Aerokluba, odvetnika Svetislava Hodžere, zapušča gospa Jugovič vso svojo imovino oddelku za zrakoplov-stvo. Njeno premoženje se ceni na 1,500.000 Din in obstoja iz dveh hiš, ter več državnih vrednostnih papirjev. Po njeni smrti se ustanovi »Fond prvega srbskega avijatičara podpolkovnika Jovana Jugoviča in njegove matere Perside«, iz čegar prispevkov se bodo podpirali oboleli naši letalci, rodbine ponesrečenih letalcev, kakor tudi vzgajali mladi letalci. Vse svoje pohištvo, kakor tudi pohištvo svoiega sina Jovana, njegove srebrne doze in ure pa postanejG last onega letalca, ki bo ob priliki« njene smrti stanova! brezplačno v stanovanju njenega sina.
Patrijotična gesta gospe Jugovič je napravila globok vtis med vsemi vojaškimi in civilnimi letalci in je bil o tem že obveščen predsednik Aerokluba knez Pavle, ki se je veliki dobrotnici takoj osebno zahvalil za njeno plemenito darilo naši mladi vojaški avijaciji.
Lutke oživljene!
Zadnje dni je na marijonetnem domu T. KD Atene oživelo. Pripravljati se je začela nova igra po noveli Dostojevskega »Božično drevesce na nebu«, ki se vprizori v nedeljo 9. t. m. popoldne cb 15. in 18. uri. Zaškripala so vrata velike omare, v kateri so samevale lutke, že dolgo od vseh pozabljene. Roka je segla med nje, izbrala one, kj so bile najprimernejše ter jih posadila na oder In lutke so se razgibale, oživela so njih lesena telesca. Sprva so se gibale okorno, ker so se v tako dolgem času odvadile svojemu poklicu, a kmalu so se popolnoma vživele v igro.
A med njimi se ie znašel novinec. Majhen je še, nedorastel, uboga sirota, sama in zapuščena na svetu. Uprav «a božični večer, ko so drugi rajali v veselju in radosti, mu je umrla uboga mamica. Ostal je osamljen, v mrazu, lakoti in bedi. Brez cilla tava po ulicah po širnih, razsvetljenih ulicah, ki se pleto kakor labirint v širnem svetu. Naslanja se na izložbe in občuduje njih bogastvo lin sijaj ln spomni se nase, kaiko je beden, kalto ga zebe. Zakaj je baš njega doletela tako kruta usoda? Zakaj se ni baš on rodi! v zlati palači, med biseri in rubini? Zakaj ga nihče ne mara, ga podi cd oken, skozi katera opazuje deco, brezskrbno rajajočo krog božičnih drevesc, zakaj ga vsakdo psuje in preganja? Kaj je storila uboga sirota vsemu svetu, da tako ravna z njim?
V teb mislih se spomni na ono. kar je več od vsega tega. na mamico. Mamica! Kje si?! Povsod same hiše. same ulice, vse enake. Kod vodi pot k mamici? Kdo mu jo pokaže? Mraz ie. sneg naletava, zebe ga v prstke —■ in nasloni se ob hišo in zajoka ... In vendar se še najde usmiljeno srce in mu ponudi zavitek vročih kostanjev. V neizmernem veselju pozabi na vso bridkost, se vieže na tla in položi topli zavitek ped glavo. O, kako je to prijetno, kako toplo mu je že v prstkih, im sneg naletava, vse huje ki huje. Sladek sen mu polagoma zapre oči in vse utone v čm ;emi . . .
In kakor iz nedoslednih daljav se začuje sladka, -tiha melodija, vedno glasnejša, in razsvetli se nebo in se odpre Otroški glasek, spremljan od tihe pesmice krilatkov, pokliče Malčka, ki se z nasmeškom na obrazu, začudenjem v očeli prebudi v novem svetu, gori v svetu večnosti, med angelci, v objemu zlate mamice . .
Tako nam jc oživel zopet nov svet. povsem nov svet, ba.ien, pravljičen. Tako je privlačen za naše malčke, saj se prikazujejo pred njihovimi očmi prave pravcate čudežne pravljice, živa slika onih večnih sanj o zakletih princesah in junaških princih, o katerih so čuli iz lepih knjig Dočim je za male ta oder le slika bajnega sveta, je za nas slika življenja, nepotvorjenega, nelaž-njivega razgaljenega v vsej svoli resnici.
Naj bodo pozdravljene, oživljene lutke! Želimo jim še dolgo, pestro življenje in mnog i mnogo prijateljev in občudovalcev. Dvigni m o zanimanje zanje, poskrbimo, da ne bodo zopet zaspale, morda zA večno, one. ki so tako priljubljene pri naših malč-
kih, ki uživajo v ostalem kulturnem svetu toliko spoštovanja in čaščenja, ki se goje drugod kot umetnost! Pojdimo' jih pozdravit, ko bodo prvič zopet igrale pred nami!
M. Švlgelj
Koncert pevskih žup ij-ab-janske oblasti
V četrtek, due 6. t. m. se je vršil ob 8. popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani letošnji veliki pevski koncert, ki ga je priredila ljubljanska župa jugosloven-skega pevačkega saveza s sodelovanjem vseh pevskih žup ljubljanske oblasti, ki so se sedaj združile v veliko župno zvezo. Koncert je organiziral in vodil z brezprimerno požrtvovalnostjo župni pevovodja gosp. Zorko Prelovec. duša vse te organizacije in neumorni naš pevski kulturni delavec. Spored letošnjega koncerta je prvotno obsegal 11 nastopov, od katerih pa sta pri koncertu vsled obolelosti članov odpadla dva, in sicer ljubljanski šentjakobski in mešani zbor «Lipa» iz Litije. Vsi ostali z(>ori so nastopili v mnogo manjšem številu kot lansko leto; kakor vse kaže, so društveni pevo-vodje začeli čistiti svoje zbore od nepotrebnih ali napredku kvarnih članov in so obdržali povsod le najlolj kvalificirane pevce. Zato so bili na videz vsi zbori šibkejši od lanskih, kar pa velja le za število, ne pa za kvaliteto zborov. Prav tako so pevovodje letos izbrali mnogo lažji in manj zanimiv spored kot lani. Slišali smo same že mn^ gokrat prepete, deloma celo priproste narodne pesmice, seveda pa vse v lepši interpretaciji kot lani. Ne bom se spuščal v oceno posameznih zborov; lahko pa omenim, ia je od vseh najbolj napredoval «Zvon» iz Trbovelj, ki je pod vodstvom pevovodje O. Molla prav lepo zapel dve Adamičevi novi pesmi, ki sta zelo ugajali. Od vseh zborov najdovršenejši je seveda zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki ga je topot vodil spet njegov mnogoletni vodja gosp. Matej Hubad in ki je zapel vzorno Mokranjčev XIV. ru-kovet in Adamičevo «Kresovale tri devoj-ke». Glasovno in interpretacijsko je ta zbor sedaj na višini in pod vodetvom Hubadovim moremo od njega pričakovati še mnogo. «Ljubljanski Zvon» je topot nastopil v jako reduciranem številu, kar je kvarno vplivalo na interpretacijo obeh prednašanih pestjii (Pavčič: Dekle, poglej me prov; Adamič: Ciganska posmehulja).
Združeni moški zbori vseh žup so zapeli pod Prelovčevim vodstvom Foersterjevo na-grobnico: «Umrl je mož». Ogromni zbor (krog 200 oseb) je bil temeljito uaštudiran in je efektno zapel skladbo, ki je bila izvajana v jx>častiiev skladateljevega spomina. Nato je društveni podpredsednik dr. Švigelj nagovoril predsednika župne zveze gosp. Mateja Hubada ter mu čestital k njegovi eOletniei. Gosp. Hubadu je bila nato izročena diploma častnega članstva 28 pevskih žup, ki jo je jubilant vidno ginjen sprejel.
Koncert, ki se ga je udeležilo po večini le občinstvo z dežele, je v moralnem oziru uspel jako dobro. Čudno pa je bilo, da eo popolnoma manjkali vsi zastopniki naših oblasti in predstavniki kulturnih društev. Morda je bil datum in čas koncerta tako nesrečno izbran, da ni mogel privabiti več glasboljubivega občinstva, morda pa tuij nastopi pevskih društev v splošnem ne zanimajo več tako močno kot nekdaj in imajo danes le več družabngea ko' umetniškega pomena, kakor je to opažati že povsod.
Vsekakor zaslužijo pevci, ki žrtvujejo ves svoj pro=ti čas v namenu, da dosežejo dvig splošnega kulturnega nivoja na deželi, več upoštevanja i v mestu za svoj požrtvovalni trud, ki ga vrše pod vodstvom neutrudljivih pevovodij. Pričakovati je torej, da se prihodnjega župnega koncerta udeleži tudi večje število oblastnih in kulturnih predstavnikov in meščanov, da s tem izrazi priznanje kulturnemu delovanju na deželi
Mariborski sanatorij v L 1928.
Od 4. novembra 1925 dela sanatorij v Mariboru pod novim zdravniškim vodstvom. Zdravilni in operativni uspehi v teh 14 mesecih so bili zelo poveljni. Mariborski zdravniki ter bolnki od blizu in daleč se poslužujejo tega koristnega zavoda, koje-ga operativna statistika izkazuje v preteklih 14 mesecih okroglo 150 velikih in manjših kirurgičnih, ženskih porodniških, očesnih in ušesnih operacij ter m?d njimi le 4 smrtne slučaje (2 zakasneli rakovi bolezni v trebuhu, 1 povsem zarastla deloma že vneta obojestranska kila. 1 prepozno dospel slučaj notranjega izkrvavenja). Neuspeh pri poslednjih 4 «lučajih je pripisovati škodljivemu zavlačevanju bolezni s strani bolni-
kov samih. Ostalih 146 operacij pa je izredno dobro uspelo, akoravno je bilo med njimi neštevilo silno težkih in nemalo dozdevno brezupnih slučajev V primeri s številom posrečenih operacij je število po-operativno umrlih tako nizko, da se z njim zdaleka ne more ponašati kak sličen zavod. Pa tud' ti nesrečniki bi nemara še ozdraveli, ako svoje bolezni ne bi bili zavlačevali toliki časa. Izredno dobri uspehi so se še dosegl; pri drugih slučajih, ki so se zdravil: konservativno, t. j. neoperativno.
Vzlic temu pa, da dela mariborski sanatorij na pojxilnoma nepridobitni podlagi, zgolj v interesu bolnikov samih, kar dokazujejo neverjetno nizke cene v sanatoriiu, ki odgovarjajo priličio cenam v javnih bolnicah, in dejstvo, da se mariborski sanatorij že 14 mesecev nikjer in nikomur na vsiljuje potom časopisne ah kakršnekoli reklame. ter pri vseskozi srečnih zdravilnih in operativnih uspetiih ni mogoče pojmiti onih »prijateljev- mariborskega sanatorija, kj iz bogsigavedi kakšnega vzroka venomer sistematično izpodkopavajo ugled domačega zavoda, medtem ko nočejo videti kako neki mrliški avtomobil pridno vozi mi-rfio Št. Ilja na jugoslovanska pokopališča, nemara iz Gradca ali od kod. Z ogromnimi denarnimi žrtvami, misleč, da tam ozdravijo, se pacijenti brez vsakega vzroka in potrebe vozijo mimo priznanih domačih zdravilišč, kjer bi nemara prej in lažje ozdraveli, v inozemstvo, kjer pa, kakor se neprestano vidi, niti najmanj ne nadkrilju-jejo, da celo niti ne dosegajo zdravilnih uspehov naših domačih zavodov.
Zato pa saj vi domači zdravniki, ki niste nič slabši od tujih, nikar še sami ne zagovarjajte centrifugalne sile, ki tira naše bolnike po nepotrebnem v tujino, da se nam ne bodo krohotali tujci in si kovali dobička iz naše nam in našim pacijentom lažnji-vo sugerirane manjvrednosti. Pride čas spoznanja, koliko ceneiši ta boljši so naši domači od inozemskih zdravilnih zavodov, ki še umetno životarijo od svoje nekdanje slave v stairi Avstriji.
Dva „pogorelca"
Podjetnemu pohajaču Francetu Vizjaku lz Ziblke, obč. Šmarje pri Jelšah je šinila v glavo že pred 6 leti sijajna misel, ki ga imenitno redi že več let Nikdar se mu ni poljubilo delati, marveč je kolovratu okrog po štajerski deželi in nadlegoval dobre ljudi.
Lepega dne je ugotovil, da kot mlad človek z navadnim beračenjem ne opravi dosti, kajti ljudje so se ga že naveličali. Briht-na butica je zato pomislil in jo tudi iztuhtaL
»Zakaj pa meni ne bi hiša pogorela? Akoravno je nimam, pa bo že Slo . . .!«
In res je šlo. Seznanil se Je z Jernejem Plevnikom iz Koš Tic pri Dobju, kateremu je zaupa! svoj načrt. Ta mu je oskrbel fal?i-ficirano izkaznico na ime Franc Gornik, v kateri je zapisano, da je revežu pogorelo vse posestvo, nekaj so mu ga pa uničili še plazovi. Od tedaj potuje Vizjak-Gornik po vsej državi in nabira milodare. Na ta način si je slepar pridobi! že lepo premoženje. Samo Plevniku je od nabrane vsote poslal iz raznih krajev nad 40.000 Din gotovine.
Šele sedaj le prišla žandarmerija goljufoma na sled in Plevnika aretirala. Vizjak pa je še vedno na prostih nogah in slepari še nadalje Vendar tudi njega varnostne oblasti pridno zasledujejo in je upati, da bo kmalu ustavljeno tudi njegovo sleparsko početje.
Terezinka je 11. oktobra pred škofijo iz obešala zastavo. Koncem droga je bila pri triena železna pozlačena ost. Ko je izobešaln zastavo, ni pogledala, ali je ost pritrjena in ost se je saela ter z visoke strehe zdrknila na cesto, po kateri je šla z rnzpetim dežnikom stara učiteljica Karolina. Ost je padla na dežnik, ga prodrla in obležala pred prestrašeno učiteljico. Terezinka je morala na sodnijo. kjer še nikoli ni bila. Preplašena je pripovedovala, kako se ji je pripetila ne sreča in prosila za milo sodbo Plačala bo 100 Din.
Spominjajte se
nesrečnih poplavijencev'
Kulturni pregled
Gledališki repertoar ji
Ljubljanska drama
Sobota, 8.: Zaprto.
Nedslja, 9.: ob 15.: «Triglavska bajka». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.; «Pahljača lady Windermere» Premijera. Izv. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel kraljice Marije. Pondeljek, 10.: «Triglavska bajka». E. Torek. 11.: Zaprto.
^eda. 12.: «Pahljača iadv Windermere». B. f-trtek. 13.: Zaprto.
'etek 14.: »Pri lepi krômariei». Premijera.
. Л
■oliota, 15.: «Peterčkove poslednje sanje. Dijaška predstava pri znatno znižanih eenah.
Ltiiblianska opera.
»bota. 8.: «Grofica Marica». A. Nedelj 9.: ob 15.: Sevilski brivec». Ljud» чкл predstava pri znižanih cenah. Izv.
'pndeljek. 10.: Zaprto. [Vele, II.: «Ples v maskah». C. reda. 12.: «Sevlljski brivec». D. :ctri;ek, 13.; «Tannhauser». E. ftek. 14.: Zaprto.
obota, 15 : »Seviljski brivec». Delavska predstava pri znižanih cenah. Iar.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 8.: «Orlov» A. Kuponi. (Navadne
operne cene.) Nedelja, 9.: ob 15.: «Grofica Marica» Zni» žane cene. Kuponi. Ob 20.: «Ognjenik». Pondeljek, 10.: oh 20.: Plesni večer Mete
Vidmarjeve. Torek, 11.: «Lepa Helena». C. Kuponi. Go»
stovanie ge. Poličeve. Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek. 13.: «Orlov». C. Kuponi.
Verdi: «Ples v maskah»
(Gostovanje ge. Ljnbice Oblak-Strozzijere r Ljubljani.) Na večer praznika Treh kraljev nam je naša opera prinesla zopet premier«, ki bo publiki ugajala s svojim draamtskim, pestrim dejanjem in bujno melodično glasbo ter s prav lepim izvajanjem. Verdijeva opera cPlee v maskah» ni lahka, nego zahteva v glavnih štirih partijah odlične pevce - igralce, izvrsten zbor in orkeeter. Važne pa so tudi nekatere .manjše partije. Na srečo so pri nas ir^alone vse pnrtije v veščih rokah in grlih, tako da je bila predstava v splošnem vrlo dobra ter je dokaj mnogoštevilno publiko očividno jako zadovoljila.
Poseben sijaj pa je dobila predstava po «vojem goetu, goepe Ljubici Oblak - Strozzi-
jevi, primadoni berlinske drž opere, umetnici velikega 6lovesa in znanja. Ga. Strozzi-jeva ima velik, sočen, zvonk, veleobsežen, v vseh registrih izenačen glas; njene višine in nižine so enako krasne, njena sredina izredno simpatična. Igraje zmaguje najsilnej-še ansamble, piane in pianissime pa prinaša čudovito nežno, a vseskozi zmagovito. Jako simpatična po svoji pojavi, je ta slovensko - hrvatska pevka tudi izborna igralka močnega temperamenta in pristne, globoke čustvenosti. Njena Amalija je bila zalo za naš oder umetniški dogodek prvega reda. Publika jo je neprestano viharno odlikovala z brezkončnim ploskanjem. Njena arija v III. dejanju, ki je vobče višek opere, opfane nepozabna.
ïxvrstnega partnerja je imela v gosp. H o-1 o d k o v u, ki je pel in igral Renata sijajno in si že v I. dejanju g svojim cantabiloin (št. 1 b) zaslužil viharno priznanje. Gosp. Holodkov kot Renato je nova kreacija, ki bo privlačevala poslušalce.
Prav dober in zelo simpatičen paž Oskar je bila ga. Lovšetova. Tudi izgledala je prav ugodno. Takoj balado v 1. dejanju je podala jako čedno; kancono v 5. dejanju takisto ljubeznivo poredno. Le preskromna je. Pri reprizah se uveljavi pač smeleje, ea-moravestneje. Tudi pevski. Z njeno partijo paradira marsikatera koloraturka.
Zaro+nika Samuela in Toma sta izvajala gg. Zupan in R u m p e 1 j glasovno in igralski nrav ofektno. mestoma celo predra-stično. Dobra je bila gdč. Potučkova kot vedeževalka Ulrika, dasi ji je zvenel
gias nekam utrujeno in brez zadostne zvon-kosti.
Glavno tenorsko partijo, grofa Rikarda je pel gosp. Kovač z vso ambicijo. V igri je docela ustrezal, v petju pa bi si želel marsikaj svežeje, blestečeje. Toda tenorja za to partijo sploh nimamo.
Zbor in orkester sta bila zopet na višku. Vsa opera je torej po gosp. N Š t r i t o f u dovršeno pripravljena V opremi pa je vladala beda! Te kulise, te maske, to pohištvo, ta ples: strahotna revščina. Tu se kaže naša •kriza v vsej drastiki ...	Fr. G.
Plesni večer Mete Vidmarjeve v ljubljanski operi vzlic dovoljni pripravi po naših dnevnikih ni privabil občinstva v toliki meri, kakor smo upravičeno pričakovali. Gdč. Meta Vidmarjeva, hči uglednega ljubljanskega obrtnika in meščana, bi bila zaslužila s svojim visokim umetniškim stremljenjem pač največje zanimanje. Za svoja veleinteresantna izvajanja je žela pri gledalcih, zlasti za 4. in 5. točko sporeda, viharno priznanje, opetovrno pozivljanie pred za štor in dvoje krasnih šopkov. Nastopala je v veleokusnih toaletah te-- ostavila vtisk resne. tehnično znamenito izvežbane moderne plesalke.	Fr. G.
Nedelja v ljubljanski drami in operi. V nedeljo popoldne se poje v operi komična opera cSevilski brivec», v kr.teri p°ie ulogo brivca prvič na našem odru gosp. Vekoslav Janko. Gosp. Janko ie teV-om svojega sodelovanja pri našem gledališču učenec gosp. Betetta ter je v pevskem oziru izredno na-
predoval. Ker je znan tudi kot izvrsten igralec, smo prepričani, da bo izvedel sicer veliko in težko partijo brivca v splošno zad <-voljnosit. Poleg njega nastopijo še: ga. Lov-šetova ter gg. Banovec, Betetlo in Zupan, Predstava je ljudska in po znižanih cenah. Za odrasle in za mladino se uprizori v drami isti dan ob 3. popoldne Golijeva «Triglav, ska bajka», ki je pri vseh dosedanjih uprizoritvah lepo uspela. I za njo veljajo znižane cene. Zvečer cb 8. pa je v drami premijera «Pahljača lady Windermere
Premijera v ljubljanski drami. Dramska noviteta «Pahljača lady Windermere». v kateri igrata glavni ženski" ulogi ga. Avgusta Danilova in ga. Nablocka, glavni moški pa gg. Levar in Rogoz, se upriziri v nedeljo, dne 9. t. m. in ne. kakor je bilo prvotno jav-ljeno, že danes v soboto. Predstava se vrši v proslavo rojstnega dne kraljice Marije
«Orlov, po navadnih cenah. Od dan*-s
8.	januarja naprej veljajo za opereto «-Orlov» navadne operne cene v mariborskem irleda-lišču.
Popoldanska predstava «Grolii-a Marira» v Mariboru. Ker pri zadnii popoldanski predstavi mnogi niso mogli več dobiti vstO(>-nic za «Grofico Marico-», se ta opereta ponovi kot popoldanska predstava v nedeljo,
9.	januarja. Veljajo znižane operne ceno
cOcnjenik» v mariborskem «ledaliîfn. V nedeljo. 9. januarja ob 8. zvečer se ponovi iz lanske sezone zelo ш polrt in zabavna veseloigra «Ormjenik». - «Ognjenik» je verna in točna fotografija zakonskega življenja z njegovimi najrazličnejšimi nijaosami, nei^
<$> DANES V UNiONU «f>
Domače vesti
St. Radič is koruzni kruh
V zagrebški »Domovini*, glasilu nekdanjega Radičevega prijatelja dr. Nikiča, či-tam:
»Znano je. da Radič rad dobro — ali kakor bi sam rekel »gosposko« — le ln pile. To bi ne bilo zlo, ker ima kaj takega rad vsak človek in bi v naši bogati deželi ae smelo biti človeka, ki bi se ne mogel do sitega najesf in natrt' Radič se tudi rad z narodom ponorčuje in pošali Kadarkoli gre na svoje shode, mu organizacije prirede dober obed ali banket. Radič se vedno do sitega naje gosposkih dobrih jedi ter napije dobrega vina, Dotem pa se spomni, da je potrebno tud nek-Vso demagogije in zahteva košček nesrečnega seljaškega ko-ruznjaka Ko mu ga prinesejo, prične tolmačiti da mr je koruzni kruh najljubša hrana, seljaki pa se z lačnimi in debelimi očmi začudeni vorašvjejo: Kako je to mo goče, da Rad'č ni takoj v početku namesto piščancev, šunke in belega kruha zahteval koruznjaka?
Res, naivni so ti radičevski seljaki ki nočejo videti kako Radič prejet' košček koruznjaka lepo v papir zavije, vrže v svoj gosposki avto in — pozabi nanj Ni Radič tako neumen, da bi ne vedel, za koliko sn piščanci b(»ljî: od koruznega kruha!» Navajam ta primer »seljaške politike« St. Ra diča za zgled našim slovenskim radičev-cem. Če se je koruzni kruh dobro obnese' na Hrvatskem se bndo mou >če tudi v Sloveniji njegove drnb'ine iz Radičeve torbe! Ali pa morda košček ovsenega. M. A. C
*	Kraljevo bočlžno povelje.. Kralj Aleksander je povodom pravoslavnih božičnih praznikov naslovil na vojsko in mornarico naslednje božično povelie- »Povodom svetih praznikov Kristusovega roistva čestitam oficirjem ln voinim uradnikom, podoficir-jem in voiakom drage mi vojske in mornarice in jih pozdravljam s »Krist se je rodi!!« Srečni orazniki' Aleksander«.
*	Rojstni dan kraljice Marije se proslavi jutri po vsei naši državi. Zvečer bo v kraljevskem dvoru svečan ples.
*	Pisatelje, ki nameravajo kaj napisati za »Vodnikovo družbo« opozariamo. da poteče rok za predložitev spisov družbinemu vodstvo 15 t. m.
*	Iz »Vodnikove družbe«. Poverienike »Vodnikove družbe« pozivamo, da čim najprej« pobero članarino, nabero kolikor mogoče mnogo novih članov in pošljejo članarino družbinemu vodstvu. Nadejamo se da bodo poverjeniki še bolj, какот lani. med sabo tekmovali, da pridobe družb' Km največ članov. Vsak izmed njih na.i stremi za tem. da pridobi družbi vsai še enkrat toliko članov, kakor jih ie nabral lani. Letošnje kniige so najboljša reklama za »Vodnikovo družbo«, zato ie agitacija za njo tem !ažja Poverjeniki na delo!
*	Odlikovanje Nikole Uzunoviča. Rumun-sk! poslanik na našum dvoru ie poseti! pred pravoslavnim Božičem predsednika vlade g Nikolo Uzunoviča ter mu izroči! veliki križec, s katerim ga je odlikoval rumunski kralj. To te najvišie rumunsko odlikovanje
*	Bolezen g. dr. Ribara, ki leži v sanato-riju na Vračarju. se je. kakor poročajo iz Beograda, v zadnjih dneh obrnila na bolje Bilo je že malo upanja. da bolnik ostane pri življenj Krvna zrnca so se prt niem neprestane pretvarjala v vodo. Ta proces je sedaj preneha! in je verjetno, da dr. Rybaf ozdravi.
*	Koliko ie odvetnikov v Sloveniji. Koncem leta 1936. ie ime!a odvetniška zbor niča v Ljubljani 195 članov, štiri člane več kakor koncem leta 1925 V Ljubljani ie bilo 67 odvetnikov, v Mariboru 32. v Celju 17. v Ptuju in Murski Soboti po 9 v Novem mestu 7 v Dolnji Lendavi in v Kranin po 4. v Brežicah, Kamniku, Konjicah. Kočevju. Ljutomeru, Radovljici in Slovenski Bistrici po 3, v Gornji Radgoni, Krškem. Laškem, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v
voznimi utripi, bedastimi sumiičenji itd. Res zanimivo in zabavno!
Chopinova «Fantazija» in Skriabinova «Sonata» sta zaključni točki pondeljkovega klavirskega koncerta Karmele Kosovelove v dvorani Filharmonične družbe. Cbopinova skladba je nežna, toda polna strasti in ognja. Slika nam sunkovit bojni pohod, bi vede junaka na cilj V divno obdelanih temah nas pripelje skladatelj pred alternativo življenja in smrti, katere?» ima odločiti naskok na postojanko sovražnika, ki se konča s padcem, nakar sledi svetal akord odrešenja. — Skrjabinova skladba je eksfatična in lirična, vodi nas po ruski zemlji in se za-klrnči z bolestnim finalom- Vstopnice za prireditev so naprodaj v Matični knjiearni
Režiser Emil Nadvornik v Beogradu Po štirih letih odsotnosti bo režiral Emil Na-dvornik. nadarjeni režiser, v Beogradu Lan-gerjevo «Periferijo». Nadvornik je živel zadnja leta v Pragi, kjer je dosegel na češkem odru vo? izvrstnih uspehov.
O Ivami Cankarju in ženah srovori v božični izdaji beograjske «Pravde? znana srbska pisateljica Ljubica S. Jankovičeva. ki objavlja stvari in deistva. ka»ere poznamo Slovenci iz naših revij ter naravnost 1г Cankarjevih spisov.
Tenorist Alfred Pirraver. dunajski komorni pevec, je koncertlral v soboto zvečer v Zagrebu, dne 12. januarja pa nastopi v Beograda.
Litiji, Ormožu. Slovenlgradcu in Šmarju pri Jelšah po 2 v Cerknici pri Rakeku. Črnomlju Gornjem Gradu. Kozjem, Metliki. Ribnici. Škof}! Loki in v Šoštanju pa po 1 odvetnik.
*	Sprejem v naše državlfanstvo. Državni svet je odobri!, da se ruski državljan Jefim Meljnikov. dmevničar carinarnice ea Rakeku. sprejme v našo državljansko zvezo skupno z ženo Miroslavo in z mladoletnimi otroci.
*	Dva lepo uspeta volilna eboda. V četrtek na Kralievo sta se vršila volilna shoda
v	Št Pavlu pri Preboldu In v Zabukovci. na katerih sta poročala kandidat za oblastno skupščino g Franio Šmid in okrožni tal-nik Drago Žabkar iz Celia Oba shoda sta bila 'epf. obiskana Volile! so odobrava!! 'zvaiania oneh govornikov, ki so bila stvarna rn temeliita ter brez vsakih napadov na druge stranke Jutri v nedeljo in naslednte dni se vrši več shodov v celjskem in slo-venipraïkem srezu.
*	Tujski promet v Zagrebu. Zagreb ie v preteklem letu poselilo 14 688 tuicev tn sicer: h Češkoslovaške 3220 iz Avstrfie 5377 iz Nemčiie 1460 iz Poliske 488 iz Rulearlie 306 iz Švice 243 iz Madžarske 2203 iz Vumuniie 265 i2 Angine 214 iz Severne Amerike 192 h lužne Amerike 24, iz Grške .33 iz Italiie 111S. 1г Danske 27 iz BelcrHe 14 iz Francllp 2'KV ir Nizozemske 5. iz Azile 20 iz Afrike 11. iz Šnanske 2. iz Švedske I. iz ostale Fvropp 242
*	Izstop iz našega državljanstva. Z odo-breniem ministrstva za notranie zadeve so izstopili te našega državliansfva- Prida Kastner zasebnica v Trstu pristojna v Liubliano: Ivan Eppich. posestnik v K51-lac'nu. pristolen v Staro Cerkev: Friderik Oman rudar v ludendnrfu pristoien v Mal-no v mariborskem okraiu: Franc Zavernik posestnik v Pnrelsdnrfu. pristojen v Črnce Pri Liutomeru: Aloizi' Stvarnik sedlaT v Fonsdorfu pristoien v občino Sv Florilan pri Sloverncradcu: Ana Kos. bolničarka v Gradcu prstoma v lablanc.e pr' Mariboru in Leopold Zeonc. vrtnar v Strassenglu. orlstoien v Turiak
*	Pravilnik šole sestre v LJubljani. •Uradni list« Huhlianske in mariborske oblasti ohiavlia v 2 letnînii številk' pravilnik šole za sestre v zavodu za sociialno-h'gi-iensko zaSčiro dece v Ljubljani Šola trala dve leti.
*	štoflca VM?čič — »miss. Juaostavlfa«. Po vesteh iz Berlina ie b!!a po težkem tz-Mranlu gospodična Štefica Vidačič izvolien-a
vi	»rnlss lngos'aviio« Dne 5 februaria pride v ožio volitev ki bo na Duna in Fotografije gospodičen Posrsčnikove in Živano-vičeve so hrle ïe pridržane v Berlinu.
*	Nova emlsîia tovornih listov Nedavno ie v vsei naši kraljevini prišla v promet nova em'stïa hrzovnzmh in sprvovozniti tovornih listov za notranji promet Vozni 'isti stare emisiie so г novim letom postali neveliavni. zameniaio pa se lahko za nove tovorne liste do vštetega dne 31 marca t. I.
*	Himen. Poroči' se ie zdravnik dr Bolan Fr Pire г gospico Anico Smrečnikovo Bilo srečno!
*	Začasni odbor afceîîn proti sklenitvi neugodne trgovinske pogodbe s Francijo g'ede uvoza vina nas prosi za obiavo sledečih vrstic Na protestnem zborovaniu v Ormožu sklenieno resolucijo smo predložili vsem poslaniškim klubom v skupščini ter pristoinim ministrstvom г zahtevo, da lo upoštevaio Neobhodno ie potrebno, da našo protestno akciio podpro vsi vinogradniki Vse tozadevne želie naj se sporoče odboru v roke z Lovra Petovaria Ivanjkovci Odbor le rade volie vsakomur na razpolago
*	Nadzorniki prngnvne službe. Strokovni odsek UINŽB vabi vse tovariše na važen širši sestanek ki bo v nedelto. dne 9 t m. oh 14. uri v steklenem salonn kolodvorske restavracije ljubljanskega glavnega koiodvora. Prosimo sigurne udeležbe vseh službe prostih članov. — Odbor. 39
*	Zveza šoferjev Slovenije naznania. da se vrši njen letni občni zbor v nedelio. dne 16 ianuaria ob 930 dopoldne v restavraciji Miklič v Kolodvorski ulici. Člani kakor tudi drugi stanovski tovariši se vahiio. da se občnega zbora zanesliivo udeleže.
*	ГП. vinski sejem v Središču ob Dravi bo v torek dne 25. prosinca ob 11 dop Vabilo se vsi vinski trgovci, gostilničarji. restavra-terii itd da si ogledajo ta znameniti vinski seiem. na katerem se nudijo samo zalam-čena pristna ljutomerska vina vseh vrst in vrhov. Da so cene zmerne in blagu primerne. kažejo živahne kupčije na preišniih trgih Samo lani se je na dan sejma prodalo nad 1800 h! vina.
*	Podruznlça konjereiskega društva z» mariborsko oblast, okrai Konjice, vabi vse članstvo in priiatelie koniereje konjiškega okrala na občni zbor. ki bo dne 30 ianuaria ob 10 dopoldne v prostorih eosp Sutter-ia v Konllcah Ker bo z občnim zborom zvezano tudi ekonomično predavanie konje reie.. pričakuie odbor obilne udeležbe.
*	»Jadranske S*raža«. Z 12 številko, ki ie nedavno izšla, ie »Jadranska Straža« ta ugledna pohomica naš% pomnrsk!H interesov. zakliučHa četrti svoi letnik Številka je v glavnem posvečena naš' vojski Na nrvem mestu objavlja članek glavnega trred
nika Siivija Affireviča »2adaci naše vojske« Naslednji Članek prikazuje »Osvobojene Kartnakčalaoa«. Slede »Poslije deset godi-tta«. »Genez? 1 ttrvoi idele o stvarjanju Solunskog frpnta«, »Uloga I značei oficira a savTemenoj veječi«. «Bratstvo duša I oružju«, »Našem Jadranskem moru«, »Nai ustav in oaša vojska«. »Vojvoda Putnik«. »PosMedtae bitke kod Kobarida«. »Podvig podpukovnika Švablča« ln še celo vrsto dru gih zanimivih prispevkov List je krasno flustriran iti prinaša med drugim ^tudi portret generala Rudolfa Maistra ki'si ie pridobil nevenîtivih zaslug za naše severno mejo. »Jadranska Straža«, ki io našim či-tateljem toplo nriporočamo. izhaja v Splitu mesečno z bogato vsebino ter stane celoletno 100 dinarjev
*	Naši amerikanski rojaki za naše poplavi Jence Uprava newyorSkega lista »Glas Naroda« ie poslala ljubljanskemu oblastnemu odboru »Rdečega križa« zopet 789 95 dolariev v korist naših poplavljencev Pre-ieti denar se porazdeli v smislu navodil, ki so jih darovalci sporočili Našim amerikanski m roiakom nal bo izrečena tudi tem potom ponovno iskrena in naiprisrčnejša zahvala za vso požrtvovalnost. — Ljublian-skî oblastni odbor »Rdečega križa« SHS v Ljubljani
*	Ponarejeni tisočaki. V Prekmurlu in Medmurtu so v zadnjem času krožili slabo ponareieni tisočaki, katere ie bilo lahko spoznati kot falzifikate Vendar je tamkal-šme ljudstvo nasedalo golhifom. kJ so operirali s takimi tisočaki Žandarmerlii se le končno posrečilo, zalotiti nekega Rudolfa Plntariča. ki le v družbi nekega Slovenca izdaja! falzifikate Upati Je. da bodo falzi-f'VafnrH Irma'i! pnd kliučem
P esne v»*e tehnikov-akademikov.
Prehodnja plesna vaja se vrši v torek, dne 11 januarja točno ob 8 uri v voliki dvorani ^Kazine« pod spretnim vodstvom gospoda nlesneffs uči t plia Лепка — Odbor.
*	Senzacionalna aretacija v Subotici. Državno pravdništvo v Subotici ie v četrtek odredilo aretacijo Etelke Rajčič, lastnice tiskarne. dalje nekega uradnika Ivana Raj-čiča ter Ivana Kohadke. Stepana Varčiča in Giure Fogešica. Vsi so bili odborniki »Društva za ženitev in možitev«. Društvo ie zakrivilo mnogo zlorab Etelka Raičič le skušala podkupiti preiskovalnega sodnika, ki jo je zaradi tega ovadi! sodišču. Afera ie izzvala v Subotici veliko senzacijo.
*	Vremenska katastrofa v Baranjl. Iz Pe-čuha poročajo 6 težki vremenski katastrofi, ki ie v noči od srede na četrtek zadela vso Baranjo 2e v sredo zvečer se ie nad Pe-čuhom zlila silna ploha, potem pa je nastal orkan, ki ie popustr! šele prihodnje jutro. V četrtek pa ie sledila silna snežna nevihta, ki i« napravila mnogo škode Vihar je razkriva! hiše in podiral brzojavne drogove. Mestne ulice so pokrite s strešno opeko. Več oseb je bilo ranienih.
*	Samomor ruskega emigranta. V Som-boru si te predvčerajšnjim ruski emigrant Boris Janačin pognal kroglo v prsa ln se težko ranil. Vzrok obupnega čina — beda.
*	Pri enih vratih notri, pri drugih ves. Prošli' četrtek Se na Prilazu v Zagrebu neki «rgospod» ustavil Josipa Seljaka iz Kra-Ijevca ter ga vprašal, ali bi mu hotel iz nekega skladišča prepeljati nekoliko blaga v trgovino. »Gospod« mu je obljubil zato 25 Din ter odšel nato v »Učiteljski dom«. Kmalu pa se je vrni! k seHaku. češ da mu ie zmanjkalo 416 Din za poravnavo računa; vrne da mu iih na svojem domu. Seljak mu le odštel denar, na kar le »gospod« šel pri enih vratih v hišo, pri drugih pa zopet ven — ker Ima dotlčna hiša dva vhoda. Seljak ie dolgo čakal, a »gospoda« ni bilo na spregled Zadevo ie priiavil policiji.
*	Peugeot avtomobili so najstarejša znamka ter nudijo največjo varčnost, so-lidnost in trpežnost Glavno zastopstvo O. Žužek. Liubliana Tavčarjeva ulica 11.
*	Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu reku izborno deluje Kolaferin (železna aro-matična tinktura) Izdeluje lekarna Mr. Ph. Bahovec. Ljubljana. »Zvezda«, Kongresni tre 12.	30
ТЖ1Г
Sokola I. na Taboru
v glavni dvorani dne 8. {an na rja 1927 ob 20. uri.
Vstopnice v predprodaji 10 Din, zvečer pri blagajni 15 D n.
uants ncOvd.a «<no idtai л i ашо muUc <o o am
Čajanka in svilene nogav.ee
(c Ubr-fec in de Ackersirasse« interesantno dejanje, katero nedi vehko sotemembe m ie s-ог m skoz zabavno. Lep» oa ete Moderni p esi. Ubran igralci Re nhold Sctidnzel, Itnog n tcobertson Angelo Ferraii. Prit« Kempers. Mara Kamrade* Kosa Vaktt
'redstav* ob •, p- -I ^о! < m 4 url	1*0 IDE A t-
DVORANA FILHARNONIČNE DRUŽBE
V PONEDELJEK, 10. JAN. OB 20.
- KLAVIRSKI KONCERT -
Na sporedu : Brahms, Reger, L. v. Beethoven, Chopin, Skrjabin.
IZVAJA PIANISTKA
KARMELA KOSOVELOVA
Iz Ljubljane
u— Dnevni red lavnega zborovanja »Naše gledališče pred katastrofo«, ki bo v nedeljo 9 t. m ob 10 dop. v operi, je sledeči: 1.) za »Udruženie« govori g. J. Betetto, 2.) za »Podsavz muzičara« govori g. M Brav ničar Prosimo vse gospode, ki bi event hoteli govoriti na tem zborovaniu. da se radi potrebnega reda pri podeljevanju besede zglase tekom današnjega dne v tajništvu organizacije bodisi ustmeno, bodisi pismeno, ali pa vsai pred zborovanjem. Govorniki se bodo vrstili po časovnem redu priiave. Za gg govornike in povabljene so rezervirane prve štiri vrste parterj»« Prosimo občinstvo, da se pokori rediteljem. Operno poslopje se odpre točno ob 930 dopoldne. — Odbor.
u— Iz romantike skavtskeea življenja. Skavtska mladina iz LJubljane h) deloma iz Maribora ie preživela v minulih poletjih krasne dneve v svojih taborih Tam v prosti prirodi ie živela mladina'v tesnem stiku s prirodo To živlienje, ki spominja v marsičem na svobodo divjih narodov Amerike. ie popiemeniteno in Izkoriščeno teT ustvarja in preraia mladino. O tem se bodo prepričali vsi. ki bodo posetili danes ob 14. in v nedeljo ob 10.30 predavanje skavtskega starešine Pavla Kunaverja v prostorih Kina Matice Predavanie bodo spremljale slike posnete iz svobodnega življenja naiih skavtov in iz prirode. ki Hm le draga mati in učiteljica Krasni Bohinj, lepa dolina Za-vršnice. naše visoke gore. modri Jadran, tajnostni Kras in celo neien cvet vsake cvetice, vse to ie prispevalo prelepim sH-kam Zato naj nlkdo tega predavanja ne zamudi, temveč vsakdo naj s! pravočasno preskrbi vstopnico, osobito. ker le pričakovati. da bodo vse predstave г otlrom na vseobče zanimanje razprodane ln bi na ta način marsikdo prišel ob lep užitek.
Danes zvečer vsi na ples
Osrednjega druitva nižjih poitnth
uslulbencev v
NARODNEM DOMU
Začetek točno ob 20
Odbor.
Film
Na sijajnem banketu v Hollywoodu v čast Konrada Veidta so radovedni ameriški filmski igralci vprašali velikega umetnika katero svojih vlog smatra najboljšim. Vse oči so bile obrnjene v mistično pojavo slavnega Veidta, ki ie odgovoril »Največje in najboljše. kar sem dosedaj ustvaril je brezdvomno moj poslednji evropski film »Človek brez sence« ali kakor ga še imenujejo »Diiak Ir Prage««.
-»5|в(ил05(0ЈЈ§« pod »euof« цзЈзрро asBjgo en istdofl — "sfi >вшј< il залзрвго] rpnj sfBQ оЈагзр ва ip.u Sj? "»qaJJ SQ цвд «прчг qmjABp qigiip ш |рало<Ј»о tpnjABp
tABisr)"- ud (pni BgBUiOfj ffUAOjjoji«. taaç
«n^zirud 05fsuBjis3fcA yca « f»j д ^швглзЈС oifu^ »Гпарол ci Aaiipsjn 'QSV1W HIN
•znvovz NI UnSAOOni OAVJS3S
a— Kriza antične demokracije. V društvu »Soča« predava danes v restavracij! »Ljubljanski dvor« g. dr. Stoiaa BaJIč o temi: j »Kriza antične demokracije«. Predavatelj nam bo orisal nastanek, razvoj in propad stare demokracije, pojav, ki ga doživljamo tudi v naših dneh Začetek ob 30-30, vstop prost. Dobrodošli vsi!
n— Ga. Ljubica Oblak StrozzUeva, ki gostuje na odru naše opere, ie sestrična ljubljanskega odvetnika, g. dr. Jos. C. Oblaka. Njuna očeta sta si bila brata. Ljnbičin oče je viš finan svetnik v Sarajevu, kjer se je narodila Ljubica se Je učila petja v Zagrebu kjer ie bila nekaj sezon član opere. Pred petini leti pa Je odšla v Nemčilo in je
1. 1923 v Vratislavi (Breslau) dosegla s Straussovo »Salomo« kolosalen umetniški L-speh Pela ie to partijo prva za Fanšeto Vrhunčevo. ki ie tudi Slovenka, rodom Ljubljančanka rn ki ie bila svolečasno najznamenitejša »Šaloma« Tietien. ravnatelj opere v Vratislavi. je danes general, muzlk. direktor vseh državnih gledališč v Nemčiji, in ga Oblak-Strozziieva. niegova gojenka. je primadona v Berlinu Nien izredni talent in vztrajna energija sta k) dvignili na najvišje mesto na prvem nemškem odru. »Hrvatska Pozornica« poroča, da Je njen talent prvi opazil češki kapelntk Zuna. takrat še v Zagrebu in da ie oper direktor Albini pridobil njenega očeta, da Jo le dal učit petla. Danes sta tudi njeni dve mlalšt sestri operni pevk' in sicer ie ga Milka Oblak -Gollobova altistka. gdč. Darinka Oblak pa koloraturka Njih pevski talent je pač podedovan- oče lim le bil včasih Izvrsten pevec. Dne 2 t m. so imeli v Zagrebn vele-zanimlvo predstavo: v »Plesu v maskah« so nastopile tn' sestre Oblakove- Darinka kot paž Oskar Milka kot vedeževalka Ulrika in Ljubica primadona. kot Amellja. Slučaiu. da ie bila ga Llubica o božičnih praznikih na dopustu v Zagrebu pri svolem možu. se moramo zahvalit), da smo spoznali odlično operno umetnico Slovenko. V Ljubljani nastopi ie enkrat!
h— Danes, v soboto, predava br. dr. Mikič ob 5 popoldne v akademskem kolegiju. o svoiem potovanju po Juzostevlji. Po predavanjn bo razgovor o občnem zborn mestnega središča ln o kongresu STM v Liubllani Članstvo naj se udeleži v polnem števil«!
u— Mestno drsališče pod TIvoHJem bo v slučaja ugodnega vremena danes otvor-
ieno.
o— Dramska sekcija Jugoelov. napr. afcad. dništva «Jadran« gostuie v nedeljo 9 t m. ob 30 v Sokolskem domu na Vičo tn vpri-zori zabavno in duhovito komedijo »Jutro, dan hi noč«. Jadraoova sekcija j« dosegla
s to komedije povsod lene uspehe io priča, kuje isto na Viču.
u— Kolo juguslovensklb sester Štepanji vas naznanja, da ie preminula sestra, članica ga. Mici Videničeva v Štepanji vasi Dolžnost vseh članic le. da se udeleže po. greba. ki bo danes ob 16. (4.) popoldne Izpred hiše žalosti v Štepanji vasi na pokopališče k božjemu grobu.
o— Vse posetnike »Rerinte v cvetja« u zlasti opozarja na novost, k! pride аг tej prireditvi na ljubljanska plesišča In že dolgo kroži po vseh večjih mestih Star je it namreč običaj velemest Evrope, da se na elitnih plesnih prireditvah med Dlesno toč. ko dam m gospodov ne prevzema. Plesa, lec in plesalka doplešeta do konca, oba Pfl potem prostovoljno menlata. kajti isti ples se po enominutnem odmora takoj ponovi Ta novost vsebuje vsekakor veHkomectnl takt. ki zabranjuje vsako nepotrebno preti* vanje in mučno gnečo, ustvarja po plesišču večji prostor in lepšo slika	1619
e— Policijske prijav«. Od četrtka na pe. tek so bili prijavljeni policiji sledeči sla. čaji: 2 tatvini. 2 soma tatvine. 1 poškodba tuje lastnine. 3 prestopki! kallenia ao&nen miru 3 prireditve г godbo bres dovoljenja, I prestopek prekoračenja policijske are. 2 prestopka pasjega kontumaca la 4 prestop, ki cestnega policijskega reda Aretacij« м bile izvršene 4 In sicer: 3 radi neplačanega užitka, 1 radi beračenja la 1 radi acvara« grožnje.
■— Zamotani sfačaj tatvine Ig poštnega avtomobila. V zadevi Izginitve denarna vreče iz poštnega avtobomHa tudi vfter»! Se n! prlSlo do nikakega rezultata Na po!!-ciji je bHo zaslišanih včeraj Se več poštni uslužbencev, vendar ntkdo nI znal podati Izjave, ki bi prinesla vsaj malo loči v vso stvar. V ukradeni vreči le bHo 79J50 Dta gotovine in sicer: 40 bankovcev po KMO, 352 po 100 »n 415 po 10 Din. Vrečica z denarjem 1« tehtala 1 kg 100 gr ter n i« nahajala v drugI večll denarni vreči, oina* čenj s številko 31J03 s Širokim trakom т državnih barvah. Vreč« le zaklenjem t ame rikansko ključavnico it 4496.
»— Tatvina v kavaraH. V kavami Unfoa ie bila dne S. t m. ukradena Jtrlljn Tavčai. ku raz obešalnika črna sknska aaknia i črnim kožuhovlnastlm ovratnikom In črt» pisano podloga Tat pa se nI aadovolji! u. mo s suknjo, marveč ie odnes«! todi klobuk, črnobel svile« Sal ter par usnja tih rokavic. ki so bHe v snkai. Tavčnik trpi 2500 dinarjev Škode.
Izgnan« viačngarlca. Tončka Pncell je Ma poznana ljubljanska siadka diva f Širokim krogom starih poznancev. lur pa i ni bHo dovolj ki je Iskala S« vedno novii. Ponoči se ie zadrievala rada okrog kolodvora aH pa se k klatila po raznih sumljivih lokalih. Na policiji je bila ie neštetokrat kaznovana, vendar nI ničesar zalegla Zdaj le bila končno Izgnana Iz Ljebljane Io so jo odpravili v njeno domovinsko občino v So-dražico.
Tatinska Ančka Ančka Mfllter. po znata navihaaka. ni imela nobenega prenočišča Bila je pa zaspan« hi Ша iskat posteljo v hotel Štrukelj Vpisala pa a« ni i pravim imenom, marveč se Je napravila u Rozo Klmovec, posestnfkovo hčerko Iz Vač. Naslednje jutro Je Ančka Izginila, ko je po-preje pozabila plačati soba za nameček si pa še prHastila 250 Dir vredno postelji» volneno ode». Dasiravno stara šele 19 let, ie bila Mflllerjeva že večkrat kaznovara radi tatvine.
tt— Pobeg od doma. Neznanokam le pobegnila od doma že dne 1. t m. 19 letna Pavla MartlnJak. stanujoča v Jeranovi oi. št. 14 Navedenka ie srednje postav«, pk-vib laa, oblečena v temnorjav plašč te moder Iriobok Deklica Je prišla bržkone mreže kakega pustolovca.
n— Razpošiljanje vabil z« »Raduto
cvetje« dne a t m v vel. dvorani «Untoca» je končano ter se naprošajo p. t. posetniki ki istih Iz kateregakoli vzroka ne M preieii. da blagovolijo to iavlti enemo podpisanih klubov oz. v kavarni Evropa, da м morejo pravočasno izročiti nova vabila Za člane športnih društev zadostuje mesto vabi! klubska, za dtlike dijaška legitimacija -SK IJiriia — KTD. Atena — Lj. Sp. KI ob.
1619
u— Ples Sokol« I na Tabora. Kdor se hoče nocoj prijetno zabavati, naj pride zvečer ob 20. na Tabor Plesalcem Je prostorna dvorana na razpolago samo za ples, ostali bodo našli prijetno družbo v stranskih prostorih, кЈет Jim bo postregel prireditve^ odsek z dobro plfačo In okusnim prigrizkom Prijatelji Tabora naj ne zamudilo prilike, k! Hm jo nudi Sokol J. , nocojšnjo prireditvijo.
u— Čnto-be!« reduta, elitna družabna pnreditev Kluba Primork in ASK Primorie bo 5 februarja na Taboru.
- Plesna vala maturantov Tehniške sred nje šole se vrši v torek II. t m. namesto danes.
n- Plesne vaje SK »Svobode« Ljubljana m Gradbenega odseka »Svobode« Šiška s« vrše počen« z 8. t m zopet redne vsako soboto od 8. do 34. v hotelu Tivoli (Švics-rija).
Srečke
državne (oterife dobite
lahko še pri
L. PEVALEK. Židovska alict.
Iz Maribora
t— Na rojstni dan kraljic« Магве * nedeljo bo v tukajšnji stolni in mestni lupni eerkvi ob 10 dop slovesna služba božja, ki ii prisostvujejo zastopniki vseh çivilnih m vojaških oblastev in uradov. Ob Isti url bo služba božja tudi v evangeljskl cerkvi. Za one. ki žele na Najvišje mesto predložiti čestitke in udanostqe iziave, bo po cerkveni slovesnosti v sprejemni dvorani velikega župana na razpolago vpisna knjiga. Vsi državni uradi 'n iavna oblastva naj ta dan na svojih poslopjih razobesijo zastave.
a— Danes, v soboto 8. ianuarla ob 20 url v gostilni Fnedau. Tržaška cesta 1. redni občni zbor Gospodarskega in političnega diuštva za Magdalensko predmestje, na katerem poroča poleg odbora narodni poslanec g. di Pivko. Po občnem zboru volilni »hod nosilca liste za mesto Maribor g. Jo-gka Mohorka. Dostop ima vsak narodni vo-Шес.
a_ Olepševalno društvo za magdalensko predmestje 'ma v soboto 15. januarja ob 20
uri v gostiln' Friedau. Tržaška cesta št. t svoj redni občEi zbor z običajnim dnevnim redom. Ker se vabila ne bodo razpošiljala vabimo vse člane tem potom, da se občnega zbora udeleže.
a— Tudi v zdravstvu strankarska politika. Nedavno je dobilo Zdravniško društvo v Mariboru brzojaven poziv ministrstva narodnega zdravia, naj stavi predloge za imenovanje člana in namestnika v zdravstveni svet za mariborsko oblast. Zdravniško društvo ie soglasno predlagalo kot člana primariia kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru Z dr Mirka Cerniča in za namestnika g dr Klasinca s Pragerske-ga. Kai se le nato godilo za kulisami, nam sicer ni znano, pač pa lahko sklepamo, кет je prišla med tem vest. da le minister zdravja dr Miletič. ki ie prišel že ponovno v konflikt z zdravniško strokovno organizacijo. imenoval za to mesto radikala, bivšega propadlega kandidati radikalov, dr-Janka Drnovška. »Slovenec«, ki svoje prijatelje očlvidno dobro potna, je ovekoveči! to novico z naslovom »Zasluženo priznanje« Vsekakor zelo zasluženo!
a_ Ortopedišba telovadba v Mariboru. G. Iv. Lovrenčič. strokovni učitelj za telovadbo na meščanski šoli, se ie vrnil s študijskega dopusta. Obiskal ie pedagoški institut na Dunaju in študiral цa Ortopedlškl bolnici dr- Spitzyfe; sedal bo baje prireial v Mariboru posebne tečaje za ortopediško telovadbo. In sicer enega za učitelistvo. enega pa za mariborsko šolsko mladino s »kriv Ijeno hrbtenico, po odjedbi šolskega zdravnika.
Plesni večer Mete Vldmarieve. obeta po svojem programu jako lep užitek: Plesala bo nepreklicno v pondeljek 10. t. m. v Narodnem gledališču: Spored ie sledeči: 1.) Prihod, thema. vzročenie 2.) Narodni motivi srbski ta slovenski 3.) Tamo daleko 4.) Sto}) drevo. 5.) Melodija. 6.) Pesem. 7.) Slovenske: Ko sem bila stara 7 let; Dolenjska. Na Gorenjskem. Ne bom se mo-8Па. Natančneie na plakatih.
a— Prebrana brezposelnih v LJodski kuhinji Da bi dobivali brezposelni vsaj opoldne potrebno hrano, je nakazala Državna borza dela v LJubljani mariborskemu uradu 2000 Dfn, Id jih je ta Izročil Ljudski ktrfitaji in zato izdajal potrebnim nakazila za obede Kredit le bH seveda takoj Izčrpan In upravni odbor Borze dela se I« obrnil na mestno občino, da nakloni y ta namen še oni preostanek, ki ie bH namen len za podporo brezposelnim, a se v leto 1926 ni Izčrpal M cstni svet je temu predlogo ugodil v toliko, da bosta obede nakazovala Borza dela in Sodialno-poHtlčnl urad mestne občine skupno S tem ie sicer postopanje nekoliko komplicirano, stvari pa je ustreženo
a— Telovadba za otroke se prične S. t m. ob 2. pop. v Cankarjevi ulici. — Ivan Lavrenčič.
a— Sreča mfflionarja se ti obeta, če kupiš oz. naročiš srečke drž. loterije pri blagajni glavne poŠte Maribor oz. od Nagliča.
43
Iz Celja
»— Rojstni dan kraljice Marije. O priliki rojstnega dne kraljice Marije bo bral ob 9 dopoldne v cerkvi sv. Danijela g. opat Ju-rak pontiflkalno mašo. katere se bodo udeležili vojaški zbor ter zastopniki vseh državnih in civilnih oblasti.
e— Ljudsko vseučilišče. V pondeljek zvečer bo predaval g. dr Rajšp. prima Hi v Ce-№ o »Nekaterfh zastopnikih naravnem zdravilstva in propagatorifh tajnih zdravilnih sredstev v Nemčiii«, Predavanje, ki obeta bHi zelo zanimivo, }e dostopno vsakomur.
e_ Celjufen me«tno sledslišče. V torek, dne ti- L № bo gostovala ljubljanska drama že z napovedano Oalpworlhyjevo veseloigro <Joy». Med drugimi nastopijo gg. Leva r. Bogoz In pge Msriia Vera In Sarîïeva Ker bo to zaradi mnogih predpumnih prireditev edin» nrMstava meseca januarja. ojv> sarjamo občinstvo n» igro. ki je prvovrstni» vsebine in ima tudi prvovrstno zasedbo PreHprodaja vstopnic jo pri tvrdki Goričar & Leskovš^k
e— Zimski ep«rt v Celjn. Športni klub v Olju je primemo uredil drsališče na Dieh-lovem travniku ter dal napeljati na prodor tudi električno razsvetljavo, tako da je Ir-sallšče uporabno tudi ob večernih nr*h 4» občinstvu ie sedaj ležeče, da se InwliW* pridno poslušni« Vstopnina je minimalna ter znaSa za odrasle in nedijake 3 Din. x» dijake na 1 Din.
e— V gostilni «Pri jelena* v Olju м bo vrïila v nedeljo, dne 9 t. m. zvečer dometa zabava.
e— D»a vaïna razglasa Celjsko občinstvo opozarjamo na dva važna razglas* mestnega magistrata celjskega. En razelas ee tfže klanja živali v obmoïln mMnc občine eeliske. drogi pa obnovltvp orojnlh listov za L 1927 To obnovitev je dolžan IzvrSitl veafc. ki ie že imel orožni lie! Toza-levni formuler prošnje dobi pri «rezkem poglavarstvu oelj-
Iz Kranja
r— esbanj* dmnokrtttke нЈвфм. Ne praznik dopoldne ae je «Sil v Narodnem domu dobro obiskan občni zbor organizad» jc napredne mladine «Edinost» Kraj oren» nizacijo SOS je zastopal g- Josip Oa», zbo< rovanje pa je vodil tov. Čolnar Otmar Iz poročil funkcijonarjev je posneti obsežen in uspešen razmah organizacije as izobraa» bo članstva, večinoma obrtno»trgovake de. lavske mladine. V društvu delujejo tam» buraški. Šahovski, športni in težko»atletski odseki Tamburaški zbor je najboljši daleč na okrog in je vabljen м sodelovanje v razne bližnje kraje Imajo svojo plesno šo» lo. ki je prav dobro obiskana Društvo je imelo dve podružnici, od katerih je posta» la ona v Strah in lu pn Naklem radi uspe» vanja septembra lanskega leta samostojna oiganizaeija ter ima le 4 odseke, druga po» družniea na Dobravi pri Podnartu pa je zi časno ukinjena Predsednikom je bil iz» voljen Dodič Joško, za odbornike Grošelj Joško- Hafner Fran. Engelmann Tončka. Fritz Franc. Globočnik Feliks. Cufer Mar» ko. Segš Perd., za revizorja gg. J Sajovic in Mavril Маут.
r— /z kronike. Domači gledališki oder je na praznik popoldne gostoval s Cankarje» vo dramo «Hlapci» na sokolskem odru v Stražišču kjer so dosegli prav lep uspeh Poset je bil zadovoljiv V Narodnem do» mu ie bila šahovska tekma med domačo «Edinostjo» in šiškarji. Veliko meščanov p» je odšlo na bližnte hribe in okolico uži» vat krasen «olnčen dan Po vznožjih ie fe prav mnogo pomladanske flore Le smučar» ii so bili nezadovoljni ker ni snega in niso prišli na svo i račun
r— Vozniki iz Kokriške doline so se te dn; zopet pojavili na dovoznih cestah v Kranj, kamor vozijo les Preko dva mese» ca čas» je ie poteklo, odkar so poplave opustoVle državno cesto Krani«Jezersko v Kokr dolini in so morali vozniki ostati do« ma Sedai zopet poje niihov tvč po eestjl r—- Kam nocoj? V$i v Narodni dom na veliki planinski ples. kjer bo tudi Prešerno» va koč»!
Iz Trboveli
t— štiridesetletnica steklarne v Hrast nu ku. Letos poreče 40 let, odkai je prevzel steklarno g Abel starejši Podjetje se je oozneje pretvorilo v delniško družbo, pri kateri sta glavna činiteha inž Viljem in Rihard Abel ki sta dvignila steklarno na sedamo višino
t— Konstituiranje krajnih šolskih svetov » Trbovliah m v Hrastniku se bo vršilo danes
t— Gospodarski tečaj v Trbovljah. Kme» tijska podružnica priredi v Trbovljah dvo» dnevni gospodarski tečaj Datum ie že do» ločen na 13 in 14 t m Tečai se bo vršil od 8. do 12 dopoldne Poučevala bosta go» spod Kafol iz Ljubljane in g Wernig iz Loškega
t— Velikodušen dar Narodnemu domu-Lastnik mariborske kavarne «Central» go» spod Alojz Streha» je daroval Narodnemu domu kot hrastniški noiak 1000 Din Nai bi našel še mnogo posnemalcevl
t— Smrtna kosa Umrli so: Vida Tomše. hč* rudarja. 3 mesece. Loke 410; Marija Brinar, hči rudaria 1 dan Loke 163: Franc Rupnik, sin rudarja. 2 meseca. Retje 120
t— Občinski 'irad i Trbovljah opozarja Ipstnikc rxsov. da morajo do 8 t m plačati ze 1 1927 pristojbino v znesku 55 Din. te pse varuhe na verigi pa 5 Din.
Iz Ptuja
j— Ptujska vinska razstava za manbort sko oblast bo obsegala do 5000 buteljk vi» ni vseh različnih vi in letnikov Na raz» stavi bodo tudi izdelki šampanjca ter raz» no žganje Poleg alkoholnih piiač bo ra®. stavljeno razno vinogradniško orodje, ka» kpr tudi vse kletarel.e potrebščine Vinske p-oduixnte in vinske f^ovce. zlasti pa go» stilničarie opozarjamo na to prireditev, ki je prva te vrste v mariborski oblasti, ter bo nudila vsakemu dovoli poučnih snovi, kakor tudi ugodne prilike za nabavo vina ab drugih izdelkov — Razstava in se tem s« otvorita dne 15. januarja ter trajata do 17 januarja. v? k d tn od 10 do 17 ure Na razstavnem prostoru ie tudi okrepče» valnlca, ki bo dajala posetnikom razna okrcoCla. med temi rudi čaj in kavo Ker ima Ptuj ugodne železniške zveze, ie dana vsak mur lepa •viliks da razatavo poseti
Ш\ onstran granic
p— V Bovcu so podpisali lektorskega po» sojila za 36-600 Ur. Agitacija za podpiso« vanje pa še oi 'cončana.
p— Hrvatska jhrs.'ke izge. ,'a iz Istre tudi tržaški maii dnevnik «La Sera». «Na italijanski zemlji hrvatski duhovniki!» Ne» čuvenol Ta «itah ,anska zemlja» je v «redi Istre In naie ljudstvo prebiva na njej. kei je njegova last Neki občinski komisar je razposlal duhovnikom okrožnice * kateri» mi zahteva, da morajo vsi duhovniki v cerkvi prepovedovati izključno italijansko Duhovnik, ki se pokori fatistovskemu uka» m je «run nobile e generono parriotta». kdor pa oznaniš besedo božjo ljudstvu v njegovem jeziku, ie «politikam in slab pa» Sfir», ki ga treba takoj odstraniti . Sto» fovska oblast se pripogiblje j>red faSjstov. sko močjo do tal in tako ho Istra v krat» kera brez slovenskih in hrvatskih duhov» nikov
p— Pokojnina in odpravnina za odpuiie» ne učitelje Učltelrf. ki so odpuščeni na podlagi zakona z dne 24 decembra 1925.. imajo pravico: oni. Iri Imajo naimanj 15 let stalne «luJHe. do pokomine; drugi stalni učile!H pa do odpravnine, ki mora znašati za vsako službeno leto eno mesečno plačo, najmanjša odpravnina pa ne sme biti manj« ša od petmesečne plače.
p— Plat za liktorsko posojilo priredi 9 t m. pevsko in bralno druStvo v Šmarjah r.a Vipavskem Prefekt je dal dovoljenje za ples nemudoma
p— V Šempetru pri Gorici so sedaj do» gnali, da Je ustavit delovanje tamoSnjih dveh ter treh prosvetnih društev v Vrroj» bi pod citat Ceschia kar na svojo roko- brez vsakega odloka gorttk» politične oblasti! Sedai je bila tem društvom vrnjena odvze» fp imovine in dopuščeno nadalnje delov a» nje.
p— Kakšne duhovnike potil lo jo v Istro? Slovenske jn hrvatske duhovn'ke izganja» to poilliajo pa zagrizene Italijane z nato» gc da potuičiio naše lindstvo FaMsfrsi do« mISliuieio. da bo poi*aIiienčevenie na pre. <jev»!e nailažje In naihltreje po^om delova» nia faiistovskega duhovnika Med to ljudi
pa je zašlo tudi nekaj takih, ki nosijo črno suknjo le zato ker Jife dobro redi. Služijo fašizmu in	kako« ae Jim poljubi V
Lanišču so imeli t'ahovnîka, ki se je malo brigal za svoj vzvišeni poklic Pohajkoval ic io pijančeval ter živel tako. da se ie ljudstvo zgražajo nad njim. Sedaj je izgi» trii Pravijo, da so ga zaprli in mu strgali svečeniški ovratnik. Ljudstvo pravi: mi po» trebujemo pravega duhovnika po Kristusa» vem duhu in nauku.
p— Hrvatska čitalnica na Reki prišla je bila v javnost vest, da nameravajo faSisti napasti hrvatsko Čitalnico na Reki ali da se bojijo to atoriti. ker je nameščena v po» siopju. kjer ima svoje prostore tudi jugo» slovensko zastopstvo Reška «La Vedetta» se obrača proti onim. ki «o raznesli to vest in pravi, da ie gotovo, da se hrvatske či» talnice ne bo nikdo dotaknil To hoče go» spod prefekt na Reki in gospod vladni na» ôëlnik v Rimu.
p— V buietskj dolini imajo letos jako dobro vino Opaža se, da tam okoli sedaj radi pijejo domačo kapljico Vino se odpo» šilia na Kras. v Trst in na Reko Vino se še nekako prodaja ali kmeta tareio skrbi radi vzdrževanja in prodajanja goveje ži» vine Cena govedi pada i« na sejmu v Bu» zetu se prodaja lep goved po 3 lire žive teže. Dobra krava >e kupi za tisoč lir Rev» n. kmetje morajo plačevati še vinske tak» se iz prejšnj:h let. dasi »e je obljubilo, da bodo odpisane! Vsa prosvetna društva so ukinjene
p— V Idriji so dobili kot nadomestilo za odpravljeno realko komplementarno šolo. ki obsega tri razrede z 38 učenci Skoro sa» m* rudarski otrod S to šolo so velike te» žave. ker še vedno čakajo profesorjev pa jih menda sploh ne bo S tako šolo ne bo nobenega uspeha Nekateri krogi v Idriji se potegulejo za industrijsko Solo, ki bi več koristila kakor sedanja komplemen» tarna, ki te vsa pomanjkljiva
Dopisi
VlC. Danes, dne a t ra. ob 30 uri ima plesni odsek NSZ svoj zaključni venček Na sporedu ie tudi »Priljudni komisar«, eno-dejanska humoreska ter baletne točke ki Jih izvajata iz prijaznosti gdč Brcetova in Hati'ževa, operni baletki. Venček bo v dvorani Snkolskega doma na Viču.
STUDENEC-IG Na Sv. Treh kraljev je na tukajšnjem odru gostoval kult.-prosv odsek Narodno-strokovne zveze Vič-Glince-Rožna dolina z »Golgoto«, dramo v treh dejanjih Režija igre je bila v dobrih rokah. Vse vloge brez razlike so bile dovršeno naučene Dolgotrajna pohvala polne dvorane po zaključku vsakega dejanja je pričala o uspehu. Po igri se ie razvila pri-iateljska zabava v gostilniških prostorih g Gerb<-3 Prišla je domača godba, ki je zabavo povzdignila do vrhunca. Zahvaljujemo se tudi gostom, ki so s kom-čnim: nastopi pokazali, kaj je zmožna tako mlada organizacija, ki se trudi za dobrofrt delavstva ne z mrkimi pogledi, temveč z vedrimi nazori pridobitve od dela utrujenega delavca in kmeta Po osmi url so se gostje poslovili in se odpeljali zadovoljni kot so prišli domov Želeli bi. da pridete večkrat k nam
VRHNIKA V nedeljo, dne 9. t m. bo predaval v »Jantarju- dr. Stojan Bajič o ternie »Osnove 30 stoletja«. S tem predavanjem prične gospod predavatelj s ciklusom 4 zanimivih predavanj, ki se bodo vršila po-čenši 9 t m še tri nadaljnje nedelje. Začetek točno ob 3 popoldne. Agitirajte od osebe do osebe za veliko udeležbo pri teb velepoučnih in zabavnih predavanjih.
MORAVČE PRI DOMŽALAH. Jugoslovenske Matica v Moravčah priredi danec ob 7 zvečer 'er v nedeljo ob 3. popoldne v »Ljudskem domu» zanimivo prireditev z izbranim sporedom Sodelujejo le domači pevci in pevke. Odbor vabi občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži lepe prireditve.
LAŠKO. Dne 11. Januarja se bo vrSil pri nas občni zfeor podružnice družbe sv Cirila m Metoda v lovski sobi hotela Henke v Laškem.	36
BREŽICE. Za božlčnico revnim šolarjem ■a osnovni loti se le oabralo med meščani 1166 Din in precej kosov lepega blaga tako. da se je lahko ob'eklo In obulo 14 najbolj revnih mestnih otrok. V imenu teh moja najsrčnejša zahvala — Ob zaključku letnih bilanc denarnih zavodov ia ob občnih zborih zadrug naj nihče ne prezre obrtne šole v Brežicah Sola ima 7 učencev bi se poučuje v treh raziedth Obstoj šole Je odvisen od podpor v poštev prihajajočih faktorjev Mestna občina stori mnogo, da se zavod ohran', vse*a pa ne more doprinesti Zato se obrača vodstvo šole na p t. zavode « zadrnge s prošnjo, da blagovo lijo podeliti kak naknadni prispevek, kajti država Se v tem Šolskem letn ni prispevala nit« pare
DRAMLJE Tukajšnji diletantle vprrzore v nedeljo, dne 9 t m ob 3 popoldne 1er« »V LJubljano Jo dajmo« Pred in Do igri p? bo zapel domači pevski zbor par pesmic Prireditev bo v šoli in ie čisti dobiček na-men'en t prid šolski knjižnici
KONJICE. Sokolsko društvo v Konjicah vabi vse članstvo na redni letni občni zbor ki bo dne 15 t m. ob 30 uri v dvorani Narodnega doma v Konjicah z običajnim dnevnim redom.	27
PRAGERSKO. Krajevna organizacija SDS na Pragerskem priredi v nedeljo, dne 9 l nt ob JI v prostorih kolodvorske restavracije strankin dan v obliki družabnega večera In vabimo vse somišljenike in pri-latelje svojega okoliša Pa tudi zastopniki bližnjih In daljnih sosednih organizacij naj se našega večera šte/ilno udeleže Zlasti želimo videti v svoji sredi tudi prijatelje iz Maribora
Izjava
Podpisani ir javi jamo. da se nas ie v ne» deljo, dne 2 t. m. na sestanku SKS proti naši lastni volji vpisalo kot člane in celo volilo v odbor krajevne organizacije ime» novane stranke ter izjavljamo, da smo in ostanemo pristaši SDS Ivan Obreza. I. r.. posestnik. Dobrlevo. Anton Obraze l. Г.. posestnik- Dobrlevo. Pd*H Ferdinand I r„ posestnik. Klcnik.
Sokol
Narodni dom in Sokolstvo
Na javno vprašanje v dnevnem časopis» ju. zakaj starešinstvo Jugoalovenskega so« kolskiga saveza ш podpisalo proglasa gle» de snujoče se slovenske akademije znano« stî m umetnosti in Narodne galerije, sma» tiamo za potrebno, da lavno odgovorimo, ker ne smemo dovoliti, da bi si kdorkoli naše postopanje napačno razlagal.
Na ustno povabilo- naj dotfčni proglas podpišemo, smo odgovorili s pismom z dne 10 decembra 1926. št 41 IS. Pismo se glasi: P n.
Narodni galeriji (v roke g. Iv. Zor manu)
Ljubljana
Ker »te posredovali med enujočo se slo» vensko akademijo znanosti in umetnosti, med Narodno galerijo in med nami z na» n.enom, da bj na predloženi nam proglas dostavili tudi mi svoi podpis- se Vam uso» lamo sporočiti, da smo ta podpis odklonili it razlogov, ki lih nižie navajamo
Naglaiamo takoj da nismo proti name» ravani akademiji znanosti in umetnosti in proti ustanovam ki so ali bodo z njo v zvezi. Naše načelno stališče, ki smo ga po» polnoma jasno in vsakemu umljivo posta» vili na 11 sokolskem Saboru v Zagrebu le» ta 1924 z ozirom n kulturni napredek na» šega naroda јд z ozirom na razmerie So» kolstva do drugih organizacij v narodu, nam nalaga dolžnost, da pospešujemo tei s svojim delom in po svojih močeh pod= piramo vsako prizadeven ie- ki mu ie smo» ♦er ustvaritev višiega kulturnega tipa lugo» slovenskega človeka kot sredstva za raz. voj in ujedimenje Slovanstva na potu k ujedinieniu človeštva Ta naša naloga izvi-. ra že Iz samega bistva sokolske idfie- ki le naiiačia in naiidealneiša vzgomo»kultur= ns in nacionalno«horl ena organizacija vseh moralnih ir fizičnih moč: Slovanstva Bla--govolite s« o tem prepričati v knjigi, ki smo io izdali po II sokolskem Saboru («Or. ganizacija» str rt in dalje).
Ljubljanski Sokol sam ki ima svoie pro» store v Narodnem domu, ie naglasi! na svo jem izrednem občnen zboru leta 1925 da ni nasprotnik Vaš*m nameram, temveč da j< pripravljen dogovoriti se z Vami. kako bi se našla pot sporazuma in sožitja enih ir. drugih nod skupno streho
Vaš proglas, naslovljen na Slovence, pa govori, da Vam je društvo ..Narodni dom» v Vaše namene že dalo na razpolago pro» store v svoii palač kai nas ie osupnilo ■i kar je prvi in glavni vzrok, da je sta> resins'vo ISS na svoii seji dne 6 decem» hra 1926 odklonilo podpis na proglasu.
Ljubljanski Soko in društvo «Narodni dom» še nista uredila med-ebojnega raz= irerja do posestnih pravic v poslopju Na. rodnega doma. Ljubi lanski Sokol ima že iz» za dobe, ko se ie započelo prvo delo za zgradbo Narodnega doma. vso moralno in materialno pravico do uporabe poslopia. ki ga sedanji lastnik predaia v last- oziro» ma v uporabo institucijam ki niso bile do» slej z zgradbo v noben' zvezi, in to pred* časno, ko ta moralna in materialna pravda Ljubljanskega Sokola še ni dokončno re» Sena
Naš podpis na proglasu bi pomenil, da ne priznavamo Liubl lanskemu Sokolu te pravice, oziroma da izpodbijamo upravi» čenost przadevania našega matičnega so» kolskega druStva. Id ie zani materialno in moralno največ prispevalo Ta podpis bi značil za nas neodpnstno pogrešfco Obratno ie naša trdna namera da stojimo z vsemi dopustnimi in razpoložljivimi sred= sivi svoiemu matičnemu društvu zvesto ob strani, ker nam ie v interesu našega So» kolstva največ do tega. da v tel pravdi moralnega in materialnega značaja zmaga Liiihlianski Sokol
Prepričani smo. da poslopje «Narodni dom» ne more neoporečno služiti Vašemu namenu, temveč da bi hilo za rarvoi Vaših ustanov ugodnejše, ako si sezidate poseb. no zgradbo, ki bi v vsakem pogledu ustre» zala smotrom Vašega prizadevanja Naši ln naših i»redn:kov napori, združeni z veli» to požrtvovalnostjo nacionalne zavesti naj» režiih časov obračalo na nas simpatiie vse tiste javnosti, ki ie po mlït'eniu in po de» It te=no zvezana z našo preteklostjo in ki ■tmeva pomen n«*e organizacije za moral, no In f'zifrw» 7d'«vie nagega naroda In v tem narodu boste dobili dovolj pomoči, ki nan<o apel'rate. ako ne Kodo Vaše name» re šiloma preprečiV na5'h načrtov.
Prosimo, uvažuitf pruvilro te razloge in ilh tolmačite prizadetim krogom, ki iim
«poročite zagotovilo o našem spoštovanju. • '
K temu pismu, ki utemeljuje odklonitev našega podpisa, pristavi mmo. da ie odbo» rova seja JSS z dne 12 decembra 1926 so» glasno odobrila naše stališče v tem vpra» šanju Značilno je, da se je dvignil glas ugovora izven vrst Ljubljanskega Sokola ■r da go ugovorom pritrdili zastopniki v>-eh žup v naši državi Sporna zadeva se torej ne tiče več samo Liubljanskega So= koia- nego se ie postavilo temu društvu ob stran z vso moralno močio vse Sokolstvo naše države Nismo proti Akademiji m Na» rodni galeriji, pač pa smo proti temu. da b- kdorkoli smel in mogel razpolagati z zgradbo Narodnega doma na žkodo Sokol, stvu- dokler niso izčrpana vsa sredstva in razčiščena vsa vprašanja, ki bodo dognala, kje je pravica in kie ie ni.
Gosjmdte. ki so podpisali proglas, brž» Ione n:» vedeli, kakšen je dejanski polo» žaj Javnost nai tudi uvažuje- da razpola« gajo institucije- ki bi si rade prilastile Na» rodni dom že danes z večjo glavnico, vr» hutega morejo tud' od države pričakovati izdatnih materi tirih podpor Sokolstvo pa jc navezano samo nase in na lastna sred« stva.
Z ozirom na vse to pričakujemo, da go« spodje. ki so podpisali proglas, ne bodo hoteli pripraviti Sokolstva ob zgradbo, ki io je ono v prvi vrsti omogočilo.
Javnost naj sod; po pravici in resnici. Starešinstvo Jugoslov. sokolskepa saveza.
V Ljubljani, dne 7 januarja 1927. E. Gongi, starosta Dr Riko Fux. tajnik.
Brasloviki Sokol ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 9 januarja ob 3 po» poldne pri br. Viktorju Rossnerju v Bra» slovčah Gle c da bo udeležba častna in delujmo. da se naše vrste podvoie Zdravo!
Občni zbor drui'va «Sokol» v Čmonu Ijv bo v petek dni 20 t m. ob pol 8. zve» čer v prostorih «Narodne čitalnice». Ude» lešba pofcošteviina. — Zdrava	41
Sport
Zadnje nogometne tekme
Od nogometnih tekem v četrtek naj orne» mmo sledeče; V Zagrebu je Gradjanaki premagal Derbyja s 3 : 1 (1 : 1) Derby je bii v prav dobri formi V Pragi je DFC zmagaj nad Sparto (Košire) s 4 : I (2 : 0), Sparta pa nad -echie Karlin 9 : 0 (3 : 0). Dunajski Rapid le popravil v Aleksandrifl svoj zadnu poraz Eg ptu Zmagal je nad reprezentanco Aleksundrije z 2 : I (0 : 1). V Luganu je dunajski BAC premagal FC Lugano s 3 : i (2 1) Na Dunaju se ie po* novila tekma za zimski pokal med FAC in Wackrom, ki zadniič s 3 : 3 ostala neodločena Tudi pri četrtkovi tekmi je moral odločiti žreb. ker je ostala z 3 : 2 zopet neodločena 2reb je odločil za Ws> ekra. ki pr tk • nedeljo v finale s Slova» nom V San Sebastianu je dunaiska Austria odigrala proti tamošnjemu športnemu klw bu tekmo neodločeno s 5 : 5 (1 : 3).
Savezni smuški tečaj v Kranjski gori 94 vrši v dneh 6 do 16 t. m tei se ga ude« Itžuje momentano nad 20 udeležencev iz Sloveniie, Zagreba in Beograda iz Beogra» da je prispelo 12 članov Srpskega planinar» skega društva, ki se udeležujejo tečaja. Oni, ki bi želeli naknadno vstopiti v tečaj, lahko to še store, ter se jim bo nudilo priliko, da dopolnilo zakasnelo V Kranj» ski gori je momentano izvrsten sneg in prav ugodna prilika za izvežbanie v emu» čanju Tečaj vodita savezna nastavnika go» spode di Kmet in Hinko Šircelj — JZSS
Letošnji zimskosportni program. JZSS ie izdal lične programe svoiib letošnjih îimskosportnih prireditev, v katerih po vzorcu inozemskih tuiskoprometnih organi« «-cil navaia vsa naša zimskosportska izho» dišča in tekme ter ostale prireditve. Pro» gram bo dobro služil vsem. ki se zanimajo z« zimske športe, ker si bodo po njih lah» ko razdelili obisk posameznih krajev, pa tudi športnikom samim, ker najdejo v njih •zvlečke iz razpisov vseh tekem
TK Skala objavlja da je smuške tekma k' bi se imela vršiti dne 9 t. m., vsled ne» ugodnih snežnih razmer odgodena.
SK Ilirija (Teikoatletska sekcija) V pondeljek 10 t. m ob 18 uri sestanek čla» nov SK Iliri ia, ki se zanimajo za to sekcijo, v kluhovem lokalu v kavarni Evropa.
Drsališče SK IRrija Uprava drsališč» le izdala v svrho vzdrževanja reda na dr» sališču in v svrho č:m boljše izrabe pro» •.tora sledeče odredbe, katerih naj se bla» o o volijo vsi drsalci brezpogojno držati. Malo. t. j. gornje drsališče ie rezervirano za drsalno sekcijo SK Ilirija, ki bo uporab» Ijala ta prostor za vežbanje drsalcev v umetnem drsanju Vsako lovenje je na tem prostoru najstrožje zabranjeno. Veli» k prostor bo ob močnejšem obisku razde» lien v dva dela Srednji ograjeni prostor je določen izključno le za šolsko drsanje ozi* roma umetno drsanje: ostali prostor pa je rezerviran za promenadno drsanje Pri pro« menadnem drsanju se ie brezpogomo dr« žati vozne smeri Razne Igre oziroma lo» venje jc dovoljeno na tem prostoru samo oir delavnih dneh dopoldne ter popoldne do 2 ure oziroma v večernih uran od pol osme ure dalje, ter ob nedeljah dopoldne do 10 ure. Izven teb ur je vsako lovenje naistrožie zabranjeno Vstopnice je po mo» žnosti nositi vidno vsekakor pa jih je za slučaj revizije držati do konca zadržanja na drsališču. Za vse eventualne poškodbe d'salcev SK Ilirija ne prevzame nikake od» govornosti. Morebitne pritožbe, oziroma želje naj sc naslavljajo na upravo drsali» šča.
Članstvu ASK Primorja. Sporočamo svoiemu članstvu, da lahko dv;gne pri klu» bovem rajniku g L Slamiču. Knafljeva uli» c» 10'HI, vrata 3.. danes do 19. vabila za «Reduto v cvetju»!
Maskerada na ledu SK Ilirija priredi v nedeljo 16 t. m na svojem drsališču ma» skerado na ledu. Prireditev »e vrši v večer» nih urah kot nekak družaben zaključek ve» like drsalne tekme za prvenstvo Jugoslavi» le ki_ se vrši v dopoldanskih urah na istem drsališču. Prostor Iv za to prireditev pri» merno okrašen ter naravnost čarobno raz» S'etlien Za nailepšo masko bo razpisana posebna nagrada Za to presoianje določe» na iuryja bo objavliena v prihodnjih dneh. Pri prireditvi svira godba žel glasbenega društva «Sloga» Maskerada bo za Ljublja* no. predvsem pa za našo mlajšo generacijo nekai povsem novega. Zanimanje, ki vlada za to prvo družabno pri red rev na ledu. je že danes splošno, vsled česar je upati, da se zbero ta večer na dr-ališču Ilirije sport» niki irsalci v rekordnem številu. Točen pro gram prireditve bo objavljen v prihodnjih dneh Podrolne informacije o prtreditvi se dobi tudi na drsališču v garderobi.
ZSK Hermes priredi danes 8 1 ob 20. v hotelu Bellevue v Šiški zaključni plesni venček obenem z elitno maskerado Svira salonski orkester Vab jo se vsi prijatelji kluba, maske dobrodošle. — Odbor.
VREMENSKO POROČILO JZSS.
V Kraniski gori to v Bohinju je zapadlo nad 10 cm suhega izborntga pršiča, vreme lasno m stalno Na planinah, predvsem na Veliki Planini in na Krvavcu, je zapadel tvdi svež sneg. tako da je tudi v višinah nad 1000 m izborna smuka Velika plani« na in Krvavec imata oskrbovani koči in kurjene prostore. Na Blokah lavlja Nova vas izbomo smuko, privatno pa smo pre« ;eli informacijo, da je dobila vsa Dolenj» ••ka od Grosuplje dalje nov sneg 25 cm. Na Pohorju pri Mariboru, kjer se vrše že do nedelje smuški dnevi, prirejeni po Hrv. turistovskem klubu Slieme. ie zapadlo na «taro podlago 15 cm pršiča. tako da je tu» di tam izvrstna smuka. — JZSS.
NOGAM
CE
кшГ
% ш

s
najboljfo, naj'trpcinej^ Zcrto najcenejše.
a i:
Sijajno ! Monumentale o ! Umetniško! Prekrasno!
Veličastno s Najlepèl in naj-dvaefš! film te seiife!
Največje krasno francosko filmsko delo! Krasni igralci. Prekrasni naravni posnetki iz Andaluzije, Kastilije, Ma» lage. Tarife in drugih krajev Španije — zemlje solnca, vroče ljubezni in strasti. Tisoči in tisoči sodelujočih. Grandijozno so prikazane znamenite bikoborbe v Sevilli. — Cel film je po. snet na licu mesta v Španiji, brez ku. lis. — Za ta velefilm je edina mogoča kritika: Najlepše od najlepšega. Naslovno vlogo temperamentne
ARMEN
kreira nad vse pričakovanje krasno in umetniško slavna španska lepotica cigan»
skega rodu, «demonska»
RAQUEL MELLER
Pri vseh predstavah sodeluje naš kompletni orkester, pomnožen s člani orke* stra dravske divizije. — Vsled ogromne dolžine filma (oba dela v enem sporedu)
se vrše predstave danes
ob 4.. 7., in 9- uri.
v ELITNI KINO MATICA naiudobnejši kino v Ljubljani.
C
A R
M E N
♦
i
Telefonska zveza med Newyorkom in Londonom
Včeraj je bil med Londonom in Newyorkom otvorjen brezžični telefonski promet. Na obeh straneh Atlantskega oceana se javnost za ta dogodek, ki je ogromnega pomena, izredno zanima. Takoj prvi dan je bil naravnost naval na brezžični oddajni postaji v Evropi in Ameriki. Da se promet nekoliko olajša, ni brezžična postaja Rugby včeraj oddajala običajnih uradnih poročil.
Pristojbina za eno navadno telefonsko enoto, t. j. tri minute, je zaenkrat res še zelo velika. Znaša namreč 15 angleških funtov, to je okrog 4125 dinarjev, ali 1375 dinarjev za vsako minuto. Zaenkrat so dovoljeni le razgovori do kvečjemu dvanajst minut. Za vsako na-daljno minuto preko ene enote. t. j. treh minut, se računa po pet funtov. To zaračunavanje pristojbin se nekoliko razlikuje od navadnih telefonskih razgovorov, kjer se vsak začeti razgovor po tri minute računa za celega. Ako motijo atmosferične razmere razgovor, se računa le delna pristojbina. Ako poklicanega ali njegovega namestnika ni v določenem času k telefonu, odpade razg4 vor, pobira pa se pristojbina za izgubljeni čas v znesku dveh funtov.
Način telefoniranja med Evropo in Azijo je ta, da pokliče stranka bodisi na javni govorilnici ali na navadnem lastnem telefonu oddajno postajo, ki sa zveže z drugo brezžično postajo preko oceana in ta zopet pokliče k telefonu ramošnjo stranko. Tak način telefoniranja se je omogočil z izumom praktičnega spoja navadnega telefona z brezžičnim. Jasno je, da mora biti oddajna energija zelo velika in je tudi res kakih 500 krat večja kot pri navadnih radio-postajah. Kljub tej energiji pride preko oceana le dobra tisočinka oddane energije. Zato so na obeh straneh nameščeni posebni aparati, ki zopet ojačujejo električne valove in jih potem oddajajo sprejemniku, po navadni telefonski žici.
Zaenkrat se ta promet ne bo vršil nepretrgoma noč in dan. ampak le med 2. in 6. popoldne. Ta čas se je izbral zato, ker v tem času še vedno uraduje-io v pisarnah, v Ameriki pa, ker se ravno začne jutranje trgovsko poslovanje. Popolno izključenje atmosferičnih motenj še ni mogoče, vendar računajo, da se bo to dalo kmalu doseči.
Včerajšnji brezžični telefonski razgovor seveda ni prvi. Že leta 1917., torej med vojno, se je posrečil prvi poskus družbi American Téléphoné and Tele-sraph Company z mornariške stanice v Arlingtomi v Zedinjenih državah, ki so govorile, naravno še zelo slabo, z brezžično postajo na Eifflovem stolpu v Parizu.
Zaenkrat ima to telefoniranje še to napako, da lahko poslušajo razgovor tudi druge postaje. Poskusni razgovor je bil v sredo opoldne in je mnogo ra-diopostaj dobro culo razgovore. Tudi v Ljubljani so včeraj proti večeru nekateri radioamaterji culi te razgovore. Na «Jutrovi» radiopostaji smo prav dobro slišali razgovore med Londonom in Newyorkom.
Bivši nemški cesar Ncetoy potomec
Švedski zgodovinar Albert Lugad je pred kratkim izdal knjigo «Primitivno indo-evropsko sveto pismo, v kateri skuša dokazati, da izvira bivši nemški cesar Viljem II. direktno od svetopisemskega očaka Noeta. Ta učenjak nravi, da ie Noe vladal v Mezopotamiji do leta 2224. pred Kristusom. Dva njegovih potomcev sta se leta 1491. pr. Kr. izselila na Špansko, kjer sta ustanovila dinastijo, ki je vladala 484 let. torej do leta 1007. Kelti in Goti so pregnali to dinastijo, ki se je zato izselila v Irsko in kasneje na Škotsko. Iz te dinastije izvirajo kasnejši Stuarti. Nečak kralja Jakoba I. iz te dinastije je bil princ Hannoverski. prednik vladajoče dinastije angleške, čije član je bil tudi Viljem II. po svoji materi. S tem skuša učenjak dokazati, da je razcesar Viljem direktni potomec Noetov.
Pete r List:
Pisma naj dvignejo...
Ali prečitate »Jutro« vsak dan prav od prve do zadnje strani.'' Tudi inse» rate? Tudi tisti oddelek med inserati, kjer uprava pozive ljudi križem sveta, naj pridejo po pisma, ki jih čakajo? Poznam ljudi, ki prečitajo »Jutro« — ' akor pravijo — od a do z. Tudi jaz s n med njimi — zato čitam tudi rub» r <o »Pisma naj dvignejc . . .« In zdi ' mi, da se skrivajo pod tistimi imeni, s. rami in naslovi celi nenapisani ro» mani. Vsak človek živi svoje življenje in le malokdo ve, kaj se godi v srcih ljudi, ki hodijo po zemlji s svojimi sa» njami, čakaje kdaj in kje se jim prika« že resnica . . .
Pogosto se kličejo ljudje od daleč; mnogi se izgube v vrvenju sveta, mno» gi iščejo trenutkov užitka, drugi stalne sreče, mnogi imajo vsega dovolj in že» le še več in mnofci nimajo ničesar in si žele vsaj majhnega doživljaja, da bi ne bilo življenje tako prazno. Mnogi teh naslovov se nanašajo na kupčijo, na stanovanja, službe itd. Te stvari so manj zanimive, dasi bi ostrovidec tudi pod takimi gesli našel velik del naše sedanjosti. Zato pr nas tem bolj zani» majo oni zagonetni napisi, za katerimi
Grenard,
francoski poslanik v Beogradu, ki je bil pred dnevi odpoklican. Pred odhodom je podal izjavo, v kateri priporoča naši državi, da se pomiri z Italijo. Ta izjava je v politični javnosti vzbudila veliko presenečenje in razburjenje.
Država, ki vrača denar
Srečni državljani, katerim država vrača denar, ki ga je sprejela od njih, so podaniki ameriških Zedinjenih držav. Tajnik finančnega ministrstva v Washingtonu g. Mellon je namreč zahteval od ameriškega parlamenta dovoljenje, da vrne država svojim obdavčenim prebivalcem ogromno vsoto 35 milijonov funtov šterlingov (10 milijard dinarjev). Ves ta denar je bil v prošlem letu protizakonito vnovčen: vsota ie
se skriva človeško življenje z vsemi svojimi čudnimi pojavi: iskanje src, borba za srečo, lov za trenutki, želja po življenju, usoda, ljubezen, prevara, prošnja, pričakovanje, trpljenje, ra» dost, smeh. vem v dobroto, upanje v bodočnost, igračkanje s čuvstvi, resni nameni itd. In s-me po sebi se ti snu* jejo pod naslovi povesti o tisočerih neznanih ljudeh, ki se iščejo po časo» pisih, ker bi se drugače morebiti ne našli.
Izstrigel sem si nekaj teh rubrik in jih gledam sedaj ob koncu leta. Kje so zdaj ti ljudje, dogodki, trenotki, doživetja, hrepenenje, ljubezen, sreča, radost, nade in vse? Vse je odnesel s seboj nezadržni čas. Svet hiti naprej po svoji poti. In kako so se končale vse tiste zgodbe, romani, doživljaji,, srečanja itd.? Ali je bila v njih sreča ali nesreča, ali je bilo vse le zabava za smeh in kratek čas? In zakaj so pisma obležala, zakaj ni bilo njih, ki so jim bila namenjena? Ali se je končalo vse po "rugih potih in so postala pisma ne» potrebna?
Videl sem nekoč kup takih pisem in so se mi zdela kakoi mrtve izgubljene misli, ki niso našle odgovora, kakor nerazumljive neznane besede, ki so ostale brez odmeva, kakor beli cveti. Ali so padli z drevesa življenja kot ne»
sveta
narastla iz vplačil visokih dolarskih zneskov ter iz neznatnih vsotic po par centov.
Največ dobi nazaj neka družba v Wellingtonu, drugi srečni obdavčenec je British-American, Tolacco & Co. Del davkov v letošnjem letu se odpiše na račun lanskega predplačila tudi kralju petroleja milijarderju Rockefellerju. In ker so Američani v svoijh računih zelo natančni ter vodijo podrobno statistiko vseh državnih dohodkov in izdatkov, so sklenili celo to. da se vrne angleškemu romanopiscu Rudyrdu Kiplingu nekaj dolarjev in par centov. Zavistni ljudje bodo lahko blagrovali Američane in zabavljali na evropske države, v katerih živijo.
De Vaux,
novi francoski poslanik v Tirani.
vredni, da bi obrodili sad. Koliko je v življenju takih misli, takih besed in takih cvetov; bogastvo življenja pada na tla in se izprerrinja v nič ... In kaj bo z njimi sedaj ob koncu leta? Ali bodo plameni z nj;mi ogreli peč in bo dim nad streho oznanjal minljivost vsega posvetnega? . . . Skorajj bi zašel v misli silvesterške noči. ko se ljudje vesele, da morejo pozabiti, kako leta beže in odnašajo ч seboj vse, kar pri» naša življenje!
Vrnimo se raje k našim naslovom, zgodbam, romanom itd. Torei: pisma naj dvignejo n. pr. »Akademik 1192«
—	tu ni nič gotovega — »Agilnost« — najbrž gre za kako podjetje — »Dobro srce 2192«. Kaj ie tu? Ali je-kdo iskal dobrega srca? In dobro srce se je ogla» silo, njega pa ni bilo. Ali je našel ka» ko drugo? — »Gaudeamus« — geslo za človeka, ki išče v življenju same ra» dosti. Ali jo je našel? »Harmonija« — Najbrž odgovor na ženitno ponudbo.
—	»Hana«. Leno žensko ime. Gotovo izmišljeno. Pod njim je morda iskala kaka samotna duša primerne družbe. »Hvaležnost«. — Najbrž ponudba na kako prošnio, ki ni več potrebovala us'isanja. »Irena«. — Hm. Poznal sem neko Ireno. Sumljivo. Gotovo kaka ljubezenska zgodba,- »Idila 32686«. — Vabljijv naslov. Najbrž je kdo iskal
Mussolinijev dan
Mussolini je dovolil ameriškemu novinarju Thomasu Morganu razgovor, v katerem mu je popisal svoje življenje tekom 24 ur. V tem razgovoru je povedal, da je vrhovni princip vsega njegovega dela absolutna koncentracija. Osredotočenje mu je pravilo povsod in vselej, bodisi da nastopa kot govornik, da jaše na sprehod ali pa da se bavi z vladnimi posli.
Fašistovski ministrski predsednik spi redno po 7 ur na dan, in sicer od polnoči do 7. zjutraj. Praviloma si utrže za počitek še četrt ure odmora po obedu. Če pa ima posebno naporno delo, poleži kako uro tudi čez dan. Med spanjem si prepoveduje sleherno motenje, ker hoče vedno skrbeti za to. da ostanejo njegove moči sveže.
V vsem tem je Mussoliniju vzor Napoleon, o katerem pravi, da je uprav nedosegljiv.
Ko Mussolini zjutraj vstane, se najprej pretegne v postelji ter izzeha. Potem skoči na tla in kar v spalni obleki nekoliko potelovadi. To traja par minut. Sledi mlačna kopel in frotaža po celem životu, pri čemur ne uporablja tuje pomoči. Ko je to opravljeno, si da predložiti časopise. Bere jih kar med oblačenjem, kajti oblačenje mu je nekako telesno opravilo, pri katerem je koncentracija nepotrebna. Ko prebere liste. se obrije, in sicer opravlja ta posel z brivskim aparatom. Njegova brada je zelo trda. kocine so debele kot žime, tnko da mora vsakič vložiti novo rezilo. Fašizem je sploh nasprotnik in sovražnik dolgih brad, pravi Mussolini. Brade so znak dekadence. Če človek pogleda tipe rimskih cesarjev, vidi da so bili vsi brez brade. Tudi renesanca je bila doba gladkih brad. Šele ko je Rim propadel, so začeli možje nositi brade. Današnji čas jim je zopet nasproten. Brada je orientalska navada, gladko obrit obraz pa je simbol zapada.
Najraje se ministrski predsednik brije sam, če pa se mu zelo mudi. opravi to delo mesto njega fašistovski frizer. Tega je diktator tako zdresiral da opravi svoje delo vedno molče. Ze dve leti baje ni muknil besede in bo najbrže ostal pri svoji navadi tudi zanaprej.
Za zajtrk povžije Mussolini samo ča-šo mleka. Sadje, opečen kruh, klobase, gniat in jajca zavrača, kave se tudi izogiba, ker je po njegovem nazoru ne-prikladna za organizem in vpliva posebno slabo na razpoloženje duševnega delavca (h katerim se seveda Mussolini prišteva). Ta čaša mleka okrepča ministrskega predsednika za celih 6 ur. Potem sede k kosilu in včasih povabi na obed tudi tega ali onega znanca ali prijatelja. Taki obedi so za Mussolini-jeve goste veliko počaščenje in ministrski predsednik sam uživa, da more komu izkazati to naklonjenost in milost.
druga ali družice za lepo idilo. Prišel je prepozno. — »Mlad«. — Gotovo po» nudba za zvezo. A je mnogo mladih in kdor pride prej, prej melje. »Mla» da«. — Istotako. — »Nepokvarjeno srce«. Ubogo nepokvarjeno srce. Iska» lo ie odmeva v svetu in ga je našlo pre» več — tako. da ie ostal tale odmev ne» uslišan.
»Neizgovorjena misel«. — Roman. Zgodi se časih, da človek v odločilnem trenutku ne izgovori svoje misli. In potem išče prilike, da bi jo povedal. Zdaj leži tu zapečatena, neizgovorjena misel. — »Oktober 12921«. — To ie bilo v jeseni, ko pada listje in se iščejo izgubljene duše, kakor se iščejo rume» ni listi, ko jih raznaša jesenski veter. Sedaj je december in »Oktober« je ostal, kakor da je nekdo pozabil nanj. »Pričakujem« — ljubezenska zgodba. Sestanek. Nejasnost. Pričakovanje . . . Bog /e, ali sta se vkljub temu našla? — »Resna ljubezen« — skoraj gotovo dovtip! Kajti resno ljubezen je v časo» pisju tako težko najti. Ali pa je nekdo v resnici iskal resne ljubezni. A zakaj je obležala tu tako pozabljena?
»30. september« — morebiti sta se prvfč videla ta dan. Razšla sta se. ne da bi se našla. Ali pa sta se poznala in je bilo to dan svidenja. A zakaj leži pismo tu? Kaj se je zgodilo? »Štajer*
Skrb Tirolcev za avstrijsko potomstvo
Odkar je Mussolini v Italiji uvede! davek na samce, izgleda, kakor da je tudi ljudem v drugih deželah zrasel greben poželjivosti. Iz Innsbrucka javljajo, da zahtevajo tirolski kmetje uvedbo splošnega davka, ki naj bi se uporabil v prid rodbinam z mnogimi člani. Seveda mislijo Tirolci nekoliko manj tesnosrčno kakor Mussolini in zato predlagajo, naj se pobira novi davek od vseh ljudi, predvsem od tistih, ki pridno uničujejo alkohol.
V bistvu gre za to, da se uvede posebna dodatna davščina na vino, pivo in likerje. S tem bi pridobila tirolska dežela okrog 10 milijonov dinarjev našega denarja na leto. Vsota bi se porabila za vzdrževanje prekoštevilnih otrok. Državna, oziroma deželna uprava bi razpisala posebne podpore, ki bi omogočale deci z mnogimi sestrami in brati nadaljno eksistenco in pošteno preživljanje.
Ta predlog ima seveda nekoliko globlje korenine kot Mussolinijev ukrep proti samcem. Tirolci, znam čuvarji starih tradicij, se bojijo za bodočnost svoje dežele in avstrijske republike sploh. O Avstriji je namreč znano, da stoji po številu porodov na zadnjem mestu držav v Evropi, če se bo dosedanja praksa nadaljevala še nekaj časa, utegne postati nazadovanje ljudi za Avstrijo naravnost usodnega pomena. Dežela bo izpostavljena invaziji tujcev in bo začela rapidno propadati.
X Dobavljanje električne energije ir. wl kana Etne. Iz Newyorka javljajo o preda« vanju italijanskega profesorja Brazurja, ki je v Ameriki ekspliciral zanimivo temo o izkoriščanju ognjenikov. Italija, je dejal učenjak, je začela vulkane že praktično iz» koriščati in danes dobiva iz vulkana Etne energijo za pogon številnih malih železnic v južni Italiji. Etna, je dejal učenjak bi lehko s stojo električno energijo zalagala celo železniško omrežje v Italiji. Franciji, Nemčiji in Avstriji. Seveda se upajo faši» sti povedati kaj takega samo v Ameriki.
X Izvor besedo tramvaj. Na notico, ki smo jo priobčili dne 10. t. m., smo dobili sledeče pojasnilo: >V štev. 284 »Jutra« z dne 10. dec. se trdi na str. 6, da ima tramvaj svoje ime po nekem podjetniku Outramu (ki je 1. 1803 zgradil 20 km dolg žel. tir). To pa ni mogoče, ker so se imenovali že v 16. stoletju na Angleškem >tramroad< in >tram-wayt etalna tirna pota v premogovnikih. Po Kleinpaulu (»Das Fremdsvort im Deutschein, 2. natis, 1900, sir. 161) je prišla stvar in ob enem ime tjakaj iz Nemškega po nemških rudarjih, ki so imenovali tir >Tram<. Angleško besedo tram tolmači Toussain'-Lrmgenscheidtov francosko - nemški ročni slovar z »rail-platet, t. j. »ploščat tir«. — X Velika nesreča na morju. Na Črnem morju se je v četrtek radi silnega v:harja potopil jMjtniški parnik «Kavkaz». 49 ljudi je utonilo in le 20 se jih je rešilo.
ska roža«. — Lep naslov. Ali je štaier» ska roža iskala junaka, ki bi prišel in bi jo videl v vsej krasoti? Ali pa je junak vide! rožo in je ni mogel poza» biti ... In jo je iskal — a prišel je pre» pozno. — »Zvestoba«. — Hm! Kaj bi bilo to? Zenitna ponudba? Ali samo dopi ovanje? Ali je zvestoba preneha» la in je pismo obležalo med dopisi?
»Anita« — »1 iagostanje« — »Dobri obrt« — »Izredna prilika« — »Zelo nujno«. Nič nt nebnega. »Ex filister«.
—	Aha. nekdo se je izpreobrnil. nave» ličal se je filistrst^ i in išče družice z i življenje. Najbrž ie bilo dosti ponudb in ta je — ostala. — »Ljubezen*. -Navadna zgodba. — »Mirno življenje«.
—	Gotovo ženitna ponudba, ki je ost a. la neonažena. »Možitev« — istotako. »Mlada sreča«. — To je nekai druge-ja. Mlada sreča, :do ie ne išče, kdo >e ne ljubi! Kdo jo je iskal: on ali ona? Prišla je prepozno in mlada sreča morH.i
cvete med tem komu drugemu. »Nui» no« — »Ptičar « - »Perfektna« — »Pre» mišljeno« — To so nejasni naslovi. »Prvi ali drugi«. — Kateri je zmaga!? Ta, ki je pisal pismo, ne, ker ie bil skex raj gotovo — tretji.
»Skrita roža — Tu je poezija. Nc» kje je cvela skrita roža in nihče je ni opazil. Razglasila je v »Jutru«, da je na svetu. In so se koj oglasili junaki
Most čez Loiro pri '6i, Just sur Loire
(Francija), ki se je pred kratkim zrušil, ko je peljal čezenj -težko obložen tovorni av« tomobil. V kamijonu je bilo šest delavcev, od katerh sta bila dva lahko ranjena. Hujše nesreče ni bik» Mat?ri:a'na š':oda je velika.
Magistrat v Rouenu pogorel
Kakor smo že poročali, je na starega leta dan izbruhnil v francoskem mestu Rouenu požar, ki je deloma uničil tamošnji magistrat. Pet ognjegascev je bilo pri gašenju poškodovanih, materijalna škoda znaša 2 milijona frankov.
Socijalna politika
Naša izseljeniška služba
Iaseljeolitvo tvori del naié socialne, kal-lurne in tudi gospodarske politike. Zato je naravno, da mora temu država posvečati tvojo pažnjo, da zadostno zaščiti socialne, kulturne in gospodarske potrebe izseljencev, da pa ca drugi strani zna dobre posledice izseljevanja izkoristiti v gospodarsko toriet domOvinè.
Izšeljeniško vprašanje je staro; kajti od nekdaj šo ee ljudje izseljevali deloma radi ivôjôga značaja, deloma radi gospodarske aujuosti. Države tega gibanja niso mogle gledati brezbrižno in so ste zgodaj pričele г i a k o n i urejevati vse te socialne in gospodarske probleme. Ene bolj skrbno, druge manj. Bivša Avstrija ai imela izšeljeniškega iakofia in je vsa ta vprašanja smatrala za apravtia vprašanja, katera jê urèjevala z raznimi policijskimi predpisi. Le Ogrska je ismla izseljeoiški zakon iz leta 1904).
Vojna je ta problem odstavila, po vojni pa se je pojavil v ostrejši nujnosti ter dobiva mednarodno zanimanje. V Rimu se je 1. 1924 vršil meddržavni izseljeaiški kongres, mednarodne strokovne organizacije so letos priredile tak kougres v Londonu, mednarodni urad dela je že na več konferencah razpravljal o tej Stvari. Naravno, da je tudi naša država morala organizirati izseljeaiško «lušbo. Leta 1020 jè bil pri ministru za soci-jaino politiko ustvarjen odsek Za iz* in pri-so! je vanje, leta 1921 je izšla uaredba o izsiljevanju, ki je z neznatnimi spremembami postala zakon, ki to velevažno vprašanje urejuje enotno Za celo državo. Na podlagi tega szkoaa jè minister v L 1922 izdal poseben pravilnik, ki p&drobno urejuje isseljeniško itlužbo. Dne 11. oktobra 1922 ,jé bil ustanovljen lïeeljeaiski kofflteàrijat % začasnim sedežem v Zagrèbu, ki naj «e po potrebi pre-seli tja, kjer to interes izseljencev zahteva Mislimo, da je Sedaj brez dvoma Ljubljana naša izseljeniška luka, in sem bi spadal sedež. Ta organizacija je doživela še nekatere spremembe, ki eo končno fiksirane v novem pravilniku Od 30. julija 1923, tako, da imamo dva organa, ki opravljata izeeljeailkO sluz ђо: IeeljèniSki ôdsèk v ministrstvu in Generalni izseljeniški komisarijat v Zagreba t omejenim delokrogom. Kot vrhovni organ pa fuûgirà ôd 1. decembra 1924 dalje 8e Iz-eeljeniški intermiaisterialnl OdbOr, ki ima posvetovalni značaj.
0 delovanju - teh organov je minister za weijàlno politiko narodni skupščini dne 1. ulija 1826 predložil poeebuo poročilo, ia katerega posnemamo spodnje podatke.
Važna Je organizacija prèvôza. V L 1921 j bil ra spisan konkurz za prevoz izseljencev. Oglasilo »e jé nébroj evropskih in ameriških prevoznih družb. V teku Časa jë bilo pode-Ijenih 23 koncesij, ki dajejo pravico prevažati naše izseljence. V zvezi s temi koncesi-jsmi je minister za «oeijalno politiko predvidel tudi kontrolo, V koliko podjetja zadoščajo zakonu in drugim predpisom. To kontrolo trše domà izseljčniške oblasti, na morju parôbrodul isaeljeniški komisarji la v lefflljafc priseljevanja posebni izeeljenišk! delegati ali odposlanci. Tako je do danes erobrode spremljalo 26 parobrodnih kerai-•jev, večinoma v Sev. Ameriko, tzšeljeni-Ikih odposlancev ima tri: v New-Yorku, uenos Airesih in v Parizu. Polèg tega vrle Ijeniško službo razni konzulati, katèrih ■ odločno premalo.
Naša izseljeniška politika lo& v glavnem •i skupine dežel priseljevanja, in sicer 1.) Zedinjene države, 2.) Avstralija in 3.) vse Inige izvènevropèke države. V prvih dveh Ježelah je priseljevanja kontingeùtirano, ln cer v Z edin jene države 6426 Oseb za eno fiskalno leto, v Avstralie 100 oeeb mesečno.
Dovoljenja za izselitev v veè ižvenevrop-»ke dežele izdaja Ife generalni izseljeniški komisar v Zagrebu. Ta posel je 6trogo centraliziran. Z edin jene države tO prvotno kvoto S426" osëb polagoma omejevale, tako, da fcta zuafe ràdaj le 671 oseb, tako, da je v tem pogledu Izseljevanje skoro ukinjeno. Radi prenatrpanosti prošenj in že izdanih tovoljenj se v 1. 1926—1927 ne b6do izdajala икака nova dovoljenja.
Kontinentalno izseljevanje je pO večini iffieiëno na Franeijn in Nemčijo. Mnogo pro-fflj je bilo vloženih ia izselitev v Turčijo, tjer država gradi železnice. Prednje 60 bile vrnjene, ker Turčija izdaja dovoljenje ta livanjè eamo ta 1 mèseC.
Poročilo pfàvi, da pritožb proti izséljfenî-sim družbam ni veliko. To je razumljivo, bt iffiajo izseljenci Vàè preveč drugih fie-
prflik in so veeedi, da pridejo preko na ta ali drugi način.
Izeeljeuiški Služba razpôkga s posebnim fondom, ki je koncem junija t 1. znašal 16,181.820 Din in je vložen v državni hipotekami banki. Ta aiesêk je precej visok, toda kljub temu morajo upr. Del. zbornice z inatnimi zneski farne podpirati izseljence.
Najvažnejše izseljenske luke za naše ljudi so Cherbourg, Hamburg in Split. Split do-' biva poseben pometi, zlafeti, ako ee pomisli, da bi môgeî nase pritegniti izseljence iz Madžarske, ČeSke in Poljske. Naravno, da «o té žinjenice povzročile kâlkulifanje Selitvenih stroêkov iz naših lak ua naših lastnih ladjah, da že ua ta način pospeši organizaciji parobrodnega društva, ki bi prevažala osèbé Sri blago zlasti v in iz Južne Amerike. V 1, 1Û25 jè iz Splita odšla 11.000 izseljencev v Južno Ameriko. Te ošobe so plačale na kartah okrog 52,000.000 Diu. Od tega zneska je ostalo v državi le 8 milj. Din (Za prevoz po žele&iici, za takse itd.), ostalo so dobile tuje družbe. Tu niso vkalkulirani povratnici. Poročilo poudarja visoko rentabilnost lake ga domačega podjetja iu druge dobre posledice organizacije in koncentracije prevoda iz naših domaČih luk.
V splieueffl Je Ižseljeniški koûii&arijât svojti nalogo pri dânib razmerah dobro reševal. Misli ua zgradbo izšeljeniškili domov v lukah, organizira adravaisko službo, pripravlja zavarovanje izseljencev, skrbi za žeaske izseljence, ščiti iaséljeuce pred sika-nafni tujih oblasti, skrbi za udobno potovanje po železnicah, lajša postopanje pri carin skib oblastih, orgaûizlrâ! je informacijski odsek ter odsek za žusebiio-pravno zaščito itd tasèljeniski kômieârijat polaga posebno Važnčet na gôdëlovàaje s privatnimi organizacijami, žlasli г delavskimi. Poudarja ža lostao dejstvo, ua splošaost izseljeniški m problemom ne posveča nikake pažnje. dasi biva 1 desetina našega naroda preko morja Izrecuo omenja, da bi bila zlasti v Sloveniji potrebna posèhna organizacija za izseljence, ki bi izseljence podpirala V poklicni, ekonomski iu kulturni pripravi za izselitev
Poročilo svari pred utïhôtapljenjem zlasti v Žedinjene države. Tam je kontrola zelo stroga in uihče ne more na protizakonit način stopiti na ameriška tla. Tudi prehod u Kanade V Žedinjene države je nemogoč. Poročilo v posebnih odstavkih navaja najrazličnejše nevarnosti za izseljevanje v Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Argentino (Za to deželo je še vedno živ iatèrëê; tam je preko 40.000 izseljencev), v Chile. Kubo in Mehiko (sem so sè izseljevali večinoma taki. ki so se nameravali utihotapiti v Žedinjene države, zato imajo bridko življenje), dalje v Afriko in Turčijo. Opozarja na najvažnejše ža- in protirazlogo. V Avstraliji ti. pr. naši ljudje niso posebui priljubljeni, sprejemajo jùi z gotovimi predsodki.
Zànimitva je statistika izseljevanja v Žedinjene drŽave. Kvota znaša od 1. 1924 dalje le 671. Ameriški izseljeaiški zakon favori-žifa Éevèrnô in zapadno Evropo, češ, da se ajeal prebivalci V Aùàèriki lažje asimilirajo Tako žna&a skupna letna kvota 164.668, od tega odpade na severno in sapaduo Evropo 140599 (86.6 odstotka), na Afriko, Avstralijo in Pacifik 1821 (1.1 odstotka), lia južno in vžhodao Evropo 1er Ažijo 21.847 (23.3 odstotka). Ker ameriški uradi vodijo Btalistifeo na način, ki nè odgovarja dejanskim narodnostnim našim prilikam, je mogoča le aprO-ksimativna statistika. V 1- 1924—1925 je bilo pripuščeno v Sév. Ameriko 418 Bolgarov, ŠrbOV in Črnogorcev, 520 Slovencev iu Hrvatov ter 51 DalmatinceV ia iz BOsiie ter Hercegovine, skupaj 989, ako se odbije Bolgare î. Poleg izeeljeueev je prišlo v Ameriko 1373 oeizsèljeucev. Iz kraljèviue SHS je v tem letu prišlo v Žedinjene države 2222 oèèb. Etapna vsota dfeiarja, ki eô ga morale te osébe v Zèdfnjenib drSavàb pôka-zati, je znašala 224.622 dolarjev ali okrog iS milijonov Din. Vrnilo » je V tem letu skupno 1074 o«cb, od leta 1920 do 1925 se Jè Vfûllô skupno 57.760 Oseb. Vstop v Žedinjene države je bîl V l. 1924 ^ 1925 zàbra-ujen 25.390 oeebam, Oij tega Odpade na Ju-goelovene (z Bolgari) 291 oseb, deportiranih je bilo (po nastopu fia amer, tla) 244 oseb.
Poročilo na koncu omenja veliko narodnogospodarsko Važnost oi'gaiiizadjè kapitala, katerega posedujejo naši izseljenci. Temu je posvečati največjo palnjb. Po poštni hranilnici so ïsseijèaéi iz Severne Amerike v letu 1923 poslali le okrog 30,000.000 Din. V svr-ho te organizacije je sklenjena pošebUa poštua kOûvônéija.	--dfjb-
fomatiôv. Kdô si ne bi želel ljubiti lèpe »krite rože? A vsi niso mogli priti na Tfsto. Ta je ostal. — »Skromen diskre» 'en talent«. — Taki talenti imajo na= vadno srečo. — »Takoj«. — »Trgovi» . — »Mara«. — »Dift 10.000«. —- Nič •osebnega. — »Uresničene sanje«. ■ep naslov. Ostale so sicer neuresniče-e vsaj za enegâ — a lepo je, ako se atije uresničijo. Ali pa: časih se epše. Če se rte uresničijo. Bôk vô, «ko bi sè pogovorila, ko bi sè srèëàlâ: !«ti, ki sô se ffiu uresničile, in ta, ki G ostal sam s svojimi neuresničenimi «jami.
*>Adrija«. — »Agilen«. — »Briljan« kri zaslužek«. — »Dobra moč«. — Ûobrà ženska«. — tDelo«. — »Dobèf 'îaénik*. »Kuharica«. — Kie za ôàs. 'Eleonora«, — »Elza«, — »Gerta«, to ^ ljubezenske zgodbe. »November«. " »Honôrâr«. — »Ljubljana«. »01* i»". — »Obrtnik«. — Polonca«. Prometna točka«. — »Praksa«. — Resnà ženitev«. — »Mirni dom«. Rešitev«. — »Simpatija«. Mešanica Tèz posebnih znakov. Ali pa: Bog ve, j" se ne skriva tu vmes kak življenjski 'ogoJek največje" pomena. Koliko* gremo mi ^ velikih tragedij in ih nè opààimo! Polno jih je v življe» 'iti, na dèSnl ln lèvi, а vsak človek *jsli nase in kai nam je tak naslov, 4 katerega je dragi morebiti prifiako*
val odrešenja!
ln tako še vrste zgodbe pred nami. »Tajnost zajamčena«. — »Urna in zmožna«. — «Vdova«. — »Srečen«. «Samec» — «Upanje» — «Tiha prija» teljica». — Tu M nehote obstali. Tihe prijateljice so lepe stvari nà svetu. So dobre in požrtvovalne. Blagor mu, ki jo je dobil. «Zaupajte» «Življe» nje» — «Iskrenost». Za tem sè âkri» vajo življenjske borbe za resnico. »AugUStinas — »AUaitnc »Bežni čas«. Skfite žgodfte. Cas beži i» treba je hi» teti, da ne mine življenje prèj negO mi. «pleten iagèfëèk*. To pà to. ' Gotovo jih je mnogô Ujel, a ena jè prišla prepoznô.
«Iviôa» — «Pe; ica» «Luitnà». — Igračkanje ža sffich in kratek čas. «Prvo dopisovàrje» — «OdloZrtosfa» —-«Osamljen srnjak» «Rigôléto», kako različna zmes ""^Svnosti, trdne vere, zvitosti, sentimentalnosti itd. «Viole* ta» — «Učiteljica* — «Zibava» — «Zimska idila». To je samo nekaj njih, ki šd zaostali v starem letu. Ža* mudili šo uro. Življenje pa hiti na« prej iu njegov л dobra stran, И vedno zmaguj , je veri v bodočnost, upanjè, v srečo in ljubezen do življenja. Tako se vale sence milHonov preko Silve* strOVe polnoči v novo leto, ki nrihaja z zastrtim obrazom in pozdravlja «mrtnike na poti Življenja.
Nase pomorstvo
(Poročilo o konicreuei gospodarskih zbornic kraljevine SHS od 34. do 26. junija 1926 v Ljubljani. — Izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 212 strani.)
Organizirano pomorstvo tvori enega najvažnejših predpogojev za ekonomski napredek držav ia ža splošen polet gospodarske podjetnosti. Z Ujedittjè&jèin Je tudi llaša država stopila v krog pomorskih držav, toda preteklo jè že osem let po ujedinjenju. ne dâ bi prišli do sistematičnega dela za organizacijo aaSega pomorstva. Našo mlado državo eo čakal« po ujedinjenju težke naloge obnove in konsolidacije gospodarstva v po-krajiaah, ki so bile od l. 1912. neprestan;, torišča vojn; vznemirjali so jo tudi težki notranji in zunanji politični boji. Tako se vidi ha zrniaj, kakor da naši merod&jùi krogi nimajo pravega soiišla, da ocenijo važnost domačega brodarstva ia Organiziranega pomorstva, za katero žrtvujejo druge države Ua stotine milijonov.
Po stabilizaciji valute Ш kOasolidiranju raanier pa je potrebno posvetiti tudi tej važni panogi narodnega gospodarstva pozornost ш pričeti s sistematičnim delom, Gosjjodar-ške zbornice so smatrale, da je prišel Čas. ko je treba dati inicijativo, da še prične aa tem polju z resnim organizator ni m dëlôm
4, itfsdinjenjérri je dôbilâ tiâgà kraljevi* na Jadranu nad 2060 km ražvite moïske obaie г bogatim številom naravno zavarovanih |uk, polno izrednih prifodnlh krasot Sama zračna čfta tiaše Obale ob sinlem Jadranu znaša od Sušaka do albanskih mej celih 700 km Na njej sô se nahajali že v starem io pozneje v srednjem vèku slavni trgovski oatporiji ifl rtiôëôcDa pristanišča, preko katerih ?ô vodila pota na dalinji vzhod iri po katerih so širili Latinči svojo penetracijo na balkanski polotok. Pestra in bogata zgodovina b&rbè za nadvlado ftà Jadranu je tesno zvezana z zgodovino pristanišč našega Primorla. Razvoj prilik že v preteklem stoletju fti bil ugôden zà naše Prlniorje. Pod mačehovskim režimom av-stro-ogrske monârliijè, ki jé končeiitrirala vse gôsjpôdarsko življenje m pomorski pro-tret za avstrijske dežele v Trstu, za madžarske pa âà Rèki, je v najvažnejši eri gradbè železnič ostala čeia Dalmacija brez normaiiiotirnlh zvëz z zàlèdjem. Zgradila se ie le ozkotirna železnica preko Bosne na Gruž in Želeniko, katere kâpaciteta pa je zelo omejena. Tudi kraljevina Srbija, ki se ie desetletja borila za izhodišče ftà Jadran je biia končno po carinski vojni z Avstrijo iti po dovršeni balkanski vojni primorana, da se orijerotira na Solun. Avstrija je še le med vojno uvidela in priznala pogreške svo je nenaravne prometne iti gospodarske politike iri hotèlâ V naglici popraviti to, kar jè bllô zâmujetîègâ* tôdâ Цјо ié že prepozno Zlom ïiiôflârhije jë éfepeégil Izvedbo normalizacije bâJkattèfeiu 'j^flïriiç te dograditev liške zelèzniçè dô Splita. Tako jè pripadla riàSi mladi državi poleg vseh težkoč še naloga, da mora graditi železrilike zVe-Zè z Jâdraftôm. ZlômU jè sledila dolgotrajna okupacija skôrô eelegâ našega PrîiriOrjâ po Italijanih. Medtem ko smo v notranjosti vodili težko hi dolgotrajno ustavno bdrbo iS morali skrbeti ža obnovo porušenih železniških zvez in uničenih prevoznih sredstev, so se vršila dolgotrajna pogajata z Italijo, da se končno razčistijo Vsaj glavna gospodarska iS politična Vprašanja na Jadranu.
Naši zavezniki in prîjàtoji so skrbeli že pri mirovnih pogodbah, da sè določijo naši Kraljevini meje takô, da čimbolj otežijo in ovirajo naš ekonomski razVoj ln polet Njih želja jè bila, dâ oetailehlo trajni klijériti ita-lijàn&kèga Trstâ' tri Reke in grškega Soluna Zvesti tem« programu šo tudi pozneje z Vfcêrtii Sredstvi dèlôVàîî na to, da ohranijo nekdanje trgovskè	Ai ôstairèjô po-
Siedflîki naše zunanje trgovine ter da s svojo organizirajo pomorsko premočjo V kali zadušijo Vsak poizkus Osamosvojitve. Ne bilo bi čudno, âkô sè v teh prilikah lotèVa poedincâ malôduSiinet
In v teh tšžkih prilikah so gospodarske zborriicè postavile nà dtieVtii red konference v Lfubllànî Vprašanje našega pomorstva, u videvajoč, da $6 fiaši širši gospodarski javnosti veliki iti dalekošežrii prôblèmi našega pomorstva le ffialo znani. Zato je bila icičilativa zbornic tem bolj hvalevredna. Konferenca le žbrala Ogromno vaénègà gradiva, ki tvori podlago zà nadàljné Študije in ražiskovnja in ki jè bilo tè dm objavljeno v ktijigl »Naše pomorstvo*. Nàmèn knjige je seztiahiti tiaše javne činitejie iri gospo dàrskè krôgé ž glavnimi vprašanji, ki sè dčeio orgatilZdGije, razvoja iri napredka ûà-šega pomorstva.
Knjiga Obsega 13 obšlrftih strokovnih študij, seštavljeflih cd Šalih najodličnejših pomorskih strokôVnjàkov И flàm liudi podrobne informacije o razvdjii pômoi$.tVa V inozemskih državah iri ô pomorski politik! onih držav, ki so tudi ža razvoj ilašega pomorstva najbolj merodajne.
Prof. dr. M. Todofovič, ki lè V temeljiti študiji očrt&l odnošaie med brôdarstvom ln narodnim gospodarstvom V Stàrèm, èrêd-njem iri noVem Vèka, zàkljuCiijè sVôjô štii-dijô t nekoliko pikro konstatačijo, da sé jè bati, dà siflô V fiaši pqmôrsk! pôJîtîkl ïi napravili nekoliko poidfèikov tèr dà sè rta-hàjajO v ftàlih pogodbah i ktaljèVWô Itàll-jô določbe, ki bodo lahkô ovirale našo svobodo v pomorstvu.
Vprašanje pomorske uprave Je obdelal v obsežnem referatu tajnik splitske zbornice Sava B0škov'č. Iz rijéfcà îiVetftô mèd dragim tudi tO, dà jè bilo na našem Primorju dô aîediftjenjà preko loo Pristaniških uradov. a dà«és fifi imamo sàmo si. Tudi «a centralnih mestih ie od lêtâ do letà aiànj str&feôvnjàkôv iri za Čll6enle flâSIfc Ink St tté BàbàvlISjn potrebne naprave.
Trgovsko-poJItlčne posledice nezadostne orgànizàèiiè liaših pristanišč, pomanjkanja svobodnih con in javnih »kladi šč }e opiial y
lûteresantni razpravi dr. M. Medifti, tajnik dubrovniške itbornice. V niej ilustrira tudi posledice naše železniške tarifne politike, ki favorizira Trst in Reko v znatnejši meri kot domače lukè.
Politiko subvencioniranja brodogradnie in velike oceanske plovbe v raznih inozemskih državah, posebno v Italiji je obdelal dr P Mitrovič, bivši upravnik zborničnega urada na Sušaku. Njegove študije obsegajo nèbroj dragocenih podatkov in smernic, da sè to vprašanje tudi v naši državi prične temeljito proučevati in reši s posebnim zakonom, ki bo tvori! podlago za ladjedelništvo in za organizacijo dolge obalne in ve-l!ke oceariske plovbe- Naše pomorstvo se nàhàja komaj v prvih početkih in predstavlja ilaša trgovska mornarica le eno dva-najstino mornarice . našega mogočnega soseda in konkurenta Italije. Tu bo treba Velikih žrtev, da ohranimo svojo gospodarsko svobodo in da emalicipiramo našo zunanjo trgovino od Inozemskega protektorata in posredništva
Naloge in nepriiike naše obalne plovbe, ki vzdržuje preko 70 rednih zvez, ki so posebno za letoviški in sezonski promet v Prhnôrju važnega pomena nam pcdaia v lepi zaokroženi obliki članek ravnatelja Jadranske plovidbe B. Durbešlča.
Itlteresaritiio poročilo o startju pogajanj za ureditev naše solunske conè in prometa pfeko Soluna je sestâvila naša Trgovinska Zbornica V Solunu. Iz njega razvidimo vse težkoče iu nepriiike. s katerimi se morâ boriti naša trgovina, ki ie primorana posluževati sè tujih luk.
Na navadene referate je nanizanih še vrsta drugih razprav iu člankov 0 p&mofškem sodstvu, o Izgradbi pristanišč, o strokovnem p&uku v pomorstvu, o ladjedelništvu tèr o veliki iu oceanski plovbi, v katerih so prvič sistematično obdelana ta vprašanja.
Ne dvomimo, da bo ta strokovna publikacija našla odmeVa ia interesa v vseb aa-ših gospodarskih krogih ki so življenjsko zainteresirani ua pravilni rešitvi teh vpra Sanj. Nabrano dragoceno gradivo bo tvorilo brez dvorna podlago za aadaljno raziSkaVa-nje iu proučavaaje problemov uašega pomorstva 1er v veliki meri prispevalo k realizaciji predlogov, ki jih je sprejela konferenca v svojih resolucijah Publikacija nuii gospodarskim interesentom priliko, da s* spoznajo s pri uae malo znanimi vprašanji našega pomorstva, kalerega napredek more edino osvoboditi našo zunanjo trgovino iz rok tujega posredništva.
Tržna ooročila
Svinjski sejem v Maribo« (7. t. Ш.) Do-
gon 106 svinj ia 1 ovca. Povprècuë cène: praàci 7-9 tèduov stari 150 - 200. 3—4 mesece 250 -- 350, 5—-7 mesecev 400 — 450, S—10 mesecev 500 _ 550. 1 leto 1Ô00—120Ô Din komad; kg žive teže 9-50 — 10 Din, mrtve teže 15 — 16 Dia. Prodanih je bilo 58 komadov. Kupčija slaba.
Poenotenje borznih uzanc. Iz Beograda poročajo: Zveza trgovcev in žitaih izvoznikov v Bukarešti je sklenila inèd 8. iri lô. t. m. sklicati v Bukarešti konferenco, na kateri se bo obravnavalo vprašanje izenačenja borznih uzanc V RUmutuji, Jugoslaviji, Avstriji, Madžarski, Bolgarski. Češkoslovaški iu Netnči.ii. V obravnavo bodo prišla tudi druga vprašanja, ki pridejo v poštev za hitrejši trgovinski promet.
= Mestna hraailnica ljubljanska nam je Sporočila. Glede ua časopisne notice o nalož bi Mestne hranilnice ljubljanske pri Sla-veaski banki, Vas prosimo naslednjega pojasnila: «Ni rës, da ima Mestna hranilnica ljubljanska pri irilêiiovàrii banki naloženih 16,342.450 Din. temveč Znaša njena naložba z obrestmi do 24. septembra 1926 7,302.090 Din. Iz nâëlova reeskonta pa ima terjati 4 milijone 50.000 Din. za kar irpa poleg žira Slavenske banke kritje še v drugih podpisih. Povdnrjamo. dà so vse vloge iii obresti pri Mestrii hranilnici ljubljanski povsem sigurne. krite s hranilničhimi reservami iu vrhu tega še zajamčene z vso davčno močjo in s premoženjem mestne občine ljubljanske, ki garantira za vse obveznosti hranilnice.»
= Seia upraviiega odbora Narodne banke se bo vršila 17- t- m. Na dnevnem redu bodo: vprašanje bilance v minulèm poslov-nem letu. sklicanje občnega «bora delničarjev in druga važna vprašanja. Beograjski listi trde. da je dobiček Narodne banke v minulem poslovnem letu večji, kakor je bil v prèdzadniem. vendar bo dividenda bržčas ostala nespremenieua (400 Din).
= Reviiija češkoslovaško avstrijske trgovinske poRoribo Iz Prage poročajo, da ao sè 7. t. ni. začela pogajanja o reviziji češkoslovaško - avstrijsko trgovinske pogodbe Račuaa se, da bodo ta pogajanja trajala precej dolgo časa. ker bo Češkoslovaška vodila istočasno gospodarska pogajanja i Nemčijo. Razen tècra ie odprto tudi Éè vprašanje po-ffodbe med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor je podoba, se bo rok otvoritve pogajanj ža sklenitev défihitivnè trgovinske po-
godbe med aašo državo ia čeSkoelovažko
zelo zavlekel.
= Slaba žitaa kupčija na svetovaih tržiščih. Splošen pojav aa vseh važnejših žitaih tržiščih v zada jih dneh • je izredno majhna kupčija. Vzrok temu je splošno pričakovanje padca cen spričo ugodnih žetev v Ar-geatiaiji ia Avstraliji. Odkoder ee blago ponuja v velikih koliciaah.
= i Trgovski Tovarišv Izšla je 12. številka z nasledaio vsebino: Naš boj Za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani (V A. U.). Petdesetletnica gremijalne trgovske nadaljevalne šole v Mariboru (Joe Zi-danšek), Ob pravem čašu (Fr. Zfelenik), Zakon o vaških trgoviaah. Naše morje (Peter Šilec), Zunanja trgovska politika (dr. L. Boh m), Aaglija in ajeaa trgovina (Jos. Golob). Zavarovanje delavcev v Jugoslaviji z aa-rôdno - gospodarskega stališča (dipl jur. Anton Podgoršek), GOepod s št. 46 ln 47, Trgovska novela (Antoine dè la Salle), Društvene vèsti l.eîuo stane 36 Din. Uprava: Ljubljana. Gradišče 17Д.
=2: Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubl jani sprejema dO 11. t m. ponudbe za dobavo ovojnega papirja; do 14. t. m. za dobavo steklarskega kleia Predmetni pogoji sô na vpogled pri ekonomskem Odêlenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Vèleriju sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo jamskega lesa; do !8 t. m. za dobavo cementa, gramoza ter raznih plohov. _ Direkcija drfevuega rudnika v Zabukov-Ci pri Celju sprejema dO 16. t. tn ponudbe za dobavo jamskega lesa — Vršile sè bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. t. m pri Središnjem uradu za osigiiranje ràdnika v Zagrebu glede dobave in oddaje polaganja lesênib iii teràoo - podov; 17. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave brzojavnih drogov itd Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
« Za zaščito tečajev državnih vredûot v Italiji. Radi padca vrednostnih papirjev je italijaaska vlada skleaila posebae odredbe, ki bodo veljavne za vse italijanske borze. Agèntl bodo morali naznanjati ministrstvu imena kupcev in prodajalcev vseh italijanskih državnih vrednot. Ta mera je bila že orej uvedena za petodstotno konsblidiraau posojilo.
=.- Poslabšanie avstrijske treovinsbe bilance. Primanjkljaj avstrijske zunanje trgovine v ôklobru 1926 jè Znašal 1П0 milijonov šilingov, à skupno v prvih 10 mesecih 1925 860 milijonov šilingov, kar je za malo Avstrijo ogromna vsota Kakor se ceni, je zelo znaten primanjkljaj tudi v novembru 1926
= Vprašanje us'anovitve kartela papirne industrije v Češkoslovaški Iz Prage poročajo, da Se bodo pogajanja za ustanovitev рз-pirnesra kartela v Češkoslovaški, ki trajajo že dalje časa, nadaljevala v januarju. Kartel bo imel predvsem nalogo, da organizira produkcijo in da onemogoči ostro konkurenčno borbo. Pričakuje se ustanovitev tega kariela
= Rumunska trgovinska bilanca aktivna. PrVo četrtletje t. 1. je zaključila Rumuuija s pasivno trgovinsko bilanco, a uadaljni dve četrtletji sta spremenili sliko v korist Rumu-aije, tako da zaključujejo prva tri Četrtletja trgovinsko bilanco z aktivnim saldom v znesku 1.7 aiilijarde lejev. Do tega ugodnega rezultata jé pripomogel zuatno poveêan is-voz žita in petroleja iz Rumuiiijé.
7. januarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 81 — 83, Vojna škoda 350 — 0, zastavni in komunalne Krauiske 20— 22, Celjska posojilnica 195 — 198. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkaatilaa 99 — 100, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 0 — 100, Trbovlje 360 - 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 - 65. Sešir 104 — 0. — B 1 a-g o : Zaključeni 4 vagoiii lesa Tendenca v lesu mlačna, v deželnih pridelkih čvrsta.
ZAGREB. Zagrebška, beograjska iu novo-sadska borza so zaradi pravoslavnih božičnih praznikov zaprte. Tudi v s v ô b 0 d a e m prometu v Zagrebu ai bilo nikakih poslov. Lira je v Čurihu padla, tako da odgovarja naši pariteti po 250.5. Vendar se blago ni moglo dobiti po 251 Tudi francoski fraak je slabši; v Zagrebu mu jé zabeležeri tečaj za blago po 224.5 Teadeaca za Vojno škodo ie dalje čvrsta.
CURIH Beograd 9.1275, Berlia 128.025, New York 518 iu ena šestnajsfinka, London 25.1425. Pariz 20.47. Milan 23. Praga 15.33, Budimpešta 90.65, Bukarešta 2.7®, Sofija 3.75. Dunaj 72.975. Varšava 57 50.
TRŠT Devize: Beosrrad 39 _ 40.50, Dunaj 310 - 325. Praga 66 - 67, Pariz 84 do 90, London 108.25 - 10925, New York 22.30 - 22.6Л. Curih 430 - 440, Budimpešta 380 - 400. Bukarešta 11 — 12; v a 1 u-t e: dinarji 39 _ 40.25. dolarji 22.10 -22.50.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4950 do 12 5350. Berlin 16S.01 _ 168.51, Budimpè?à 123.95 — 124.25. Bukarešta 3.71 — 3 73, London 34.3050 - 34.4050. Milan 31.52 do 31.62, New York 708.45 - 710.95, Pariz 28.01 _ 28.1 L Ргага 20.9875 _ 21.0675. So-fiia 8.1050 5.1450. Varšava 7S.39--78.89. Curih 136.78 - 137.28; valute: dinarji 12.4550 _ 12.5150. dolârji 705 90 - 709.90.
Deviza Bmgrad ua ostalih borzah: v Pragi 59.35, v Berlinu 7.41.
bremensko |30i*oê«io
(e'exrO'""!'1
7 i nuaiia ,uv7
7t l)3t<

Kra _ onsžovania		le um.	! renuBi	h	>niei »eua i brz'n? ■ m	I 1 i-..	vrst?) oadavim	
				v				"1 nn> '!■ ril !
/	i	67-V>			Š\V 0.5	■e	•neeia	1
Liubljaus . |	5	767-7	-5-8	-8	S 0.5	lu	mealà	J
fdvoreci I	tÏ.	/64-"	— 1-3	80	SW CJ	10		1 i
i	21.		-lf	81	mirno	10		
Mafboi , , i	4.	65	-50	98	NW 5	r		
Zagreb . . .	8-	766 7	-20	100	W 1.5	8	-riezla	
Beograd . . .	S	67-1	3r	•98	Tirno	/		
^araievo . . .	4 ;	69 0	-7 0	8S	mirno	i		
~>kopliè . . .		7 6-3	- 1 0	•c6	W 1.5	1	f s . :	
Dubrovnik . .	7	44	20	48	NE 1.5	i!		
Solit ....	f	65 2	20	64	NNÊ 3 !	0	morie lahko	i
Praha ....		611	1-0		S 13	10	sneg ■ j	0.4 t
Solncc «hala ob "19 «âhaia ob ln*34 uia vzhala oh 1 i 45 aliaia ob 20'ЗУ. Naivišia »emneratur» dane« • Linhlieni —0 4 osinižja -6 4 C Povprečni hamtnetei ie dane« » Liubliani nižll >.à i*2 mm kot »Čeraj.
Dunajska vremenska napoféd za Bobôto: Oblačil o. senlintja padavine. Temperatura se
bo dvignila, posebno na zapadli. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi % raznih strani. Nebo spremenljivo; večinoma oblačno Temperatura 8 do ? Stopinj. Morje mira«.

M. Zévaco	47
Papežinja Favsta
Romao
Pardafflan si je ogledal vse to, ko je v naglici prehodil hišo in mâiin.
»To je naš giavni stan,» je dejal, kažoč na miinarijo, »in to je odstopna črta, c je dodal, oziraje se na stopnice, ki so vodile v malin.
»Tedaj se udarimo?« je vprašal Picouic.
»Ali te je strah?» je rekel Karel.
»To ne, Svetlost ; a ker so domači odšli, sem mislil.. .<
»Pozor!« je vik ni! Pardaillan.
Guiseva četa se je baš tedaj pojavila na ravnici vrhu griča. Pardaillan je odprl okno in zaklicali
»Hejo, gospoda! Kdo ste in kaj hočete?«
»Kdo ste vi?« je vprašal iz teme oblasten gias.
»Bogme, gospod vojvoda.« je odvrnil Pardaillan, ki je takoj spoznal Guisa po zvoku besed, »kdo drugi naj bom kakor gospodar tega prijaznega mlina!... S čim vam morem ustreči?«
»Mlinar ali ne mlinar,« je rekel vojvoda, »streljali ste na moje ljudi. Ako ste poglavar upornikov, ki so zaprti z vami, se boste zagovarjali zaradi tega nasilja. Obešeni boste, razen če neutegoma odklenete vrata in ostavite malin. V tem primeru vam darujemo življenje in vam dovolimo, da odvedete svoje ljudi.«
»Hvala lepa. Visokost! Aii smem odnesti tudi trideset vreč zlata, ki ste jih prišli ukrast?...<
ïPredajte malin,« je zarjul vojvcnia. »ali pa naskočimo!«
»Prav žal, Visokost! Z grožnjami nas boste samo prisilili, da napravimo izpad in vas pokončamo do zadnjega moža!<
Guise je že hotel nekaj ukazati, ko se je zdajci premislil in besno mahnil z rokami.
»Kdo ve, nemara jih je sto!« je rekei Maineviilu.
Pardailian, ki ga je slišal, je za vpil:
»Trije smo. Visokost! Trije, kar menda ni premalo: gospod vojvoda Angoulêmski. poln nestrpnosti, da obračuna z vami, kakor ste mu obljubili; gospod Picouic. s poklicem glumač in ta čas lakej gospoda Angouiêmskega : in končno jaz, vaš pokorni sluga, vitez de Pardaillan.«
»Laže!« je rekel glas. »Veliko gh je.«
»Pridite pogledat, kdor ne verjame!« ie kriknil Pardaillan. »Pridite ali pa izginite... če ne, bomo streljali, tako mi smrti božje!...«
Med Guisevci je spet nastala zmeda, zakaj sleherni je bil uver-jen, da brani miinarijo najmanj sto arkebuzirjev. Pardaillan se je porogljivo zagrohotal.
»Do svidenja, Visokost!«
To rekši je mirno zaprl okno.
»Da, do svidenja!« je zarohnel Guise bled od togote.
Velel je v širokem krogu obkoliti grič. Nato je poslal narednika v Pariz.
Cez dve uri se je narednik vrnil z vestjo, da prihaja tisoč arke-buzirjev na pomoč.
V teh dveh urah so se Pardaillan ia njegova tovariša utrdili, kakor so vedeli in znali. Toda Maineville je sumil, da je vitez nemara vendar govoril resnico; zlasti se je tudi bal, da ne bi oble-ganci skrili denarja v kak kraj. kjer bi ga bilo težava najti- Poklical je Bussija-Leclerca in se je odpravil z nj'im na razgledovanje. Maurevert, ki je ostal pri vojvodi, je drgetal od divjega veselja: sovražnik, katerega se je tolikan; bal, je bil zajet!
»Visokost,« je reke! vojvodi, »aH še velja obljuba, da dobim od vašega plena dve sto tisoč liver?«
»Dobiš jih. Maurevert. kakor gotovo sem Guise!«
»Nil, Visokost, ponudim vam zameno: imejte svojih dve sto tisoč in dajte mi rajši moža. ki je pravkar tako nesramno govoril z vami.«
»Razumem te, Maurevert,« je rekel vojvoda z mrkim glasom. »Vem, da mrziš tega človeka. A glej. sovražim ga tudi jaz. Stare račune imava drug z drugim. Vzemi zlato, moža pa ostavi meni. Če pa se zadovoljiš s sto tisoč livrami, kar je še vedno lep denar, ti dovolim. da smeš prisostvovati razgovoru, ki ga bom imel s Pardailïa-nom. kakor hitro bo v mojih pesteh.«
»Vraga, Visokost! Zabava bo po tem takem izredna, ali pa je vstopnina predraga...»
»Kolnem se ti, da še nisi videl enake,« je škrtnil Guise. »Priredili »o mislim v Châteletu, v mučilnici...«
»Oho!... To je med brati vredno sto tisoč liver! Velja, Visokost!«
»Njegovo črko dobiš v nameček.« ie rekel Guise.
»Ce jo dobim, Visokost.« je dejal Maurevert, »tedaj plačam dve sto tisoč liver!.. .<
XX.
Naskok na malin.
Med tem, ko sta Guise in Maurevert zbijala te krvoločne šč -sta se Maineville in Bussi-Leclerc prikrala do miina, da bi dogna.a točno število oblegancev.
V mâlinu je bilo vs tiho in tema; pač pa je biio v mhnarij: eno izmed oken razsvetljeno. Ogleduha sta v nekaj minutah pretakne malin in sta se uverila. da ni v njem nikogar. Branilci so bili pc tem takem očividno zbrani v hiši. Splazila sta se tja. da bi pris:., skovala. Ko se je Bussi-Leclerc po naključju dotakni! vrat, je za-čutil, da so samo priprta. Z vso opreznostjo jih je potegnil k seb; Vrata so se odprla brez giasu in tovariša sta pocenila na stopnicah tako da sta imela razgled po vsej izbi. In zdajci sta odrevenela oi strmenja. Neverjeten prizor se je ponudil njunim očem:
Vitez de Pardaillan in vojvoda Angoulêmski st2 sedela za mizo in sta s slastjo obirala gnjat. med tem ko je pašteta še čakala, ca pride na red, in sta zamakala večerjo z vinom, ki ga je naliv; Picouic!... Ob zidu je bila v redu razvrščena dvanajstorica nab;: h arkebuz. Na drugi mizi je ležalo več pripravljenih samokresov. Je-doč in pijoč sta Pardaillan in Charles nadaljevala svoj razgovor.
»Jutri bo najina prva pot v samostan.« je rekei vitez. »Ni vrag. da ne bi ciganka odprla ust; tako zveza, kaj je z vaše zalo V.o-letto... Kar dobre volje bodite, vojvoda!... Gospod Picouic. naii;:e nama iz steklenice, ki ste jo zase postavili na stran... saj sem va» videl!...«
»Oh. gospod.« je dejal Picouic. jadrno nalivajo Čaši. »verjemite mi, da se ne bi upal piti tistega kakor vi...«
»Zakaj ne. budalo. če ga je dovolj!... Glej. g!ej!...«
Ta vzklik je ušel vitezu v trenutku, ko se je naslonil nazaj, da b proti luči pogledal barvo vina v svojem kozarcu. Pri tem je dvig-; glavo in je uzr! na vrhu lesenih stopnic Mainevilla in Bussiia-Le-clerca. Pardaillan je udaril v smeh in je pokazai ogleduha vojvod Angoulêmskemu. Kare! je planil po svoj meč, Picouic se je oboroži s samokresom.
»Gospoda,« je dejal Pardaillan. »ako vama diši, vaju povabim!. .<
Maineville in Bussi-Lecierc sta biia hrabra človeka. Spogleda.2 sta se. Pred seboj sta imela trojico ljudi; kaj čuda. če ju je obš:a misel, da bi prijela Pardalllana in njegova tovariša in bi jih vse tri zvezane odvela k vojvodi Guiškemu, češ:
»Visokost, zajela sva vso posadko; mâHn je vaš!...«
Mali ogi asi, ki slutijo v posredovalne ic socialne namere občinsnri. vsaka beseda 50 par. Najmanjil zoesek Din 5-—.
Zenltve. dopisovanje ter oglas) strogo trgovskega enafaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjil t ne* «k Din t?-—.
Gospodično
sprejme uradniška drttiina na udobno alwiovanje in dobro brano po zmeni ceni Savlov v oglasnem oddelku
»Jetra».
Neznanki
s Prešernove
AH st? dvignili pismo n» I poŠti? AIï Vas ne smem
456 ; več videti? — Neznanec.
485
Galoše popravlja
Dirm vuikanizaeîja t Škafar. Ljubljana Rimska ШЦ 1L	270
Snežne čevlje
in galoše
popra *"Ija Avgust Škof. B©rttniko«rt rr 1 fra drame) 501
Slaščičarja
i na;rajšf f-атла. кз b] vodil j obrt. »prejmem. Naslov v , oglasnem oddelku <Jutra».
497
Služkinjo
izvefbano v kuh: ia pri'«ravno za druga doma Sa dela. sprejmem. Ponudbe na oel. oddelek «Jutra».	495
dobe
Mizar
prvovrsten in samostojen eelaree z spreten r sprejme
in
fino pohištvo, fernirarjn. se tovarn: Stan«
Vidmar LJaMJtsa. Sv. P"«rs cesta 75 УаДор ïim pr«;?!	»90
Mizarja
la ftirMo delo. prvo^m-n»ga d samostojnega. sprej-Df :-ov»ma Slane Vidmar. Ljubljana. Sv Petra crsta št 75. — Nastop ëim preje!
291
Kuharico
in soharico. ki govori »di nemško. ma Éi^atL je poltena. mlajšo al" starejšo, ►prejmem v traino službo k maJ- obiteiji Nastop takoj Direktor Saodor. Zagreb Berislaviceva ulica št. U L kal	28S
Trgovsk. učenca
■aarljivega. kalen ima veselje do trgovine in *e dovršil š razreda meščanske Éole t dobrim uspehom sprejmem v večjo trgovino x mešanm blagom — Po-nndbe v prepisom zadnjega šolskega izpričevala na trdko Ivan Eojnik, Slo-venjgradee.	89657
Pletiljo
takoj sprejmem. Naslov v «Clasnpm oddelke »Jutra».
4SI
i
zanesljiv n s-invst jen r.:«amiš4' ara d i k i 'epo r-i* -o. 5' re ег. stro i p ste, zmožen s!o
\еп;ке i. nemške korespondenci. in s:e-no5rif je
)i t kli
pr: večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani.
Naslov se izve v upravi .Jlitra*.
1 Ključavničarski pomočnik
išče službe v svoji stroki Delal bi tudi ~ meseca sa-mo za hrano ia stanovanje. Naslov v ogla&nea oddelku «Jutra».	430
Mesarski pomočnik
vajen tkanja, išče ï-iuibe z«» takoj Najraje i»a vzame mesnico na račun. Naslov pove oglasni odd^k cjutep	476
Knjigovodja
z dolgo! ^-t^j prakso, ztbo-7-pd jezikov. išče stalno n3°.f-to. CeTij-ese ponudbe r>a orla-ni '.v-Melek «Jutra» po î «Ac*jftD C*5>	4f-5
Gimn. abiturijlent
imotpc glo^enščin«- iu ita 'ijac^cin*.. išče î'rime-rB*' ?lu7be Ponudbe na oljarni od-ielei cJutra» po J l;fro cG T.»	316
Pohištvo
spalnico j-: druge mobOije ugodno prodam. Naslov v ojrlaftn^tij oddelku cjutra».
4SS
POZOR!	PEKI!
Stroj za deienje testa
proda Wiifan — Trii t 491
Starinarsko obrt
« kooceeijo. lokalom, nekaj inreatarïa ugodno proda j «Pot-est». K iklc^ič-eva c. '
Hišo z gostilno
v prometnem delu me?ta — kegljišče, veiik senčnat vrl, pro>ior pripraven rud! za drugo obrt. blizu kolodvora. "ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Ž52
20—30.000 Din
obresti posodim mn, ki od'ia stanovanje 1 do Ž sobe s tnhinio. event dTe pralni sobi Za stanovanje rudi neka; plačani Vknjzïba na prvo is sto — Ponudbe pod «Mirna stranka» r.a orl. o id. «Jatra»	167
Nova hiša
S.'itn% vili. V Гтт^:ТП*-.-.ја
Ljubljane (na Stoiicah) naprodaj. Poja^-n a daje Fr. JtcLo. Crnuče-Jeiics.. 454
Kohinjsko
blagajničarko
i primerno naobrarbo, sta-rejik.. resno, pofeeeo in vsè&o vsega gospodinjstva, kamera bi bila tudi opora gospodinji v boijšea hotelu veijega niesu ua Štajerskem in
prvo sobarico
takoj sprejeem. Ponndbe t zahtevkom plai» ter krat-k-jr opisom tivijenja je poslati na oglasni oddelek »Jutra» pod «Takojšnji nastop S3».	453
Služkinjo za vse
pridno in potteno. ki tna tudi kubati. sprejmem i dobro plaio k iS osebama. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	441
Mlado služklnjk)
r*ndno in polteno, sprejmem Na^lc-v v orlaenem oddelku «Jutra» "	450
Čevljar, pomočnika
popolnoma samostojnega v ir.dkovanju lahkih in teîkih fevljev. iSfe «a takoj Jn*i J e s i h. Loke. Zagorje ob Savi Plsîa po dogovoru.
Frizerko
iaac^stojno. takoj srvejiee t Kadcvanovid, Zemun. — Pottn stroške povraenL
samostojno siovea-^j in nemško ко.е^топ-
dentmjo, U^r eno >tr. jepis40 n sterogia finjo
sprejme takoj
ečja 'ovarna v Ljubljani
Nas ov po* e uprsva .Ju-ra".
iščejo
Kdo W vzel
leietnega inte.Sgsm dečta. ki je dovrži! 6 ratr oen m î raire-ia mešianske Sole. v nfcenje ali taposiitev? Veselje ima do fotograf:ra-nja. elektrotehnike ali kake podobne obrti Cenjene ponudbe n» oglas oddelek «Jutra» pod iifro «Veselje do dela..'	M»
Učitelj
.t Јићјкке Erajine. diran — ve*č tlo^enskega. nemškega in italijantk-ga jezika v govoru in piaavi. vajen cnjsrovoditva. aeoienjen
išče primerno službo
Grr tudi na deJei© Spriče rala na razpolago Optaat za SHS Ponudbe na ogla* oddelek «Jutra» pod šifro «UEtelj S2»	S22
Starejši knggovodja
daje in^trukciie ^ knjigo-vodstvu proti majhni nagradi Ponudbe pod značko clnštrukr:ja 64» na ogla-ni oddelek «Jutra»	464
Trgovec
? trgovsko predizobrazbo. ki je opu?til trgovino. *-ešč flu^.. nem?keg3 ic Italijan, jerika.	službo poslo-
vodje, knjisroTodje ali ftal-nera potnika. Cenjene pr>-nudbe na osrlarni odd*>Vk «Jutra» pod «Februar 1927» 45S
Nove jedilnice
krasre * obliki ia pruo-vrstne :7';е ат1. s Sletno garancijo, iz^anredno ugodno prodaja A. A m a n n v Ljubljani. Dvorn: trg št. 1 — vbod v ve£L desno. 499 4®9
Lepo masko
poaodim aii prodam. Naslov o-glasnen? rddelku Jntra.
488
Postelja
dobro onranj^ra. z vzmetne iimnico it) nočna cmarira z ^larmorjem naprodaj. Na-«iov po'tr oglasni oddelek «Jntra»	503
Kontoristinja	2 žakeia
z veMe-tno ргакнЈ. ретч»1ао- d6bTO	Г B"'lk3
•	; cen, naprocaj. Naslov j^ove
j Oirlasni oddeL-k «Ju*ra»
500
Marffivi deklici
x delele bi za preskrbo opravljali v*a dela v restavraciji ali privatni kuhinji, da še Izpopolnita. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod EIro «Na S mesece»	487
ma	^Титеп^кега 'n
nemikera jezika r cov^ru in pisali, stenografije ;n strojepisja, z znan jem brv in francoske korespondence, izurjena v knjigovodst-m, išče službe — Ponudbe Tia oglasni odde"*k «Jutra» гч>'1 «Marljiva 1000»	S9'4f>?
Kot gospodinja
bi Šla mlajša vdova, čedne zunanjoi-ti. k dobro eituira-nemu gospodu ali samostojni gospe Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod širro «Gospodinja SI».	477
KoSek
(posteljico ra otroke), ole-ten. na stois c. lepo oble-^pd. prodam ta t>in. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	604
Jedilnico
dovo, frno moderno, telo ugodno p-udam. Naslov v oglacnein oôdelku «Jutra».
502
Učiteljico
italijanščine
iWe goepo-liona na dom. — Ponudbe pod «Italijanščina, na oglasni oddelek «Jntra» 4Î4

Raglan • plašč
rimski, molki, skoraj no* Is rjav rimski ženski platt
poceni prodane Na ogled v trgovini «Pri Koroèici» ua Poljansla eesti	S46
Železničarski kožuh
kratek, prodam po telo nitki ceni — Na ogled v Prisojni ulici 5.Ц. S45
Zaklana perutnina
vedno svtsik. najceneje v de.ika.teen; trgovini Verbii. Stritarjeva ulica	23S
Kurja plča
najitdatnejla hrana ta kokoš:. rafeljni v odretkih, po telo nitki eeni v pekarni VDjema Bizjaka v Ljubljani, Gosposvetska eesu 7
Sklepanje bilanc
kakor tudi vsako nrejeva-sje knjigovodstva prevzame tudi izven L)vb!}ane prvo-vrrten ksjicwvodja. — Po-
imibe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Prihranek».
Radio aparat
prvovrstnega sestava, trl-eevni, akumulator, asodo. S para sluial. radi odpoto-vasja urodno proda A. Korene, restavracija Tauiar — Jeseaice, Oormjiko 436
Lepo spalnico
nsebko. skora; novo. poceni prodatu. Naï-lov v oglafntm oddelku «Jutra».	472
Bukovo oglje
kupim ta promptno tli poznejšo dobavo Ponudbe t navedbo dobavnega termina in cene franko nakla dal na postaja, je poslati na oglasni oddeiek «Jutra» pod rnafko «Bukovo oglje»
2SS
Zajčje kože
plačuje nad normalno *eno D. Zdravit. Ljubljana. Ti»
rijanska ulica 8
39730
Trgovino me§. blaga
oddam v prometnem kraju v najem. Potreben kadita-75.000 Din Resni reflek-taoti naj poUjejo naslove t referencami na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Trgovina 1927»	420
Lepo hišo
pripravno za tevijar obrt. t nekaj posestva, predpo-roj lep in prometni kraj,
bliiu teleznice. kajum — Cer:ene ponudi* na F S . polu Pileče pr Brelirah 825
Sobico
čedno opremljeno, tli Eee-ljevi ce=ti takoj poceni oddam sàmo gospodični — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	422
Sobo
strogo srpar.rano. :šče eo-spod za takoj ali e 15. jan. Ponudbe na orla«, oddelek «Jstra» rod «Snažna 1927».
S74
Stanovanje
sobo in kuhinjo. aH sobo s štedilnikom iščem. Naslov na og'asni oddelek «Jutra» pod «i! ima stranka 11»;
S47
Stanovanje
ž sob in kuhinje dobi m:rna stranka brez otrok s 1. februarjem Poseben vhod Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	S41
2 gospoda
sprejmem na stanovanje _in event tudi na hrano. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra-	466
Lepo sobo
oddam takoj v sredini m*-sta. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	468
Opremljeno sobo
v sreiin; mesta oddam zmerni eeni. Nasov pove oglasni oilelek «Jutra».
Sobo
* posebnim vbodom î i t e mirna gospodična, ki je ves dan odsotna Cenj. ponudbe na oglasni oddelei «Jutra» pod «Uradnica».	425
Opremljeno sobo
lepo. oddam — Naslov v oglasa em od d elku «Jutra».
42S
Stanovanje
in lahko domačo hrano iščem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» гк>£ «800».
505
Lepo, prazno sobo
z elektriko in parketom oddam takoj samo bo.j^mu gospodu, event. z zajtrkom in souporabo kopalnice. Na-slov pove oglasni eidelek «Jutra».	490
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem v mestu ali okolici. Ponudbe pod «Vpokcjenia» na ogl. oddelek* «Jutra»	152
Opremljeno sobo
čisto, z jaio dobro hrano oddam t-olidnemu gospodu. 1 Naslov v oglasnem oàdelku j «Jutra».	480 '
Dotičnega gospoda
ki je med šolskim: počitnicami slikal 4 dečke na Boka vcih prosim, da pošlje svoj naslov na oglasni oddelek «Jutra».	470
Gospod
star 28 let, teli znanja t gospodično od 20—24 let, v svrho ieniive Prednost imajo one. gostilničarske stroke. — Resne ponudbe s sliko pod «Bližajoča se pomlad» na oglasni odčelek «Jutra».	241
Odeje
sprejemam v delo in popra vilo ter vato v cufanje. — Rožna ulica 19	S9700
Vata za odeje
10—«» Din kg. odeje oa 15S Din naprej Reina u: št 19	S9699
Mizar
sprejme staro pohištvo v r»opravilo a prepolitiranje. Naslov v os lasnem oddelku «Jutra». ~	423
Gospodinje, pozor!
Vaše perilo si morete brei truda očistiti madežev od železne rje. Z navodilom in poštnino 10 Din. 2 škatljici 16 Din proti v naprej poslanemu denarju т pismu Za tkanine rarantirano neškodljivo Cspeb presenetljiv Kdor priloži še S Din v znamkah, dobi I zavoj-бек na^boljšera indieo pla vila. L j Vajdii. Slimiem pri Mariboru.	S9558
Odeje
sprejemam v delo Is po pravilo ter vato v eufauje P.otna nliça 18
Poawi	Potc-
Dramatična drušm
laila jt «iinatrtraaa ед штШт U£na metod» podlagi itevilnit »lii -kic v sanvnit barvat tadelava cmetnih brac u is ooeov — Nabavn na vsak oder ts vsak ir-a -Cena 40 D'Ji - Naroča «r £ Kavintek. Ljuliljau
a
Kdo posodi
вООО Dtn do 15. t. m Rabim nujno, ker sen stiski radi bol etru Port;, be pod «Točna vrnite т seico SSC Du».
Zastopnik (polH)
vešč mešane stroke, zelo agilen in ki po u;e z lastr. z avtomobilom, prevzame stalno zastopstvo
tovarne ali veletrgovine za Slovenijo, Koroško in Prekmt
Samostojen obrtnik Ceniene ponudbe pod „Tako * na ogl. odd. .Jutra*
želi znanja z gospod :fcno od 20—24 iei staro, najraje trg. naobraženo ali šiviljo, ki poseduje nekaj gotovine, v svrho razširjenje obrata — Ponudbe pod šifro «Samostojen» na podružnico Jutra v Mariboru.	499
Posojilo
Kdo bi bote! momentano pomagati v gozdar stiskah se nahajajoči osebi i zurskom 15—20 000 Din -proti sigurnemu mesečnemu odplačilu po dogovoru —
Pianino
i i zeio močnim gladom, do-* bro ohranjen, ugodno prodam Na ogled t Nunski ulici 19. pritličje	257
Klavirje in harmonije ;
uglašujem ter popravljam strokovno in poceni! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici na naslov:
Š ÏÏÛ^Vi^'G- Jurâsek, Ljublja- j
Zahvala.
Zahvalju ешо se prav lepo vsem, ki so spremili našega dobrega, a nesrečnega
IVANA
k večnemu počitku.
Minka Kraker, žena, lvica in Janezek, otroka, Mira Epich in Tea Doplihar roj. Kraker, ses ri, Slavko Kraker, brat, družini Epich, Varšek in Doplihar.
«Hitra ;«omoč.»
ses na, Wolfova ulica 12
40
Dva dijaka
sprejmem	v vso oskrbo takoj ali е	1. februarjem — Naslov v	oglasnem oddelku «Jutra»	427
Opremljeno sobo
oddam mirni gospodični. — Istolam se poučuje klavir in francoščina. Naslov pove orlasni oddelek «Jutra».
452
Čedno sobico
v sredini mesta oddam solidnemu gospodu za 900 D. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	474
150.000 Din posojila
iščem proti vknjižb: na lepo possetvo z gostilniško in mesarEko koncesijo — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Vinorodni kraj»	49S
Živahna blondinka
išče veseleča partnerja
Uhan
i dvema brii^Ltonia te-m izgubila od Jezice do Ljubljane. Poštf.n najditelj naj ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku «Jutra».
Osebo
Ponudbe na o«r'.as oddelek : k: je pomoloma vzela ro-«Jutra» pod «Plavolaska». j «kast šal pr: operni rced-
Katera gospodična
bi hotel» osrečili o>amije-cega gospoda v dobri poziciji. ~Le resne dopise na orlasni oddelek «Jutra» pod «Seelenharmoni».	451
Stanovanje 42
Sestanek ob 5. tri popoldne — nedelja. — I*rostor. kot zadnjič!	4SI
«Zajamčena tajnost»
Pisma ni v upravi. — RS.
475
«kast šal pri operni pred-492 travi na praznik, naprošam.
ga vrne garderoberki.
455
Orehi
iz Bačke prispeli, hitro jih dvigni.	498
Pes ovčar
ki sliši na ime Camga. *e je zatekel. Komur je kaj znano o njem se prosi, da sporoči Brajerju, baraka na klavnici	426
1 m rujavih čipk
je izgubila revna učenka Pošten najditelj se naproša. da jih odda v oclasnem oddelku «Jutra». ~ 4S5
Zlato damsko uro
sem našla v ponedeljek popoldne na Mliriu Shranjena je pri SUriji fecjc. Rimska cesta ».	439
Potrte?* si ca naznanjamo v*em sorodnikom pnja c Ijem ia znancem pretresujočo vest da ie naša nadvse -ijub ijena, predobia mamica, tašča :n stara mama
Marija SlejKo roi. Šinkovec
v četrtek, dne 6. januarja 19-7 ob 9. z.ečer. po dolgo!ra n: n mami bolezni, prev.dena z sv. zakramenti za vedno zatisnua svoje ">či
P -gieb Dlage рокојшсе se vr§i 9. ja aana ob 3. poj. z hiSe žalost: Z j" Siš -.a 82, na pokopališče v Dravlje.
Zg. Šiška, dne 6. janoa a 1927.
Mârlia Slejko, Frančiška Žitnik roj. Slejko, Jože Slejko, otioci ; Franc Žitnik, zet; Linči Sieiko roi Brandt, s.naba ; Franci, Rajko, Dragica, Majda, vnuki in vnukinje
Lepo. čisto sobo
takoj oifiam v eredini me-eta goepodn alt gospodifnl. Kaslov v oglasnem oddelka «Jetra»	458
Gospoda
enrvjmenj fî «tanovarj* — Naslov v oglasnem oddelke «Jntra».	473
Cvetličarna
PAVQ ŠIMENC
Ljubljana. Sv Petra cesta št 33
зпporoča se v napravo svežih in snhib vencev iopkov, napisnih trakov, dekoracij do zelo zrr.er nih cenah — Sveže cvetie vsa t dan
m il №0 ŠORLI, SïïÊSE
idoslei Slovenska ulica št 11 uraduie od Novega leta dalje
na Aleksandrovi cesti št. 12
(b;ša Wiesthaler).
t
Naznan-ava vsem sorodnikom, prijateliem in znancem tužno vest, da je najin oče, gospod
Matija Hvala
danes dne 7. januarja t 1. po daljši bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeijo, 9. januarja ob 16. i z hiše žalosti v Florjanski nlio 6.
V Ljubljani, dne 7. januarja 1927.
J ust, sin	Zora, hčerka.
UwJuJl Гим Pno. lnWi »« Kftnrr~rij	gtKntk»r. Za Nuod» tiskamo dd. kot tiakamarj» Fraa Jeaerèek. Za teaBtatal del Je adpwa AJoalj Novak. Vd « Ljubljani.