30 let Doma tehniških šol
Letos mlneva že tretje desetletje, odkar je bll ustanovljen eden največjih slovenskih dijašklh domov - Dom tehniških šol, ki tako že leta in leta nudi streho /n zavetje mnogim učencem. Razvil se Je v sodobno in organizirano vzgojno usta-novo.
Vzgojna ustanova s 60 delav-ci nudi kar 600 mladim pogoje za delo in življenje v času šola-nja na štirih ljubljanskih te-hniških šolah. Cilji domske vzgoje so čimboljša priprava na pouk, vsestransko razvija-nje vsakega posameznika in njegovo usmerjanje z razvojni-mi potrebami združenega dela in razvojem samoupravljanja.
Vodstva doma so opravljala nezavidljivo nalogo. Od vsega
začetka je bila potrebna borba za vsak dirvar. Dom je nastal iz nekdanjega zavetišča za ostarele. Bila je borba za vsak obnovljen prostor, za vsak kos inventarja. Seveda brez delov-nega kolektiva, kot ga ima dom, ne bi bila mogoča takšna rast, tako napredovanje. Izvor poteka prav gotovo tudi iz mar-ljivosti, stalnosti in navezano-sti delavcev na Dom. Nekdaj za silo  preurejen dom,  oprem-
ljen, s pogradi v dva ali celo tri nadstropja, ima danes dobre materialne pogoje, ki jih nudi 18 vzgojnim skupinam učen-cev, bivalni prostori so prijet-ni, izvenšolske aktivnosti so pestre, tudi dodatno izobraže-vanje ima svoje mesto, prav-tako pa tudi družabno živ-Ijenje. Učenci imajo v domu na voljo dvorano, klubsko sobo, mladinsko sobo, knjižnico, tri igrišča, park in še osem drugih prostorov, ki jih uporabljajo za prostovoljne dejavnosti, ki so pomemben sestavni del pro-stega časa učencev. V njih učenci uveljavljajo svoje in-terese po aktivnosti, ustvarjal-nosti in zdravi zabavi, pridobi-vajo delovne navade, se vse-stransko psihofizično razvija-jo in se navajajo na samo-upravno vodenje dejavnosti.
V počastitev Jublleja Je blla v Domu tehnlšklh šol slovenost z bogatlm kulturnim sporedom, ki so ga izvedli učencl sami. Razvil pa se je tudl nepozaben, enkraten družabnl večer, na katerem so se srečall mnogl atarl prljatelll.
Tak razvoj je rezultat dela šte-vilnih generacij damskih de-lavcev in učencev, v sodelova-nju z zavodom za šolstvo SRS, skupnostjo domov SRS, ljub-ljanskim strokovnim aktivom vzgojiteljev, ustanoviteljem -skupščine mesta Ljubljane, pa tudi izobraževalno Skupnostjo SRS. Teorija pedagoškega de-la stalno sili v dopoljnjevanje znanja, metod in vsebine dela. To pa je bilo pravzapravgibalo vsega napredka vdomu: nikoli ni bila nobena stvar dovolj do-bra, da ne bi mogla biti še boljša.
Dom ni napredoval le mate-rialno. Vsa leta je izstopal s svojo aktivnostjo, zlasti na vzgojnem področju, pri študi-ju pedagoške teorije na vzgoji-teljskih zborih in njenem pre-našanju v prakso, pri uve-ljavljanju in razvijanju pedag-goške dokumentacij^, s po-mebnimi prispevki v sicer sko-pi beri slovenske domske lite-rature, do pomembnega mej-nika - izdelave prvega dom-skega vzgojnega načrta v šol-skem letu 1963/64. Pred tem je imel dom le upravnikov letni program dela ter hišni in dnev-ni red.
Zavod za šolstvo je z organi-zacijo intenzivnega izobraže-vanja ob delu seznanjal vzgoji-telje s teorijo in prakso, pre-
dnostjo skupinskega dela. De-mokratičnemu vodenju, ki pri-haja zlasti do izraza z vlogo samoupravljalca.
Odkar je petdnevni šolskite-den, večina gojencev odhajaza dva dni domov, tesnejši so sti-ki z družino, več je prijateljskih vezi z rodnim krajem, pa tudi mladi so tako aktivnejši v do-mačem okolju, v krajevni skupnosti, po dokončanem študiju ne bo izginila sled za njimi. Premnogi se bodo vrnili in se tudi zaposlili doma ali v bližnji okolici.. Mesto ne bo vsrkalo vase mladih življenj temveč jim dalo možnosti izo-brazbe, znanje, strokovnost, ki jo bodo lahko uporabili za svoj osebni napredek, pa tudi na? predek, morda danes zaostale-ga kraja. Vse to vodi k blaginji našega skupnega dela.
Ljuba Garbajs